st. 55 Mm platana v gotevmi gcato tb. - j v Izhaja, izvzemši pondeljek, vsak dan zjutrai. U. edništvo . , -v. Frančr AsiSkega St. 20, I. nadstropje. Dopisi r*1 »e pošilja. »lzoJNefrankirarf^ pisma se ne sprejemajo, rokopl -i se ' ~*?o. Iz Jajatelj in odgovora^ Štefan Godina. — Lastnik tiskarna ^din Tisk tiskarna Edinost znaša za mesec L 7. —, 3 mese'" L 19 pol leta L 32. —, in celo leto L Za inozemstvo mesečno 4 — Telefon uredništva in oprava St 11-67. y> V Trstu, v nedtllo 5, marca 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVII EDINOST Posamezne gtertlke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računico V Slrokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osm tnice. In zahvale, poslanice In vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st. beseda, maj nanj pa L 2 — Oglas naročnina In reklamacije se pošiljajo Lzklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica svl Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57-, O SVOBODNI LUKI Včeraj smo orisali na tem mestu »sistem argumentov« proti svobodni luki, ki ga je podal bivši računski uradnik pri generalnem civilnem komisariatu g. Rizzo pred par dnevi v listu »Piccolo«, Članek g. Riz-za je nekak sistematičen uvod. v borbo proti svobodni luki, ki jo po vsej verjetnosti imajo v načrtu njeni nasprotniki. Že vsled tega ne smejo njegovi nazori ne-opaženo mimo nas, ne da bi si jih podrobno ogledali in pretehtali njihovo vrednost. Morda je res, da uvedba svobodne luke bo tisto splošno zdravilo za vso strašno n krizo, pod katero ječi sedaj naš Trst; morda je res, da se ne uresničijo vse tiste nade, _ __________ ki jih gojijo vsi tisti činitelji našega gospe- j ^zp^^Cili' gcspcdarsld" stiki ' s pravim darskega življenja, ki sedaj tako glasno in1 " odločno zahtevajo uvedbo svobodne luke. Toda argumenti, ki jih navaja pisec, nas ne morejo prepričati, da je njegovo na-sprotstvo proti uvedbi svobodne luke Jugoslavija Prihod romunske delegacije XT . . , u« j ^ELGRAD, 9. Iz Bukarešte javljajo: Mi- Naravnost malenkosten pa je ^ -nirtraki svet je na zadnji seji 1. t. m. po- ko proti uvedbi svobodne luke prihaja z oblastil mi^^kega predsednika Bratiana argumentom, da bi taka preosnova prov- ^ zunanjega mini^raL EKico, da sporazum-zročala državi velike stroske za b°rbo imenujeta komisifo romunskih stro-proti — tihotapcem! To bi bilo ravneJako, kovniakov za b^a^o konferenco Male kakor če bi na smrt bolan človek odkla- - -- njal zdravnika in zdravila, ker to stane! Prihranil bi ta trošek, plačal pa bi z življenjem! In pri nas gre res za življenje. Pisec je tudi v hudih skrbeh radi malih trgovcev, ki da bi izgubili odjemalce onkraj stare državne meje. Mi ne poznamo obsega sedanjega prometa s temi odjemalci. Vemo pa prav za gotovo, da bi bila ta škoda stokratno odtehtana, če bi se u- praviceno. Vidi n. pr zaledjem Trsta, ki je ob sedanjih razmerah — kakor priznava pisec ">am — izgubljeno za našo luko. Pisec pošilja v boj še en argument, ki je naravnost klasičen češ kje bi bila pra-težavo v tem, da so železni- vičnost, če bi bogataš v Trstu — ako bi ske zveze," Id so poprej služile Avstriji, življenje postalo pri nas cenejše — ceneje sedaj v rokah več držav - naslednic, ki da j ^el negv p* siromašm^uradnik j kakem svojih železnic ne bodo hotele žrtvovati Trstu na korist. To velja in — ne velja. Kajti, vprašanje je tu, kako uredi Italija svoje razmerje do teh držav? Če se to uredi tako, da bodo koristi Italije v čim najboljšem skladu s koristmi teh držav, potem bodo rečene železnice gotovo tudi v bodoče koristile Trstu! Pisec pravi, da ni misliti na to, da bi dežele zaledja oplojale tržaško luko, dokler vladajo tam sedanje žalostne razmere — valutne in gospodarske. Dobro. Mari pa je pisec uverjen, da bodo te razmere večno trajale, ali pa vsaj za nedo-gledne čase?! Ravno politični dogodki v zadnjih časih, nove sistemizacije, ki se pripravljajo med državami Srednje Evrope, kažejo, da utegne priti do zboljšanja tudi ccspcdarskih razmer v zaledju poprej, nego si moremo danes misliti. In čim bi prišlo do takega preobrata na bolje, pade tudi ta argument piščev v vodo. Mari ni ravno spričo te možnosti vsem činiteljem, ki res hočejo zagotoviti Trstu procvit in boljšo bodočnost, v dolžnost ,da ukrenejo vse potrebno, da se mestu prejšnje Italije?! Saj da sta vendar oba državljana Italije! Res klasičen argument! Položaj Trsta se ne sme zboljšati, ker to vendar ne gre, da bi drugje v Italiji težje živeli! Tu smo prav za prav pri bistveni točki. Pisec hoče popolno izenačenje med Trstotn in ostalo Italijo tudi — v slabem! Mož, o katerem pravi »Piccolo«, da je strokovnjak in izvedenec v tej materiji — noče razumeti, da ima trgovski Trst svojo posebno zgodovino, svoje tradicije, posebne potrebe, svoje posebno zaledje (naglašamo to, ker trdi pisec, da se svobodne luke drugod niso obnesle), da torej ne spada v gospodarski sistem ostale Italije! Suho in vprašanje je tu: ali hoče država korisim-Trstu ali noče?! Pisec trdi, da hoče! Zato.p^ hoče, naj se Tža-čani ne pehajo za svobodno luko, marv eč naj brezpogojno zaupajo dobri volji vlade in le nji! Jemlje pa nam hkratu to vero tem, da nas opozarja, na ogromni državni primanjkljaj! Ta ^argument pa je res prepričevalen, toda, v drugačni smeri, nego bi hotel pisec! Po dosedanjih izkušnjah bi tržaška luka osposobi za tisto drugačno j D1 u»«um,ut « trd^č-iost?! morali Trzacam žalostno vzklikniti: La Na posebno šepavih nogah pa je trditev sPera**a! Tržačani pa nočejo Pi'7 7ft A, k; vn^nmo i. ' ! obupati! In ker vedo, da vseh tistih ukre- g. Rizzo, da bi tudi znižanje cen živil mi -. f . « . • - i vsled tega tudi delavskih mezd — kaker j P.°T .in1reform " ,ka>°r P^meriii zelez- se nadejajo navduševalci za luko — ne koristilo tržaški industriji spri , j niški dogovori, skrčenje troškov poslova-svoDoano . . . <.« ■< ..... j nja m pristaniskib pristojbin podpore pa- .vi — uc oviioiuu livarn uiuusuiji opn- j ^^ . , , itd ni i ičetk o v a ti š dol co kompleksa zelezniških troškov, prista- *"0P °' 1 * •.} ' m Pnc; 1 se, 1°i" niških in pomorskih pristojbin. Trst dal?? ob razmerah, Klice,o po leKU ima itak že za sedanje potrebe preveč tr ki po njihovem uverjenju edini more do-nesti ozdravijenje: po svobodni luki! Ali se vse tiste nade, ki jih spajajo z uvedbo svobodne luke, uresničijo aH ne, je drugo vprašanje. Dejstvo pa je, da ogromna večina interesiranih činiteljev zahteva svo- ki smo ga gori označili - zaledje vendar ^edno luko! In to že po naravnem čutu ,oč; Ali bolnika, ki govskega brodovja in zato da se ni nadejati skorajšnje oživitve ladjedelske industrije. Kaj pa, če bi gospodarsko trgovsko in industrijsko življenje in snovanje vendar oživelo, če bi — seveda pod pogojem, začelo zopet težiti proti naši luki?! Ali je izključeno, da bi ne nastala potem potreba po novem ladjevju?! Pisec pa se postavlja na fatalistično stališče: ker je sedaj slabo, ne more priti bolje! Ko gre za velike gospodarske preuredbe, ki naj prinesejo odrešitev iz težkih kriz, se ne sme misliti samo na danes, ali jutri, ali po-jutriš-njem, ampak na dolgo bodočnost! se, če mu je ležanje na eno stran mučno, obrača — na drugo! In naš Trst je bolan, težko bolan! Končno naj zapišemo odkrito besedo. Pisec plava proti splošni struji. Mi se ne moremo ubraniti misli, da je hotel ustreči tistim mogočnim krogom, s katerimi je bil dlje časa v službenih stikih in jim je menda tudi danes na razpolago. Italija Schanzer predsednik genovske konference? RIM, 4. Urednik Tribune je imel pog-nr-\or z zunanjim ministrom, ki je izjavil, da je Tittoni vsled sklepov konference v Cannesu odklonil ponujeno mu predsed-nišivo konference v Genovi. Ker smejo biti predsedniki delegacij v Genovi le pooblaščeni ministri, bo predsedoval konferenci Facta. V slučaju, da bi pa bil le-ta zadržan, ga bo zastopal zunanji minister. Predujmi državnim nameščencem v pokrajinah pa je stopila grozeče nasproti skupina agrarskih fašistov. V imenu organizacij sta izvršila točno preiskavo poslanec Miglioli in odv. Volon-te. Bili so naznanjeni cblastvom štirje orožniki in fašist Guerrini, toda oblastva morajo uvesti preiskavo, da ugotove še nadaljnje krivce. Po vsem okolišu je ljudstvo silno razburjeno.« Bcmba proti orožniški postaji v Gaiolah FIRENCE, 3. V Gaioiah (Sienna) je bila pred snočnjim vržena proti orožniški po-novih sta^ bQmba- Orožniki so takoj odgovorili j na napad s streljanjem iz pušek. Napadal-j ci so se še pravočasno razbežali, tako da RIM, 4. Sinoči je zakladni minister spo-j ni bil nihče ranjen. Orožniška patrula, ki čil predsedniku urada za nove pokrajine, je izšla kmalu potem iz stražarnice, je nada je ministrski svet dovolil takojšnje šla še eno bombo pred vratmi. Aretiranih predujme državnim nameščencem v novih. je bilo več oseb. pokrajinah na račun asimilacije. Ti predujmi znašajo po 1000 lir in so določeni ro entente in Poljske. Komisija je včeraj odpotovala iz Bukarešte in prispe danes v Belgrad. Poljska se ne udeleži konference v Bel gradu? DUNAJ, 4. Iz Belgrada javljajo, da je Poljska odklonila udeležbo na konferenci Male entente v Belgradu, ker se ne more vezati in hoče ohraniti prostost svojega postopanja nasproti Rusiji. ČehoslovaSka Sestanek t Bratislavi PRAGA, 4. Predvčerajšnjim so se sestali v palači ministrstva za Slovaško ministrski predsednik dr. Beneš, zunanji minister dr. Ninčić, jugoslovenski poslanik dr. Bogomil Vošnjak in čehoslovaški poslanik Kalina. Glavni razgovori so se tikali programa goispodarske konference v Genovi Dr. Beneš je dalje zunanjemu ministru dr. Ninčiću poročal o uspehih v Parizu in Lcmdonu, dr. Ninčić pa njemu o konferenci ministrskih predsednikov v Bukarešti. Dr. Beneš je izjavil, da je dovoljeno strokovnjakom Male entente prisostvovati konferenci strokovnjakov v Londonu, toda le poloficijelno. Čehoslovaški tiskovni urad je izdal o tem sestanku sledeče poročilo: Dr. Beneš in dir. Ninčić sta se na današnji konferenci ▼ Bratislavi medsebojno informirala o političnih razgo voiih v Bukarešti, Parizu in Londonu. Ministra sta razpravljala o vseh vprašanjih mednarodnega položaja, kakor tudi o odnošajih med obema državama. Ministra sta dalje razpravljala o konferenci v Genovi ter se bavila z organizacijo pripravljalnih del oziroma s sestankom strokovnjakov Male entente in Poljske v Belgradu, ki je določen na 5. marca. Ministra sta konstatirala popolno soglasje v vseh vprašanjih, političnih in gospodarskih.« V Belgradu se zadnje dneve vrše živahne in mrzlične priprave za svečano otvoritev konference Male entente in Poljske Ožji odbor ima nalogo izvesti organizacijo konference v tehničnem in progma-tičnem smislu. Ta odbor je imel tekom zadnjih dni dolgotrajna posvetovanja in je mestoma že izdelal popolni program za konferenco strokovnjakov. Plenarne seje konference bodo v dvorani Oficirskega doma. Svečana otvoritev konference je 5. t. m. Po dosedanjem programu otvori konferenco zunanji minister dr. Ninčić s kratkim pozdravnim otvoritvenim govorom. Predsednik konference pa bo jugosl. delegat minister na razpoloženju dr. Velizar Janković. Svečani otvoritvi prisostvujejo ugledni državniki in politiki. Pristop je dovoljen tudi zastopnikom tiska. Glede programa konference je doslej znano, da se razdeli na: 1. Proučevanje gospodarskih problemov. 2. Prometna vprašanja. 3. Valutama vprašanja in vprašanja mednarodnega kredita. 4. Kontrola tujih podanikov, 5. Ureditev konzularnih agentur. *: za vse javne uslužbence razen železničarjev, Manifestacija v Rimu za aneksijo Reke. RIM« Stotnik Palazzoli je po naročilu sodnikov in osebja finančne prokurature. ^f/ST^le^^n^Š^a ^ Boj med agrarci in popolarci j S1i° ^eke, ki se bo vršila v nedeljo pred altar- DIVf „ n . ,,T. , . I jem domovine na trgu dei Popolo. RIM, 4. »Cornere d Italia« poroča iz i Kremone: »Agrarski fašisti v naši pokra- n^Srl c■ ° V Florenci. i ini nadaljujejo propagando po svojih me- rLUKfc^LA, 4 Sinoči so tu zborovali faši- todah. Minulo nedeljo je vdrlo nek oliko * s^d ^^ P°-Zb°" orožnikov, nahujskanih cdagrarsko - fa-; končno podali pred ^gosloveLk^kor^llt sistovskih elementov, ponoči v stanovanja kjer so razbili s kamenjem več šip in odstra-i.ekoliko bolj uglednih kmetov, jih^preteplo nili grb. Ko so svoje delo odpravili, je prišla in celo ranilo nekoliko žensk. Predsnoč njim p.-\ so prišli ravnot?.m štirje orožniki, ki so se vračali — kakor se je pozneje ugotovilo — z neke pustne zabave z agrarci in fašisti — v razne gostilne s pretvezo, da jih ukažejo zapreti. Kmetje, ki so bili v gostilnah, so izšli, toda po poti domov so kr. straža, ki je demontrante razpršila. Demonstracija Nemcev pred orožniško postajo v Bozenu BOZEN, 3. Orožniki so pred dnevi aretirali dva nemška kmeta, baje zaradi neupravičene noše orožja. Vsled te aretacije jih isti orožniki napadli in pretepli s pu- nastalo med nemškim prebivalstvom škinimi kopiti. Med drugimi je bil ranjen neki Bianchini Anton, ki je moral biti prepeljan umirajoč v bolnišnico. Nekemu drugemu kmetu je bilo odrezano uho, neki starec je bil vržen v jarek in si je pri tem prebil črepinjo na glavi. Na .vpitje so prihiteli drugi kmetje, katerim silno razburjenje. Kakih 200 nemških demonstrantov se je zbralo pred orožniško postajo in zahtevalo, naj se aretiranca izpustita. Orožniki so demonstrante razgnalL Aretiranih je bilo več oseb. Poljska Izjave zunanjega ministra Skirmunta o Poljaki in Malt en ten ti VARŠAVA, 4. Na seji parlamentarnega odbora za zunanje zadeve je pod^l zunanji minister Skirmunt kratek politični ek-spoze, v katerem je označil stališče Poljske napram Franciji, Baltiškim državam in državam Male entente. Minister Skirmunt je izjavil: Zunanja politika Poljske republike temelji pred vsem na poljsko - francoski zvezi. Poljska stremi na temelju te zveze ohranitev skupnih interesov zvezo s sosednjimi državami, tako z baltiškimi in z državami Male entente, s katero je potreben sporazum. Skupnost interesov in zveza s Francijo narekujejo zvezo z Malo entento. Na temelju teh informacij, se ne sestane v Belgradu samo konferenca gospodarskih strokovnjakov Male entente in Poljske, 14 dni pozneje se v Belgradu se-stanejo tudi ministrski predsedniki Male entente in Poljske. Na teh konferencah se ne bo obravnavalo samo skupno postopanje na genovski konferenci, ampak tudi» vprašanje in pogoji za pristop Poljske Malo entento. določbe dogovorov, sklenjenih z Anglijo m Italijo. Poročevalec doznava nadalje, da je fancoska vlada že pristala, ne da bi to pomenilo še sprejem na to, da Rusija predloži zahteve po odškodnini za škodo, povzročeno po meščanski vojni. Pogajanja so že tako napredovala, da se že govori o svotah odškodnine. Za Judeničevo ofenzivo proti Petrogradu in zasedbo Arhangel-skega zahteva ruska vlada 125 miljonov dolarjev; za Kolčakovo, Denjikinovo in Wrangelovo ofenzivo pa dve miliardi dolarjev. Če je Francija pripravljena razpravljati o prvi svoti — zaključuje dopisnik — mora vzeti v pretres tudi drugo. To priča, da mora biti francoska želja po sporazumu z Rusijo zelo velika. Anglija Lloyd George pred demisijo? — Trdo-vratnost konservativcev LONDON, 4. Politična kriza je dospela na mrtvo točko in se ne more še reči, kako bo Lloyd George rešil težavni položaj. Skupine poslancev in številni konservativci se neprenehoma posvetujejo, Chamber-lain nadaljuje svoje pogovore z vodstvom konservativne stranke, vendar niso ta pogajanja dovedla do nikakega sklepa. Lloyd George je dal v svojem znanem pismu Chamberlainu rok do prihodnjega četrtka za končno odločitev konservativcev. Če ne bo dal do 10. t. m. Chamber-lain zadovoljivega odgovora, bo Lloyd George podal ostavko svoje vlade ter predlagal Chamberlaina za svojega naslednika. Tako postopanje odobravajo tudi sedanji vladi prijateljski listi, ki trdijo, da se Lloyd George ne bo spuščal v nikake kompromise. On hoče razjasniti situacijo, iz-ruvati plevel in tako izključiti ekstremiste iz konservativne stranke. Chamberlain in Balfour bi najraje izpolnila zahteve ministrskega predsednika, ali žalibog nista gospodarja stranke, katero vodita politično. Največ vpliva bi imel vodja organizatorjev te stranke Sir George Jungh, ki pa se že tri mesece bori proti Lloydu Georgeju in se smatra sploh za glavnega povzročitelja vseh teh sporov. Tudi ne čuti Chamberlain v sebi moči, da bi vplival pomirljivo na voditelja konservativne organizacije, ker se boji, da bi ga stranka zapustila in bi prišlo do cepitve baš pred volitvami!. Razen tega bi Chamberlain ne mogel sestaviti življenja zmožne vlade, ki bi im^la v zbornici zadostno večino in bi doživel najbrže pri volitvah katastrofalen poraz. Skrajni konservativci, ki so v opoziciji proti mirovni pogodbi z Irsko pomnožili svoje vrste za 20 sedežev, tako da štejejo sedaj 70 poslancev, hočejo slediti edino predvojnemu programu svoje stranke. Ako se res stranka proglasi za popolnoma neodvisno, pade koalicija in pasti mora tudi — Lloyd George. Ti skrajni konservativci so poslali poslancem konservativne unije okrožnico, kjer je rečeno, da bi si konservativna stranka ne smela pustiti tako ukazovati cd ministrskega predsednika. Koalicija ni do danes še pokazala svoje lastne politike in je zato najbolje, da se razbije. Okrožnica zaključuje, da se za sestavo nove vlade nudijo v tem trenetku le dve možnosti: ali ustavna vlada konservativcev, ali vlada delavske stranke z revolu-cijsko barvo, Nemiija Nemške priprave za konferenco v Genovi BEROLIN, 4. Te dni sta se sestala odbor za odškodnine in državni gospodarski svet m sta razpravljala o programu za konferenco v Genovi. Sestanka so se udeležili ministri za gospodarstvo, finance in obnovitev. Državni tajnik je izjavil v imenu vlade, da se vrše živahne priprave za konferenco. Vendar pa se priprave ne morejo dokončati, preden zastopniki raznih kor-poracij izrazijo svoje mnenje. Berolinska trgovska zbornica je pozvala vlado, naj predloži konferenci v Genovi ustanovitev razsodišča za poravnanje sporov med privatniki in inozemskimi državami. Nemški industrialci nameravajo baje zastaviti svoj vpliv, da bi se poslal na konferenco v Genovo Stinnes kot zastopnik nemške Šlezije. Ne ve se pa, ali bo ta poizkus industrialcev uspel, ker odnošaji med Walterjom Rathenauom, ki je že ofi ciozen delegat za konferenco v Genovi, in Stinnesom so zelo hladni. Demisija poljske vlade radi nesporazum* ljenj z zastopniki Vilne VARŠAVA, 4. Pogajanja za priključitev Vilne k Poljski so se razbila. Vsled tega je podal danes ministrski predsednik v imenu celokupne vlade ostavko. Francija Francosko - ruska pogajanja LONDON, 4. »Chicago Tribune« javlja iz Moskve, da so prišla francosko - ruska pogajanja v odločilno fazo. V Moskvi se nahajata dva francoska finančnika, ki se uradno pogajata z rusko vlado. Sklenitev dogovora je blizu. Govori se, da so določbe tega dogovora neprimerno ugodnejše toliko za Francijo* kolikor za Rustio* nego* Rusija protestira proti cdgoditvi genovske konference BEROLIN, 4. Listi poročajo, da je poslal v'Čičerin italijanskemu zunanjemu ministru brzojavko, kjer ogorčeno protestira proti odgoditvi konference v Genovi. Brzojavka se glasi tako-le: Ruska vlada je z vso resnostjo proučila vprašanje soudeležbe na genovski konferenci. V ta namen je imenovala delegacijo svojih zakonitih zastopnikov in pripravila v truda polnem delu tudi v sosednjih sovjetskih državah po-trebno gradivo. Malo pred odhodom delegacije pa je z začudenjem prejela vest, da je bila konferenca odgo-dena, ne da bi bil naznanjen novi datum njene otvoritve. Sklicevanje na italijansko ministrsko krizo ni upravičeno, ker so sklicali konferenco ministrski predsedniki, ki so jo v Cannesu proglasili za nujno, ko je njena naloga, da vzpostavi gospodarstvo Evrope in splošno blagostanje vseh držav. V Cannesu 90 navzoče države sprejele, obveze, ki se ne morejo predrugačitl radi slučajnih sprememb pri sestavljanju različnih vlad. Ako pomislimo na odgovornost, in resnost, katere se bi morale zavedati' mednarodne konference, se moramo le iro-: nično smejati sedanjemu postopanju. Ru-: ska vlada hoče upati, da se bodo tokrat" države sporazuma pri določitvi otvoritve konference boljše zavedale važnosti svojega čina. Končno ponavljamo predlog za otvoritev konference dne 23. marca in po-: udarjamo potrebo, da morajo biti vse vlade obveščene vsaj tri tedne pred njenim začetkom. ___»c - Raka Višek nemirov na Reki. — Prisilna kapitulacija Zanelle. — Odbor za narodno obrambo prevzel vodstvo vlade in prosil za posredovanje. — Zanella odpotoval v Pulo REKA, 4. Včeraj se je boj za vladno palačo nadaljeval z nezmanjšano srditostjo. Po osemurnem streljanju so se napadalci polastili sedeža vlade. Vlada se je udala in Zanella sam, ki je prišel vstašem v roke, je podpisal prisiljen sledečo izjavo: »Vsled današnjih dogodkov sem se moral udati vstaškim oddelkom in polagam vladne funkcije odboru za narodno obrambo, ki je to gibanje povzročil.« Sinoči ob 20 je prejela revolucijska vlada točnejšo izjavo, kjer se Zanella definitivno odpoveduje vsakemu vmešavanju v posle reške vlade in se pod častno besedo za vselej obvezuje, da ne bo gojil nikakih političnih aspiracij in da se ne bo udeleževal političnega življenja na Reki niti potom tretje osebe. Na koncu priznava Zanella odboru za narodno obrambo značaj zakonite vlade. Po teh' svojih izjavah je Zanella pod varstvom kr. orožnikov zapustil Reko in odpotoval v Pulo. Medtem je predsednik odbora za narodno obrambo inž. Attilio Prodam sklical sejo, katere so se udeležili Marij Petrich,-Ramiro Antonini, prof. Gino Sirola, Guido Cartesio, Ivan Abramovich in prof. Jakob' Pontevivo. Ta revolucijska vlada je izdala* sledeči proglas: »Vsled kapitulacije začas-: ne vlade po današnjem vročem boju proglaša odbor za narodno obrambo ustavna skupščino in'začasno vlado za strmoglavljeno in je prevzel v svoje roke vladne posle, ki so mu bili od predsednika vlade uradno izročeni. Izroča vzdrževanje javnega miru in reda kr. orožnikom in italijanskim četam ter poziva italijansko vlado, dd prevzame upravo mesta potom zakonite-* ga svojega zastopnika, ki bo edini lahkoi vzpostavil mir in red v deželi. Predsednilj narodnega odbora Attilio Prodam.« Italijanski orožniki in vojaki so prevzeli službo za vzdrževanje javnega reda, medtem ko so sestavili oboroženi oddelki narodno obrambo. Jutri se bodo zopet otvo* rili javni uiadi. Razburjenje mesta se jo poleglo in tudi zvečer ni prišlo do nikakiH incidentov. Boj se je končal. Vsega skupaj zaznamuje kronika štiri mrtve, med temi tri straži nike Zanellove vlade in brigadirja kr. o« rožnikov Grossi Antona. Razen tega jd mnogo težko in veliko število lahko ranje-i nih. Po noči je prišlo tu pa tam do streljanja z Zanellovimi stražniki, ki so se sku-* šali združiti izven mesta. Vladno palačo s<* zasedli kr. orožniki. Ves dopoldan je po* tekel povsem mirno. Zanella ni odpotovali REKA. 4. V nasprotju s splošnim mnenjem je Zanella estal na Reki, ker mu odbor za narodno obrambo ni dal dovoljenja za odhod. (S) Prvo vprašanje revolucijske vlade: Aneksija4 REKA, 4. Davi je odbor za narodno obrambo izdal sledeči proglas: Odb or za narodno obrambo, sestavljen pr zastopnikih narednih strank Reke, ugotavlja da je zmaga sporazuma v svetovni vejni ra-£* trgala vsako politično zvezo med Reko i^ Ogrsko vlado ter dala reškemu prebivalstvi* pravico, da si svobodno izrazi obliko svoja vladavine. Upoštevajoč to dejstvo, moram^ smatrati kot edini zakonit čin ljudsko glasovanje z dne 30. oktobra 1918, kjer je reške* prebivalstvo izrazilo svojo trdno voljo zj aneksijo Reke po Italiji. Po veličastni vstaji in junaškem boju je začasna vlada odstopila in poverila svoje posk* odboru, ki proglaša dne 5. oktobra 1921 se-j stavljeno vlado za strmoglavljeno in izroča definitivno Reko s svojim ozemljem nerazruš-ljivi straži italijanske domovine.» Po končni sestavi nove vlade, (v kateri ima, kakor smo že rekli pred par dnevi, večino stara Italija, dasi brez Giolittija), doznavamo iz živahnega razpravljanja v časopisju in v politični javnosti precej zanimivosti. Iz vseh teh polemik, kritik, napadov na posamezne politične osebnosti moremo ugotoviti dvoje. Zakulisni boj se je vršil med dvema političnima ccebno-stima, t. j. med Giolittijem in Don Sturzom. Dasiravno pa stopa v o-spredje osebno strankarstvo, je pokazal drugič izid boja in pokazuje sedanji položaj, da sta v osebnostih Giolitti- Don Stur-zo izraženi dve idejL Bil se je boj med staro Italijo konservativnega liberalizma in med mlado strujo nastopajočega krščanskega socializma. Če se je vršil ta boj z izredno karakteristiko predvojne politike posameznikov, je vzrok temu, ker je Giolitti kot oseba izrazita politična moč, ki zna o pravem času uporabiti in izrabiti svoj politični talent in velik osebni vpliv na' veliko šteyilo svojih satelitov, ki črpajo alrm IL »EDINOST« V Trstu, dne 5. marca 1922. le od svojega mojstra moč in življenje, m so brez njega ničle. Iz tega, kar prihaja po časopisju polagoma na svetlo, je skoraj dognano, da je bil GićHtti ne samo povzročitelj Bonotni-jevega patJsa. ampak da se je udeleževal zakulisnega boja ve« čas parlamentarne krize. De Nicola, Orlando in drugi še, ki so se trudili, da bi sestavili vlado, so šli, ker je tako hotel Giolitti. Bržkone je smatral Giolitti, da je prišel zanj ugodni čas. Stožilo se mu je po vladanju, še enkrat je hotel vzeti državno krmilo v roke z namenom skrhati moč ljudske stranke, ki je po zadnjih državnozborskih volitvah postala silen in odločujoč činitelj v italijanski politiki Staromodni konservativni liberalizem, ki pa je zastopan tudi v takozvani demokraciji, čuti, da mu ta mlada življenja polna stranka, z jasnim političnim in gospodarskim programom, ki udobno in gotovo sedi na širokih ljudskih množicah, iz-podkopuje polagoma pa gotovo tla pod nogami- Saj je bila nezaupnica proti Bo-nomiju udarec namenjen ljudski stranki. Toda ljudska stranka je spretno parirala ta sunek s tem, da ni sprejela izzivanja, ampak se pobotala z demokratično skupino v glavnih točkah za sestavo vlade. Toda istočasno se je pričel boj proti Giolittiju. In popolari so promašili svoj veto proti možu, ki jim je grozil postati nevaren. V ta boj je posegel tajnik stranke, ki je duša vsega j>olitičnega delovanja pcpolarov: Don Sturzo. Skromni sicilijanski duhovnik je porazil mogočnega nasprotnika, Giolitti je šel za vedno. In glej čudo! Število Giolittijevih pristašev se krči, časopisje, ki mu je nekoč slavo pelo, ga obsoja in kar je najlepše mu očita demagoštvo, očita mu tudi krvave, nasilne volitve lanskega majnika, sploh se je po tem pisanju izkazalo, da je bil Giolitti prava nesreča za Italijo. Značilno za politično življenje v Italiji pa je način tega zakulisnega boja med predstavnikoma obeh strank. Popolari ser očitali Giolittiju demagoško politiko v finančnih reformah. Zlasti so proti takozva-nemu zakonu o poimenost vrednostnih papirjev in pa proti davku na dedščine. Po teh zakonih bi bilo cerkveno premoženje v Italiji resno ogroženo. Pa čudno ni, da so popolari proti tema zakonoma, nenavadno je to, da so prišli s to zadevo sedaj na dan. V času, ko se je v Gioliiti-jevem ministrstvu izdelovala finančna reforma, so bili tudi popolari če ne sodelo-valci pa vsaj molčeči opazovalci Giolitti-jevega dela. Lisjak Giolitti jih je hotel morda tedaj zvabiti, da bi se izrekli proti zakonu, ki je bil nekaka nagrada za socialiste in pesek v oči širekim ljudskim slojem, ki so zahtevali pravične razdelitve dajatev. In tako so prišli popolari sedaj s to zahtevo in izvabili Giolittija iz rezerve. Vse časopisje se bavi s škandalom, ki je nastal v-sled objave cerkvenega uradnega lista, da je GioHtti potom svojih pristašev hotel vplivati na Vatikan. Vatikan naj ukaže Don Sturzu, da ta umakne svej veto proti Giolittiju. V zameno bi Giolitti ustregel pepolarem ter umaknil omenjena zakona, poleg tega bi pa dobili popolari še mnogo drugih ugodnosti. Ta najnovejša «vatikanska» zadeva Giolittijeva razburja današnjo politično javnost. Će je to res, potem stoji Giolitti, ta predstavnik proticer-kvene politike, razkrinkan pred svojimi somišljeniki. Prostozidar kliče na pomoč najvišjo cerkveno oblast proti svojemu političnemu nasprotniku. Ne glede na resničnost ali izmišljenost teh vesti, je eno gotovo, da je Giolitti poražen in da je vsled njegovega padca zlezla ljudska stranka za -stopnico navzgor. Giolittijev poraz pa ne pomeni samo odstranitev njegove osebe od vlade, ampak je silen udarec za dosedanjo konservativno nacionalistično politiko raznih strank, pa naj si nosijo še take lepe demokratične naslove. Res je, da je sedanja vlada še vedno izraz omenjene politike, tudi je res, da stoji na čelu vlade Giolittijev pristaš in osebni prijatelj, kakor je tudi res, da je to ministrstva desničarsko vkljub glasovanju v parlamentu, ki se je jasno izrekel za izpremembo dosedanjih političnih smeri. Toda vsakdo mora pritrditi, da je sedanja vlada v naglici in za sik) skrpucana in nezmožna dolgega življenja. Demisija pošnega ministra Di Cesaro, ki je prišla koj ob nastopu nepričakovano, dokazuje, da se gospodje ministri ne počutijo dobro v novi vladi. 7maga ljudske stranke nad Gitfiittijera jt velike važnosti za nadaJjni razvoj političnega življenja v Italiji, Giolitti je tvoril resno nevarnost za eno glavnih demokratičnih pridobitev italijanskega ljudstva. Staremu avtokratu je bil moderni sorazmerni red posebno protiv en. S tem v olivnim redom je prišlo strankarsko politično sestankih krajevnih skupil se Izvoli na vsakih trideset članov po eden, in za prebitek od več kakor petnajst članov še en odposlanec.« Glavni pomislek, ki se je oglasil proti temu predlogu, je bil pač ta, da je Politično društvo Edinost bolj kakor organizacija svojih članov predstavnik našega ljudstva, življenje v Italiji še-le do veljave. Pri da- katero naj pride v društvu do veljave, ne našnji razdelitvi političnih sil je nemogoče, različno, po večjem ali manjšem številu da bi mogel katerikoli samostlnik vzeti v J članov iz posameznih krajev, nego enako-zakup politični voz države ter ga voditi tmerno za vse dele našega narodnega po svoji volji, uporabljajoč pri tem vsa ozemlja. Daljnji pomislek je bil, da bi bili mogoča sredstva, kakor je to delal Gio- na ta način prikrajšani siromašni kraji, litti. Kako brezobziren in zvit obenem zna kjer je premalo takšnih, ki zmorejo člana-biti Giolitti, so nam najboljši dokaz krvave rino. Glede tega drugega pomisleka opoza-volitve lanskega leta. Ker pa se je Giolitti rjam, da znaša letna članarina samo štiri v pričakovanju premaknitve političnih lire, in da bi se na koncu radi tega tudi struj uštel, zato je postal še hujši nasprot- lahko vrnili k prejšnjemu načinu, kc je bila nik proporca. Sedanji sorazmerni volivni članarina višja in nižja po raznih stopnjah, red je res tako dober, da vkljub vsem kri-' Na glavni pomislek, Češ, da naj pridejo do vicam, vsem nasiljem mora priti resnična j veljave vsi deli dežele enakomerno, ne gle-1 judska volja vsaj v velikem delu do ve-: de na število članov, odgovarjam, da itak ljave. \ ne gre za to, da bi se kakšen del dežele Takega moža pač niso mogli več trpeti zapostavljal, ko je vendar našemu društvu popolari. Danes sede tako trdno pri kr-( bistvena naloga, kateri se ne more odteg-milu države in imajo taka lepa upanja za niti, tudi če bi kdo hotel, ta, da zastopa bodočnost, da skušajo odstraniti vsak ka-jedinstvo in solidarnost vseh naših narod-men, ki jih more ovirati pri tem napredo-1 nih interesov. Nasproti sedanjim pravilom vanju. In danes so že tako močni, da so bi prememba imela, ravno to prednost, da si upali vreči moža, ki je dolga desetletja bi razni kraji vkljub komunikacijskim in vodil državo, moža, ki je prestal tudi svoje drugim oviram bili na vseh občnih zborih, kritične čase, ki je bil že pod obtožbo, ki naj bi se vršili na primer v Gorici, v Popa se je vedno znal vnovič vzdigniti iz stojni, v Divači ali v Pazinu, veliko bolj vsekega začasnega poraza. ! enakomerno zastopani kakor doslej, in da Socialisti, ki so igrali ves čas vlogo več bi, kar je še večjega pomena, število čla-ali manj zainteresiranega opazovalca, pa nov naraslo, ker bi vsak kraj hotel nasto-morejo biti v svojem srcu le hvaležni po- piti s primernim številom odposlancev. pelarom za ta njihov uspeh. Tudi socialisti, ki bodo morali prej ali slej sodelovati kot vladna stranka, imajo največji interes na tem, da ne samo ohranijo svoje sedanje število parlamentarcev, ampak da to Število še pomnože. Prihodnja volivna borba za državni zbor utegne prinesti socialistom znatni prirastek. Če se bo-. • Sumil sem, da se udaja čarodejstvu*. •Tudi ona je mogoče sumila. Mlada je in Iepa.» • Ah, moj Bog! —* «Saj vem, predobri Matthias», je odvrnil pater Leysen, *toda, glejte, če se razširijo kake govorice, bo mnogo sitnosti!* In govorice so se razširile. Služkinja, ki j® ležali v Arami ni sobi je lažizgodbo naprej prepovedala in patra Matthiasa so povsod zamrzili, nakar je kmalu zapustil deželo in se vrnil v Lisabono, nejevoljen nad Amininim zlobnim s um nič« njem. 21. POGLAVJE. «Dort> fe bil kmalu natovorjen in Filip je dospel brez posebnih pripetljajev v Amsterdam. Da ga je Amina kar najprisrčneje sprejela ni potreba povdarjati Se posebej, kajti o-bema ladjama, ki sta preje zapustile Batavrpo je dal Fikp sporočila za svojo ženo, prva pisma, Id jih ji je poslal tekom svojih potovanj. šesl tednov po prejetem pisanju je prišel tudi Filip in Amina se je čutila presrečno. Ravnateljstvo je bilo s Filipovim vedenjem velike oborožene ladje, 14 naj bi odpotovala spomladi v Indijo in bi zanjo moral naš junak — kot se je pogodil — plačati tretjino njene vrednosti s premoženjem, ki ga je imel naloženega pri družbi. Imel je torej pet mesecev oddiha pred no bi se spet izročil usodi negotovih valov in sedaj je sklenil vzeti s seboj tudi Amino. Amina mu je povedala kaj se je pripetilo med njo in patrom Matthiaaom m tudi na kak način se ga je iznebila. •Ti se torej res pečaš s črno umetnostjo svoje matere ?» jo je vprašal soprog. ♦Ne, saj mi je čisto izpadlo iz spomina. Toda trudila sem se, da bi mi prišla spet v zaves t.» • Pa čemu, Amina? Tega ne smeš in dobri duhovnik je imel prav, Če je to označil za pregrešno. Obljubi mi, da boš za vedno opustila take misli.» ♦Če je ta stvar pregrešna, Filip, je tudi tvoje poslanstvo pregrešno. Tudi ti si v siku z duhovi. Opusti svoj grozni namen — ne zasleduj več breztelesnih duhov — ostani doma pri svoji Amini in bo ubogala, kar ji ukažeš.» •Moje poslanstvo je iz nebes.* ♦Torej ti najvišji dovoli občevati z bitji, ki nSso odtod?* ♦Da, saj sama veš, da mi v tem nista nasprotovala tudi duhovnika, čeprav sta se zgrozila,« ' ♦Kar dopusti On enemu, bo dopustil. tudi drugim; poleg tega se ne more ničesar zgoditi brez njegove volje.* nad vse zadovoljno in mu poverilo poveljstvo «0, pač Amina; tudi satanu dovoli, da vznemirja človeka, čeprav se ne skfcuia z njim.* ♦Toda dovolil ti je, da iščeš svojega zakletega očeta; še več, celo zapovedal ti je, če je torej tebi dovoljeno, zakaj bi ne bilo meni? Jaz sem vendar tvoja žena, del tvojega jaza in če s armije m v zapuščenem domu, medtem ko ti begaš in blodiš po morju, ali bi ne smela ravnotako klicati na pomoč — neznane sile, ki bi mi prinesle novice, da bi me pomirile, me potolažile in ki ne škodujejo nobenemu živemu bitju? Če bi hotela one sile uporabljati v zle namene, da, potem bi mi smel vsakdo to prepovedati in ba bik> pregrešno klicati jih. Toda hotela sem slediti le svojemu možu in iskati isto, kar išče on*. ♦Toda tega naša vera ne dopušča.» < Ali sta duhovnika tudi tebi prepovedala? Toda pustiva vse te prepire, Filip, saj te bom prihodnjič spremljala na potovanju in kolikor časa bom pri tebi, se ti ne bo nič žalega zgodilo. Obljubljam ti: dokler bom pri tebi, se ne bom več pečala a temi temnimi stvarmi. Če pa boš ločen od mene, ti ne morem dati besede, da ne bi skušala s pomočjo skrivnostnih sil zvedeti kako se imaš, zvedeti kako gre mojemu možu, ki tudi sledi nevidnemu bi tju». Zima je kmalu minila, kajti Filip jo je preživel v najtišj! sreči. Na spomlad naj bi kulja odpotovala in zato sta FUip fe Amina odšla v Amsterdam. {Dal iti fakultete, toda gotovo je, da je trel>a na študente pri izbiri študija vplivati Merilo in kriterij pri tem bodi korist naroda. Naša gospodarska organizacija bi takoj zaposlila nekaj inženirjev, pa jih ni in jih ni. Tretja zahteva se glasi: Dijakom ne da-jajmo podpore v obliki miloščin, marveč v formi brezobrestnih posojil. Tako dijaki ne bodo več za podpore prosjačili kot doslej. Posojilo in ne podpora! Gotovo je potreben v ta namen izpočetlca precejšen sklad, a kasneje se bo ta fond avtomatično obnavljal in večal. Zdi se mi, da bi se bilo treba držati teh načel ob zibelki Dijaške zadruge, oziroma pri ustanavljanju Dijaške Matice. Virgilij Šček. _ vesti Zaprisega novega župana. Včeraj ob 12'20 se je vršila slavnostna seja mestnega sveta, na kateri je bil zaprisežen novi tržaški župan dr. Pitacco, Komunisti niso bili prisotni pri seji. Opravičili so svojo odsotnost tudi sveto-v alci Asquini, Battistelia, Cupolo, Robba in Martinolich, Po zaprisegi je imel svečanostni nagovor generalni civilni komisar Mosconi, kateremu je odgovoril ravno tako svečano novi župan. Zupan dr. Pitacco se je dotaknil v svojem odgovoru tudi vprašanja odnošajev med Trstom, Benetkami in Reko, poudarjajoč, da namerava Trst tekmovati dobrohotno z bratkimi mestmi na Jadranu, posebno z Benetkami in Reko, kateri želi, da bi kmalu našla zaželjeni mir, da pa namerava tudi ohraniti svoje staro mesto v trgovskih <>dno-šajih z bližnjim in daljnjim vxhodom, ki bi bili drugače izgubljena tudi za državo. Novega župana je pozdravil v imenu občinskega sveta tudi podpredsednik Tamaro. Pred zaključkom seje je občinski svet sprejel na predlog svetovalca Dompirija resolucijo, v kateri tržaški mestni svet pozdravlja reški narod in zahteva od zmagovite Italije naj ukrene, da se Reka združi za vedno z Italijo. Nato je bila seja zaključena. Rusija in gospodarska povzdi^a Trsta, v zadnjem času so se začeli pojavljati po laških listih v Trstu glasovi, ki so nekam značilni. Gre za razpoloženje omenjenih listov napram Rusiji. Tržaški trgovski krogi so začeli živo agitacijo za obnovitev trgovskih stikov med Trstom in pristanišči južne Rusije ob Črnem .norju. Od obnovitve teh stikov pričakujejo veliko ža gospodarsko povzdigo našega mesta. Vsi so postali nakrat zelo prijateljsko razpoloženi napram Rusiji. Po laških tržaških 'istih se to razpoloženje glasno razlega. «ric-colo» imenuje Rusijo z debelimi naslovnimi črkami ^veliko slovansko državo«. Tržaški Lloyd pa je sklenil, da pošlje proti koncu tega meseca eno svojih ladij s primernim tovorom blaga v Odeso. To bo prva spodbuda za obnovitev neposrednih trgovskih odnošajev ne samo med Trstom in Odeso, temveč sploh med Ttalijo in novo Rusijo. Agitacijo za prvo posi-Ijatev robe v južno Rusijo je vzela v svoje roke tržaška trgovska zbornica, ki je imela pretekli četrtek sejo, na kateri se je razpravljalo o tem vprašanju. Seji je prisostvoval g. Boggiani-Pico, ki se je pred kratkim povrnil iz Rusije, kamor je bil poslan v posebnu misiji italijanske vlade, da prouči sedanje gospodarske razmere v Rusiji. Na seji je imel daljše oredavanje. Rekel je, da zadobiva notranja uredba Rusije pečasi svoje stalne oblike, ki so neobhodni predpogoj za vzdrževanje vsakih mednarodnih odnošajev. Zasebna lastnina je bila že pred šestimi meseci zopet priznana, živilske izkaznice so že skoraj popolnoma iz-rfinile, uradniki dobivajo zopet plače v denarju (fokoli 1,000.000 rubljev na mesec). To so vidna znamenja globokih gospodarskih izprememb, ki se počasi vršijo v tej veliki frzavr, katere bogastvo je zares neizmerno. V nadaljevanju je predavatelj govoril o konkurenci posameznih evropskih držav za prvenstvo na ruskem tržišču. Največji tekmovalki sta bili do sedaj Nemčija in Anglija. Nemčija je bila zmagovalka. Italiji bo najbolj nevarna konkurenca Amerike, kajti tudi Amerika bo morala obrniti svoj izvoz v južno Rusijo, ker so ji na Daljnem vzhodu zastavili pot Japonci, kt imajo še vedno vzhodno Sibirijo in Vladjvostok v svojih rokah. Ob koncu je govornik naglasi!, da uživa Italija med vsemi evropskimi državami največ simpatij, ker Rusi ne pripisujejo Italiji nikakega imperializma, ki bi jim bil nevaren. Kakor vidimo, je izbral Tržaški Lloyd ugoden psihološki moment, da poskusi svojo srečo z južnoruskimi pritanišči. Ni dvoma, da bo igral bodoči pomorski promet med 1 r-stom in južno Rusijo važno vlogo v gospodarskem obnavljanju našega mesta. Tudi tu pa je treba predpostaviti, da Trsta ne bodo izpodrinila druga laška pristanišča. 1 rs t bo tudi tu izložen nevarnosti ne samo inozemske konkurence temveč tudi konkurence drugih itali- jankih pristanišč. v Salata na delu! Zadnji «Pučki Prijatelj* je prinesel vest, ki mora do skrajnosti osupniti in ogorčiti vsakogar, ako le količkaj pozna razmere in stanje naše uboge Istre v kulturnem pogledu. Kar štirje definitivno nameščeni hrvatski učitelji na Puljščini so po nalogu višjih šolskih oblasti s 1. februarjem t. Lumirov-ljeni. In sicer: gg. Anton 2mak, nadučitelj v Medulinu, Anton Zuccon, nadučitelj v Alturi, Mate Zuccon, nadučitelj v Ližnjanu m Josip Lukež, nadučitelj v Premonturi. Mi dobro poznamo te učitelje in jih cenimo, ker spadajo med najboljše pedagoge v Istri. Tre z m m razumni možje so to. kr gotovo niso zagrešili ničesar, kar bi jim resen človek mogel šteti v zlo bodisi v službenem, bodisi v zasebnem življenju. Na drugi strani pa naj omenimo, da ie bil gosp. Ante 2mak že za časa svetovne vojne preganjan od avstrijske oblasti rad. italijanofilstva!! Spominjamo se dobro na predvečer izbruha italijanske vojne, v soboto dne 22. maja 1915, kako smo ga videli uklen-jenega v vagonu z drugimi hrvatskimi rodoljubi vred, in v družbi z italijanskimi interiu-ranci, ki so jih skupno vozili v notranjost Avstrije, kjer so jih potem premetavali po ječah in taboriščih na Češkem in Ogrskem! Zma-kovi tedanji italijanski sotrpini so danes ca-valieri della corona dltalia in so dobili izdatne odškodnine za škodo, ki so jo pretrpeli vsled deportacije. Hrvatje, ki so pretrpeli mučeništvo za isto idejo, pa doživljajo to, kar je zadelo Žmaka! Odslovili so jih iz službe, in jih upokojili predčasno z neznatno pokojnino. Ne moremo se temu prečuditi. Ista država, ki je s hvalevredno plemenitostjo določila družinam narodnih mučenikov Saura, Battistija, Filzija in Chiese stalno letno pokojnino iz državnih fondov, ista država, ki je kot prva v Evropi velikopotezno rešila vprašanje odškodnine političnim^ internirancem: ista država je v stanu izvajati tako gorostasno dvojno mero!! Tako se dogaja, ker upravlja našo deželo tam daleč v Rimu mož, ki v svo- jem šovinizmu in sovraštvu proti vsem, kar je slovanskega, pozablja na najplemenitejša čustva, s katerimi se italijanski narod od nekdaj ponaša. Salatov namen je jasen. Hotel je zadeti narod naš na kulturni strani, odtegruvši mu nekaj vzornih učiteljev, vzgojevalcev in prosvetljiteljev! To je vnebovpijoČe tembolj, ker bo jutri gosp. Salata morda z globokim obžalovanjem govoril, da nam ne more zopet odpreti šo!, ker ni — učiteljev! Žalostno je za vlado, ki se boji skromnega učitelja! Malo odgovora. V «Edinosti» od pretečene nedelje odgovarja gosp. J. Bizjak na noi;co iz učiteljskih krogov «o otroških pustnih prireditvah-. Ker se gosp. Bizjak sklicuje tudi ni voditelja šentjakobske šole, ugo'.avljam, da sem poslal okrožnico učiteljstvu si. z. šok, kjer sem tovariše pozval, naj svojim učencem prepovejo udeležbo pri javnih p1£sih ta pred-pustnih zabavah s posebnim ozirom na ogab-nost nekaterih plesov, na kajenje, nlkolnJ, mi-zcrj'o in sušico, ki so mladini v ielesnun im moralnem oziru v kvar, iz česar jasno izhaja, kako mislim o otroških plesih. «Božičnica> nam vsako leto bolj dokazuje, da smo potrebni marsičesa prej kot zabave! G. Bizjaku sem se svoječasno zahvalil za sodelovanje (priprava odra, blagajništva in dovoljenja) pri naši šolski prireditvi, kjer so sodelovali samo otroci pod vodstvom učiteljstva in podpisanega voditelja. Rajanje na otroških šolskih prireditvah, ki ga vodijo telovadne (in ne plesne) učiteljice, naj se ne primerja s predpustnimi prireditvami in plesi brez učiteljskega nadzorstva; posebno če se tako rajanje vprizori na Božičnici, ki se vrši v dobrodelne namene istih otrok. V kake namene so se vršile letošnje predpustrie otroške prireditve, mi1 doslej ni znano. Hvala Bogu, da jih je za letos konec, za bodoče opozarjam g. Bizjaka na § 79 š. in u. reda, da mu ne bo treba prepozno govoriti o šolskih oblastih. — Voditelj šentjakobske šole. Otroci in ples. Pišejo nam: Notici o <» O troski pustni prireditvi* v sobotni in nedeljska Edinosti sta me napotili, da napišem par o pomb. Nimam sicer prav'ce, vtikati se v zadevo, sproženo z druge strani, a kot mati —• zato vzgojiteljica, se drznem povedati k dopisoma nekaj misli in veselilo me bo, ko bi jih prebrala marsikatera mati in marsikateri oče. — Še pred voj'no so bili vpeljani otroški ]>tesi. Lepo je gledati otročiče, vrteti se v taktu, zlasti ob proizvajanju figuriranih plesov. O-troci postanejo gibčni, vadijo se v družabnosti m zabavajo" se ob enem. To je vse prav lepo in razveseljujoče. Toda oglejmo sr stvari nekoliko globlje in videli bomo, da niso vsi ti otroški plesi tako nedolžna stvar, kakor so n. videz. Ako bi bili plesi nedolžni, zakaj kratiL' veselje otrokom in starišem, ki najdejo pri tei* zabavo! Kdo pa misli ob taki zabavi na bridke pcsledice? — Povojni čas je napojen z mnogimi novimi idejami in z materjalnimi željama, izkoristiti mladost, kolkor se da in kolikor se more. Večina mater vodi le iz tega vzrokn svoje malčke na plesne zabave. To so mi pn-povedali otroci sami. No take matere malo mislijo, oziroma nič na posledice, ki se izumijo iz takih zabav. V prvi vrsti so zdravju škodljive. Ako bi plesali otroci recimo le dve uri, kvečem tri, naj bo, a še to je preveč za nežra bilja. Plešejo pa ves pust dva trikrat na teden po dve do tri ure in na «venčku» pa kar čez polnoč. Tako vsaj tu v Gorici. Ubogi otroci! To in otroški ples, to >e ples odrastlih, že zrelih ljudi na duši in telesu. — In razkošj«, ki se kaže ob takih prireditvah! Matere tekmujejo med seboj, kafera bo bolj nasmešiia — pardon, — nališpala otroka. Zlasti deklicam se vcepi tako ono poželjenje po lepem gizda-vem oblačilu, ki se ne da več odpraviti. Ko doraste in — kar se lahko pripeti — ne bo kje vzeti denar za lepo obleko, line čeveljčke — si bogve na kak način pomaga. Kdo je temu kriv. — Da bi slišale matere onih šolskih otrok, ki obiskujejo plesne vaje, pogovore, tajnosti, ki si jih med seboj pripovedujejo, bi se li zgražale? Bogve! Otroci so še brez vsake razsodnosti zato se v nežnih letih navzamejo marsičesa, kar jim je v kvar. Ko potrebujejo največ pouka in so najbolj zavzetni za vse ono, kar jim bo pozneje koristilo, porabijo svoje moči in nenadomestljiv čas za zabave. Želja po zabavah jim postane nehote živijen-ska potreba, brez katere se jim zdi življenju pusto in prazno. Taki ljudje so navadno nesposobni za resnejše delo, manjka jim trdna volja in prava podlaga. Saj človek nc živi le zato, da izkoristi le lahko stran življenja! —■ Veseliti se, a ob enem gledati pravemu življenju v obraz, koliko manj prevare manj o-bupa! Otroci naj se vesele po otroško. Prezgodnja zrelost v mišljenju, govorjenju in dejanju napravi otroka zoprnega in v letih, ko je že zrelejši in gleda svet z razumom, in bi se moTal šele marsičesa veseliti, kakor pristo-ja mladenki, mladeniču, se čuti starega, življenju mu nima več kaj nuditi. In taka mladosi naj krepi značaj, naj se pripravlja na življen-sko borbo! Trezna mati bo privoščila svojim otrokom primerno zabavo, a jih bo obenem upeljala v realnost življenja; odprla jim bu oči, da gledajo svet v pravi luči. Otrok raora biti tako utrjen, da se niti takrat ko je pripu-ščen samemu sebi ne spusti na prepovedano pot ne v moralnem m ne v materjelnem oziru. To mu bo prineslo več dobička za življenje, ko vse predpustne zabave. Vse ob svojem času in do svoje meje! Mati. ^ri Sv. M. Magd. spodnji bo v četrtek dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih Konsuiu-nega društva gospodarsko predavanje združeno s sestankom članov Kmt*. zadruge. Vabijo se vsi Člani in nečlani. Jugoslovenski pravniki se opozarjajo na \ a-žen sestanek, ki bo v pondeljek, 6. marca zvečer. Sadjerejcem sporoča Kmetijska zadruga v Trstu, da je pripravljena dobaviti še eno partijo sadnih dreves in vabi vse sadjerejce, kf jih želijo, da jih naroče najpozneje do srede, dne 8. t. m. do poldne v zadružnih prostorih, via Raffineria 7. Seja pravno-upravnega odseka pokrajinsko posvetovalne komisije se bo vršila v tor~>;<4 dne 7. t. m. ob 17*30 s sledečim dnevnim redom: 1. Načrt odloka za legaliziranje podpisov; 2. Deželne in občinske pokrajinske avtonomije. Mladinsko društvo «Prosveia» pri Sv. M. Magd. priredi danes izlet v Dolino skozi Bor^t. Odhod ob 2 in pol pri Konsumnem društvu na Kolonkovcu. Vabljeni so vsi tovariši in prijatelji društva, O bor. DAROVI Za t Rusko družino*: Ladi in RegLna Mar-kon L 10.—, Rutar O tokar L 5.—, Mara Prim-čeva L 5.—. Gospod Josip Bizjak daruje Šentjakobski šoli za šolske potrebščine L 150.—, kot Čisti dobiček torkove otroSke prireditve. Denar hrani uprava. r lWi, Im 5. im. »EDINOST* Stran III. Iz triaSkega življenja Poskusen samomor. Radi nevrasteaične bolezni si je hotela včeraj popoldne vzeti živ Henje neka Fransinijeva, stanujoča v ulici Sorge nt e št. 5. V ta namen je popila već jo Itoličmo hudega strupa. Z avtomobilom rešilne postaje so jo odpeljali v opasnem stanju " bolnišnico, kjer so jo sprejeli v IX. oddelek. Vinski duhovi. Vedno zakajena staromeška krčma «Alla taverna di fumo» je bila pred enočnjim nabito p^lna povečini takih gostov, ki pijejo «firklce na kredo,« Ko so se ti pivci Eošteno nasrkali žlahtne kapljice, so začeli olovratiti po krčmi in prepevati ria vse grlo s hripavim glasom. Bog si ga vedi, kaj je padio med tem enemu izmed družbe v glavo, da se fe začel kar brez najmanjšega vzroka prepirati z Angel jem Anesijem. Možakar je delj Časa požiral očitanja in še kaj, ne da bi črhnil besedice. Toda končno se >e naveličal teh li-lanij in se je postavil v bran, toda ne z besedami, temveč s pestmi. Razjarjena moža sta si skočila v lase. Pretep je trajal delj časa, kajti nihče izmed navzočih ni hotel miriti pretepača. Vendar pa je vsake stvari enkrat konec. In tako je bilo twfi s tem pretepom. Ko |e bil namreč najhujši pretep, je posegel vmes rejeni krčmar — lastnik — m ni vprašal ne enega ne drugega, kdo je kriv: prijel je Ane-fcijja za jopič in ga vrgel «na frišno*. — Mrtev sem! — je zastokal nesrečni mo-lakar, ki se >e pri usodepolnem padcu težko poškodoval Ko so slišali usmiljeni ljudje be-ye&co «mrtev», so prihiteli možu na pomoč. Toda ta pomoč ni zadostovala: na lice mesta fe moral priti zdravnik rešilne postaje, ki je ial ranjencu izdatnejšo pomoč. Nato so ga odpeljali v mestno bolnišnico. Vesti z Goriškega Sporočilo Kmetsko-defavske zveze Gorica, 1. marca 1922. I. Izvršilni odbor Kmetsko-delavske zveze le pri razpravljanju o izidih občinskih volitev Izjavil sledeče: Stoječ na načelih demokracije In enakopravnosti poudarjamo, da gredo uči-teljstvu vse državljanske pravice, tedaj tud-i aktivna in pasivna volivna pravica za občinske volitve. Zato načeloma odklanjamo reakcionarni sistem, po katerem se tako važnemu vtanu odreka elementarna pravica. Zveza iz-iavlja, da bo zastavila vse moči, da se iz občinskega volivnega reda črta nazadnjaška določba. II. Izvršilni odbor jemlje z veseljem na zna-ije, da se je deželni odbornik dr. Besednjak v ;mislu navodil Kmetsko-delavske zveze zavrel v seji deželnega zbora za ureditev učiteljskih plač ter ga pozivlje, da se pri končni re-5itvi tega vprašanja v polni meri varujejo živ-Ijenske pravice učiteijstva, za katerimi stoje vse kmetsko delavske množice. III. Izvršilni odbor tivideva popolno an&r-nijo v našem šolstvu, ki je nastala vsled vladne krize, zlasti ker ne delujejo ne deželni, oiti okrajni šolski sveti. Izvršilni odbor začne koj borbo, da se bodo okrajni šolski sveti se-Sli in da bodo redno delovali. Obenem po-rivlja poslance, pol. društvo in vobče vse rojake, da okrepijo akcije za vzposiavo šolskih svetov. , . IV. Izvršilni odbor se je bavil z neštevilmmi oriložbaml, ki prihajajo iz ljudstva zoper vladno nemarnost v vprašanju vojnih odškodnin. Brezvestna počasnost vladnih oblastev ie prizadela našemu ljudstvu že ogromne UttSe, ki se ne dajo več popraviti. Dežela je neprestanih krivic sita in od vseh strani vstaja ogorčenje proti odgovornim oblastnikom. Ljudstvo se mora dvigniti in organizirati velikansko protestno akcijo proti vladi. Izvršilni odbor naj da v stalnem agitacijskem odboru pobudo, da se priredi v marcu v Gorici ogromen ljudski tabor pod milim nebom. Treoč-glave slovenske in furlanske množice naj napolnijo do zadnjega kotička Travnik in krik zapostavljenega ljudstva naj se razlega do Rima in njegovih mogočnikov. Delovni stanovi naše dežele si ne bodo pustili več trgati pravic, ki jim gredo po človeški pravici in obstoječih zakonih. Zborovanja naj se udeleže vse goriške stranke. ^ V. Brezposelnost se širi med našim ljudstvom in z njo se širi vedno večja gospodarska beda. V trenutku, ko se vsi socialni delavci trudijo in proučujejo način, kako bi zajezili brezposelnost in kako bi našemu ljudstvu dali dovolj dela in kruha, kako bi dvignili gospodarske sile in kako bi jih bolj smo-treno organizirali, se bori dežela proti petim kapitalističnim podjetjem za koncesijo izrabljanja vodnih sil. Pet kapitalističnih podjetij namreč zahteva cd «Višjega vodnega sveta* v Rimu, da bi jim podelil koncesijo za izrabljanje naših vodnil sil v svrho elektrifikacije in industrializacije naše dežele. In s temi kapitalističnimi podjetji se mora borili naše ljudstvo, da ohrani gospodstvo nad svojimi vodnimi silami in z njimi gospodarsko svobodo. Izvršilni odbor Kmetsko-delavskih zvez poživlja deželno zastopstvo, da neomajno vztraja v borbi zato, da dobi dežela koncesijo za izrabljanje vodnih sil v svoje roke, VI. Izvršilni odbor Kmetsko-delavske zveze pozdravlja misel, da sc vse naše karitativno delo koncentrira v okrilju Slovenskega siro-lišča v Gorici in poživlja javnost, da se radodarno spominja ubogih sirot, VII. Izvršilni odbor Kmetsko-delavske zveze odobrava borbo naših deželnih odbornikov za ohranitev deželne avtonomije in s posebnim zadoščenjem jemlje na znanje, da se v sklepu deželnega zbora zahteva avtonomija nele za Goriško, marveč za vse nove pokrajine Italije, pri čemer nam je pri srcu zlasti zatirana Istra. Korani duhovnik, dbbcr govoraflr fta spovednik, ki je toA med vojno vetrsjel med v mi verniki in sredi razvalin In granat v krogu svojih s obratov in malofteTilnegt, a JonaAke-l Ijođrtv* obhajal zlati jubilej mafeiStva. Ka-o zelo je bil priljubljen med ljudstvom, fe pričal tudi nfegov pogreb, ki je bil eden naj-sijafnejsih. Naf v miru počiva! Surovo postopanje. Pred par dnevi se je dogodil v Gorici slučaj, nad' katerim so se zgražali vsi ljudje od prvega do zadnjega, ki so mu slučajno prisostvovali. Neki starček se je zvečer vračal malo vinjen na svoj dom. Ni kogar ni nadlegoval; kar še prikazeta dva o-rotžnika, ki ga aretirata in hočeta peljati s sebc^j, starček je pa silil le prosti svojemu domu. Nato sta začela skrajno grdo postopati ž njim, da so ju obstopili ljudje, pred katerimi sta se potem izgovarjala v zadregi, mej tem pa jo je starček popihal. Saj bi nič ne rekli, če preganjajo pijance, a to se mora pač vršiti dostojno in z vsemi enako; tisti hip, ko se je to zgodilo, je postopalo na stotine pajamh mladih ljudi po mestu, katerim nikoli nobe den nič ne reče. Štandrež, pri Gorici Hud udarec je zadiel naše «Bralno in pevsko društvo«. Smrtna kosa nam je ugrabila dne 1. marca eno najboljših čianič. Splošno priljubljena Anastazija Petejan, izvrstna igralka in pevka, ne živi več med nami, umrla je v najlepši dobi 17 let. Društvo ji bo ohranilo trajen spomin) Starišem in sorodnikom naSe iskreno so žal je Pust t Gorici ni popolnoma miroval, sicer ni bilo običajnega, a tudi «ma*are» si zlehka zagledal na cesti, in povsod pijane ljudi, ki si jih posamezne lahko srečava! tudi zgodaj v jutro. Posebnih incidentov pa ni bilo. Grozna nesreča. Zopet moramo zaznamovati dve ubogi žrtvi. Dva otroka sta se igrala na travniku blizu Volčjedrage. Dobila sta se veda granato, ki je bila še cela. Ta je razpo čila na neznan način in otroka ranila tako močno, da sta takoj nato izdihnila. Kronika smrtnih nesreč z granatami se množi od lepem govoru poslovil cd pokojnika g. nadučitelj Rakušček. Tudi mi hvaležni domačini ponavljamo z govornikom ob odprtem grobu besede: mož fe umrl, a duh njegov biva med nami. Hvaležni Pečani. Gradišče nad Prvaono. Pomlad se bliža, narava se vzbuja k novemu snovanju. Tudi naša mladina se pripravlja za nastop ob prvem pomladanskem solncu. Pripravlja pomembno narodno slavnost za proslavo našega pesnika-proroka Simona Gregorčiča. Slavnost se bo vršila dne 23. aprila na nekdanjem pokojnikovem domu. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Elita lm rosa! il. Iizzisl — Ustna pilila. Delniftka glavnic« In rezervni zaklad K t. SI. 245,»39.00« Izvršuj« kilciiio m bnfu ii nnjafei tnasaicije. ■ Urscfn« ure od 9-13-- BOA, đv* sobi, knhmh. kbt Ucv in tte se proda pri Sr. M. MagdL ep. it zemlji- 858. 421 HI&A t Celju - Jugoafarrifa s vedrimi skladišči, pripravna za vsako podjetje se proda za mil/on kron. Stanovanje takoj prosto. Pojasnila: Ivan Kurbisch, Via Udfne 29, L ali pa; Josip Kutfciach, Celje. 425 Ponujamo za novo SEZONO HARMONIKA, tržaški sistem, se proda. Via S. Ermacora 1, V. Rojan, (nasproti vojašnice) . 427 ŠTIDESETLETNA gospodična, sama, z lastnim stanovanjem, resna, prikuplpva, želi poročiti priletnega gospoda s stalno službo Resne ponudbe pod »Inteligenten* na upravnistvo. 428 KANARCKE-samice, original Harzseifert, izvrstne pevce, prodam. Commerciale 329, IV. n. vrata 20. 429 HLAPCA za prevažanje s konji sprejme Ka rel Siškovič, trgovec v Črnem kalu. Hrana in prenočišče v družini. Plača po dogovoru. 422 IVAN KACIN, Gorica, Via (kila Croce 10 (za Komom), izdeluje vsakovrstne hormoni je za pevska društva, cerkve ctd. popravlja in taduje orgije in klavirje. Prodaja tudi na roke. Zahtevajte cenik. 388 IZUCEN trgovski) pomočnik, z dvorrzredno trgovsko šolo, iSČe službe bodisi v mestu ali na deželi. Naslov pri upravnižtvu. 418 CEPLJENE TRTE in sadna drevesa, več tisoč dobite pri trtoici Forčič, Preserje-Komen. 351 NOVE POSEL JE L 70.—, vzmeti 55.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffonmers, spalnice itd. po zmernih cenah v ul. Fonderia 3. 46 UČENEC s primerno Šolsko izobrazbo, poštenih stariSev, se takoj sprepne v trgo^«"«« » mešanim blagom. Fr. VerbJč & Co. t 396 POZOR MIZARJI! vsakovretm furnir krnise se dobijo pri Ivan Kacin, Gorica, via delia Croce 10 Poiilja tudi po poiti. 389 ZLATO in erebrne kron« plačata vc£ kot drug1 kupci Altrart Pcvb, *jc*Ti M«nmi 46 (v hKiini drvenege trga). 10 POZOR1 Srehrne krone !n zlato >o najviW! cenah plačuje edini grostst Ballcli Vita, Via Madonaina 10, I. 16 NOVE POSTELJE iz irdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, duffoniers, spalne »obe od L 1900 dalje. Fonderia 12, I. desno. 25 KKONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Fraacesco 15, II. 1Q KOLAR Ji IN MIZARJI! Izbran specijalen les, na strojih po naročilu prireza h, poobl&n, ostrugan, dvodelne jermenice, narejena kolesa itd. dobavlja Mehanična žag a, Fužine, Ajdovščina. 38 CUNJE kupujem po 30, staro železo po 20. Skladišče via Sotitario 14. 51 MOTOR NA BENCIN Langer-Wolf 6K HP na lastniem vozičku, pripraven sa stavbna podjetja, mlatitnice, mline itd. se proda. Posredovalci izključeni. Trst, Via Giulia 6, III n. vrata 8 od 3—5. 413 ODDAM 2 postelji s hrano (eventuelno brez). Via Francesco Rismondo 12, I. Petrovič. 416 SOBA z oknom na ulico, s posebnim vhodom (eventuelno s hrano) se od&a eni aH dvema osebama. Via Udine 57, IH. vrata 30. 417 Ženski oddelek. Volneni crepe, v vseh barvah 105 cm visok.....L 19,— Mušfin volnen, moderne barve 105 cm visok . . . . „ 19.— Gabardine, sama volna, bogata izbera 110 cm . . . „ 20.— Blago angleške vrste, športni taiileur, 140 cm . . . . w 25.— Gabardine, močne vrste, nove barve; 130 cm 4 . . . „ 38.— Gabardine, posebna vrsta, za plašče, taiileur, 130 cm . „ 48.— Covercoat angleški, svetle barve 130 cm . . . . „ 60.— Moški oddelek« Blago angleške vrste, reklamno blago, 140 cm . . . Pettinato, moderne risbe, 140 cm....... Blago fine vrste, risbe fantazija, 140 cm..... Angleško blago za športne obleke 150 cm .... Angleško blago za športne o- bleke,najboljša vrsta, 150 cm „ 42.—> Pettinato posebne moderne barve 140 cm .... Pettinato najfinejše vrste, moderne risbe ..... L 25.— „28.-„36.^ 36.- 55.— „ 65.— Bogata izbera črnega in modrega blaga za moške in ženske obleke po različnih cenah. Corso EIII« 16 Telcio« 10*08 Corso 0. LIII. 16 Telefon 24-24 Proda se na Dolenjskem v Jugoslaviji pod ugodnimi pogoji obširno POSESTVO obstoječe iz hiše, ki stoji tik farne cerkve, gospodarskega poslopja, gozdov, vinograda, travnikov, njiv in sadnega vrta, z vso živino, konii, stroji, vozovi, stiskalnicami itd. sploh s celim inventarjem. V hiši se nahaja stara, upeljana trgovina in pošta. R' flektira se le na resne kupce. Naslov se Izve pri upravnlštvu Edinosti. Prvovrstni plugi 131 domaČega solidnega izdelka po zelo nizkih cenah so na razpolago in ogled pri RneHIskl zadrugi v Trsta, via Raffheria 7, STARO 2ELEZO težko kupujem po L 18.—. A. Cerneca, Via Istitutto št. 8. 278 SVINEC, med, ataro, težko železo kupuje Bra-nich & Snidersich, Trst, via della Tesa 16. 47 Mali oglasi GOSPODIČNA Izurjena v trgovini z meSenlm blagom, z dobrimi spričevali, i«če primerne službe v mestu ali na deželi. Via Udine 49, II. n. Ostrouška. 435 BRIVSKI pomočnik, izvrsten delavec Uče mesta. Nastop po dogovoru. Lovrenc Mari-nič, Sv. Martin št. 83 p. Kojsko v Brdib pri Gorki. - 436 KUPUJEM vreče in cunje. Molmo Grande 20 Babič. 431 STANOVANJE, majhno, prazno, najrajč? izven mesta, eventuelno z zemljiščem, iičeta. Slovenca. Sporočiti: Vrdela Scoglieitto 15, IV. n. 432 MEBLIRA^IA soba z dvema posteljama se takoj odda. Naslov pri upravništvu. 433 Gospodarski tečaj v Tolminu. V Tolminu se ye otvoril v sredo zjutraj mlekarsko-sirarski tečai, ki ga je priredila goriška dežela. Zanimanje za ta tečaj je bilo med tolminskim ljudstvom velikansko. Priglasilo se je bilo petkrat več prosilcev, kakor jih je bilo mogoče sprejeti, Tečaj bo trajal mesec dni. Poleg teoretičnega pouka se bodo vršile praktične vaje v mlekarstvu in sirarstvu. Prireditev je zelo važna, ker zadeva najvažnejšo gospodarsko panogo severnega dela dežele. Upati je, da izide iz tečaja prvo število izvežbanih in izšolanih mlekarskih zadrugarjev. Otvoritvi so prisostvovali predsednik dež. odbora dr. Pettarin, vladni zastopnik civilni komisar dr. Giordano, deželni odborniki dr. Besednjak, Pontoni in Pascoli. Komisar dr. Giordano je pozdravil tečaj kot zastopnik vlade, v imenu goriške dežele je govoril dr. Besednjak. Otvoritvi so prisostvovali župajii in podžupani tolminskega okraja. Želimo, da bi tolminski možje in fantje prisostvovali tečaju z zavestjo, da fe od njihove pridnosti v veliki meri odvisen gospodarski napredek okraja. Smrt. Umrl je v Solkanu g. Ivan Kolavčič, dolgoletni kanonik, obče priljubljeni in sdo- VDOVA, sama, srednje starosti, želi znanja v svrho ženitve priletnim gospodom. Ponudbe pod «Prihodnjost» na upravnišfcvo. 434 POROČNA SOBA, iz kuhanega buhovega lesa, masivna, krasno delo, 10 let zajamčena, mramori, brušena zrcala samo za L 2100.—. Turk, via Rossini 20. 437 HARMONIKA Plonerjev sistem, 12 basov dve vrsti, se proda. Pasquale Revoltella 463, pritličje. • 438 SOBA s posteljo se odda; vhod prost. Scor-cola S. Pietro 40, vrata 2. 424 HIŠA na glavni istrski cesti, s štirimi stanovanji, kletjo, hlevom, vrtom in vodnjakom se takoj proda po ugodni ceni. Naslov pri upravništvu. 420 SLUŽKINJO, ki zna kuhati sprejmeta zakonca sama. Predstaviti se od 8—17 samo z dobimi spričevali ali referencami. Via Commerciale 352 (Villa ex Robba). 423 KINA-VINO z železom po izkušenem receptu in druga enaka ima lekarna v IL Bistrici. 28 HIŠICA, 4—5 »ob, m al vrt, prosto stanovanje, v bližini mesta se kupi. Ponudbe pod «Go-tovost* na upravništvo. 398 HIŠA, v vrednosti od 80.000 do 500.000, se kupi. Pojasnila v kavarni Centrale, Kavčič Friderik,. 419 KROJAČNiCA Avgusf Stular. tsl. S. Francesco D'Assisi it 34, III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu. 9 PRIPOROČA se dobroznana brivnica JosJp Jerman, Trst, al. XXX Ottobre 14. 15 UBJRALEC in popr*vi|alec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo 1. V. nadstr. 17 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt. 331 POSESTVO, obstoječe iz hiše, pripravne za vsako trgovino, gozdov in vinogradov, se proda ali da v najem. Naslov pri upravništvu. 406 MLEKARNA s prodajo zel^niatve m drugega se proda. Naslov pri upravmStvu. 404 IZKUŠENA babica sprejema noaeče na dom. Via Chiozza 50, pritličje. 402 SPALNICE, masivne od L 1800.— naprej, jedilnice, kuhinje, amerikansko pohištvo za urade, stoike itd. po zmernih cenah. Via Udine 25. 40i POROČNA SOBA, jesenov a masivna, svetla, polirana, zajamčeno suha, se proda za to. varniško ceno L 2100.—, druga, mahagonijeva, s krasno psiho, za ceno brez konkurence L 1950. Turk, via Rossim 20. 411 KOVAČNICA, lepo vpeljana, z vodno silo, z vso kovaško in kolarsko opravo, v zelo prometnem kraju, se da v najem ali tudi proda z vsem posestvom, mlinom in inventarjem. Natančnejše se izve pri lastniku Rudolfu Bertokn, Rižana — Istra. 409 POZOR PRIMORCI! Kdor ŽeC kupiti hišo ali posestvo v Jugoslaviji, naj se obrne na Antona Spetiča v Ljubljani, na Gradu št 5. 407 HIŠA, 2 sob«, kuhinja, 120 klaftrov zemljišča, se proda radi odpotovanja za L 17.000.— Ogledati si tekom treh dni zg. Greta 333 VKIaA z velikim zelenjadnkn in sadnim vrtom in oralom travnika v Zg. Šiški pri LJubljui se proda. —Vila je nova, eaonadstropna, moderna, s štirimi stanovanji' posebno stavbo s pralno kuhinjo In shrambami. Lega je solnčna, kraj krasen ter izredno zdravo podnebje. Stanovanje kupcu takoj na razpolago. — Cena K 1,050.000. Poizve se istotam pti g. Travnik-u, Zgor. Štjka 41 (vUa Angela) prt Ljubljani 45^4 j [ Zaloga pohištva ANTON BREŠČAK Gorica, Via Carducci št. 14 (prej Gosposka ulica). Doma kar manjka naj pregleda vsak — vse naj napiše si pri dnevni luči — omare mize, stole, posteljnjak — in vse kar rabi sploh v domaći kući. — Kar manjka, to m« preskrbi Breščak štirinajst ulica Giosue Carducci. 54 Srebrne krone In zlato platojem po najvišjih cenah ALOJZIJ POVH Trst Ffazza Garlbaldl št Z 8 (prej Barriera) Trsi - Vin Mazani 36 - Trst (prej Via Nuova) Veliki dohodi blaga za pomlad In poletje po znižanih cenah. Volneno Maso za moške In ženske obleke. Svilenine vseh vrst, etamin, ve-zenine, zephir, perkal, „Eclette", modrci, izdelano perilo in na meter, preproge, zavese, trliž, garniture r. t. d. i. t. d. 52 Vn po Jako znižanih cenah izven vsake konkurence. NAZNANILO. Naznanjam cenjenim odjemalcem, da sem se preselil s svojo mirodilnico iz ul. S. Michele v ul. Carpison št 14. Priporočam se za obilen obisk 133 Mislej Franc. Naznanilo. Podpisano županstvo naznanja, da so redni živinski setnnji v Sežani za govejo živino po dolgem času zopet odprti« i3o Županstvo v Sežani. IVAN KERŽE ima v lastni zalogi naj razno vrstnejSe kuhinjske in druge hišne potrebščine ii teurn. stiklnin. ha u oailiran prsti, TRST — Piđzza San Giovanni Trst, Corso Vitt. Em. 26 (nasproti zastavljalnici) □□□ Velika Izbera oblek za moSke in dečke površnikov, perila, pletenin In nogavic. Ha drobno. Ka debelo. jtran lir. »EDINOST« V irstu, floc s, marca IVZ2, f Književnost In umetnost Izšla je «Jadranka» za mesec marec s sledečo vsebino: Tržačanka: O ženski volihii pravici. Ivka Vasiljeva: Domotožje. M. Grego-ričeva: Veronika Deseniška. M- Tavčarjeva: Resignacija. M. Stepančičeva: Izprehod po Skandinaviji, t A. Trampuš: Dve pesmi. L. Palška: Silva. Zdenka KrapŠeva: O posledicah dobrih in slabih navad. I. M.: O duhovniškem celibatu. Drobtine. List je na prodaj po tobakarnah. Borzna ooroCIla* Tuja valuta na tržaškem trgu: Trst, dne 4. marca 1922. ogrske krone........... —65 275 avstrijsko-nemSke krone..... čeToslovaške krone ...... dinarji ..•..••••••i- leji ............... 14.25.— 15.25 marke.............. .7 70.- ,8.70 dolarji ............ francoski franki ...••••< švicarski franki ........ angleški funti papirnati • . . • • angleški funti, zlati ...... rapoleoni.......... • —.32.---36 31.50.— 32.25 24,-.- 25.— 18.80— 19.— 173.—.-174,— 373.—.—373.— 83.25— 83.60 96.50.— 98.50 77.25 77.75 Gospodarstvo GOSPODARSKI POLOŽAJ ISTRE Skoraj v vsaki državi obstojajo takozvane «mrtve dežele* v gospodarskem življenju. To ko dežele, ki nimajo dovolj življenjskih potrebščin, da bi preredile če ne že celokupno, pa vsaj večino svojega prebivalstva, ampak morajo nje prebivalci v tujino za zaslužkom. Država mora v takih deželah skrbeti, da vzpostavi kako industrijo ali kaj sličnega, če pa dežela nima lastnih prirodnin, tedaj pa na umeten način ustvariti tvornice, v katere se surovine dovažajo iz drugih krajev, da se prebivalstvo takih dežel lahko preživi. Seveda so tudi za to dani predpogoji ter je dobrobit ljudstva v takih krajih odvisna ne samo od prebivalstva samega, ampak v prvi vrsti od države. TirU ni rečeno s tem, da mora država bas ta umetni način uporabiti, da preskrbi prebivalstvu življenske potrebščine. Lahko podpira domačo industrijo, ki je v ta- kov znašalo 50.000, potem tudi s le strani ne moremo pričakovati rešitve kakega boljšega upa za bodočnost Istre. Le mali del Istre se Se nekako 'drži na površju z ovčjerejo in ogljarjenjem. Tembolj pa se je oklenil I stran izseljevanja. Prodaja svoje imetje in gre v tujmo, da bi si našel boljše življenje, in prepričanje, da bosta njegov trud m pot res obrodila zaželjeni sad. To je največi udarec za naše gospodarsko življenje v Istri. Kmet ne gleda komu proda in tako prehajajo naša posestva v tuje reke In polagoma se ustvarja in rase ono veleposest-vo, ki smo ga mi odpravili 48. leta. Tako se širi agrarni kapitalizem, kateremu ne bodo mogla niti ostala posestva postaviti branika. Naši ljudje pa morajo končati z o>no nesrečno prodajo posestev, ne samo v interesu svojih sosedov in sodeželanov, ampak tudi v interesu narodne skupnosti in preostalih. Da jim bo mogoče vzdržati, je neobhodno potrebno, da se pripravijo za neizprosno gospodarsko borbo, ki jih čaka. Poiožaj je težaven in žalosten, toda izgubljeni še nismo. Rešitev pa je mogoča edino v zvezi naših istrskih kmetov v smotreni, razmeram in duhu časa odgovarjajoči gospodarski organizaciji. Poslano4') SorodRibom mtigrikonceu! Slovenska Narodna Podporna Jedinota v Chicagu je potom gospodarske pisarne dr. 1. Černe v Ljubljani poslala podpisani pisarili seznam zavarovancev Julijske Krajine, ki so umrli med vojno in katerih po-smrtnine se nahajajo še danes pod prisilno upravo ameriške vlade v Washingtonu. Seznam obsega poleg imen umrlih rojakov datume založb pri Upravi sovražnega premoženja, zneske zavarovalnin, krstno ime in razmerje sorodstva dednih upravičencev, toda ne navaja njihovih naslovov. Ker je sedaj mogoče proti predložitvi predpisanih listin dvigniti te posmrtnine in je podpisana pisarna že za večino podob- Lih deželah po nava^ mala obrt aH pa gleda fnih slučajev preskrbela potrebne listine, tAn h « t*« nfoKiiralctirii rrvtilrA * m - m se vabijo tem potom tudi spodaj navedem, da se zglasijo v ta namen ustno ali pismeno v podpisani pisarni, kjer naj dokažejo svoje sorodstvo do pokojnega zavarovanca s predložitvijo tozadevnih listin. V lažje razumevanje tega poziva navajam, da so podatki razvrščeni v sledlečem redu: prvo je ime zapustnikovo, nato znesek zavarovalnine ter končno ime dediča in njegovo sorodstveno razmerje v kolikor je te podatke vseboval poslani seznam. Pisarna odvet Dr. Egon-a Stare, Trst, ul. Mazzini štev. 20,11. itoslosi sledečih se Iščejo kot naznani: Andi ar Mihael, dol, 500, zapušča ženi Mariji in otrokoma; Anžiček Jakob, dol. 375, zapušča sestri Mariji, bratoma Antonu im Alojziju; Benčič Ignacij, zapušča ženi Angeli in hčeri Mariji doL 350; Bratuž Josip, dol. 500, zapušča bratu Francetu; Bratuž Mat., dol. 600, zapušča bratu Mat.; Bučar Franc, dol. 900. zapušča očetu; Bregar Franc, doL 500, zapušča sinu Alojziju in hčeri Alojziji; Sergoč Jurij, dol. 428, zapušča bratu Francu, sestram Rozaliji, Mariji, Frančiški in Josipini; Bovič Matt., dol. 568, zapušča bratu Francu in sestri Mariji; Belce vič Štefan, dol. 500, zapušča materi in ženi; Car Anton, dol. 500, zapušča materi Ani; Č eho vin Anton, doL 200, zapušča materi Frančiški in očetu Francu; Curjak Janez, zapušča očetu Marku dol. 500; Češnovar Janez, zapušča dol. 600 bratu Martinu; Dragičevič Lovrenc, dol. 500, zapušča žent in hčeri Mariji; Dekleva Anton, del. 600, zapušča materi Josipini; pri teh proizvodih iti prebivalstvu v toliko na roke, da jim da moinost pod ugodnimi pogoji prodajali na tujih trgih svoj pridelek. Taka mrtva točka je bila že v predvojnih Časih za državo Istra. Ne rodovitna in skalnata tla ne dovoljujejo, da bi se razvilo gospo-oarslvo. Kmetijstvo se ni moglo razširiti, a tudi je prebivalstvo v primeri z rodovitnostjo zemlje premnogoštevilno, da bi se lahko vzdržalo s kmetijstvom. Edini pridelek Istre, ki je vzdrževal Istro kolikor toliko na površju, je b*!o vino. S tem pridelkom si je naš Istran lakorekoč Iečil svoje financijelne razmere. To vidimo posebno dokazano tudi po številu sem-njev, ki se večinoma po Istri vrše v jeseni, ko se je vino prodalo in je bornemu kmetiču prišlo od izkupička nekaj denarja v roke. Vsak dolg se po večini vrača v jeseni, kmet si kupi v tem času vola, ovce, obleko, povrne dolgeve, ki jih je bil prisiljen napraviti tekom leta. Drugo sliko istrskega življenja imamo v Ćićariji. Glavni zaslužek, lahko trdimo edini, Je bilo Čičem oglje. Tudi je precej razvita tu &e dandanes ovčjereja. S tem se je v predvojnih časih vzdržal Cič na površju, a onr, ki niso mogli od t.^ga živeti, so se podajali v A-tueriko. Še i-jiels hodi nebroj Cičev vsako leto v Ameriko in v druge kraje, a mnogo se jih tudi vrača v domovino. Ni pa mogoče iskati vzroka temu izseljevanju samo v pomanjkanju življenjskih potrebščin. Velik vpliv ima po Kranjskem zelo razviti < Amerikanizein^, ki je posebno čislan v Beli Krajni, ki meji neposredno s Čičarijo. Tretji pojav v gospodarskem življenju Istre je ribištvo, ki se omejuje po večini le na prebivalce ob obali. Tudi je bilo razvito brodarsko življenje. V avstrijski mornarici, bodisi trgovski ali vojni, so bili Istrani zelo čislani, a cd o na Angleškem si našel Istrana mornarja. Živinoreja v Istri ni nikdar cvela, da, izven ovčjereje, le vedno životarila. Tla bo neugodna vsled pomanjkanja travnikov že za živinorejo v malem, kaj čele v velikem. Iz vsega je razvidno, da je morala tudi država izdatno priskočiti na pomoč taki deželi, uko jo je hotela vzdržati na površju. Morala |i je dati, ker pomanjkuje prirodnin, umetne hrane. Avstrija je zato skrbela za Pulj in druga pristaniška mesta, da so imela tvornice i. t. d. Danes so se te razmere vsled novih oJiol-5čin izpremenile in poslabšale tako, da dan za dnem gledamo bolj obupno v bodočnost. Gospodarski položaj Istre je obupen. Istri so Devčič Pavel, dol. 500, zapušča bratu rmanjkale življenjske sile. Kakor prej omenje- Devčič no je bil edini zaslužek večjega dela prebival- j Valentinu; "va vinoreja. Danes je ta zaslužek ubit vsled Dugaš Janez, dol. 600, zapušča ženi in pgromne produkcije italijanskega vina. Italija 0{-ck0m. toffi z'uuroie: '««. "M. »P-* ženi » v tem času konkurirala, da ni Avstrija skr beLa z visoko carino za to, da se proda istrsko vino v državi ceneje. Predvidevati je bilo, da ho cena istrskemu vinu že z dnevom okupacije padla. Saj je cena italijanskemu vinu celo v prodaji na drobno po 2 liri za liter, a istrsko vino se je držalo še v začetku na debelo cene 2.75 lir v kleti t. j. na mestu brez dostave na dom ali kakega sličnega za kupca ugodneg" pogoja. Produkcija italijanskega vina je naravnost katastrofalno vplivala na denarje razmere našega Istrana. Danes dobiš v Istri vino na debelo po 1.40 in zatrjuje se, da bo cena še bolj padla, posebno z ozirom na to, da se bliža poletje in bo moral kmet skrbeti, da v kratkem času od poletja do jeseni proda vino, če bo hotel imeti prostora za novi pridelek. In kako nesramno znajo r^zni kupci in posredovalci izrabljati ta o-bupni položaj kmeta, si je lahko predstavljati. Danes ima istrski kmet polno klet vina, a ne ve kam ž nim. Kako se bo ta kriza rešila, je vprašanje, ki bi si ga morala vlada staviti. Mogoče bi se dala doseči vsaj delna rešitev s tem, da se dovoli carine prosti izvoz, a moral bi se preskrbeti tudi odjemalec, ki bi imel carine prost uvoz v svoji državi. V poštev bi za Istro prišlu, edino Jugoslavija, a zopet {e razlog, ki kaže nemožnost tega izhoda in lo je slabo stanje jugosl. valute in visoki uvoz caiine. Ako pomislbno, da je v Jugoslaviji vino po 40 kron liter največ, je dovolj jasno dokazano, da je nemogoče, da bi jugoslovanski vinski trgovci reflektirali na istrsko vino, ki bi bilo n. pr. že na licu mesta po tej ceni. Pri vsem pa bi v prvi vrsti prišla v poštev Italijanska konkurenčna vina. Drug hud udarec za Istro je pomanjkanje vsake plovbe. Italija sicer uvaža večino surovin, a ima pri tem že ta nedostatek, da ima svo-jih Ijada preveč. Med italijanskimi brezposelnimi je najmanj ^10 pomorščakov. Ako pomislimo, da. je v Italiji preko pol miljofla )>rez-oosciaih V bi število brezposelnih oomorsča- sinu Janezu; Grl Franc, dol. 500, zapušča bratu Antonu; Glavic Anton, dol. 600, zapušča starišem; Fatur John, zapušča materi Mariji dol. 442. Gaaajnar Anton, dol. 53, zapušča materi Neži; Godeša Alojzij, dol. 400, zapušča bratu Antonu, sestram Antoniji, Mariji in Josipini; Golcb Janez, doL 376. zapušča hčeram Lojzi, Mariji in Uršuli; Jacko Janez, dol. 318, zapušča sinom Francu in Ivanu; Jančič Janko, doL 900, zapušča bratom Juriju, Marku in Miju; Jeienič Miko, dol. 50, zapušča starišem; Jaušnik Lovrenc, dol. 50, zapušča bratu Antonu; Jeras Franc, dol. 400, zapušča ženi Ani; Klinkon Janez, dol. 50, zapušča materi; Kelin Bernard, dol 1000, zapušča bratom Dezideriju, Leopoldu in Feliksu; Knafeljc Jakob, dol. 850, zapušča materi in očetu; . . Kolenc Anton, dol. 200, zapušča Mariji, materi; Kranjc Jernej, dol. 500, zapušča očetu; Križmanič Anton, doL 1000, zapušča sta-rišem in bratu Josipu; Kavčič Franc, doL 86, zapušča sestri Mariji; . m_ Kalan Peter, doL 150, zapušča z eni Marij*; Konestabo Lojze, doL 600, zapušča ženi Tereziji; ; Lafič jVlike, dol. 600, zapušča hčeri Marili: Lapajne Egidfc dol. 600, zapušča materi Luciji ter sestrama Štefaniji m Emiliji; Lorišček Alojzi}, M. 388, zapušča ženi Ivani; Miklaačč Franc, dol. 400, zapušča očetu Francu in materi; Mlakar Mike, dol 500, zapušča očetu Janezu; Manojkmč Trtam* dol. 250, zapušča sestri Evici; Miklaučič Matt, dol 400, zapušča ženi Gizeli in sinu Francu; Lenarčič Janez, doL 500, zapušča materi Katerini; Lombar Matija, doi. 906, zapušča materi Mariji; Lovšin Alojzij, dol. 150, zapušča materi Tereziji; Mihilčič Anton, dol. 900, zapušča ženi Josipini in otrokom Anteni, Josip, Slavko in Marija; Nosan Franc, dol. 887, zapušča ženi Mariji in hčerki Mariji; Novak Anton, dol. 890, zapušča soprogi Mariji in otrokom; Novak Franc, dol. 600, zapušča sestri Ani; Podbevšek L tika, dol. 505, zapušča sestri Neži; Plut Jožef, dol. 45, zapušča materi Neži; PaagerI Martin, dol. 250, zapušča bratu Janezu; Popler Franc, dol. 500, zapušča cčetu Gašparju; Pretti Ernest, dol. 900, zapušča materi Katerini in sestri; Perca Franc, dol. 500, zapušča hčeri Angeli; Primožič Jakob, dol. 500, zapušča bratu Petru in sestri; Po tokar Franc, dol. 200, zapušča ženi Neži roj. Poiokar; Puš Andrej, doL 903, zapušča sestram Ivani, Antoniji in Katerini; Pakiž Martin, dol. 500, zapušča očetu Janezu; Perme Franc, dol. 500, zapušča materi Alojziji; Pele Vaclar, doL 500, zapušča očetu Janezu; Poban (Bobnar) Janez, dol. 50, zapušča očetu Štefanu; Rački Janez, doL 600, zapušča ženi Tereziji in sinovoma Antonu in Ivanu; Šantel) Matija, dol 194, zapušča bratoma Francu in Andreju; Skampa Ivan, doL 390, zapušča hčerama Ani in Mariji; Slak Janez, dol. 590, zapušča Antonu; Strah Silvester, dol. 500, zapušča očetu Alojziju; Šturra Janez, do L 50, zapušča očetu in materi; Sila Jurij, dol. 587, zapušča ženi Mariji in otrokom; Slapnik Anton, dol. 500, zapušča staraš cm; SHligoj Alojzij, dol. 800, zapušča materi Mary; Roti h Anton, dol. 400, zapušča očetu Josipu; Šircl Anton, dol. 50, zapušča očetu Antonu; Sivšek Franc, dol. 500, zapušča očetu Josipu; Stok Franc, dol. 444, zapušča sestri Alojziji; Stražiša Jože, dol. 500, zapušča ženi Ani; Toporošič Ivan, dol. 500, zapušča očetu; Treven Josip, dol. 500, zapušča očetu in materi; Trebovšek Franc, dol. 900, zapušča ženi Frančiški; Turk Franc, dol. 500, zapušča materi Mariji; Vklic Radoslav, dol. 500, zapušča očetu; Veber Anton, dol. 375, zapušča očetu in materi; Vitcman Josip, doL 500, zapušča dedičem; Virant Franc, dol. 975, zapušča otrokom; Vodeničar Josip, dol. 616, zapušča materi in sestri; Zapušek Anton, dol. 500, zapušča otrokom; Žagar Franc, dol. 50, zapušča materi Mariji; Dedič neznan po pokojnem Barba Johnu. 500 dol. Dedič neznan po pokojnem Bernik Franku, 1000 dol. *) Za Članka pod tam naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor mu zakon veleva. Urarna In zlatarna ipc Trst, Via Scallnata St. 1 sprejema vsakovrstna popravila. — Cent vedno najnižje. 18 Kupala srebrno krene. Pozor na naslov! Pozor na naslov! ulico S. Caterina št 11 Telefon št. 15-52 dvakrat Izborno platno za postelnjake, perilo, zavese, volnene in polnjene odeje, zaloga volne in žime za postelnjake, perja itd. Se priporoča slovenskim kupcem, ker Je zmožen njihovega jezika. 35 {EVUARNICA 23 MICOLICH Trst vin Ddlne 32 (vogal L* Ariosto) Izbera moškega, Ženskega In otroškega obuvala. — Lastna delavnica. — Sprejema naročila po meri. — Cene zmerne. Urarna In zlatarna Lorenzo Macor Trst, Via Udlne 28. Velika izbera budilk, regulatorjev, kuhinjskih ur in drugih urarskih potrebščin. Kupujem in zamenjujem zlato, srebro in dragulje. Lastna delavnica. Dela se izvršujejo tekom dneva. ^SuKBB RENATO LEVI fu Alessandro 36 Trst, ula San Seftastlano 3f Trst Velika izbira pohištva, žhnnic in vatirane odeje po zmernih cenah. Velika zaloga in tovarna pohištva A. JUG Trst Tovarna ulica sv. Martiri štev. 21 Zaloga uL sv. Lucija 5 in ul. del Fabbrl 10 Velika zaloga spalnih in jedilnih sob, kuhinjskega pohištva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno. 11 Cene zmerne. za peči in štedilnike po L 32 q, prosto na dom, plinove coke po L 40 q, drva po L 24 q. MarsiiJsRi strešniki, opeka Za velike množine cena po dogovoru. oaniele PiLLiH, Trst, coroiieo 25 Telefon 1306. E Prodajalci in mizarji! Okraski za rakve, pajcolanasta pokrivala, obleke in čevlji za mrtvece. 30 Zaloga na debelo*po zmernih cenah. A. KOHZE, Trst, Via U50 Fosco o štev. 15 plačam za mj^ž in ZE.&UCE. Lisičje, dihurjeve, vidrine, jazbečeve in zajčeve KOŽO plačujem po najvišjih cenah. 27 D. WINDSPACH, Trst, Via Cesare Battisti (Stadion) št. 10, II. nadstr. KOŽE II ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti ulita Ud (prej Belvedere) Priporoča se F. trnu Zastopstvo za Julijsko Krajino Ermsnno Morgenslein — Trsi Via Ugo Pclcni3 3 'i ——MBB ZB BBBMBMHH1 Odlikovani zavod za vrtnarstvo in cvetličarstvo : S Glavna vzajemna zavarovalna družba ________oroti oožaru in drugim nezgodam M. Q Trst, (ReeSipuije) ® Via Roma 3. Via Mlcheiaragalo Busn. 718 Telefon 12-49. Semena oseh urst, drevesu, rastline, sadni (ebuKek itd. itd, Cenik na zahtevo. Pošiljatve na vse kraje. S proti požaru in drugim nezgodam s sedežem v Milanu. Zastopnik družbe 29 „L' Urbaine" et „La Seine" v PARIZU. — Društveni kapital 10,000.000. — Zastopstva v Avstriji, Ogrsksm. jipslavlii. Manili. Glavno zašit pstvo za Istro Trs«, VSa San Nicolo štev. 11. 3 I Vfl „IEMHTE" izdelovana pod stalnim nadzo3tvom koncesijoniranega zavoda za kemične analiz? v Trstu, je najboljši kavni dodatek. KT Najvišja cena na drobno L 2,— zavojček. ^Si Prva tržaška tovarna figove Loser & Ly«a,T rst, Via Carpfison 10-12, ftal.44-06 123 PCZOR NA ZNAMKO! Za izvoz blaga iz Jugoslavije je pooblaščena PODRUŽNICA JADRANSKE BANKE v LJUBLJANI izdajati „UVERENJA" (IZVOZNA DOVOLJENJA) za les, živino, meso itd. itd. Natančnejša pojasnila glede obstoječih predpisov daje JADRANSKA BANKA V TRSTU (BLAGOVNI ODDELEK) Veleceniena gospa! Zahtevajte pri Vašem prodajalcu na drobno samo Mtnl Franck4 MARCA REGISTR. edini kavin nadomestek na podlagi pristne cikorije. Samo pristni „FRANCK" zmanjša troške, ker napravi kolonijalno kavo okusnejšo in ima vsa tonična svojstva, ki manjkajo vsakemu drugemu kavinemu nadomestku. Zalogi na debelo pri tvrdkah i H. Berser. Trst, m Solttcrio 4- L RemmeL Trst, Ula 6. Rosslal U