jo Izredna
številka
GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I.
Obnovljena izdaja ■ Leto XIII. - štev. 5 (557)
TRST - 24. MARCA 1961
Posamezna številka 30 lir
ivariL
v t/^ L rod ‘In ji
ll
ij"-|
lonmtl ii itaillail meno laiMnime roli lanini la zaliieialii raznosi nisi !
ii-
Občinski svet v Florenci | odobril zahtevo po raz-Jstu MSI. Fašisti, ki so li prišli v to mesto, oprem-SAfcni s pendreki in z drugim fožjem, prepevajoč tašisti-le himne, so imeli namen roslaviti svoj pokra j in-d kongres. Vodili jih je sin oglasnega fašista Caradon-a. Kot v Genovi lanskega Jnija, so prejeli tudi v Flosci, to kar so zaslužili, kongres se ni mogel vrši-Da bi se maščevali, so za-eli napadati mirne mešča-e. Napadli so celo mestne-župana La Pira. Od tu klep, občinskega sveta, ma-°ven odgovor mesta in vse-i italijanskega antifašizma.
«Potrebno je, je poudaril , Jpan iz Florence v spome-nLfci, ki jo je poslal predsed-^ 'iku Gronchiju, izločiti ple-P.	Jc dvajset let zatrup-
"il Italijane». In žalostno je ^loviti to šestnajst let po '^obuditvi, ko smo vsak dan tiča neverjetni popusti j ivo-•i, ki jo kaže politična ob-st do novega fašizma, ki ali Odporniško gibanje, Ozdravlja po dučejevsko 'Atpeva , fašistične himne, Oveličuje rasizem, organizi-atentate in tepistične na-Sde, oskrunja grobove pad-borcev za svobodo. Vse se lahko dogaja, ker za setn tem stoje veliki intesi, stoje sodniki, ki opro-^ ajo skrunilce Matteottije-lega spomenika obsojajo pa Stifašiste, ki so se udele-" bojev lanskega junija in '•lija, se zaganjajo z vso eZo proti umetnosti, kinu 1 gledališču; zato ker se
0
obla sti, na visokih in nižjih položajih, zanimajo samo za organiziranje nasilne akcije proti mirnim manifestacijam delavcev v Trstu, Tržiču, Augusti, Marsali, Bologni, Neaplju, Salernu in v vseh krajih, kjer se izkoriščani borijo za izboljšanje svojih življenjskih pogojev in zahtevajo spoštovanje demokratičnih svoboščin, ki jih jamči republiška ustava. Vse to se dogaja, ker vlada, ki se proglaša za demokratično, in ki se včasih skuša prikazovati kot antifašistična, noče uveljaviti ustave, sabotira diskusije o zakonskem predlogu, ki ga je postavil senator Farri že lanskega julija, o razpustu Italijanskega socialnega gibanja - MSI.
To je problem, ki zanima tudi nas Tržačane. In še kako nas zanima!
Trst je mesto, kjer fašisti prejemajo, sorazmerno z drugimi mesti v Italiji, največ glasov na volitvah. Tu imajo skoraj vojaško organizacijo in uživajo podporo oblasti, in osebnosti tistih strank, ki se proglašajo za «italianissime», zlasti Krščanske demokracije.
Fašisti v Trstu so vedno živeli v ozračju legale in so lahko povzročali škvadristi-čne akcije, popolnoma brezskrbni ne da bi bili za to kaznovani. Fašisti so bili jedro famoznega odbora «za obrambo italijanstva», kale-
VITTORIO VIDALI
(Nadaljevanje na 2. strani)
stu
161
i
da
lo-
ed
ki«
Javna zborovanja KP1
V soboto 25. marca ob 20. uri bodo javna zborovanja v sledečih vaseh :
na PROSEKU govorita tov.
Karel Šiškovič in Jole Deferri
••
V KRIŽU govorita tov.
Paolo Sema in Mirko Kapelj
••
v BOLJUNCU govori tov.
Franc Gombač
••
^ DOLINI govori tov.
Dušan Lovriha
Geslo vseh teh zborovanj je :
“Boj proti fašizmu,,
Tržaška federacija KPI je pretekli teden priredila več javnih zborovanj, na katerih so govorniki obravnavali sedanje politične probleme in zlasti probleme borbe za pravice Slovencev v zvezi z izvajanjem določil Posebnega statuta in borbe proti fašizmu. Nekatera zborovanja so bila na sedežih sekcij, druga pa na prostem. Večja zborovanja na prostem so bila v Križu, Boljuncu in pri Sv. Jakobu v Trstu. Na gornji sliki: zborovanje pri Sv. Jakobu v Trstu med govorom poslanca Vidalija.
Protesti proti fašističnim provokacijam
Tržaška federacija KPI vabi vse demokratične stranke, naj obsodijo fašizem
Fašistični in rasistični podvigi proti Slovencem so stvar, ki resno vznemirja vso demokratično in antifašistično javnost. Zaradi teli podvigov so zlasti zaskrbljeni Slovenci. Ti dogodki st» našli po vsem našem O-zemiju velik odmev. O tem se je govorilo tudi na sejah občinskih svetov in odborov in tudi na pokrajinskem svetu.
V zadnjih dneh so občinski odbori v Miljah, Dolini, Zgoniku, Repentahru in Nabrežini izglasovali posebne protestne resolucije. V nekaterih izmed teh resolucij se zlasti odločno po-stavlja zahteva po razpustu fašistične MSl. Tudi tržaški občinski svet je po zaslugi komunističnih svetovalcev spregovoril o teh problemih in sam župan jo bil prisiljen obsoditi fašistično delovanje. Tržaški župan je poslal tudi svojemu kolegu v Florenci izraze solidarnosti zaradi napada po fašistih. Skupina fašističnih svetovalcev je ostala v občinskem svetu popolnoma osamljena in je ob neki priliki celo zapustila sejno dvorano. Tudi pokrajinski predsednik Delise je po intervenciji našega svetovalca tov. Gombača poslal izraze solidarnosti županu v Florennci.
Resolucija naše Federacije
Nuša Federacija je te, dni objavila posebno resolucijo, v
kateri poziva vse tovariše k največji budnosti proti lasi-stičnim podvigom. Resolucija naglasa nujnost ustvaritve najširše antifašistične enotnosti v Ttslu in vabi vse demokratično prebivalstvo naj odločno zahteva razpust MSL
Naša Federacija je spričo nadaljnjih fašističnih provokacij, ki se dogajajo tako v Trstu, kot v drugih krajih Italije, pred nekaj dnevi postala vsem antifašističnim političnim strankam v Trstu posebno pismo, katerega vsebino objavljamo tu spodaj.
Pismo, ki ga obljavljamo, je bilo poslano naslednjim strankam :
KD, PSI. PSD1, PRL PLI, NSZ, SDZ in radikalcem.
Pismo Federacije
«V teh tednih prihaja do zelo resnih dejanj, ki so nesporno prežeta s fašističnim duhom. Fašistični napisi, oskrumbe spominskih kamnov z. imeni padlih za svobodo in manifestacija na trgu Unità, na kateri je prišlo celo do pbnašanja s fašističnimi pozdravi.
Vse to spada v vrsto dogodkov, ki se pojavljajo v raznih krajih države, med katere spada tudi nedavni dogodek v Florenci. Za nedeljo je na sporedu shod Mladinskega odbora za nacionalno budnost, ki s potvarjanjem Stoletnice, stremi po ponovnih provokacijah.
Dejstva so preveč znana in ni potrebno, da bi jih ob-jasnj evali.
Spričo tega fašističnega prekipevanja, ki se kaže v Trstu kot v vsej Italiji, se naša Federacija obrača na vse gori navede stranke, zato, da bi našli pot za soglasno obsodbo in za sporazumno akcijo za preprečitev fašističnega pohlepa.
Naša Federacija smatra, da mora Trst, ki je bil odlikovan z zlato kolajno Odporniškega gibanja, bodisi na skupnem sestanku ali z odločnim zavzetjem stališča, ostati vreden svojih najboljših sinov, ki so padli za svobodo in mora zajeziti pot fašistom.»
* ■« *
Za četrtek zvečer je bila sklicana seja občinskega mibora
v Zgoniku. Na dnevnem redu seje je 'bilo tudi glasovanje o protestni resoluciji proti fašizmu. Osnutek te resolucije, ki ga objavljamo, smo prejeli v trenutku, ko je bil list pripravljen za tisk.
Protest občinskega odbora v Zgoniku
Rasistične demonstracije proli Slovencem, ki jih organizira, jo fašisti, se še vedno nadaljujejo ob tihi popustljivosti oblasti, ki so odgovorne za javni red in varnost \oeh državljanov. Po prvih izgredih, ki so jih organizirali fašisti pretekli mesec, po napadih na Slovence in na slovenske ustanove v Trstu, po oskrumbi spomenikov padlih za svobodo, ki so postavljeni na griču Sv. Justa v Trstu, je prišla skupina fašističnih pobalinov in pretepačev razgrajati celo v Veliki Repen in žaliti tamkajšnje prebivalce ter jim groziti ; v ponedeljek zvečer pa je prišlo do ponovnih manifestacij proti Slovencem v Trstu, med katerimi so se nekateri fašistični nestrpneži ponašali z dučejevskimi pozdravi na trgu Unità in so celo sramotili Generalnega vladnega komisarja dr. Palamaro. Vse te manifesta-čije spadajo v vrsto organiziranih provokacij, ki se dogajajo po vsej državi, kar zgovorno potrjujeta med drugim tudi
Nadaljevanju ati 2. strani
Resolucija Federacije o slovenskih problemih
Federalni komite in Fede- i ralna kontrolna komisija KPI v Trstu sta v soboto zaključila diskusijo o politiki partije v borbi za obrambo narodnostnih pravic Slovencev in za mirno sožitje med prebivalstvom na Tržaškem ozemlju. Referat, ki ga je ob
Združeni v borbi proti fašizmu
(Nadaljevanje s 1. strani)
remu usmerjajo življenje in delovanje Leghe Nazionale, ki ji predseduje odv. Hara-baglia. Nadalje so deležni močne podpore italijanske liberalne stranke in nekaterih bojevniških organizacij, ki so se «izkazale za zaslužne» v času fašističnega režima. Fašisti imajo na svoji strani tudi tisk, ki je že v času četrtstoletja bil glasnik fašizma in «duče-ja», to je tisk, ki je služil najbolj umazanim stvarem, celo gauleiterju Reinerju in njegovemu gospodarju Hitlerju.
Fašizem je bil vedno doma v Trstu, kjer je bil podpiran in vzpodbujan. Nanj računa vsa italijanska reakcija, tako klerikalna kot fašistična. Postal naj bi celo vdarna skupina za «drzne podvige», kot si je to zamišljal grof Tambroni. Med take podvige so spadale tudi manifestacije proti dvojezičnosti, ki pa so slabo končale, ker je prebivalstvo manifestiralo svojo sovražnost do manifestantov, do popustljivosti šolskih, vladnih in policijskih oblasti. Tiste manifestacije so škodovale študentom, škodovale so tudi Trstu ; škodovale so tudi odnosom med Italijo in Avstrijo ter odnosom med Italijo in Jugoslavijo. Prav tako so škodovale mirnemu sožitju med Slovenci in Italijani v naši deželi. Toda to ne povzroča zaskrbljenosti fašistom in plačancem, ne vznemirja poedince in skupine, ki so v službi pri podži-ganju k neredom in pri provokacijah.
Toda mi se vznemirjamo zaradi takega položaja, ker v Trstu ni enotne široke demokratične in antifašistične razvrstitve, ki bi bila bogata na iniciativah in sposobna, da nudi svoj konkreten doprinos v veliki bitki, ki se vodi po vsej republiki, Potrebno je čimprej ustvariti, tako kot v Florenci in v Genovi in kot v drugih italijanskih mestih, najširšo fronto,'v kateri naj najdeta stavo in novo Odporniško gibanje sporazumno platformo.
To je odgovor vseh tistih, ki so prepričani, da mora tudi v Trstu borba proti fašizmu biti v resnici vsakodnevna, enotna, množična borba, ki naj pobrati Italijane in Slovence ob skupnem cilju.
Pomnimo, da je Trst, mesto odlikovano za zasluge v Odporniškem gibanju in da ima kot Genova, Florenca, Bologna in druga odlikovana mesta, častno nalogo, na katero ne sme pozabiti, to je nalogo, da stopa skupno z drugimi mesti, ki so se odlikovale v borbi proti novemu fašizmu.
začetku diskusije podal tov. Vidali, je bil po široki diskusiji, soglasno odobren. Ob zaključku diskusije je bila soglasno sprejeta tudi sledeča resolucija:
Federalni komite in Federalna kontrolna komisija Avtonomne tržaške federacije KPI sta ob priliki manifestacij in izgredov, ki so jih organizirali fašisti in ob priliki nesramne šovinistične kampanje za podžiganje šovinistične mržnje proti Slovencem in proti uveljavitvi pravic, ki jih Slovencem na Tržaškem ozemlju jamči Posebni statut Londonskega sporazuma z vso odločnostjo poudarjata veljavnost svojega stališča do najvztrajnejše borbe za zaščito teh pravic; izražata svoj odločen protest proti popustljivosti, ki so jo kazale vladne oblasti do tepističnih manifestacij fašizma in proti vladni politiki, ki je doselj preprečevala popolno uveljavitev sprejetih mednarodnih obveznosti, kakor tudi uveljavitev določil republiške ustave ; obsojata stališče, ki so ga zavzele krajevne in vsedržavne nacionalistične organizacije, ki so podpihovale šovinistična čustva, zlasti med študenti, ki niso deležni demokratične vzgoje v šolah in so zato dostopnejši za preslepitev s strani zlonamernih elementov, ki špekulirajo z njihovo nevednostjo in z njihovimi nacionalnimi čustvi.
Federalni komite in Federalna kontrolna komisija obvezujeta vse člane partije naj vodijo široko akcijo za razjasnitev demokratičnega pomena borbe za pravice slovenskega prebivalstva in za pridobitev najširših plasti slovenskega in italijanskega prebivalstva za ideale proletarskega internacionaliziria, za vedno večjo učvrstitev bratstva med Slovenci in I-taiijani v skupnih bojih na gospodarskem, socialnem in političnem področju in za razširitev vrst KPI, tako med Slovenci kot med Ita-jani ter za vedno večjo krepitev borbe na splošno in za narodnostne pravice Slovencev še posebej.
Protesti proti fašizmu
(Nadaljevanje s I. strani)
dva nedavna dogodka: manife-slaeija proti dvojezičnosti na Tržaškem ozemlju, ki so jo sku. šali fašisti priredili v Benetkah in napad na župana mesta Florence. Za nedeljo sklicuje fašistični odbor za nacionalno budnost manifestacijo na trgu Unità v Trstu, pod pretvezo, da hoče proslaviti 100-letnico ze-dinjenja Italije. Toda jasno je, da ima omenjeni odbor čisto druge namene, saj so fašisti listi, ki so prizadejali toliko gorja vsej Italiji, najmanj poklicani za tako proslavljanje. Zato občinski svet občine Zgonik, medtem, ko vabi vse prebivalstvo občine k najširši enotnosti in budnosti, poziva pristojne oblasti, naj sprejemejo vse potrebne ukrepe za preprečitev fašističnih provokacij in za preneha-nje žalitev Slovencev.
* * *
Tudi vodstvo tržaške socialdemokratske stranke je obsodilo fašistične provokacije.
Tako so v Firencah “sprejeli" fašistične provokatorje
Solidarnost s španskimi političnimi jetniki in izgnan
\
V teh dneh se vrši v Pa zu mednarodna konferett solidarnosti s španskimi I litičnimi jetniki in izgnan Konferenci so tudi tržai antifašistične organizac poslale izraze solidarnosti, pismu, ki so ga poslala Z’ za partizanov Italije - ANl
Zveza bivših političnih at loži
|)OS
li I
I1HČ
Firence. Luksuzni avto, s katerim so fašisti pripeljali propagandne in izzivalne letake in orožje so demokratični meščani prevrnili. Vse mesto je vstalo proti fašističnim provokatorjem. To je sijajen vzgled antifašistične enotnosti. Kot je znano je imel to dogodek velik odmev po vsej Italiji. Tudi tržaški občinski svet je poslal izraze solidarnosti županu iz Firenc, ki so ga fašisti napadli. Tako «plačilo», kot so ga prejeli fašisti v toskanski prestolnici, bi bili zaslužili tudi tisti tržaški fašisti golobradci, ki so prejšnjo nedeljo rogovili v Repnu in žalili tamkajšnje Slovence.
fašističnih preganjancev ANPPIA, Nova Delavs zbornica - CGIL, Zveza i mokratičnih žena - Zl Združenje prijateljev «Cai* ciarlo del popolo», Krožek I niverzitetnih študentov l Marchesi», Krožek srednl šolcev «Curici», Krožek \ socialne študije «Salvemit'j Avtonomna tržaška Fede] cija KPI, tržaška Federa
sku
komunistične mladine, deracija PSI in Socit stično mladinsko gibanje, med drugim poudarjeno, je Trst tudi ob drugih pr kah manifestiral proti fak gistični vladi ter zahteval I milostitev junaških špansl* borcev, ki so v zaporih v izgnanstvu. Tudi tokt tako se zaključuje pismo, * tifašisti iz Trsta, Slovenci Italijani, združeno zahtevt - avlco za španske antlfa ste.
po:
h
ost
tre
.h
sle
Intervencije našega poslanca|
sl(
Tudi v času po izidu za-Inje številke našega lista je loslanec tov. Vidali posredo-'al na pristojnih mestih v Umu za rešitev raznih pere-:ih problemov, ki zanimajo »rebivalce našega ozemlja. ■Ja tem mestu bomo navedli tekatere intervencije, ki zlati zanimajo naše bralce.
V zvezi s pozivom, ki so a prejeli številni prebivalci z gornje tržaške okolice, naj e predstavijo pred vojaškim odiščem, ker so obtoženi, la so leta 1943 «dezertirali» z italijanske vojske, oziro-na iz takoimenovanih «Bat-aglioni speciali», je dne 15. narca naslovil na obrambnega ministra interpelacijo, z tahtevo, naj mu da pismen j d govor na postavljena v->rašanja. V interpelaciji, po-danec Vidali navaja naslednje :
v parlamentu
) zadevi fantov t Proseka in Saleža
Dne 9. marca 1943 zjutraj o vojaški oddelki obkolili asi Prosek in Zgonik ter «brali okrog 40 mladincev itarih od 17 do 19 let, ki tiso bili podvrženi vojaškim ibveznostim. Na podoben na-Sin so pobrali že nekaj ted-lov prej tudi mladeniče iz Postojne in St. Petra na Krasu. To so storili za to, Ja bi onemogočili odhod uladeničev v partizane. Po Krajšem priporu na karabinjerski postaji na Proseku, so bili fantje odpeljani v ro-jansko vojašnico, naslednji lan pa so bili izročeni trža-ikemu vojaškemu okrožju, idkoder so jih odpeljali v Potenze in v Aquile. Po enem mesecu so bili dodeljeni redni edinici. Ti mladinči so morali, čeprav
po zakonu niso bili dovolj stari, da bi služili redni vojaški rok, napraviti tudi vojaško prisego. Dodeljeni so bili delavskim enotam, istočasno pa so morali delati tudi vojaške vaje. Ker pa so bili Slovenci — «allogeni» — jim niso dali orožja. Kasneje so bili poslani v Foggio, kjer so jih nastanili v barake ob letališču, ki je služilo za pristajanje nacističnih zrakoplovov. To letališče so zato pogostoma bombardirali A-meričani. Okrog 70 mladeničev se je na predvečer 8. septembra 1943 znašlo na komandi polka v Aquili. Po kapitulaciji so jim višji oficirji ukazali, naj se razidejo. Tako so se slovenski fantje iz tržaške okolice napotili proti svojim domovom. Nekateri so srečno prispeli domov, a marsikateri je med potjo izgubil življenje.
Pred nekaj meseci so ka-rabinierji s Proseka poklicali nekatere izmed njih in jih izprašali, pred kratkim pa so dobili poziv, naj pridejo na vojaško sodišče v Padovo.
Vprašujem pristojnega ministra, tako se zaključuje in-
nika, kakor tudi na ministra za javno vzgojo in za notranje zadeve interpelacijo, v kateri zahteva pojasnila, kaj nameravajo ukreniti, da se kaj takega ne bo več dogajalo. V interpelaciji, ki je bila predložena dne 10. marca, je nadalje poudaril, da so se v zadnjem času tudi na raznih poslopjih v mestu pojavili napisi proti Slovencem in gesla, ki poveličujejo fašizem. Zahteval je, naj pri-stojni ministri sprejmejo potrebne ukrepe tako proti mazačem zidov, kakor proti tistim, ki te mazače pošiljajo k temu nečednemu poslu.
i terpelacija našega poslanca, I j ncmntm za notrcbnc
j alt ne smatra za potrebno posredovati za jo, da se razveljavijo pozivi naj prizadeti pridejo pred vojaško sodišče.
O fašističnih napisih
Tudi v zvezi s fašističnimi napisi, ki žalijo Slovence, katere so običajni «neznanci» napisali na veži slovenske šole pri Sv. Jakobu v Trstu, je poslanec Vidali naslovil tako na ministrskega predsed-
„Saturnia* in „Vulcania‘
Pred kratkim so se razširile vesti, po katerih naj bi nameravali postaviti iz prometa potniški prekooceanski ladji «Saturnia» in «Vulca-nia», ki vzdržujeta progo med Trstom in New Torkom. Tudi v zvezi s temi vestmi je naš poslanec naslovil na pristojnega ministra interpelacijo, v kateri zahteva pojasnila. V interpelaciji poudarja tudi nujnost poživitve prometa, gradnje novih ladij in nova nakazila za tržaške ladjedelnice.
V zvezi z vestmi, da je odpovedana gradnja tržaškega VIL pomola je tov. Vidali naslovil posebno interpelacijo na ministra za javna dela.
ri je zahteval učinkovite krepe za preprečitev nada njega širjenja goveje slin' ke in parkljevke ter dod< tev primerne podpore iz žavnih sredstev tistim ii norejcem, ki so bili žara letošnje epidemija težko P zadeti.
ki
D<
i/.
Proti fašističnim izgredom
V četrtek je tov. Vidi naslovil na predsednika v de in na ministra za nd nje zadeve pismeno inte lacijo, v kateri zahteva, pristojna oblastva spre j m potrebne ukrepe za to, da v Trstu, ki je bil odliko^ z zlato kolajno odporniški gibanja prenehajo fašištij izrodki šovinistična nasi proti Slovencem, oskrurf
k<
"j
l"
«le
ij.
k«
------- «....,
spomenikov padlih za sv« / do in kampanja, ki podŽf1 ^
1
mržnjo med obema tu z> čima narodoma.
V interpelaciji nadaj: v: vprašuje, kaj nameravi zl sprejeti oblasti za prepd s' tev fašistične manifestac o ki jo baje nameravajo ot h nizirati v nedeljo mladib fašistične organizacije, ( g pretvezo proslave 100-letn s zedinjenja Italije.
Za podporo živinorejcem
Za zaključek naj omenimo še interpelacijo, ki jo je že dne 8. marca naslovil na ministra za kmetijstvo, v kate-
Obvestilo
za kmetovale^
t'
NAKAZILA ZA DVIG VF/
IN TRILETNE DETELJE " TRAVNE MEŠANICE Obveščamo kmetovalce, k' svojčas naročili pri Pok^i ^ skem kmetijskem nadzoru** ulica Ghega, štev. 6/1 seme večne in triletne dt’1*
„	.	/I t'
ter travne mešanice po zn*7 ‘
ceni, da lahko dvignejo i*11 dežu nadzorništva tozad*’ nakazila.
24. marca 1961
Stran 3	•	13 HI L O
Vladni načrt ščiti koristi monopolov in škoduje koristim kmečkih množic
Komunisti in socialisti so v poslanski zbornici glasovali proti takoimenovanemu «zelenemu načrtu».ki ga je izdelala in predložila v odobritev demokristjan, ska vlada. «Zeleni néri», kot so si ga zamislili demokristjani in tisti, ki jih podpirajo, ne more v nobenem primeru zagotoviti razvoj in žaščiao kmetijstva, ker teži samo za tem, da zaščiti koristi veleposestni-štva in monopolov. Ta načrt ne vsebuje niti najmanjših zahtev, ki so jih postavili pravi predstavniki kmetov, to je predstavniki tistiTi. ki zemljo obdelujejo. Toda demokristjani so, namesto da bi bili vzeli v poštev zahteve teh slojev, ostali na svojih pozicijah, to je: (»stali so zvesti stališču, da je treba zaščititi koristi vele po-sestništva in monopolov. Zato so i komunisti, i socialisti glasovali proti takoimenovanem «zelenemu načrtu». In potem, ko so to storili, so demokristjani, namesto, da bi se sramovali svojega početja, mobilizirali vso svojo propagando, ki skuša preslepiti javno mnenje, trdeč, da so komunisti še enkrat glasovali proti razvoju kmetijstva. Tudi po naših vaseh so nalepili številne lepake, v katerih prav to poudarjajo.
Toda kako stoje stvari nam ze. lo zgovorno prikazuje članek, ki ga tu spodaj objavljamo. Dejstva, ki jih navajamo so neizpodbitna.
Demokristjanska agrarna politika je v polnem polomu. Zaradi te, povsem zgrešene, politike je v Italiji na stotisoče srednjih in malih kmetov na robu propada. Cene kmetijskih pridelkov so padle. Toda to velja samo za tiste, ki te pridelke pridelujejo in jih prodajajo, za potrošnike, ki pridelke kupujejo, pa veljajo še vedno stare cene, odnosno so te inno-■ gih primerih celo narasle.
Monopoli tarejo kmetijstvo na splošno, zlasti pa male in
srednje kmete. Prav tako ga tarejo davki. Zaradi tega je mnogo kmetov opustilo obdelovanje zemlje; zaradi tega kmetje in kmečki delavci silijo v mesta in iščejo zaposlitve v industriji, kar seveda po drugi strani spravlja v težave mestni proletariat, kateremu že itak primanjkuje delo.
V	starih italijanskih pokrajinah je še vedno zelo razširjeno spolovinarstvo. Tudi to se nahaja v hudi krizi in to po krivdi zgrešene politike demokristjanov. Dohodki spolovinarjev v veliki večini primerov, ne zadoščajo niti za najskromnej-še življenjske potrebe.
Nič čudnega, torej, ako je v preteklem letu celokupna čista kmečka proizvodnja nazadovala. dočim je monopolska industrijska proizvodnja narasla.
V	letih od 1953 do 1959 je indeks proizvodnih stroškov» na-rastel od 100 na 130; v istem obdobju pa je indeks kosmate proizvodnje za prodajo nara* stel le od 100 na komaj 112. Z drugimi besedami povedano: v omenjenem obdobju je proizvodnja narastla le za 12 odst., proizvodni stroški pa so narasli za 30 odst. V glavnem so ti stroški narasli zaradi podražitve industrijskih proizvodov, ki jih dajejo na tržišče monopolske skupine Montecatini, Fiat, električne družbe in Federconsorzi, to je zaradi podražitve gnojil, poljedelskih strojev, elektrike, izbranih semen itd.
Medtem ko monopolisti širijo povsod oblast pa vladna politika, prek investicij, ustvarja takoimenovane «otoke razvoja» ki so omejene le na nekatera omejena področja, v glavnem v ravninskem svetu na severu države, kjer vlada kapitalistično veleposestništvo. Na. mesto, da bi z modro politiko vlada težila k odpravi tako velikih razlik med Severom in
Jugom države, se te razlike še večajo. Zaradi te zgrešene politike propada kmetijistvo v gorskem svetu, tako na Jugu kot tudi na Severu. Osredotočenje investicij na kapitalistična veleposestva v Padski nižini je rodilo velikanske dobičke veleposestnikom. Po zaslugi take politike, ki temelji na «produktivnosti« so se vele-
3.	ustanoviti se mora vsedr-žvani sklad, ki naj zagotovi kmetom dostop do kreditov;
4.	uvesti se mora deželno načrtovanje in demokratično nadzorstvo nad investicijami, s polno udeležbo dežel, pokrajin, občin ter sindikalnih, kmečkih in zadružnih organizacij ;
5.	ukiniti je treba zemljiške * v
Trst, 21. februarja 1961 — Med demonstracijo delavcev je policija na surov način napadla in pretepla nekega delavca iz Tovarne strojev. «Pregrešil» se je s tem, ker je kot udeleženec manifestacije zahteval izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev. Takih prizorov je bilo več, saj je znano, kako surovih metod se je tistega dne poslužila policija, kar je povzročilo splošno ogorčenje meščanov. Naslednji dan je bila v Trstu enourna splošna stavka v znak solidarnosti z delavci in v protest proti policijskemu napadu.
da
ivi
.ici
of
in*'
I
Cč
F'/' '
Poslanec Amendola o problemih kmetijstva
Komunistični poslanec tov. Amendola je pred glasovanjem o takoimenovanem «zelenem načrtu» v poslanski zbornici obrazložil, zakaj komunisti nasprotujejo zakonskemu predlogu, ki ga je predložila vlada. Na tem mestu objavljamo krajši izvleček iz tega govora.
«V resnici gre tu samo za ime nekega načrta, to je takoimenovanega zelenega načrta. Gre samo za propagandistično geslo, za katerim pa ni nobene volje in ne sredstev za uresničitev tega načrta in politike razvoja sploh. Nasprotno, obstaja volja, in načrt je sredstvo, za nadaljevanje pospešenega procesa, ki naj privede do učvrstitve položajev monopolskega kapitala v italijanskem gospodarstvu na splošno in na področju kmetijstva še posebej. Zato mi zavračamo ta zakon, ne le zato, ker ga smatramo za pomanjkljivega in neprimernega, ampak za to, ker vemo, da je primeren za dosego drugih ciljev, ki jih postavljajo tisti gospodarski krogi, ki nadzorujejo gospodarsko in politično življenje v italijanski državi.
Zeleni načrt je dejansko sredstvo za pospešitev osredotočenja investicij velikim kapitalističnim posestvom, ki predstavljajo osrčje italijanskega kmetijskega kapitalističnega bogastva in ki silijo k opuščanju kmetijstva in k postopnemu propadanju istega, v nekaterih deželah, lako v hribovitih področjih kot na jugu države. Teh veleposestev, ki bi se okoristile z zelenim načrtom, je v državi kvečjemu okrog 80.000, dočim je malih in srednjih kmetij, ki bi jih ta načrt prizadel nad 3 milijone.
posestva v Padski nižini mehanizirala na račun države. Zaradi te mehanizacije je izgubilo delo na desettisoče poljskih delavcev in dninarjev. Toda : kljub teinu, da moderno in mehanizirano kmetijstvo nudi toliko dobičkov veleposetnikom, poljski delavci nimajo nobene stvarne koristi.
Vlada je pred kratkim bobneče propagirala kaj vse naj bi prinesel petletni načrt za razvoj kmetijstva, to je «zeleni načrt». Toda že iz tega, kar smo doslej navedli je zelo jasno razvidno, da bodo imeli koristi od tega načrta le monopoli in pa zemljiški magnatje. Prav ta načrt bo v še večji meri pospešil povečanje, že itak velikih, protisloNÌj. In prav zato so komunisti in socialisti glasovali v poslanski zbornici proti zakonu o takoimenovanem «zelenem načrtu».
Akcije komunistov na tem področju so zapopadene v sledečih desetih bistvenih točkah:
1.	vsi prispevki morajo biti rezervirani kmetom, bodisi posameznikom ali tistim, ki so združeni v zadrugah ;
2.	kmečki blagajni je treba dodeliti primerna nakazila, ki naj služijo za pospeševanje dodelitve zemlje tistemu, ki jo obdeluje, kar velja v prvi vrsti za tista področja, kjer je najbolj razširjeno spolovinar-stTO ;
Kulfurno-prosvetni obzornik
davke in druge pristojbine, ki bremenijo kmete;
6.	razviti je treba svobodno in prostovoljno zadružništvo med kmeti in to v vseh mogočih oblikah, bodisi na področju proizvodnje, kot služno-nosti, nabave in prodaje itd.;
7.	kmetje morajo sodelovati
v vodstvu vseh ustanov in kon-zoreijev. ki zanimajo kmetijstvo ali tržišče;
8.	imponirati je treba obveznost zemljiških izboljšanj na račun lastnikov zemljišč;
9.	kmetom je treba zagotoviti stabilnost na kmetijah, povečanje zaposlitve, razvoj specializiranega pridelovanja, in uvedbo najnaprednejše tehnike pri obdelovanju zemlje ;
10.	izvesti razlastitve zemljiških magnatov, ki ne izpolnjujejo gori omenjenih obveznosti in dati zemljo tistemu, ki jo obdeluje.
Iz vsega tega je razvidno, da obstajata dve, povsem različni, agrarni politiki. Eno je politika, ki jo zagovarja vlada in ki se zavzema za razširitev in povečanje kapitalističnega vele-posestništva na račun javnih sredstev in kar odpira perspektive še večjih strukturnih neuravnovešenosti ; druga pa je politika, ki jo zagovarjajo komunisti in ki zavrača v celoti vladno politiko ter si postavlja
(Nadaljevanje na 4. strani)
NOVA PREMIERA
SLOVENSKEGA
GLEDALIŠČA
1 soboto 18. marca smo t’ tržaškem Avditoriju prisostvovali premieri Musicete komedije «Dr».
Avtor, Hranislav Mušič je pri nas že poznan, saj je to že šesto njegovo delo na tržaškem odru. Mjego-va dela, polna vedrega smehu in posrečenih karakterizacij, so tudi v Trstu vedno doživela topel odjek, razumevanje in hvaležno krohotanje.
Mota premiera je le potrdila to tradicijo. Tržaško občinstvo je dojelo njegov neposredni humor in tudi osti satire, ki so veljale družbenim hibam. V tem pogledu sicer delo nima značaja ostrega bičanja nekega družbenega sloja, ali posameznih napak, doslednosti izpovedovanja neke določene ideje, a je prav gotovo priznanja vredno to, da je režiser Adri-jan Rustja znal poudariti in zaostriti ta sociološki element in na ta način postavi/ svežo komedijo, ki je zazvenela, tudi v tukajšnjem okolju, dokaj aktualno.
I nscenaci ja Jožeta Cesarja je bila preprosta, a zgovorna; z nekaj dekorativnimi elementi nam je podal folklorni značaj mi-Ijeja ter dal važnost predvsem «diplomi» in blagajni.
Sodeloval je ves igralski ansambel, dopolnjen s čla-ni igralske sole Mirando Caharija in Moro Jankovič ter gosti Angelo Caharija in Justino Tugo. Pohvaliti moramo prav vse nastopajoče. Ugajal nam je Modest Sancin v podobi Živoje Cvipoviča, bogatega trgovca, ki je prepričan. da si z denarjem lahko kupi vsega, doktorat sinu, priče, glasove pri volitvah, spoštovanje, srečo. Zelo dobri so bili kot njegova žena Teli Na-krstova, njun otrok Edvard Martinuzzi, Stane Starešinič v vlogi Velimirja Pavloviča, Stane Raztresen kot dr. Reiser, Zlatu Ro-doškova kot Sojka in njem mož Silvij Kobal, Klara-Mira Sardočeva in Marica-Silva Raztresen. Ze-lo izrazito je podal lik strička Blagaje Jožko Im-keš, ki je s svojo interpretacijo «zavladal» na sceni.
Predstava je sveža, vedra in vestno postavljena na oder. Tudi zalo priporočamo vsem tržaškim Slovencem. naj si ogledajo to peto letošnje umetniško delo našega gledališča.
S. A.
KNJIŽNE IZDAJE V SOVJETSKI ZVEZI
Leta 1961 bodo v Sovjetski zvezi izdali okrog <00 različnih književnih del v 27 jezikih. Mnogo del bo izšlo v angleščini, francoščini, kitajščini, a-rabščini in v drugih jezikih. Izšlo bo med drugim več kot 30 priročnikov s področja tehnike, matema-matike, prirodoslovja in medicine. V raznih tujih
jezikih, ki spadajo med najbolj razširjene na svetu, bodo med drugim, tudi dela slovitih ruskih klasikov, kot so Gorki, Tolstoj, Šolohov, Fadejev in Makarenko. Med drugim so važna tudi sledeča dela. ki jih bodo objavile razne sovjetske založbe; Spomini indijskega predsednika Prasada. Avtobiografija predsednika Gane. Nkrumaha, Zbirka govorov predsednika Turčije, Atalurka in Partizanska vojna, ki jo je napisal znani kubanski javni delavec Ernesto Che Gue-
FILM
«PLANET NEVIHT»
\ leningrajskih filmskih študijih so začeli snemati dolgometražni film pod naslovom «Planet neviht», ki bo prikazoval velike znanstvene podvige za pripravo medplanetarnih, po. letov. Film bo med drugim prikazoval sovjetsko vesoljsko ladjo, ki ima na krovu sovjetske raziskovalce in ki leti proti Veneri. Prav tako bo prikazoval zelo zanimive dogodke v zvezi v bivanjem človeka v vsemirju in njegovega prodora v neznani svet drugega planeta.
UNIVERZA
PRIJATELJSTVA
Kot je znano je bila r Moskvi ustanovljena univerza prijateljstva. V teku je vpisovanje za prvo akademsko leto. ki se bo urad. no začelo 1. septembra letos. Ta univerza je v prvi vrsti namenjena študentom iz Azije. Afrike. Latinske Amerike in iz Sovjetske zveze. Zaenkrat bo imela univerza šest fakultet in sicer inženirsko, a-gronomsko, medicinsko zgodovinsko in filološko ter fakultete za ekonomijo in pravo ter matematiko in fiziko. Vpisovanje se bo zaključilo že 30 aprila.
RUSKA LITERATURA IN SLOVANI
Inštitut za rusko literaturo pri Akademiji znanosti ZSSR je potrdil načrt za objavo obširnega študija o funkciji in mestu, ki ju je imela ruska literatura na področju slovanske litrature v času od sed. mega do sedemnajstega stoletja. Pri delu bodo sodelovali znani strokovnjaki iz raznih slovanskih dežel. Češki strokovnjak Kra. lič bo obdelal zelo delikatno poglavje o rusko-čeških odnosih v enajstem in dvanajstem stol., bol-garski profesor Duicev bo preučil središča bolgarsko, bizantnsko-ruskih odnosov, \ . P. Adrijanova pa bo ob. delala poglavja o vplivu ruske literature v Srbiji in sicer v dobi od petnajstega do sedemnajstega sto. letja. Ruski znanstvenik S. f urie, ki je asistent na Institutu ruske literature, pa bo obdelal poglavja o ruskih stikih s slovanskim svetom v dobi od petnajstega do sedemnajstega stol. in to v luči problemov zunanje politike.
PreiKMiii slovenskih profesorjev
pri mnsinenferni Komisiji za no
Kako potekajo priprave za uzakonitev slovenske šole
Ta teden je odšla v Rim delegacija slovenskih profesorjev iz Trsta in Gorice z namenom, da osebno posreduje na pristojnih mestih za pospešitev nadaljnje razprave o zakonskih predlogih za slovensko šolo. V sredo je delegacijo sprejela skupina komunističnih poslancev, v kateri so bili tov. Vidali, Franco, Beltrame in Roffi.. Istega dne je slovenske profesorje sprejel tudi socialistični poslanec Marangone. Naši profesorji so se srečali tudi s predsednikom parlamentarne komisije Erminijem in s poročevalcem v omenjeni komisiji Franceschinijem.
Kol smo že v naši prejšnji številki poročali, je parlamentarna komisija za javno vzgojo dne 1. marca začela razpravljati o zakonskih predlogih za slovenske šole v Italiji. Kasneje je to vprašanje obtičalo na mrtvi točki. Jz nepojasnjenega razloga je omenjena komisija enostavno odložila nadaljnje razpravljanje o tem, za nas tako važnem, vprašanju. Ta vest je silno vzemi ri la vso slovensko javnost, zlasti na Tržaškem in na Goriškem. Številne organizacije so proti temu ostro protestirale. Med drugim je protestirala tudi tržaška Nova delavska zbornica CGIL. Tudi enotna ženska organizacija ZDŽ je poslala v Rim svoj protest z zahtevo, naj se o vprašanju slovenske šole nemudoma razpravlja. Naše žene so s številnih pro-
Premalo
objektivnosti
slav oh priliki 8. marca poslale protestna pisma naslovljena na predsednika omenjene parlamentarne komisije. Naravno je, da na tem mestu ne moremo podrobneje pisati o vseh zadevnih protestih, zato se omejujemo na to, da objavljamo vsebino pisma, ki so ga poslale v Rim naše žene iz Barkovelj.
1 o pismo sc glasi :
Poslanec E HM INI Predsednik komisije pri mini’ strslvu za javno vzgojo
v RIMU
kandidati do 31
privatisti vložijo marca 1961».
Dovoljujemo si V as opozoriti, da je bila sprejeta na prazniku mednarodnega ženskega dne, ki je bil 12. marca PJ6I v Rarkovljuh pri Trstu, sledeča resolucija.
Demokratične žene t> Har-kovljah, zbrane ob priliki krajevnega praznika osmega marca, odločno obsojajo dejstvo, da je bila diskusija o pravni ureditvi slovenskih sol v Trstu, Gorici m V id mu, ponovno odložena.
Pred kratkim je imela Kmečka zveza v Trstu svoj redni letni občni zbor. Kar naš list ni prejel vabila, naj pošlje svojega dopisnika na ta občni zbor, ne moremo obširneje poročati o njem. Toda v nekem tržaškem slovenskem listu smo brali med drugim tudi izvleček tajniškega poročila, ki ga je podal inž. Pečenko na omenjenem občnem zboru. Med drugim je poročal o posredovanjih organizacije pri oblasteh, ko je šlo za zaščito koristi kmetovalcev. Omenjena so tudi posredovanja za derekvizicijo zemljišč na Hudem letu. Ge smo prav razumeli, je poročevalec govoril tako, kot da je izključno le po zanimanju Kmečke zveze prišlo do dokončne rešitve omenjenega problema. Če je tajnik Kmečke zveze tako prikazoval to zadevo, potem je naša dolžnost, da brez vsakega zavijanja poudarimo, da to ni res. Za rešitev omenjenega problema so se zanimali razni organi. Naš poslanec tov. Vidali je zadelo ponesel celo v Rim in je na pristojnih mestih posredoval za čimprejšnjo in ugodno rešitev. Prav tako se je za zadevo zanimala parlamentarna delegacija K Pl, ki je lani spomladi obiskala Tržaško ozemlje in ne-k alf ri .člani te delegacije so prišli celo v Lonjer, kjer so se srečali s prizadetimi kmeti. O tem problemu se je govorilo tudi v tržaškem mestnem svetu in tudi Zveza malih posestnikov je naredila potrebne korake za rešitev problema. Ne bomo na tem mestu naštevali, kaj vse je nOfpravU eden in kaj drugi, saj nf gre za to. Važno je namreč, di{ ja bila zadeva ugodno rešena, Vendar pa ne moremo mi-; m p dejstvu, da je tako pristransko prikazovanje stvari neobjektivno.
Smatrajo, da je vsako zavlačevanje v škodo slovenskega šolstva in proti narodnim koristim Slovencev.
Zato vas pozivajo da nemudoma povzameta vse potrebne mere, da se razprava zopet nadaljuje in zaključi, ter se dokončno reši pereče vprašanje slovenskih šol v Italiji, ki že toliko let čaka pravilno ureditev.
V spomin tov. Sedmaku iz Križa
«MM
« Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenski »n učnim jezikom v Trstu sporoča, da je treba vložiti prošnje za zrelostni izpit do vključno 31. marca 1961. Pojasnila daje tajništvo Znanstvenega liceja v ulici Lazzaretto vecchio šiv. 9/11. vsako dopoldne od 10. do 12. ure».
Kvartet „Borodin“ v Trstu
V okviru pobud predvidenih v kulturnem sporazumu mod Italijo in Sovjetsko zvezo, je v ponedeljek 20. marca nastopil v gledališki dvorani «Teatro Nuovo» pod okriljem ustanove «Società dei Concerti», svetovno znani sovjetski kvartet «Boro-din».
Kvartet je prispel v Italijo pred nekaj tedni in jc nastopil v I urinu in Modeni. Po tržaškem koncertu bo še nastopil v Milanu, Rimu. Firencah in Aquili.
Sedanji obisk članov kvarteta
v našem mestfi ni prvi: umetniki so že nastopili leta 1958. Vendar, ko so nastopili v pone-deljek zvečer, so prisotno tržaško publiko ponovno prevzeli s svojim čudovitim izvajanjem.
Kar posebno označuje kvartet je visoka tehnična popolnost ki sega do najvišje stopnje in mojstrska, presenetljiva vlitost celotnega ansambla ter osebna dovršenost poedinih članov, ki nudijo publiki pravi umetniški užitek.
Zato je tržaška publika v Novem gledališču nagradila kvartet s prisrčnim ploskanjem.
Radijske oddaje morajo biti
namenjene vsem poslušalcem
Interpelacija komunističnih poslancev o R7 V Nekaj ugotovitev o postaji Trst A
V Sv. Križu Sedmak, star
umrl Jože let. Pokoj-
ni je bil znan kot poštenjak, antifašist in zaveden Slovenec. Naj mu bo lahka domača gruda.
Šolske
vesti
«Prošnje za pripustitev k usposobljenostnemu izpitu na drž. učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Trstu naj redni
II. marca letos je skupina italijanskih komunističnih poslancev predložila posebno interpelacijo, naslovljeno na pred-sednika ministrskega sveta, v zvezi s položajem italijanskega radia in televizije. V interpelaciji je med drugim poudarjeno, da mora radijska in televizijska služba, ki je državna, biti vsestransko objektivna in nepristranska, kur velja tako za govorjene kakor tudi za druge sporede. Ta interpelacija se nanaša na celotno radijsko in televizijsko službo in torej velja tudi za radio Trst A, ki spada v sklop italijanske radiotelevizije in ki oddaja v slovenskem jeziku.
Kot Slovence nas v prvi vrsti zanimajo ravno programi radijske postaje Trst A. Če prihaja do velikih pristranosti v programih, ki jih oddajajo o-stale italijanske postaje v italijanskem jeziku, povsem lahko trdimo, da je pristranost tržaške postaje, ki oddaja v slovenskem jeziku, še tem bolj do izraza.
Velika večina programov, ki jih oddaja omenjena postaja je i' toliko slovenska, v kolikor jc govorjena v slovenskem jeziku. In še ta je pogostoma ze-lf slab. Napovedovalci so si. med drugim, že nukako prisvojili besede: «Oprostite, poprav-Ijam ».
Poročila na splošno so vse prej kot pa namenjena slovenskim poslušalcem. Pri poslušanju poročil in številnih drugih govorjenih programov prevladuje pri veliki večini naročnikov vtis, da posluša branje biltena tržaške ali katere koli drugi podružnice demokristjonske stranke.
Radijski kronisti so vedno dobro obveščeni o tem, kaj je rekel ta ali oni demokristjonski prvak v Trstu, Gorici ali Vidmu, kaj je sklenila fašistično nastrojena Lega nazionale itd.
Ko so n. pr. fašistični razgrajači rovarili po tržaških ulicah, povzročali nerede, žalili Slovence in vzklikali «smrt ščavom ! n pa je tržaški radio molčal in je kvečjemu šele potem, ko je ves demokratični tisk poročal o dogodkih in protestiral, sporočil kakšno zelo zavito in nejasno vestivo.
Pa še nekaj hočemo na tem mestu podčrtali. Programi, laki kot so danes na tržaškem radiu v slovenskem jeziku, bi
lahko bili programi na sporedih, recimo, vatikanske radijske f tosta je. V prašujemo se n. pr. koliko zanimajo veliko večino poslušalcev dolgočasne legende o svetnikih, ki so kar dvakrat na sporedu vsako juho? Niti nacionalni program RA! jih nima na sporedu. Da o nedeljskem celodnevnem sporedu niti ne govorimo, ko pridejo na vrsto za že omenjenimi legendami, še maša s pridigo in potem še oddaja «vera in naš čas n.
Pa tudi kulturni spored, ki bi moral nuditi slovenskim poslušalcem primerno kulturno hrano, ni na zaželjejii in so-dobni višini. To ni sicer nič čudnega, če pomislimo, da se lasti monopola nad radijsko postajo skupina ljudi, ki so se zbrali v Trstu iz vseh vetrov. Gre za cele družine, ki so v službi pri omenjeni radijski postaji.
Če pomislimo, da živi v Trstu toliko slovenskih izobražencev, takih, ki imajo slovensko
Vladni načrt za kmetijstvo
(Nadaljevanje s 3. strani)
akademski) izobrazilo in bi lahko dvignili kulturno raven na zares visoko raven, a jim to ni ilano. pridemo tem bolj do zaključka. da je zares nujno napraviti red pri tej radijski postaji. Toda ker je tudi radio Trst A v sklopu Italijanske radiotelevizije .poudarjamo, da jc krivda za tak kaos, ki smo ga le bežno opisali v tem sestavku, v prvi vrsti na vodstvu Italijanske radiolelevizi je.
Skrajni čas je torej, da se tudi na tržaški radijski postaji napravi red. Tudi zalo pozdravljamo interpelacijo, ki so jo predložili komunistični parlamentarci v zvezi s tem vprašanjem na splošno in smo jim hvaležni, da so napravili tak korak !
Združenje za kulturne stike med Italijo in Sovjetsko zvezo je v dneh bivanja sovjetskih umetnikov v Trstu priredilo na sedežu v Trstu, v Križu, pri Sv.; Barbari in y Camporab. kulturne veéere bratstva med tukajšnjim in sovjetskim ljudstvom
it
1
DELO
OLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P L
d
Uredništvo In uprava sta v Trstu, ul. Capitolina 3, telet. 44-046 in 44-047. Odgovorni urednik je Rudolf Blažič (Biagi). Tiska Tip. Riva v Trstu, ul. Torrebianca )9.
Peti in štedilniki
NAJMODERNEJŠIH OBLIK NA VSA GORIVA.
ELEKTRIČNI LI-KALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI, HLADILNIKI.
LESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNE LUCI. DEKORATIVNI PREDMETI. SERVISI IZ PORCELANA.
NAMIZNI PRIBOR (Besteck) IZ NERJAVEČEGA JEKLA (Rostfrei).
KERZE
TRST
Piazza S. Giovanni 1 PRODAJA TUDI NA OBROKE
Velika izbira štedilnikov
peči na premen, plin in elektriko
zaloga tekočega plina in postrežba na dom
BRUSINI CARLO
zastopnik ”F L A MI N AG AS,,
TRST - Ul. Cesare Battisti, 20. - telef. 29-041
za cilj obrambo ter razvoj male in srednje kmečke posesti in zadružništva, v vseh njegovih oblikah, kar odpira v okviru agrarne reforme, ki je predvidena tudi v republiški ustavi, perspektivo razvoja celotnega kmetijstva, dvig življenjske ravni, nabavnih možnosti kmetov, racionalno izkoriščanje zemlje in uvajanje enakomernih socialnih odnosov.
Pri liniji, ki jo zasleduje vlada so zainteresirani zemljiški magnatje in monopoli, to so tiste sile, ki st» nasprotne napredku in demokraciji. Pri politiki pa, ki jo zagovarjajo komunisti, so zainteresirani kmetje, ki zemljo obdelujejo in to v okviru celotnega razvitja kmetijstva. Zato pa, da bo prevladala ta politika, je potrebna najširša enotnost kmetov, spolovinarjev in dninarjev torej tudi naših kmetov ter solidarnost vse delovne sile. malih in srednjih proizvajalcev, skratka vseh tistih, katerim je pri srcu razvoj kmetijstva in demokracije.
KonfeHCife UIIIADELLO
Trst - Ulica Dante Št. 12 - telefon 37-861
Konfekcija Vilfadello
sporoča svojim cenjenim odjemalcem,
da je podružnica v Trstu ul. Dante 12 tel. 37-861
začasno zaprta zaradi prenovitvenih del in da bo ponovno začela poslovati predvidoma še pred velikonočnimi prazniki.
Kdor enkrat kupi
pri VITTADELLO
se bo vedno poslužil
pri VITTADELLO
E
dt
r
Konfekcije VITTADELLO
Trst - Ulica Dante št. 12 - tel. 37-861