SREDNJEVEŠKA GRAJSKA ARHITEKTURA NA DOLENJSKEM* Stavbno zgodovinski oris K o melj Ivan, Ljubljana VIRI, LITERATURA IN PREGLED Ker nimamo starejših stavbnih popisov naših gradov, razen Val­ vasorjevih skopih notic, je slikovno gradivo eden najvažnejših stavbno zgodovinskih virov. Posebno dragoceno je Clobuceiarichevo topograf­ sko gradivo za zemljevid notranje avstrijskih dežel in zbirka bakro­ rezov v XI. knjigi Valvasorjeve Die Ehre des Herzogtums Krain, poleg raznih drugih upodobitev na votivnih slikah, romarskih podobicah in starejših litografijah. Najstarejši primer je upodobitev Hmeljnika na sliki Usmiljenega samaritana v gradu Hmeljniku. Slika iz druge polovice 16. stol. je bila hkrati tudi najstarejši primer resnične pokrajine v našem sli­ karstvu (Stele, Mon. artis slov. II., 7). Grad je slikan od značilne strani z vidnim dvojnim obzidjem s stolpi. Ena slika, deloma še pod beležem, je bila do nedavna ohranjena v prizidku med stolpom iz začetka šestnajstega stoletja in prvotno zahodno dvoriščno steno. Slika je z rastlinskimi motivi služila kot sobna stenska dekoracija. Clobucciarich (Dr. Fritz Popelka, Die Landesaufnahme Inner­ oesterreichs von Johannes Clobucciarich 1601—1605), prior avguštin- skega samostana v Fuerstenfeldu, je v gradivu za zemljevid notranje avstrijskih dežel ohranil iz let 1601—1605 najstarejšo upodobitev Kle- vevža (list XXVII 106), Mehovega (XXVIII 100, 117), Vrhkrke (XXVII 109), Višnje gore (XXV 99, 98), Otočca (XXVII 108), Podbrežja (XXIX 118), Kočevja (XXIX 120). V teh bežnih, večkrat celo obrobnih skicah, so se mam ohranile slike naših gradov v obliki, kakršno jim je dal srednji vek in katere še ni jel spreminjati barok. Zunanji obris je brez dvoma dobro pogoden, manj točni in površni so detajli, tako da praktično skoraj ne prihajajo v poštev. Risba Vrhkrke je edina podoba, ki kaže še neporušen grajski kompleks. Zanimivo je, da se obe risbi Mehovskega gradu razlikujeta otl Valvasorjevega bakroreza. Klevevž, ki je v detajlih površen in ne- * Nagrajeno s Prešernovo nagrado 1 . 1950. 4 0 CRACÄR7EV TURN P k m i t y z Sl. 1. Gracarjev turn (Tolsti vrh), tloris Sl. 2. Tolsti vrh (Gracarjev turn) siguren, je kot celota sijajno rešen. Nad stavbnimi kompleksi domi­ nira mogočen stolp. Tudi Višnjegorski grad nam je ohranil z dveh različnih pogledov. Severni pogled se po obrisu v glavnem sklada z Valvasorjem. Pri vseh upodobljenih gradovih, tudi pri teh, ki so danes že popol­ noma razrušeni, nastopa obzidje e stolpi, edino Klevevž je izjema. Otočec je do nedavnega ohranil že za Clobucciaricha uveljavljeno mirno silhueto, dočim je Klevevž izgubil za Valvasorja še ohranjeni poudarek v mogočnem stolpu. Primerjava enih kot drugih slik pa je tudi poučna in značilna za značaj Clobucciarichovih in Valvasorjevih upodobitev. Nedvomno je značaj gradov pri Clobucciarichu bolje zadet in pristneje prikazan kot pa pri Valvasorju, kjer že hoteno obli­ kuje estetika njegove dobe. Tako n. pr. se pri Klevevžu močan in visok stolp na Clobucciarichovi sliki podreja okolici in okoli tega središča se gnetejo in stiskajo objekti. Valvasor pa je nepravilni in lomljeni tloris Klevevža oblikoval v pravilnega, stolpu pa je odvzel videz domi­ nantnega položaja. Podobno velja tudi za Višnjo goro in Mehovo. Vse­ kakor pa je bil Clobucciarich odličen risar, ki je v nekaj potezah znal podati najvažnejše in najznačilnejše v obrisu gradu. Valvasor nam je z XI. knjigo Die Ehre des Herzogtums Krain, Laybach 1689, bogat vir za študij naših srednjeveških gradov. V ob­ sežnem seznamu gradov in graščin na Kranjskem jih je od tega na Dolenjskem vsaj 60 srednjeveških. Od tega števila se jih je do ne­ davna ohranila komaj ena tretjina. Slikovni vir nam daje bogato gradivo za rekonstrukcij» za Valvasorja že deloma razrušenih ali opuščenih gradov, kakor tudi za primerjavo in ugotavljanje zgodnej­ ših oblik pri gradovih, ki so se do nedavnega ohranili v več al^ manj spremenjeni obliki. Valvasor je za nas važen predvsem kot slikovni vir, pa tudi tekstni del ni vselej brez pomembnosti za študij arhitek­ ture naših gradov. Pri slikovnem gradivu smo že omenili, da ga vodi estetika dobe in da tej ustrezno reže v baker. Primerjava med risa­ nimi predlogami v Valvasorjevi grafični zbirki v Zagrebu in kasnej­ šimi bakrorezi bi pokazala, koliko se morebiti bakrorezi odmikajo od risanih predlog. Kadar grajsko dvorišče obkrožajo arkadni hodniki, slika grad od dvignjenega pogleda tako, da je vselej možno videti v dvorišču arkadne hodnike. Na ta način je naslikal na' Hmeljniku hod­ nike na oni strani, kjer jih ni in jih nikoli ni bilo. Tlorisne nepravil­ nosti, morda zaradi težav s perspektivo, izravna tako, da večkrat dobimo pravilno zasnovo namesto nepravilnih in lomljenih oblik. Iz­ razita taka primera sta Mokronog in Stari grad pa tudi Klevevž. Pri­ znati pa mu je vernost in točnost pri posameznih objektih in detajlih, pri njih številu, 11. pr. številu okenskih odprtin in podobno. Tekstni del je, kar tiče arhitekturni popis, bolj skromen. Ob strogo zgodovinskem delu se ne boni mudil, karakterizira ga med drugim tudi netočnost podatkov, razen kadar sain citira ali navaja vir. Tudi v tem delu, enako kot slikovnem, ga vodi estetika njegove dobe. Skop in -skromen v stavbnem popisu, v razlagi svojih estetskih naziranj, ob navdušenju nad novo arhitekturo ali pa ob ugotovitvi še stare, vse­ kakor zastarele, nam daje svoje skromne stavbnozgodovinske podatke. Za Ribnico pravi: »...es ist ein zwar grosses, doch nach denen alten Bau-Regeln aufgefuehrtes Gebäu, und ist inwendig darinn eine Ca­ pelle S. Johann des Täuffers, so vor mehr als zweyhundert Jahren geweihet...« (Valv. XI, 466. izd.. Krajec). Pri Trebanjskem gradu je v sliki in popisu ohranjen bržkone prvoten stolp. »Das Schloss ist von ansehnlicher Groesse und mit Thuernen wol versehn, unter wel­ chen insonderheit ein grosser, starcker und hoher viereckter Thurn, der vor langen Zeiten aufgefuehrt und allen Ansehn nach mit der Zeit das uebrige Gebäu diesem grossen Thurn beygefuegt worden.« (Valv. XI. 587.) Tudi za Rožek sporoča četverooglat stolp, hkrati pa omenja tudi spremembo, ki se je izvršila v njegovem času. »Daselbst ist es trefflich-sauber gebaut und ein grosser viereckter Thurn da- rinn Diesen vortheilhafften Bau hat das Schloss dem jetzigem Herrn Besitzer zu dancken, als welcher die nach der alten Manier aufgerichtete Zimmer gaentzlich ueberbaut.« (Valv. XI, 471.) Tudi za Hmeljnik sporoča, da je to že 6tar grad in ugotovi spremembo, ki se je bržkone izvršila v renesansi. »Vorzeiten ist diss Schloss gar fest mit Thuernen, starcken Ringmauern und Graben aufs Beste versehn gewest, aber ein Herr von Aursberg hat daran viel verbessert, und es in einen feinen Bau-Stand gesetzt, als welcher zwo Seiten von Grund auf mit gantz neuaufgefuehreten Mauren geruestet, und also das Ansehn des Gebäues um ein Gutes vergroessert hat.« (Valv. XI, 286.) ' m im i i t i l ? T ' 'r HMELJNIK Sl. 3. Grad Hmeljnik, tloris \ bistvu so to le bolj slučajnostne opazke, ki pač karakterizirajo estetsko naziranje dobe in njegovo osebno. Vendar nam je poleg teh splošnih in redkih ugotovitev ohranil nekaj prav važnih podatkov in sporočil. Pri popisovanju starega Čre- teža je potrdil splošno veljavno ugotovitev o početni stolpasti obliki gradov. Pri popisu starega stolpa nad novejšim gradom pravi: »Mae«en ehdessen in Crain gantz gewoehnlich war, dass man solche Thuerne an statt der Schloesser auffuehrte.« (Valv. XI, 470.) Za postanek seda­ njega šumberškega gradu citira listino, ki govori o gradnji novega gradu. (Valv. XI, 504.) Ta citirana listina je še posebej važna, ker potrjuje ugotovitev o tradiciji stolpaste oblike gradu. Grad, po citatu okoli 1463. leta, ohranja obliko stolpa. Pisano gradivo pa daje tudi podatke, ki govore o usodi že raz- valjenih gradov in o vzrokih njih rušenja. Izguba funkcije je obi­ čajen vzrok njih opuščenja, material gornjega gradu se uporabi za spodnji udobnejši. Obdelani kamen Dobrepoljskega gradu je deloma služil za zidavo Čušperka. »Den man hat es gantz abgebrochen, und was gute gehauene Steine gewest, zum Bau dess neuen Schlosses Zobels­ berg .verbraucht.« (Valv. XI, 245.) Za Kozjak pravi: »Anjetzo wird e v s # zwar nicht mehr bewohnt seit dem das neu aufgerichtete Gebäu Klein­ dorff stehet.« (Valv. XI, 315.) Za Boštanj ob Savi pravi, da so ga raz­ rušili kmetje leta 1515 (Vailv. XI, 493), za staro Sotesko pa trdi, da jo je razrušil Herman Celjski 1458. (Valv. XI, 12.) Slikovni material bo kljub nekaterim netočnostim predragoceno pomagal pri sistematičnem načrtovanju in rekonstrukciji srednjeveških tlorisov. Hkrati pa so to odine upodobitve za dobro večino danes ne več ohranjenih gradov. Tudi redkobesedni tekstni del daje nekaj stavb­ no zgodovinskih podatkov, predragocenih za študij stavbno zgodovin­ skega razvoja. Kot omenjeno prihajajo kot slikovni vir v poštev tudi starejše upo­ dobitve na nabožnih podobicah, votivne slike (Mokronog na votivnih slikah na Žalostni gori pri Mokronogu), oltarne slike (pogled na Mokro­ nog na sliki Sv. Florijana iz 2. pol. 18. stol. — deloma poškodovani — pri Sv. Florijanu pri Mokronogu), cela vrsta Wagnerjevih litografij iz 1. pol. 19. stol., grbovne in napisne plošče (Turjak), ter končno tlo­ risi v starejših katastrskih mapah. Kosovo gradivo I— V je važen vir za ugotavljanje prvih pisanih sporočil o naših gradovih. Ne gre vselej za direktno imeno­ vanje gradu z označbo castrum ali podobno, temveč navadno za seznani prič na koncu listine, ki se imenujejo po gradu. Tu .moram poudariti, da se prva omemba v listini ne sklada vselej z dejanskim stanjem razvaline in uporaba prve zgodovinske izpričane letnice za ante quem današnjega ni na mestu, ker v časovnem opredeljevanju arhitekture večkrat govore bolj točno formalno stilski kriteriji. Prva omemba nam pove le, da je grad tedaj stal, ne govori pa vselej za starost ohranjene razvaline. Pri Višnjegorskemu gradu nimamo več vidnih sledov gradu nekdanjih Višnjegorcev, temveč jedro sedanje razvaline nosi znake zrele gotske dobe. Isto velja tudi za Hmeljnik. Jedro je ninogo mlajše kot pa v virih navedena letnica prve omembe. Podobno je tudi za da- Sl. 4 . Hm eljnik našnji Šumberk, kjer je Valvasor ohranil letnico zidave novega gradu. Težja pa je ugotovitev razmerja med pisanim sporočilom in dejanskim stanjem pri že^ tako razrušenih gradovih, da se, razen načina zidave same, ni ohranilo prav nobenih časovno določljivih fragmentov. Za iskanje prvih omemb in podatkov o stavbni zgodovini naših gradov sem uporabljal tudi Sehumijev Archiv fuer Heimatkunde in Urkundenbuch ter gradivo v Mittheilungen des Musealvereins fuer Krain ter drugih podobnih publikacijah. Za precejšnje število gradov pa mi je dal na razpolago podatke prof. M . Kos iz svojega rokopisnega gradiva, za kar se mu najlepše zahvaljujem. Zanimiva je. na podlagi virov ugotovljena časovna razporejenost gradov. Na Dolenjskem se v 11. stol. v virih ne imenuje noben grad. Sicer imamo za kraj Krško prvo sporočilo že za leto 895 (Gr. II, 309), grad sam se tedaj ne omenja izrecno in vir določno govori o »predium ultra fluvium Sowam Gurcheuelt nuncupate»«. Ker pa imamo večkrat isti naziv za naselje in grad, bomo morali biti posebno pazljivi pri onih nazivih, ki se ne končujejo značilno na -eck ali -stein, -berg ali -burg ter so hkrati skupni za grad in selišče. \ takem slučaju bomo večkrat imeli opravka le s prvo omembo naselja, ne pa še gradu. Do srede 12. stol. zasledimo na Dolenjskem vsaj pet gradov (Mokronog, Žibnek, Šumberk, Sicherstein, Škrljevo), vendar z gotovostjo ne mo­ remo to trditi niti za Škrljevo, niti za Mokronog, ker se le-ta v virih izrecno kot grad imenuje šele 1256 (Jaksch, Mon. Car. IV, 491). Do konca 12. stol, se je pridružila Višnja gora, Krško, Obla gorica (Wol- chenberch), Mehovo, Turjak, Svibno, Breitenau (izrecno turen gen Pray- tenaw šele 1351, list. Drž. arh. Dunaj — prof. Kos), Boštanj (Sawen- stein), Rakovnik ? naselje 1193 (GRN 832). Do srede 13. stol. se v virih omenja Falkenberg, Mirna, Orišek, Ribnica, Čušperk, Dobre pole (1220 se prvič omenja vas, Gr. V, 310; o gradu sporoča Valvasor, da je bil tedaj že razvalina; danes ni sledov), Lihtenberg, Hmeljnik, Prežek, Cretež, Gradec (? ime že 1228, Archiv II, 47, Graeez 1326, MMVK 18, 144, grad Grecz pa šele 1476, Carniolia 1910, 233 — prof. Kos), Stari grad, Kostanjevica, Poljane (kraj že 1248, Schumi II, 120, castrum... de Poelano 1336, list. v Drž. arh. Dunaj — prof. Kos), Rožek, Wilin- grain (Breški grad) vas prvič 1241 Gr. V, 766. Do konca 13. stoletja z gradovi Otočec, Sostro, Lanžprež, Štrlek, Klevevž, Žužemberk, Pod­ peč (Gallenstein) naraste število na 35+1 grad, kar je več kot po­ lovica vseh gradov na dolenjskem teritoriju, ugotovljenih s pomočjo pisanih virov in Valvasorja. Računali pa smo tudi gradove, katerih eksi­ stenca je več ali manj dvomljiva, s prvo navedbo naziva sporočenega v pisanih virih. V 14. stol. sledi Krupa (? 1312 prvič reka Crop, list. v arh. na Dunaju, Nem. vit. red — prof. Ko«), Soteska, Kozjak, Ortenek, Kostel, Kočevje (? kraj prvič 1339), Vrhkrka, Graben, Luknja, Gorenji Mokronog, Rukenštajin; viri 15. stoletja pa poročajo za Mokrice, Fridrihštajn, Trebnje. Gradovi Vinica, Šrajberski turn, Bogenšperk, Rakovnik, Podbrezje, Gracarjev turn, po značaju še srednjeveški s srednjeveškimi stavbnimi fragmenti pa ne nastopajo v virih srednjega veka, enako tudi ne pri Valvasorju sporočena Št. Jurjeva gora (S. Joer- genberg) in Ottenstein. Seznamu srednjeveških gradov pa je še pri- Sl. 5. Hmeljnik, renesančni dvorišče šteti Erkenstein in Radeče, kakor tudi Boštanj pod Grosupljem, čeprav njegov postanek sega že v sredino 16. stol. Potemtakem se število v6eh omenjnih gradov dvigne na 61 + 1 (62). Ce si pobliže ogledamo kro­ nološko razpredelnico, koder bo zaenkrat v veljavi prva navedba imena, pa naj gre tu za grad sam ali ime naselja, dobimo tako sliko: 1. polovica 12. stoletja 1. Škrljevo 1130 18. okt., predium (?) Chrilowe (Gr. IV, 99). 2. Mokronog (Nassenfuss) 1137, Heinrich de Nazvoz (Gr. IV, 142). Grad- castrum 1256 (Jaksch, Mon. Car. IV, 491). 3. 2 ib n e k (Siebenegg) 1139, Purchardus de Susnic (Gr. IV, 152), castrum in Sybenekke, Sybnekke 1286, castrum muri ambitu conclusum (Mon. Germ., Const. III, 658 — prof. Kos). N 45 1 0 1 2 3 4 « IO 1S KLEYEVŽ Sl. 6. Klevevž, tloris 20M Sl. 7. Klevevž 4. š u m berk (Schoenberg) 1141 mes jul., Meginhardus de Sconenberge (Gr. IV, 169). 5. Siecherstein 1147 20. apr., Rüdiger de Sichenstein (Gr. IV, 237). 2. polovica 12. stoletja 6. Višnja gora (Weichselburg) 1152 Meginhalmus postavljena konica obzidja polkrožen z notranjim prečnim zidom za­ prt prostor. Kot na Čušperku se tudi tu ni ohranila prvotna višina. V tem, nekdaj stolipastem, v višino dvignjenem objektu, sta se ohranili v severni in južni steni dve okrogli odprtini, za katerima se ostenje močno razširi. Zidava tega zidu je urejena, karakterizirajo jo veliki kosi v vrste postavljenega lomljenca. Kot kaže danes ohranjena situ­ acija, gre v obeh primerih za kombinacijo okvirnega zidu ter vanj vključenega in nad njim dvigajočega se stolpa. Podoben obzidan graj­ ski prostor izkazujeta že fragmentarni razvalini Svibnega in Zibneka. V obeh primerih z gotovostjo opazujemo obzidano gornjo ploščad, kar potrjujeta tudi pri Valvasorju ohranjena bakroreza. Tudi mokronoški grad je v zvezi z delno še ohranjenim stolpom ohranil del obzidja, ki kaže prav isti karakter zidave kot'stolp sam. Na starem obzidju, ki se lepo ovija iu lomi skladno s terenom, je postopoma rast el Klevevž. Obzidje je vsekakor starejše kot 1449 postavljeni stanovanjski objekt s kapelo in mlajše kot že omenjeni stolp. Tudi na Turjaku ohranjeni zidni fragment z romansko kapelo priča o nekdanjem obzidanem grajskem prostoru, kapela je v romaniki večkrat vključena v grajsko obzidje. V ohranjenem spomeniškem gradivu na Dolenjskem srno opazili kot početno obliko grajske arhitekture stolp, ki stoji samostojno in ga varuje jarek, ali pa se vključuje v obzidje, ki opasuje grajski prostor. V tem zadnjem primeru stolp ni več obvezen, za to bi govorili raz­ valini Svibnega in Zibneka, vendar to trditev vzamemo za sedaj še z rezervo. Tudi slike v Valvasorju ne govorijo za stolpasto jedro. Stolp pa je kot osrednji stanovanjski objekt živ skozi ves srednji vek in se ne pojavlja samo pri skromnejših grajskih konceptih. 7 OBDOBJE DO TURŠKIH VPADOV Zapletena zgodovina posameznih spomenikov in fragmentarnost ohranjenega spomeniškega gradiva ne dovoljuje rekonstruirati podrob­ nega razvoja grajske arhitekture. Tudi oblikovalni principi so pri grajski arhitekturi manj stalni in bistveno drugi kot pri cerkveni. Pri cerkveni gre vselej in vsakokrat za le enemu in edinemu smotru na­ menjen prostor, pri uporabni arhitekturi, kot je grajska, pa gre za kopičenje prostorov, ki jih oblikujejo vsakokratne nove zahteve, ki se podrejajo predvsem spremenjenim stanovanjskim in varnostnim oblikovalnim principom. Konsolidacija notranjih razmer, ustalitev niinisterjalstva, spreme­ njene oblike življenja, iskana udobnost, je izza 14. stoletja spreminjala značaj naše grajske arhitekture. Razgibano notranje politično življe­ nje karakterizira početno dobo inaših gradov. Značaj teh prvih graj­ skih zasnov je predvsem vojaški, pa čeprav so te postojanke istočasno služile tudi za upravna središča zemljiških gospostev. Trdnjavska, stanovanjsko skromna zasnova prvih stolpastih gradov ne ustreza več novim življenjskim prilikam. Prostor je postal pretesen. Vendar «e stari položaji ne zapuščajo. Ob prvotnih jedrih običajno rastejo nove ustreznejše zasnove. Postopno in polagoma se zazidava stavbni teren, tloris se poveča in komplicira, radi tesnosti in nezadostnega prostora se pričenja večkrat dvigati tudi v višino. Poleg take organske rasti grajskega tlorisa, imamo tudi primere nastajanja popolnoma novih konceptov. Formalne vzore za te nove koncepte je tudi iskati že v početnih oblikah zgodnje grajske arhitekture. Zgodnjemu stolpu se navadno pridruži večji objekt stanovanjskega značaja. Ta se, ali direkMo nasloni na starejšo jedro, ali pa se postavi v njegovo bližino, lahko pa tudi zraste na že obstoječem obzidju. V zgodnjih primerih se tloris novo postavljenih objektov vselej lomi z obliko terena ter tudi novo postavljeni objekt raste iz roba grajskega terena. Na Štajerskem se tak stanovanjski koncept pojavi že v 12. sto­ letju (Baravalle-Knapp 11), tudi pri gradu (?) v Ljubljani se že zgodaj imenuje palatium (Gr. V, 311 in palacio nostro Leibach 1220). Kdaj'se pojavi tak nov stanovanjski koncept na Dolenjskem, ni ugotovljeno in tudi spomeniško gradivo ne daje trdnih osnov. Datirani primer se je ohranil edinole na Klevevžu iz leta 1449. Tu je novo poslopje po­ stavljeno nasproti stolpastemu jedru, dvignjeno je na starejšem ob­ zidju ter se skupno z njim zalamlja v skladu z grajskim terenom. Tudi v Mokronogu se kontura tlorisa novega stanovanjskega poslopja pri­ lagaja severovzhodnemu delu grajskega stavbišča. Tu pa ne gre več za enoten trakt, temveč