TEDNIK LETO XXVI. ŠT. 24 ptuj, 28. junija 1973 CENA 1 DIN Vec stanovanj za delavce v petek, 22. junija 1973 je bila v dvorani narodnega doma v Ptuju druga konferenca Zvez§ sindikatov občine Ptuj, namenjena izključno nalogam sindikatov pri uresniče- vanju programa družbene akc\je za graditev stanovanj za delavce z nii^imi osebnimi dohodki. Konfe- rence se je udeležilo 123 delegatov ali 83 % vseh izvoljenih delegatov v osnovnih organizacijah sindikata; potekala pa je pod geslom „Enotni v akcijo za graditev stanovanj za delavce". V uvodnem pročilu je Danilo MASTEN, predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj, obširneje obrazložil pnzadevanja ptujskih sindikatov, skupno z ZK in z drugimi družbeno -političnimi dejavniki, za uresni- čitev družbene akcije za graditev delavskih stanovanj, ki stajo spre- jela predsedstvo Zveze sindikatov Jugoslavije in izvršni biro predsed- stva ZKJ. Pri tem so bih doseženi v občini že precejšnji uspehi, izvršene organizacijske priprave, sedaj pa gre za to, da začnemo z razpoložljivim denarjem stanovanja tudi graditi, po načelu: hitro, poceni in sohdno. V zvezi s tem je omenil, daje posebna komisija obirala Velenje, Celje in Novo mesto, kjer znašajo gradbeni stroški stanovanj od 2.600 do celo 2.200 din po kvadratnem metru; v Ptuju pa znašajo stroški precej nad 3.000 din, zato je treba gradnje zaupati najcenejšemu in najugodnej- šemu ponudniku. Za tem so poročaU še: Katica kasman, predsednica komisije za socialno politiko in družbeni stan-^ dard, ta komisija je bil nosilec^ pnprav na konferenco, Vikoslav granda o gospodarnosti gradenj in Marjan OSTROSKO, predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne stanovanjske skup- , nosti. Vsak je v svojem poročilu podrobneje dopolnil uvod. V živahni in argumentirani raz- pravi, ki se je za tem razvila, so sodelovaU: Zdenko Repec, Zvone Masten, Viktor Prelog, Albin Pišek, Franc Fideršek, Franc Predikaka, Matevž Cestnik, Marjan Stufca, Silva Gorjup in Franček Kranjc. Razprav- Ijalci so prikazali tež »stanovanjske probleme na posameznih področjih, zlasti velja to za zdravstvo, šolstvo in kmetijstvo, o staUščih mladine do programa, o urbanizaciji in urejanju stavbnih zemljišč, o samouprav- ljanju v obstoječih hišah in opozar- jali tudi na primere, ko' - posa- mezniki, po en ali dva člana, posedujejo velika stanovanja, dajejo sobe za visoko stanarino v najem, po drugi strani pa se marsikje številna družina stiska v eni sami sobici. Omenjali so tudi^prazna stanovanja, njihovi nosilci pa so že več let v tujini ali začasno stanujejo kje drugje. Skoraj vsak razpravljalec je tudi predlagd konkretna stališča ali dopolnitve k predlogu stališč, ki so jih delegati prejeli na konferenci. Predsednik komisije za sklepe - Anton KOSI, je v sklepnem poro- čilu predlagal, da bo komisija enakovredno bbravnavala vse dane predloge in obbkovala končno bese dilo sklepov in staUšč v desetih dnevih Z njimi bodo seznanih j avnost z objavo v lokalnih občilih, poslali pa jih bodo tudi vsem družbeno-političnim orga- nom in strokovnim službam v občini. F. FIDERSEK Enako za vse družbene dejavnosti Na skupni seji občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejav- nosti, komisije za idejna vprašanje prosveta, kulture in znanosti pri ObK ZKS Ptuj in predsedstva konference OOS prosvetnih delav- cev občine Ptuj, ki je bila v ponedeljek, 25. junija 1973 v delavskem domu »Franc Kramber- ger" v Ptuju, so glavni del razprave namenili vprašanju'delitve dohodka in osebnih dohodkov po samouprav- nih sporazumih v družbenih dejav- nostih. Ta problem je pereč povsod tam, kjer njihovo delo ni bilo že prej ustrezno ovrednoteno, povrh tega pa jih je prizadel še administrativni ukrep zamrznitve. Zlasti osnovno šolstvo v občini zaostaja za gospodarstvom že za 18 %, računa- joč osebni dohodek na pogojno nekvahficiranega delavca, zdravstvo pa za 16 %. V ptujski občini znaša sedaj poprečni osebnih dohodek 1.907 din v gospodarstvu in 2.089 din v družbenih dejavnostih. Ta podatek pa ne pokaže dejanskega stanja, saj je v družbenih dejavnostih precej viga kvalifikacijska sestava kot pa v gospodarstvu; zato je realnejši podatek o osebnem dohodku na pogojno nekvalificiranega delavca, ki ga imajo samoupravni sporazumi za temeljno merilo. Navzoči so enotno podprli priza- devanja repubbškega odbora sindi- kata, skupsčine in izvršnega sveta SRS, da se v drugem polletju letošnjega leta vsaj delno uredi problem osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih. Pri tem se zavedajo, da ob izvajanju stabili- zacije in ob težavnih pogojih, v katerih se nahaja večina gospodar- skih organizacij tudi na ptujskem območju, v celoti ne bo mogoče uresničiti pričakovanj. Pričakujejo pa, da bo z uveljavitvijo nove ustave, ko bodo samoupravne interesne skupnosti dosegle uresničevanje proste menjave dela, tudi družbene dejavnosti pravilno ovrednotene, v skladu z njihovim delom in poslanstvom. Kaj bo konkretno možno urediti v okviru občine? O tem je bilo na seji povedano, da bo skupščina občine Ptuj za^tovila vsem delovnim organizacijam, ki se delno ali v celoti financirajo iz proračuna, za osnovno šolstvo pa tudi iz dotacije RIS, toliko denarja, da bodo lahko od 1. julija dalje izplačali svojim delavcem 100 % osebni dohodek po merilih samoupravnih sporazumov. Ce , bo za posamezne dejavnosti možno dati še kaj več, pa je odvisno od rešitev, kijih pripravlja skupšči- na in izvršni svet SRS. Predsednik skupščine TIS Ptuj - Lojze cucek je navzoče seznanil, da se bo v torek, 26. junija sestala skupščina temeljne izobraževalne skupnosti na 22. seji. Na seji bodo med drugim sprejeli merila za financiranje vzgoje in izobraževanja za leto 1973 in finančni načrt. Dohodki znašajo 34,158.858 din in prav toliko izdatki, kar je za 2 % manj kot lani, ker še za nekatere postavke RIS ni sporočila, koUko bo lahko prispevala. Celotni finanč- ni načrt temelji na podatkih in sredstvih, ki so bila zagotovljena doslej, če bo v okviru republike in tudi v občini v drugem polletju možno zagotoviti več sredstev, bo temu ustrezno dopolnjen finančni načrt. Ob koncu skupne' seje so se dogovorili še o vsebini seminarja za sindikalne delavce s področja družbenih dejavnosti, ki bo jutri, 29. junija na Borlu. F. Fideršek Novo vodstvo OK SZDL Slovenska Bistrica Te dni je potekel mandat dosedanjemu vodstvu Občinske Konference SZDL Slovenska Bistri- ca, Na volilni konferenci, ki je bila -I. junija, so n-jprej kritično, vendar ugodno ocenih delo in dosežene uspehe dosedanjega vod- stva OK SZDL in krajevnih organi- zacij, nato pa so razrešili dosedanje vodstvo in izvolili novo za obdobje nadaljnjih štirih let. Predlogi za novo občinsko vod- stvo so bili pred konferenco v razpravah na krajevnih konferencah SZDL in tako delegati niso imeli težkegdela. Delo občinske konference SZDL Slovenska Bistrica bo v nadaljnjih štirih letih vodil 17-članski izvršni in pet-članski upravni odbor. Za predsednika so izvolili Vinka Pristovšeka, tehničnega vodjo tovar- ne IMPOL, obrat MONTAL Sloven- ska Bistrica, za podpredsednika pa Franja Podkrižnika, načelnika za družbene službe pri skupščini občine Slovenca Bistrica. Novi profesionalni sekretar pa je postal Ladislav Cvahte, učitelj iz osnovne šole Oplotnica. V nadaljevanju so potrdih še predloge za nove člane SR SZDL Slovenije. VH do nedelje, 8. julija, 1973. 12^38^ bo v soboto, 30. junija ob N a p o v e d : bo še spremenljivo J "evihtami. Vreme se bo za daljši « ustalilo na lepo, poletno vreme C, 4. julija. Do tega časa pa "O padlo še veliko dežja. Mesecjulij Od 5. dalje suh, zato bo žetev •^nko hitro opravljena. Alojz Cestnik danes zaključna sve- čanost ob mesecu mla- dosti Danes, v četrtek, 28. junija 1973, bo ob 18. uri v veliki sejni sobi skupščine občine Slov. Bistrica zaključna svečanost ob praznovanju meseca mladosti na območju občine Slov. Bistrica. Ob tej priložnosfi bodo podelih mladim družbeno-političnim delav- cem in mentorjem posebna prizna- nja. Razglasili pa bodo tudi rezul- tate zaključnih tekmovanj za naj- boljše aktive ZM v delovnih organi- zacijah, osnovnih šolah in krajevnih skupnostih. Pokale in priznanja pa bodo sprejeli tudi najuspešnejši posa- mezniki in ekipe v okviru občinskih športnih iger, ki jih je organizirala OK ZMS Slov. Bistrica v šestih športnih panogah. Viktor Horvat delavska kontrola v tga V tovarni glinice in aluminija so v minuhh dneh volili člane notranje delavske kontrole. V pravilniku je določeno, da ima odbor predsed- nika ter štiri člane, to je iz vsake organizacije združenega dela po enega. Člane volijo delavski sveti po OZD, medtem ko predsednika izvoli centralni delavski svet, seveda se vsi volijo s tajnim glasovanjem. Man- datna doba tega odbora traja eno leto, nakar se mora voliti novi, kajti noben član ne more biti izvoljen v omenjeni odbor dvakrat zapore- doma. Za delavsko kontrolo vlada v kolektivu veliko . zanimanje, kajti nekateri menijo, da odbor ne bo kos svojim nalogam predvsem zato, ker je to nekaj novega. Kolektiv priča- kuje, da bo delavska kontrola delala vestno, marljivo in pošteno. Delo vsekakor ne bo niti malo lahko, vendar je kolektiv prepričan, da bo uspešno. pYj 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 28. junija 1973 1. julija bodo prebivalci občine slovenska bistrica opravljala še en zrelostni izpit: ODLOČALI BODO O NADALJNJEM RAZ- VOJU ŠOLSTVA V OBČINI v nedeljo, 1. julija 1973- bodo prebivalci občine Slovenska Bistrica še enkrat pokazali, koliko jim pomeni zdrav razvoj njihovih otrok v zdravem okolju. Težko je danes trditi, da je v občini še kdo, ki se te dni ne bi seznanil s problematiko in stanjem šolstva v občini. Velika aktivnost izvršnega odbora za priprave in izvedbo referenduma o podaljšanju samoprispevka za obnovo in gradnjo političnih in krajevnih organizacij, so se za uspeh referenduma zavzeli tako organizirano, da je težko dvomiti v karkoh drugega, kakor v uspeh njihovih prizadevanj. Široka in predvsem trdna zavest občanov, da se bodo za nek9.j dni srečali z odločitvijo, ki ne bo pomembna samo za eno, ampak za vrsto generacij, zagotavlja uspeh referenduma. Takšne trditve so prisotne tudi na številnih zborin občanov, ki se te dni organizirajo v vseh krajih občine. V največ primerih^ so zaključki za uspešen izid referen- duma zelo ugodni, seveda pa so posamezni občani neupravičeno ne- godovali nad nekaterimi neizpolnje- nimi obljubami, ki jih prinaša kot naloge nov referendum, ker jih prejšnji zaradi podražitev gradbene- ga materiala pa tudi nerednega plačevanja prispevka s strani neka- terih zavezancev ni bilo mogoče izvršiti v določenem obdobju. Tudi upravičenost gradnje nove šole v Poljčanah je danes dobro vidna in tudi prikazana. Krajani se tega dobro zavedajo. Na zborih volivcev, ki so nad pričakovanjem dobro obiskani, to tudi potrjujejo in se zavestno odločajo, da je za uspeh referen- duma potrebno storiti vse. Neuspeh na tem področju bi pustil težke in nepopravljive posledice za mnoge mlade generacije. Občutili pa bi jih tudi starši predvsem glede kvahtete izobraženosti njihovih otrok in njihovih možnosti za nadaljnje šolanje, česar v šolah, kakršne so na Keblju, Poljčanah, Laporju in še nekatere na območju občine že sedaj ni mogoče uresničiti. V obdobju nekaj let pa bi te šole brez uspešnejših posegov obnove in dodatnih izpopolnitev postale resna ovira. Tega pa si občani ne moremo in ne smemo dovoliti. Foto in tekst: Viktor Horvat Podoba osnovne šole v Crešnjevcu, ki je vse prej kot hram, v katerem si otroci pridobivajo svoja prva spoznanja o družbi in svetu aktivi zm občine slo- venska bistrica za po- daljšanje samoprispev. ka v pripravah na referendum in v želji za njegov kar največji uspeh je Občinska konferenca ZMS Sloven- ska Bistrica na pobudo izvršnega odbora za izvedbo referenduma o obnovi in gradnji šolskih prostorov v občini, razpisala za aktive ZM v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih te občine tekmovanje za najuspešnejši aktiv v pripravah kakor tudi pri izvedbi referenduma. v tekmovanje bodo vključeni vsi mladinski aktivi, zmagal pa bo tisti, ki bo v času priprav in izvedbe referenduma pokazal največjo aktiv- nost in zbral največje število tekmovalnih točk. Podobna tekmovanja bodo organi- zirali tudi v vseh ostalih družbeno- pohtičnih organizacijah in krajevnih skupnostih občine. Viktor Horvat se bodo sanje o obnov- ljeni šoli v laporju končno uresničile? Ob intenzivnih pripravah na kar najbolj uspešni izid nedeljskega referenduma o podaljšanju samopri- spevka za gradnjo in obnovo šolskega prostora na območju občine Slov. Bistrica so učenci in učitelji osnovne šole Laporje uredili posebno brošuro, s katero prikazu- jejo sedaj že skoraj kritično stanje svoje osnovne šole in s tem tudi enoglasno potijujejo potrebo po uspešnem izidu referenduma. Posebno pozornost so ob tem posvetili kroniki šole, ki je bila zgrajena leta 1906 in danes tako po konstrukciji kakor tudi dotrajanosti ni primerna za današnjo obliko pouka. Številni krajani pa v njej opisujejo v obliki intervjujev trenut- no stanje in zavzetost za obnovo šole v Lapoiju. Med spisi učencev in učiteljev kakor tudi ostalih krajanov, ki sodelujejo v tej brošuri je prisotna edina misel: Referendum mora biti usp)eh zavesti vseh občanov. VH Referendum mora uspeti OSNOVNA MISEL OBČANOV PRED ODLOČITVIJO 1. JUNIJA VERA KODELiC, upokojenka iz Črešnjevca: »Samoprispevek plačujem že vrsto let. Zavedam se njegovega pomena v razvoju naše družbe, še predvsem v času, kakršen je danes. Moje posebno zadovoljstvo bo, če bom lahko slišala, da je referendum uspel. Moje prepričanje je veliko, mislim pa, da podobno misli večina občanov." ALOJZ CRESNAR, kmetijski proizvajalec iz Kovaške vasi pri Oplotnici: »Samoprispevek za obno- vo in zgraditev šolskega prostora ni več nova oblika pridobivanja sred- stev za uspešnejše reševanje proble- matike v šolstvu bistriške občine. Plačevah smo ga zadnjih pet let in rezultati so dobro vidni. Nobene ovire ni, da samoprispevka ne bi odvajali tudi v naslednjih petih letih. Upam, da bo mojega mišljenja večina občanov, ko se bodo v nedeljo odločali o podaljšanju samo- prispevka." DRAGO MAHORKO, predsednik OK ZMS Slovenska Bistrica: „V OK ZMS Slovenska Bistrica kot tudi v vseh aktivih krajevnih skupnosti in delovnih organizacij se dobro zavedamo pomena in nalog, ki so pred mladimi v okviru priprav in izvedbe referenduma o podalj- šanju samoprispevka. Mladi bistriške občine tudi vedo, da je prav od njih v veliki meri odvisen rezultat glasovanja, zato so se pričeli pripravljati na to že zelo zgc^aj. Njihov osnovni in edini cilj pa je uspeh referenduma. OK ZMS Slovenska Bistrica je v ta namen razpisala posebno tekmovanje za najboljši aktiv v pripravah in izvedbi referenduma. Najzaslužnejši bodo nagrajeni. Veliko članov ZM v občini je vključeno v osnovnošolsko izobraže- vanje, zato bodo prizadevanja za uspeh koristih vse možne oblike. MAKS PEKLAR, predsednik 00 ZB NOV Slovenska Bistrica: »Soglašam s člani organizacije ZZB nov občine Slovenska Bi- strica, da je potrebno pristopiti k akciji odločno in z edinim ciljem: uspešno izvesti referendum. Mnogi člani naše organizacije živo čutijo, kako pereče je to vprašanje, saj imajo šoloobvezne otroke, kate- rim želijo omogočiti lažje šolanje, kakor so ga imeli sami. Po dosedanjih ugotovitvah med člani ZZB NOV je pričakovati popoln uspeh nedeljskega referen- duma in tudi poznejše uresničevanje programa gradnje in obnove šolskih prostorov." MARIJA LESKOVAR, delavka v Steklarni Slovenska Bistrica: »Samoprispevek je dodatna, ven- dar zelo koristna obremenitev posa- meznika kakor tudi delovnih organi- zacij. Danes si skoraj ne moremo predstavljati, da bi problem šolstva v občini lahko rešili kako drugače. Sama bom zavestno glasovala Z.A podaljšanje samoprispevka, saj šol- stvo vendar ne moremo zanemarjati. To bi pomenilo zastoj v družbenem in tudi gospodarskem razvoju obči- ne, kjer je šolstvo že tako v težkem položaju. Menim, da bodo prav zaposleni občani odločilno vplivab na končni izid referenduma. Upam v pozitivni obliki. Viktor Horvat tednii^ — ČETRTEK, 28. junija 1973 STRAN 3 Ekonomski tehniki - kam? Kam po maturi? Ce vas zanima, l^gj so nam odgovorili na to vprašanje maturanti srednje eko- nomske šole v Ptuju, preberite naslednje vrstice: cvetka PEtEK: „Matura ni bila preostra, najhujše je posedanje in čakanje, da prideš na vrsto in ugotavljanje, kaj vse si lahko vpra- šan. Najtež a; je bila zgodovina, saj veš, mladi smo še in imamo rajši sedanjost, kot pa z vojnami posuto preteklost, zabeljeno z raznimi druž- benimi problemi. Kam po maturi? Sa veks, saj to je standardna šola za absolvente ekonomske." ANKA PLANINC: „Pred maturo strah, trepet, ko sem potegnila prvi Ustek in veselje, ko sem odhajala iz razreda, to je bilanca mojega zrelost- nega izpita. Zgodovino bi naj v prihodnje črtali iz maturitetjiega programa, potem bomo vsi zado- voljni. Odhajam v službo, nekam iz Ptuja." Kam, ni hotela povedati. Za ušesa bi jo najraje. Mlada, sposobna, z zelo lepim spričevalom. Odhaja, le zakaj? ALBINA PLANINC: »Danes smo imeli bolj slab zajtrk - maturo, upam, da bo kosilo boljše.-Strah me je bilo, se razume. Zgodovina je največji trn v peti, pa ne le meni, vsem ... Dolgčas mi bo po šoli, po sošolcih, predvsem po Martinu (Oz- mecu o. p, p.). Po vseh opravljenih tormalnostih grem v službo na Agrokombinat v Maribor, s katerim imam sklenjeno pogodbo." SLAVICA PETROVIČ: »Strah pred maturo se je razblinil, čeprav se mi zgodovina še ni čisto »po- legla". ZaposUla se bom v Mariboru I Talisu. Tam sem namreč dobivala štipendijo." ANICA PETER: ,,0 maturi vse najlepše - kot o pokojnikih. Želela sem si vprašanje o referendumu in dobila sem ga, torej je maturitetni referendum uspel. Kako bo pa z družinskim samoprispevkom za iz- let, še ne vem. Zaposlila se bom pri Perutnini in upam, da mi ne bo žaJ." IRENA GOLOB: »Ni bilo hudo, saj so mi tudi drugi malo pomagali, čeprav le z držanjem pesti. Odločila sem se za VEKŠ, kot še nekaj drugih." DRAGA RIBIC: »Mene pa ta .trdi oreh čaka šele danes popoldne. Od pripovedovanja drugih se mi že kar lasje ježijo, po drugi strani pa se tolažim, da bo že nekako šlo, saj tudi drugih ni bilo konec. Bojim se zgodovine, kakor večina drugih. Zaposlila se bom v Ormožu, kjer sem doma in to pri Ogradu." (Torej lokalpatriot, vreden vse pohvale.) ALBINA PREDIKAKA: »Rešeni smo hudega, kaj nas pa čaka sedaj, bomo v kratkem videli. Ne, v šolo ne mislim več, vsaj za enkrat ne. Najprej moram nekaj zaslužiti. Za- poslila se bom v banki." ZVONKO MIKSA: »Ugotovil sem, da je bil strah pred maturo čisto odveč. Ce bi moral še enkrat v šolo, bi se verjetno tudi odločil za ekonomsko, čeprav je bila že od nekdaj m'oja želja, postati kuhar. Na žalost je kuhanje sedaj le še moj hoby." (Ekonomski tehnik s kuhal- nico mi je obljubil, da se me bo spomnil, ko bo spet pripravil kakšno dobro sadno kupo. Že sedaj se mi cedijo sline in upam, da me ne bo pustil predolgo čakati.) ,,Ko se vrnem z zaključnega izleta, se bom zaposlil, verjetno pri Agrotransportu .v Ptuju." Tekst in foto: S. Spolenak promet vedno večji cesta pa ožja Prebivalci vasi ob cesti Maribor- Ptuj se že dalj časa ogorčeno sprašujejo, kdo je kriv, da je cesta, ki je bila prej, čeprav posuta z luknjami, še kolikor tolikor sposob- na za normalen promet, danes pa po njej ne upa varno stopati nihče, saj lahko vsak trenutek pričakuje, da ga bo zbil s cestišča spredaj ali zadaj vozeči avto. Cestno podje^e iz Maribora, ki že nekaj tednov dela na tej cesti, je položilo na staro že skoraj popol- noma uničeno plast asfalta 3 nove, kvalitetne plasti. Do sem je vse lepo in prav. Problem pa se je pojavil s tem, ko so prejšnjo okrog 7 m široko cesto (brez vštetih bankin), zožili za cel meter in se sedaj na tej širini komaj lahko nemoteno srečala 2 tovornjaka.xPešci in kolesarji pa potemtakem nimajo več kaj iskati, saj zanje ni prostora. Ce pa se pojavijo na cestišču, se morajo venomer umikati na »bivše" ban- kine, ki so ponekje od ceste nižje tudi za 55 cm. Lahko si torej predstavljate starejšega pešca, ki gre po sicer zelo lepi cesti, a mora zaradi gostega prometa vsakih nekaj metov skakati s ceste. Komentar k temu mislim, da ni potreben. Zanima nas le to, kje bodo lahko vozili kmetje, ki jih je ob tej cesti precej in morajo z vozovi tudi na precej oddaljene njive in torej uporabljajo omenjeno cesto. Zaradi kolon avtomobilov, ki se pomikajo v obe smeri, sploh ne bodo mogli na cesto, če pa jim bo to že uspelo, jih bodo preklinjali za njimi vozeči avtomobilisti, ki jih ne bodo mogli prehiteti zaradi omejene širine. Nihče verjetno ni pomislil na to, da hodi v času pouka po tej cesti veliko šolarjev, ki obiskujejo šolo v Hajdini in drugje. Ali bodo ti otroci varni na 6 m široki cesti? Zakaj se vedno učimo na lastnih napakah? Zakaj nas morajo na naše nepravilnosti spomniti žrtve promet- nih nesreč? Kdo je odgovoren za to? Tekst in Foto: S. Spolenak Takšen je rob cestišča sedaj, čakamo, da uredijo bankine, a se bojimo, da tudi takrat ne bo nič boljše. V to so nas prepričale izkušnje na Mariborski cesti, ko že navožene in razplanirane zemlje ter gramoza niso utrdili in je torej nevarnost, da se" kolesar, ki se bo tja umaknil pred vozilom še prej prevrne, saj se mu bo kolo ugreznilo v neurejeno plast. dom upokojencev na hajdini odprt Društvo upokojencev Hajdina je v nedeljo, 24. junija 1973 slavilo 20-letnico obstoja in je ob tej priložnosti odprlo svoj dom. Ž letnega občnega zbora in otvoritve novih prostorov se je poleg velikega števila članov udeležilo tudi večje število gostov. Predsednik društva tov. PRIMOŽIČ je zelo izčrpno poročal o delu društva. Podpred- sednik RO DU Franc ROGELJ je pohvalno govoril o uspehih društva upokojencev na Hajdini. Menil je, da bi bilo temu agilnemu društvu pomagati tudi v bodoče. Mnogim članom, ki že vrsto let aktivno delajo v društvu so podelili prizna- nja, Jakoba KLEMENCiCA pa so kot prvega predsedniki in usta- novitelja društva imenovali za čast- nega predsednika društvji upokojen- cev. Vsekakor pa so *se pojavile stvari, ki grenijo dosežen uspeh. Dvorano jim skušajo nekateri nam- reč odvzeti. Prosvetno društvo ni delalo celih 10 let in je bila dvorana, ko so jo dobili v lastništvo, povsem neuporabna. Ko so gradili oziroma adaptirali prostore, ni bilo nikogar, ki bi pomagal pri urejanju doma. Na občnem zboru pa je bilo jasno in odločno povedano, da bo dvorano lahko uporabljala vsaka organizacija in društvo, vendar le pod dolo- čenimi pogoji, kar je povsem razum- ljivo. FM koristni nasveti Duh po znoju odpravite iz čevljev, če jih namažete s krpo, namočeno v hipermanganu. Z rok odpravite madeže od črnila, če jih zdrgnete z limoninim sokom. Žebe^ boste lažje zabili v trd les, če ga prej namažete z milom. 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 28. junija 1973 VERA BLUMENAU - SIMONIČ Od 20. junija 1973 >e na grobnici družine Blumcnau na pokopališču v Gornji Radgoni sveže cvetje, name- njeno preminuli Veri Bluemnau- -Simonič, med žalujočimi svojci iz Ptuja, Gornje Radgone, Rrana Ljubljane in Beograda pa lep spomin na nepozabno mamo, babico in prababico. V zadnjih spoštljivih letih Vere Blumenau-Simonič (umrla na 92. rojstni dan) in bolehanja pri hčerki dr. Nadi Pavličev-Blumenau v Ptuju, Na Vičavi, sta obe prelistavali družinsko knjigo prednikov Simoni- čevega davnega in sedanjega rodu ter se spominjali sedaj pokojničinih lepih in težkih dni skrbi in dela. Najvažnejše doživljanje sta celo zapisali, da bi tako ostal spomin na to skromno, dobrosrčno in ustvar- jalno umetnico. Sorodnikom, prijateljem in znan- cem je bila Vera Blumenau-Simonič pri srcu s svojo domačnostjo, dostopnostjo in živahnostjo. Zelo priljubljena je bila med ljudmi na podeželju okrog Gornje Radgone in Brebrovnika, Iger je imela nazadnje svoj podedovani dom med vihogra- di, pa tudi v Ptuju, kjer je preživela s svojim možem Maksimom, hčerko Nado in sinom Igorjem čase po 1919. letu. Takrat se je na željo staršev in sorodnikov vmila z mlado družino iz Rusije po 14 letih bivanja z doma. Sorodstvo z dmžino Simonič v Ivajnkovcih jo je navezalo na ta vinogradniški svet lepote, težkega dela in življenjske skrom- nosti. V njem je preživela vrsto let. Biki jc svetovalec in tolažnik soljudi iz okohce, obenem pa vztrajna umetnica, ustvaritcljica portretov, pokrajinskih slik in kipov. V popisu vseh njenih del je naštetih 195 najlepših. Nekaj jih je v ptujskem in v murskosobo^cm muzeju, druga dela pa so pri sorodnikih in znancih po Jugoslaviji in v inozemstvu. Za nekaj del se niti ne ve, kje vse jih še hranijo. Osebnost in delo pok. Vere Blumenau-Simonič je spoznala pred nekaj kti jugoslovanska javnost po TV Beograd, po dnevniku „Večer" in tednikoma ,,Tednik" Ptuj in „Vestnik" M. Sobota. Nedvomno bo dosegla širšo javnost natisnjena zbirka spominov in del pokojne umetnice iz Brebrovnika po zapiskih, ki jih je pripravila pokojničina hčerka dr. Nada Pavličev-Blumenau. Sorodnikom pokojne tudi iskreno sožalje ,,Tednika" Nepozabna sobota in nedelja Kulturne prireditve, ki so bile v Ormožu minulo soboto in nedeljo so navdušile številne obiskovalce in goste. V soboto zmtraj je bila najprej otvoritev razstave likovnih del Vlada Potočnika, Silva Preloga, Bojana Oberčkala in Rada Braučiča. Slo- vesnost je vodil ravnatelj osnovne šole Ormož, Zlatko Kovačič. Na- stopil je tudi pionirski pevski zbor osnovne šole Ormož pod vodstvom Milene Moravec. Likovniki razstav- ljajo nad 20 del. Razstavo, ki bo odprta do vključno 1. julija so si ogledali že številni obiskovalci. Istega dne popoldan ob 17. uri je bila v Matični knjižnici Ormož odprta razstava del, ki so jih napisali ormoški rojaki in drud, ki so živeli na območju občine, Nedvomno ena najzanimivejših razstav te vrste, kar jih je Ormož sploh kdaj imel. Zbranih je nad 100 različnih del, ki pomenijo, kot je dejal prof. Ignac Kamenik na otvoritvi, velik del slovenske in jugoslovanske književ- nosti. Otvoritve razstave, uvodno besedo pri tem je imela načelnica oddelka za občo upravo m družbene službe pri SO Ormož Minka Rajh, se je udeležil tudi prof. Anton Slod- njak, ki je zvečer istega dne govoril na literarnem večeru, posvečenem Stanku Vrazu. Nepozabni večer Stanka Vraza se je pričel z recitacijami njegovih pesmi. Nastopili so učenci in učen- ke osnovne šole Ormož. Pod vod- stvom učiteljice Nadice Granduč so pesmi deklamirali tako doživeto, da je prof. Anton Slodnjak ob koncu vse iz srca pohvalil in dejal: „Tako lepo deklamirati Vrazove pesmi, pa še nisem sUšal." To veliko priznanje je bilo uvod v skoraj uro trajajoče predavanje, v katerem je naš največji poznavalec Prešerna in Vraza prof. Anton Slodnjak orisal pomen Vrazovih pesmi, njegovo osebno dramo in življenjsko zavzetost za ilirizem in tako imenovani panslavizem, v ka- terem je Vraz videl izhod za osvoboditev Slovanov, Naslednji dan, v nedeljo zjutraj, na dan otvoritve prvega spomenika Stanku Vrazu, je Ormož zajel dež, ki ni prenehal ves dan. Kljub temu so se prireditve lepo in po načrtu odvijale. Ob 9. uri se je pričela slovesnost odkrivanja spom,enika Stanku Vrazu. Po nastopu zdru- ženih pevskih zborov s področja vse severovzhodne Slovenije pod vod- stvom prof. Jožeta Gregorca je pozdravil zbrane Ciril Rajšp. Potem sta o Vrazu govorila prof Anton Slodr\jak, kije tudi spomenik odkril ter prof. dr, Fran Petre iz fakultete za slovenski jezik na zagrebški univerzi. Po odkritju spomenika je bila v domu Partizana uspela revija pevskih zborov s področja severo- vzhodne Slovenije. Nastopilo je skupno 14 zborov, med njimi tudi moški zbor „Slava Klavora" iz Maribora. Vse prireditve v soboto in nedeljo, so bile izredno skrbno pripravljeni in so tudi vse lepo uspele v zadovoljstvo vseh obiskovalcev. jr uspehi ptujskih strel- cev zdenka skok - mladin- ska prvakinja slove- nije Republiško prvenstvo v streljanju z mk puško in puško je končano, Ptujčani so sodelovali v prvih dveh najuspešnejših ekipah. Med strelci s pištolo so nastopali Ptujčani člani SD „Jože Lacko", ki so s 1243 krogi zasedli drugo mesto v Sloveniji, Najboljši posameznik - Ivan Alfirevič je dosegel 436 kr, Lackovi strelci so v hitrem streljanju s puško zopet osvojili naslov pod- zmagovalca s 37 zadetki 192 kro- gov, zmagovalec v obeh disciplinah pa je ljubljanska Olimpija. Ta je bila boljša od naših strelcev za tri zadetke, Ptujčani pa so bili od tretjeplasirane ekipe za celih 10 zadetkov, V prvenstvo SFRJ sta se plasirala Vlado Brezovnik in Ivan Alfirevič, ki sta zadela vse mete. Mladinska prvakinja Slovenije za leto 1973 ie ostala članica SD Turnišče Zdenka Skok, ki se je uvrstila s tem tudi v prvenstvo države. Njen uspeh je rezultat večletnega dela. Mladinci SD Jože Lacko so zasedli 13. mesto tudi v disciplini trajni položaj in ležeči položaj. Najboljši posamezniki; Stanko Pal (237 kr.) 23. mesto: Ivan Galun (221 kr.) 34. mesto; Janko Pal je v trojnem položaju z 215 kr, bil sedmi in seje uvrstil v prvenstvo države. Pionirke SD ,,J. Lacko" so v ležečem položaju s 580 kr.^ bile tretje. Najboljša Majda Simonič je z 227 kr. bila tretja in se je uvrstila v državno prvenstvo, Ivanka Ogrinc je bila deveta, Ivanka Varžič pa 13. y tekmovanju v treh položajih so naše pionirke postale druge podzma- govalke republike. Najboljša Ivanka ^Ogrinc se je s 177 krogi uvrstila v 'državno prvenstvo. Pionirka Majda Sirnonič, Ivanka Ogrinc in Ivanka Varžič so dosegle uvrstitev, ki je bila doslej nedo- segljiva za mesto Ptuj. Pokrovitelj strelcev sta bili KB, Ptuj in Panonija, Ptuj. SLAVKO IVANOVIC člani sindikatov občine ptuj za dom v Kumrovcu v času od 15. do 25. junija'1973 so za Dom v Kumrovcu prispevali člani sindikata iz naslednjih osnov- nih organizacij sindikatov: 21. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ, OBRAT FARMA BEKONOV TURNISCE, 103 člani, 1.830,00 din; 22. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ, DELOVNA ENOTA ZA- VRC, 93 članov, 1.672,00 din; 23. OSNOVNA ŠOLA ZAVRC, 8 članov, 201,20 din; 24. ŽELEZNI- ŠKA POSTAJA MOŠKANJa, 6 članov, 100,00 din; 25. ŽELEZNI- ŠKA POSTAJA PTUJ, 26 članov, 455,00 din. Skupaj je doslej 762 članov sindikatov ptujske občine prispevalo za gradnjo doma v Kumrovcu 17.536,45 din. ČLANI SINDIKATOV! PRISPE- VAJMO VSI VSAJ 1,5 % ENO- MESEČNEGA OSEBNEGA DO- HODKA ZA GRADNJO DOMA BRATSTVA IN ENOTNOSTI NA- RODOV IN NARODNOSTI JUGO- SLAVIJE V KUMROVCU! OBČINSKI SVET ZVEZE SIN- DIKATOV SLOVENIJE PTUJ tednii^ — ČETRTEK, 28. junija 1973 STRAN 5 20. OBLETNICA PLANINSKEGA DRUŠTVA PTUJ Donačka gora je bila v nedeljo, 17, junija kraj, kamor so se usmerili Številni mladi planinci, Ptujsko pla- ninsko društvo je priredilo srečanje, posvečeno 20. obletnici obstoja in 80. letnici planinske zveze Slovenije. Ker je to že lep jubilej, smo obiskali predsednika društva Lojzeta Cajnka, ki je društvo takole predsta- vil: „Letošnje leto je 20. jubilejno leto in je zato posvečeno najrazlič- nejšim proslavam, katerih višek je bila nedeljska, ko smo na Donački gori svečano razvili društveni pra- por. Program ob tej slovesnosti se je začel v soboto zvečer, ko smo si uredili tabor (koče tam ni) in pripravili kresovanje. V nedeljo zjutraj smo začeli s programom že ob osmi uri, ko je bil na sporedu sprejem obiskovalcev iz Ptuja in drugih društev. Istočasno pa je bilo meddruštveno orienta- cijsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo okrog 30 mladih planincev ter pohod patrole članov. Odpravila se je v pratizanske Jelovice, kjer je položila spominski venec. Nobeni izmed ekip onentacijskega pohoda ni uspelo rešiti težavne naloge, ker je bil teren pretežaven. Zato so prejeli vsi udeleženci priznanje za sodelovanje na proslavi 20-obletni- ce. Med tekmovanjem se je zbralo, na jasi pod vrhom Donačke gore še okrog^ 300 planincev, ki so priso- stvovali kulturnemu programu, ki so ga pripravili planinci osnovnih šol, kjer delujejo planinske sekcije. Pri delu z mladimi so se izredno angažirah mentorji planinske vzgoje na osnovnih šolah, levji delež pa je padel na Marjano Podgorškovo z Oš -T- Žnidariča", ki je s pomočjo kolegice Grete Glatz organizirala precej številen pevski zbor in koor- dinirala med ostalimi mentorji brez- hibno pripravo programa. ^ kulturnem programu je sodelo- valo okrog 120 pionirjev in mladin- '-^ev. Pokrovitelj te uspele planinske akcije (nabave novega praporja), je bila živilska industrija Petovia iz Ptuja. Njena predstavnica Nežka Smigočeva je prevzela prapor ter zbranim spregovorila nekaj spod- budnih besed, nato pa izročila prapor praporščaku - mladinskemu vodniku Aliju Repiču. Predstavnik planinske zveze Slove- nije Tone Bende iz Maribora je po razvitju prapora ter po svečanem pribijanju žebljičkov in obešanju spominskih trakov izročil priznanje PZS za izredno dejavnost društva. Za njim je predstavnik mladinske komisije priPZ Milan Šantl podelil značke mladinskim vodnikom: Mar- ti Rau, Miran"u Lahu in Aliju Repiču. Predsednik mladinskega od- seka iz Ptuja, Tone Purg ml. je podelil priznanje vsem udeležencem planinske šole, ki so jo uspešno končaU. Med čestitkami društvu smo bili sjlno veseli pozornosti tajnika PD Železničar iz Zagreba in predsednika PD Kuna gora iz bratske Hrvatske. Pri organizaciji letošnjega jubilej- nega srečanja so nam priskočila na pomoč številna podjetja posebno pa se zahvaljujemo Radiu Ptuj, ki nam je z ozvočenjem omogočil organi- zacijo prireditve, oddelku za splošni ljudski odbor Ptuj, ki je nudil sredstva radio zveze, delovni skupini Šolskega centra za kovinsko stroko, ki je pripravila tabor in znosila opremo in živila na Donačko goro, Hermini Misotič, ki je nosila breme administracije in blagajne in vsem drugim, ki so nam kakorkoli poma- gali. Poudaril bi le še to, da bi bila dejavnost društva povsem nemo- goča, če ne bi za naše probleme, ki se kažejo v pomanjkanju prostorov, našel razumevanja kolektiv ptujske Petovie. Ob tej priložnosti se jim najlepše zahvaljujemo in upamo tudi v njihovo nadaljnje razumevanje in pomoč." S. SPOLENAK Foto: LOJZE CAJNKO Iz spisov dr. Jožeta Potrča „v bogastvu preteklosti ne pozabimo izrednih eticnih vrednot, to je ene najplemenitejsih sestavin duhovne kulture sploh. " (dolžnost socialistične sole) „etiko smo v Soli in tudi v družbenih organizacijah podcenjevali. vse preveč reduciramo etiko na patriotizem, na etiko vojne dobe ali na politiko. ponavljam, da je NASA politika, zunanja in notranja etiCna. toda Etika obsega mnogo veC od politične morale. zato je že uvajanje etike v sole mnogo vec od »politiziranja sole". seveda pa ne smemo v drug ekstrem in videti edino v etiki odrešilno pot za razvoj šolstva na višjo stopnjo . . . predvsem ne smemo pozabiti tradicij, ki jih moramo ohraniti in razvijati dalje." (dolžnost socialistične šole) RENT A CAR Pri nas je ta pojem že precej poznan. Kljub temu pa še marsikdo ne ve, kako si lahko sposodi avtomobil Imamo več podjetij, ki posojajo avtomobile. Pri nas v vzhodni Sloveniji imamo INEX A CAR, s sedežem v Mariboru. Predstavnik Feri Kristan nam je pojasnil, da njihova poslovalnica uspešno posluje že nekaj let. Avtomobile si lahko sposodi vsakdo, ki plača kavcijo v višini 1500 din in za vsak prevožen kilometer 110 din. Kavcija je malo visoka, vendar se gostu vrne. Lahko bi rekli, da je to plačilo storitev v naprej. Imamo vozila RENAULT 8, ker smatramo, da je to najcenejši in hkrati naj^rikladnejši avto za naše ceste. Ce pa pride gost, ki želi boljši avto, mu ga takoj nabavimo. Do- sedaj .smo imeli največ gostov, ki so prišli iz tujine, največ naših rojakov iz Amerike, Avstralije . . . Kako je s pregledom vozil? Imamo izurjeno mehanično služ- bo. Vsako okvaro odpravljamo takoj. Vozilo pred prevzemom in pred posojo temeljito pregledamo. V primeru morebitnih nezgod, ki bi se pripetile gostom, velja zavarova- nje. Zavarovalnica plača v primeru smrti 10.000 din, v primeru invalidnosti 20.000 din, če pa gre za krajo prtlja^ pa 1000 din. Avtomobil posodimo za toliko časa, kolikor to želi gost, vendar mora v naprej plačati primemo kavcijo. Sicer pa posodimo avto za najmanj en dan. Možnosti za sposojo avtomobila torej so, prav tako kot v tujini. SF ptujske novice oskrba še vedno problematična V Ptuja že nad 1000 zasebnikov (tiroma družin pri vsakodnevni kuhi in drugem uporablja kombi- nirani plin (propan-butan) iz je- klenk. Mariborska plinarna v Ptuj še vedno dostavlja skoraj dvakrat premale kohčine plina, ;'.raven tega pa so tudi sedanje premajhne količine tudi neredne. Ne mine teden, da ne bi bilo ndcaj dni, ko plina v Ptuju ni mogoče dobiti in to največkrat v četrtek, petek in soboto, to je takrat, ko ga gospodinje najbolj potrebujejo. Ker se iz dneva v dan proda več phnskih štedilnikov in drugih goril- nikov je čudno, da se vzporedno s prodajo ne večajo tudi količine plina za prodajo. Se mnogo več občanov bi se verjetno odločilo za plin, če bi mariborska plinarna in njen ptujski zastopnik imela stalne zaloge plina in ne samo nekaj dni v tednu. „črne vrane" gostovale v ptuju ' V soboto je v grajski restavraciji v Ptuju gostoval ansambel Črne vrane s sohsti: Otom Pestnerjem, Majdo Jazbec in Zoranom Lekovičem. Koncert, ki ga je pripravilo združe- nje glasbenikov ,,Lira" iz Cakovca, si je ogledalo okoh 1000 doma- činov. Perspektivni slovenski pevec Oto Pestner sc je nastopa v Ptuju udeležil kljub temu, da je pred nastopom poškodoval in ie nastooal z nogo v mavcu. zanemarjena cesta Makadamski del, Rogaške ceste v Ptuju od breške šole do Spodnje ajdine je potreben temeljitega po- pravila in rednega vzdrževanja. Ob cesti ni gramoza za redno vzdrže- vanje, predvsem pa je cesto močno poškodovalo zadnje deževje. • v poletnih mesecih bo mladinski klub zaprt Upravnik ptujskega mladinskega kluba Srečko Emeršič nam je povedal, da bo klub v poletnih mesecih uradno zaprt, vstop bo dovoljen le članom šahovskega in teniškega kluba ter fotokinosekcije. V kratkem pripravljajo razstavo umetnikov - članov kulturno prosvetnega društva Svoboda iz Ptuja. Klub pa je navezal tudi stike z nekaterimi gledališkimi in kulturno- umetniškimi sekcijami iz Maribora. V jeseni bodo nastopali dijaki II. gimnazije iz Maribora, ki sodelujejo v eksperimentalnem gledahšču. s. S. 6 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 28. junija 1973 sdjože lacko, ptuj dvakratni zmagovalec in rekorder SFRJ organizira ob 25 letnici strelstva nove Jugoslavije in 30 letnici Sutjeske JULIJSKI STRELSKI TURNIR ki bo 30. junija ob 7.30 uri na občinskem strelišču. Sodelujejo: 1. reprezentanca Ijub- Sanske armade; SD „Boris Kidrič"; SD Železničar, Ptuj; SD Turnišče; SD Izbira, Ptuj. MALI IVAN V DOMAČEM KRAJU uspela akcija našega tednika V eni lanski številki smo poročali o Ivanu Repiču, ki mu pravijo tudi Mali Ivan. Opisali smo njegovo življenje, vklenjeno v dve leseni bergli in posteljo. Mali Ivan je takrat izrekel skromno željo po invalidskem vozičku, s katerim se bo lahko tudi sam podal na krajšo pot, brez pomoči svojih bližnjih. V trenutku, ko sta bila fotografa in zapis o njepvem živ^enju objavljena v Tedniku, je stopila v akcijo osnovna organizacija Rdečega križa v Ptuju, ki je navezala z Mabm Ivanom tesnejše stike. Zakaj danes pišemo o tem? Ne le zato, ker je od takrat minilo nekaj več kot dobro leto, kar so začeli na račun malega Ivana pritekati pri- spevki in se je končno nabralo dobrih 820 starih tisočakov. Naša humana akcija je torej uspela. Prejšnjo sredo smo se srečali v pisarni Rdečega križa- z Malim Ivanom. Njegov pogled je bil veder, poln optimizma in upanja v življenje. Ves vesel je povedal, da mu je prej omenjeni članek v Tedniku izpolnil davno željo. Denar, ki so ga ljudje poslali zanj, je zadostoval za nabavo motorja - posebej zanj izdelanega invalidskega vozička, s katerim se lahko Ivan sedaj popelje tudi malo dalje v svet. Ivica Kristanič, sekretarka obč. odbora RD v Ptuju, mi je povedala o Ivanu marsikaj, kar me je spravilo celo v zadrego. Najbo^ vesela pa sem bila novice, da je Mali Ivan lani zapustil rodne Podvince in se podal v svet. S posredovanjem centra za socialno delo so ga lani namreč poslali v Ponikve, v zavod za rehabilitacijo in usposabljanje inva- lidnih oseb, kjer se je usposobil za delo in se v zavodu tudi zaposlil. Dela že od lanskega novembra in dobiva redne mesečne prejemke. Vse do takrat je bil zavarovan po očetu, in je prejemal le minimalno pokojnino borih 7 starih tisočakov. Njegova sedanja plača je kar desetkrat večja. Ko se je lani na posebnem računu v banki zbralo dovolj de nag a, (precej razumevanja so pokazala nekatera ptujska podjetja, med njimi Opekama v Zabjaku, Drava, Sigma, Konus-obrat v Majš- perku in mnogi posamezniki), so pričeli razmiš^ati o tem, kakšen motor bi bil za Ivana najboljši. Odločili so se za posebno izdelavo tomosovega mopeda, ki so ga v ^ubljanskem podjetju Volan preure- dil. Cena se je gibala nekje okrog 850.000 din. Polovico zneska so krili iz zbranega denarja, preostanek pa je prispevalo socialno zavarova- nje. Tako se je rodil Ivanov konjiček, ki mu je hipoma s 40 km na uro odprl vrata v svet. Njegovega vesela, ko je pred 6. tedni prvič sedel v svoje bolj kot motorju, avtomobilu brez strehe podobnemu vozilu, se ne da opisati. Zapišem lahko le to, da se je v nedeljo, 17. junija ob 16. uri popoldne ustavil pred rojstno hišo v Podvincih in so domači, predvsem mama, onemeli od veselja in presenečenja, ko jim je povedal, da je čisto sam premagal s svojim trikolesnim prijate^em 180 km dolgo pot od zavoda v Dobrepo^u na Dolenjskem do doma. Ivanu je ostalo še dobrih 400 tisočakov. Skromen kot je, je predlagal Ivici Kristaničevi, da on tega denaija več ne rabi in da naj z njim pomagajo še kateremu od telesno prizadetih. Vendar so naSi bralci ta denar namenili izk^učno Ivanu in zato v drure namene ne sme biti porab^en. Naš Ivan bo k potoval, čeprav ne z motorjem, vendar se mu bo ta želja uresničila ob TV sprejemniku, ki bo za preostanek denaija postal Ivanova in njegovih prijateljev v zavodu, trajna last. Ob njem si bodo krajšali ure počitka po delu. Mnogo bi še lahko zapisala: da Ivan nikoli ni hodil v šolo, da je prebral še in še knji^, da redno prebira novice v Tedniku, da piše lepše kot jaz, ki že 13. leto drgnem šolske klopi, da je skromen in silno razgledan, da se spozna na ogromno stvari, da je bil že v Logarski dolini in na Gorenjskem, da svojim prijateljem na Rdeči križ večkrat poš|e nadvse prisrčna in hvaležna pisma, da ga imajo vsi radi, da so v Ponikvah z njim silno zadovoljni, da pri delu že presega normo 100 % in še in še. Moje pisanje se je precej zavleklo, vendar čisto namenoma. Z njim vam namreč želim povedati, da življenje nikoli ni tako črno, kot je videti, da noben problem ni nereš^iv. četudi je človek visok komaj kakšen cm nad pol metra. Življenje je lahko ne lahko, mora pa biti lepo tudi zanj. To pa le s pomočjo trdne volje in če dovolite, malce tudi s kančkom pomoči nas drugih - zdrave, za nič na svetu prikrajšane družbe. Mah Ivan ne najde besed zahvale. Ob tem mu prvič zatrepeta ^s. Nikob ni verjel, da ,so lahko fudje tako dobri... Na podlagi enega samega članka v Tedniku .. • Srečen, vesel, hvaležen je vsem, ^ imate srce, odprto za tako topla dejanja. Dragi Ivan, želim vam iz srca zares prijetno počutje doma, med svojimi domačimi, čeprav bo dopust hitro minil in se boste spet vrnili v zavod. Vendar bo odslej življenje za vas lepše, lepše bo tudi za 80 vaših prijateljev - invalidov v domu, saj bodo videli, da niso pozabljeni. Za vas se je z malim Ivanom pogovarjala in ga fotografirala Silva Spolenak Kako postati športnik v moto crossu? ,,Že v rani mladosti sem se močno zavzemal za to zvrst šjDorta. Prav tolikšna je bila moja zelja, da bi postal najboljši moto crossist. Takrat ni bilo sredstev, da bi si kupil motor, s katerim bi nastopil na dirkah." Tako je začel oogovor z nami peter ŠEGULA iz 'Ptuja. Gotovo smo že vsi slišali njegovo ime. Nadaljeval je: ,,V tem športu še nisem preveč star, komaj štiri leta imam. v njem sem se pojavil takoj, ko sem si kupil motor, to je od leta 1969. Ima 250 ccm. Z njim sem zadovoljen, saj tudi moram biti. Če bi hotel kupiti boljši motor, bi) moral odšteti mnogo več denarja, saj me je že ta stal celo goro dinarjev. Motorji te znamke na tekmovanjih dosegajo lepe rezultate. V Sloveniji imamo štiri centre moto crossa. To so: Brežice, Koper, Tržič in Orehova vas. Menim, da bi moralo biti več teh centrov, ker sedanji sistem zavira to panogo športa. Mesto Ptuj je majhno, vendar imamo mnogo moto tekmo- valcev. Pri' nas je to amaterski šport, nimamo niti proge, da bi na njej trenirali, nimamo niti trenerja. Čudno sploh, da kljub temu dosegamo rezultate. Presenetljivo bi bilo, če bi Jugoslovan postal svetovni prvak v takšnih razmerah. Tekmoval sem že na čez 60 tekmovanjih. Na teloni v B grupi v ŠENTVIDU pri STIČNI sem zasedel prvo mesto v državnem prvenstvu, lani v Orehovi vasi prav tako v B grupi tudi prvo mesto, imel sem še nekaj dobrih rezultatov pa tudi nekaj takih, kot je to navada za vsakega športnika. V Murski Soboti sem imel do sedaj največjo smolo, ko sem v drugi vožnji moral odstopiti. Nagajal mi je motor. Ko pa se je vožnja končala, je moj motor vžgal. Kasneje sem ugotovil, da mi je motor zalila voda, ker je deževalo. Ta šport je tako privlačen, da se ne moreš ločiti od njega. Tekmdval bom toliko časa, kolikor mi bo dopuščalo zdravje. Ko bom ojjustil motokross, se bom vključil, v gokart." Fs Mali Ivan se ne ustraši mestnega vrveža tednii^ — ČETRTEK, 28. junija 1973 STRAN 11 celjski likovniki amaterji razstavljajo ^ed 22. in 29. junijem t. 1. so eostje ptjskega razstavnega paviljona »eljski likovniki-amaterji, ki so združeni v posebni sekciji ŽPD „Fr. Prešeren" iz Celja. Za gostujočo skupino likovnikov je značilna dol- goletna in dobra organiziranost, ki jo dokazuje njena velika dejavnost skozi vse povojno obdobje in dolga vjsta razstav, ki jih je v tem času pripravila širom po Sloveniji. V Ptuju se nam skupina pred- stavlja s 35 deli, večinoma olji in akvareli, 5 pa je reliefnih plastik iz lesa. Izmed 9 razstavljalcev je 7 žensk, kar kaže na močno feminiza- cijo te dejavnosti, ki predpostavlja talent, smisel in voljo za umemiško ustvarjalnost, torej duševni in mate- rialni napor, ki ga zmore navadno le tisti, ki je poln ljubezni in želje, da s svojo ustvarjalnostjo doprinese del sebe v kulturno z^ladnico svojega naroda. Moški imajo navadno več moči, a zato ženske več potrpljenja in volje, da se uveljavijo tudi na likovnem področju. Rezultat tega je viden tudi na pričujoči razstavi, ki kaže, kdo je pri tem v Celju in njesovem zaledju uspešnejši. Ce se vrnemo k razstavi, moramo najprej ugotoviti, da ima dovolj kvaliteten nivo po motiviki (krajine, tihožitja, figuralika),\vrazpoloženju in obdelavi (skrbna tennika in oprema). Razstava učinkuje pri- jetno, odbrano in more zadovoljiti vsakega obiskovalca, poleg tega pa so razstavljena dela, v kolikor so na prodaj, sorazmerno poceni, posebno ce pomishmo na njihovo razpolo- ženjsko in dekorativno učinko- vitost. Med najboljša dela na razstavi spadajo slike Štefke Papič, ki niso ubrane samo po kompoziciji in barvi, ampak so tudi polne priče- vanja o upodobljenih pokrajinskih motivih, ki jim s tem vdihujejo posebno razpoloženjsko noto, po- dano z rahlo naivno interpretacijo a zato toliko prepričljivejšo občute- nostjo, (Celje pozimi, Kamnolom, Motivi iz Slov. goric). Drugače se nam predstavlja Erna Ham. Njena olja na papirju z zabrisano pred- metno "strukturo in posebno barvno intonacijovvpričarajo gledalcu vtise pokrajin polnih specifičnega doživ- ljanja barvnih in predmetnih razme- nj.\vZanimiva so tudi olja Zofije Korošec, Vike Sekulič in Ante Trobej, ki so na solidni slikarski ^"ini, kar velja v nekoliko manjši ^eri za olja Alojza Goleža. Ščuka - iavernik Ljubica se nam predstavlja s 6 akvareli, ki nam z močnimi "«laziranimi barvnimi razmeiji od- knvajo motive iz širše celjske Okolice, medtem ko nam s svojim "hozitjem dokazuje, da., je moister akvarela, pojmovanega že skoraj kot gvaš. Fišer - Pristovšek Vera je edina med razstavljale!, ki se bavi tudi s figuraliko in nam z upodo- bitvijo Ančke Hlebcetove predstav- lja posrečen portret te znane gleda- liške igralke. V njem se rahlo idealizirana portretna podobnost neprisiljeno povezuje s pojmovno istovetnostjo ter ga dviga v reprezen- tan,^no sfero človeške upodobitve. 0 brivski salon TILČKA DOMINC slovenski trg 7, ptuj fantje, pozor ce hocete moderno so- dobno frizuro potem boste prav goto- vo prišli k nam, mi pa vam bomo frizuro na- redili, da vam bo pov- sod v ponos. tednii^ — ČETRTEK, 28. junija 1973 STRAN 13 slovenija vino ljubljana Frankopanska 11 razpisuje 10 štipendij na poklicni kmetijski šoli SVECINA za poklic: sadjar — vinogradnik — kletar. Pogoji za sprejem kandidatov: 1, starost od 15 do 18 let — moški, uspešno zaključena osnovna šola. Kandidati morajo na naslov podjetja poslati: 1. lastnoročno napisano prošnjo, kolkovano z 1 dinar takse, 2. zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, 4. izpisek iz rojstne matične knjige, 5, potrdilo o imovinskem stanju. Prednost imajo kandidati, ki so osnovno šolo končali vsaj z dobrim uspehom, ki izhajajo iz revnejših dru- žin in sinovi borcev NOB. Po končanem dvoletnem šolanju se bodo kandidati, ki bodo imeli več veselja do dela v kletarstvu, zapo- slili v Ljubljani, Mariboru, Brežicah ali na Bizelj- skem, Ormožu ali Ljutomeru, tistim pa, ki bodo ime- li več veselja do sadjarstva ali vinogradništva, bo podjetje omogočilo zaposlitev v Ormožu, Ljutomeru ali Bizeljskem. Podatki o šolanju. Dijaki lahko stanujejo v dijaškem domu, kjer imajo polno oskrbo. Tisti, ki stanujejo v bližnji okolici šole I se lahko vozijo v šolo z avtobusom kjer imajo 65 "/o popusta. Šolanje traja 2 leti. Polna oskrbnina v di- jaškem domu znaša 550 din na mesec, katero podjetje povrača v obliki vzdrževalnine. Po končanem šolanju dobi dijak spričevalo oziroma izkaz za poklic: sadjar — vinogradnik — kletar. Za ostala pojasnila o šolanju se obrnite na naslov: Poklicna kmetijska šola SVECINA pri Mariboru, 62201 Zgornja Kungota, telefon 76-625. Pismonoša pripoveduje ,jpripeti se tudi to" Pripetilo se je preveč leti ob bistrih vodah prelepe Gorenjske. Bilo je okoh prvega in dobri stari poštar je raznašal zraven običajnih pisemskih pošiljk tudi pokojnino. V torbi je imel nekaj milijonov, ki jih je že nekaj let točno in redno raznašal prejemnikom, ki so ga nestrpno pričakovali; mu tu in tam ponudili kaj za pod' zob in pijačo, ali pa od teŽKo pričakovanega denarja odmakniU nekaj drobiža za svojega dobrega poštarja. Tudi tistega ,,usodnega" dne je bilo tako. Leta, dolga pot, 'polrta torba in seveda tudi pijača sta poštarja utrudila in komaj je čakal, da bi našel primerno mesto za krajši oddih. Zelo dobro je poznal svoj okoliš, predvsem pri- jetno senco pod zarastjo ob bližnji rečici. Predvsem je imela največji vpliv na njegovo utrujenost pre- velika mera alkohola, ki gaje zaužil s ponujeno pijačo. Kakor hitro je našel svoje že dokaj znano počivališče, si je razpel suknjič položil torbo pod glavo in po nekaj minutah je lahko more- bitni mimoidoči že sUšal zelo prizadevno smrčanje. Tako dolgo in lepo kot je zaspal tokrat, se mu še ni pripetilo in ko se je „nesrečnik" prebudil, je opazil, da je dan naokrog in da bo moral za nedoločen čas ostati na svojem priljubljenem mestu - otoku, kajti bhžnja rečjca je narasla in pismo- noša je postal njen ujetnik. V bližini ni bilo nikogar, da bi mu pomagal. In tako se je pripetilo, da poštarja po opravljenem delu ni bilo na pošto, ni ga bilo domov, skratka izginil je kakor da se je pogreznil v zemljo. „Ubili in izročah so ga," je govorira večina, ki ga je poznala. Nekateri zlobneži so govorili, da je ukradel denar in pobegnil prek meje. Radio in dnevniki so prinesli vest o pogrešanem pismonoši in iskalo gaje staro in mlado. Morda so se bolj zanimah zanj tisti, katerim še ni dostavil pošiljk, kakor pa miUca. Dva dni in eno noč sta trajali preiskava in prizvedovanje, zavito v misterioznost, vendar uspeha ni bilo. Prijeli so celo nekaj osumljen- cev, ki ,bi bili možni napasti in izropati izginulega in pogrešanega poštarja. Pa tudi poštar ni imel nič več sreče, voda nt in ni hotela upasti pa nikogar ni bilo v bližini, da bi mu pomagali in da bi obvestil druge, da bi vedeli, kje je in kaj se mu je pripetilo. Končno je tudi voda upadla in njegovega „aresta" in nepredvidne lakote je bilo konec. Na presenečenje vseh se jc izjginuU pismonoša proglašen za pokojnega, vrnil živ in zdrav z svojo torbo v veselje svoje uprave in zavarovalnice, najbolj pa tistih, katerim so bih namenjeni milijoni, ki jih je imel v svoji torbi. koticek za gospodinje I Vrtne jagode ^'rtne jagode pozna vsakdo. Že . Kot otroci smo jih radi jedli. Njihova t' Weča barva jim zagotavlja prijetni • ^oez in prav tega z pridom ' pri dekoraciji raznih : Sladkih jedil. Je gozdna jagoda v Kajcšnem sorodstvu z vrtno jagodo? \rtna jagoda se je razvila iz te gozdne ali divje jagode. S pravilno 1 križanji smo dobih J prvovrstne jagode, ki imajo prav in. so podobne biološka vrednost je zelo J^a. Imajo veUko C vitamina, v JJnjsih količinah pa A-B in E J^mina. imajo nekaj beljakovin, železo^ P^^injači kalcij, magnezij in zanm^ j^.Sode, ki jih vzgajajo v DlnH. zimskih gredah, rodijo Od aJ'. ^ pa Vrst i avgusta. Poznamo več Najbope so tiste, ki zahtpv^^ mešec. Vrtne jagode ne Zahtp, truda pri obdelavi. pris ^ripravimo jagode? prav^amo jih na več načinov. Nekomu je všeč jagodna kupa, drugemu marmelada . .. JAGODNI DŽEM Jagode operemo in osušimo, da niso preveč mokre. Iz sladkorja naredimo sladkorno me laso. To je kuhan sladkor do četrte stopnje, lahko je tudi do pete, vendar ne sme porjaveti. Za liter vode potrebujemo 1,5 kg sladkoija. Ta sladkor kuhamo na zmerni vročini. Ne sme močno kipeti. Kuhamo ga dve uri. Malo ga ohladimo, v to sladkorno maso sesujemo jagode, ki smo jih prej pripravili. Jagod naj bo prav toliko kot sladkorja. Ce hočemo imeti maso bolj kompaktno, dodamo v posebej namočeni vodi želatino, vendar le eno žlico. Tako maso spravimo v kozarce še toplo. Uporabljamo jo lahko kot premaz za kruh, za razne nadeve slaščic ali pa jo jemo samo, kot poslastico. ZMRZNJENE JAGODE Jagode, ki jih nameravamo hrani- ti, bomo to najbolje napravili, če jih bomo globoko zmrznili. Take, jagode ostanejo vedno sveže. Pri tem tnoramo paziti, da jih po trgatvi ne peremo. Spraviti jih moramo v zmrzovalnik popolnoma suhe xin pakirane v plastične vrečke. Take jagode so ,sveže. Sveže pa pripravimo takole: Po kosilu kot samostojno jed z dodatkom sladkor- ja; v raznih sadnih solatah; jagode s smetano, jagode v bovli. Samostojni jagodni koktajl, ki ga pripravimo za popoldanski obrok. Jagode operemo, jih damo v -skledo, vendar pazimo, da jih ne poškoduje- mo. V sladko raztopino primešamo še tri alkoholne pijače, ki nam ugajajo npr. vinjak, maraskino, rum ... - paziti pa moramo, da to niso likerji. To alkoholno raztopino damo na hladno. V kozarce damo jagode in led ter dolijemo nekaj te raztopine. Tej jedi ali pijači ne pozabite priložiti žličke! PRIHODNJIČ: Grah OVEN (22. 3.-20. 4.): Neprijaz- na tovarišica vam bo za zgled in učenje. Ljubezen vas pripelje v ktasno družbo, kjer bo nekdo mislil^ da niste pri zdravi pameti. Vas talent bo všeč vsem, tudi tistim, ki vam zavidajo. BIK (21. 4.-21. 5.): Pogrešano razumevanje najdete pri klepetavem tovarišu. Na potovanju po deželi se bo vaše srce končno odločilo. V ožjem krogu boste prišli pred velika vrata in obiskali skromnega reveža. DVOJČKA (22. 5.-21. 6.): Počastili vas bodo pri novo zaposlenem, ki vas rad gleda. Obisk navduši, ker pripelje do večjega zaslužka. SpomniU se boste mlajših, a ne pretiravajte z dobrotami. Potreben bo pogum. RAK (22. 6.-2 3. 7.): Nepričako- varia navezanost zelo hitro narašča. Sorodnica laže na prostem, ker ji je v sobi nerodno. Dvakrat boste dobro jedli, toda varujte se želje, ki se vas polasti v ponedeljek. LEV (24. 7.-23. 8.): Do nedelje se bo se enkrat ponovila lanska Bubezen, potem nikoli več. Postre- ženi boste tako, da vam bo takoj vse jasno. Previdnost vas varuje pred predrznim povabilom. DEVICA (24. 8.-23. 9.): Veseli dogodek, kot je lahko samo med moškim in žensko, bo v kratkem tu. V tem času spoznate dobrega prijatelja, ki bo pomagal iz vseh zagat. Delali boste dve stvari hkrati. Nakup. TEHTNICA (24. 9.-23. 10.): Vreme pokvari načrte glede zabave. Denarne zadeve zaupajte sorodniku, ki je vešč takšnih opravil. Spremem- ba pri delu bo primerna za vaše sposobnosti. Slučajno srečanje. ŠKORPIJON (24. 10.-22. 11.}: Novo področje dela vam omogoča, uveljavitev. Nič kaj ugledni vam ne bo več v napoto, ampak v korist. Občutek ljubezni omogoči prijetno zabavo v zaprtem prostoru. STRELEC (23. 1 1.-22. 12.): Po dveh sestankih bo končno tudi vam vzplamtel žarek zgodnjega poletja. Svet bo lepši, obljubljeno gotovo. Ugotovite, Kaj ne sodi v vaso ožjo okolico. Nekaj, kar povzroča srbenje! KOZOROG (23. 12.-20. 1.): Všeč ste starejši osebi, tega ne more nobeden od vaju skriti. Ob ogledalu vaša simpatija nadrejenim ne bo več zoprna. Za veliko zabavo si vzemite dva dni časa. Prazni pogovori. VODNAR (21. 1.-19. 2.): Po tihem in na hitro prihaja velika velika dolžnost. Pričeli boste z delom, do katerega vas doslej niso pustili. Lastna disciplina vam omogoči finančni napredek in boljši položaj v okolici. RIBI (20. 2.-21. 3.): Lepa beseda in pohvala pride zaradi ureditve TOspodinjstva. Pametni nasveti lah- ko koristijo tudi vam . . . Previdno- sti ob srčni zmešnjavi se tudi izplačajo. Lepa reč pride kmalu. 14 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 28. junija 1973 RODILE SO: Antonija Vočanec, Lešniški vrh 16 - Bogdana; Martina Korpar, Mez^ovci 53 — deklico; Irena Fuks, Janezovci 4 — deklico in dečka; Ana Gole, Bukovci 80 - Brigito; Marija Petrovič, Muzejski trg 1 - Aleksan- dra; Marija Kociper, Vel. Nedelja 9 - deklico; Veronika Eržen, Tomši- čeva 32 - Uroša; Hedvika Gorišek, Cufarjeva 18 - Tatjano; Terezija Krajnc, Gajevci 23 - deklico; Marija Vogrinec, Žihlava 21 - Martina; Albina Belšak, Cesta Olge Meglic 2 3 - deklico; Majdica Krajnc, Zg. Hajdina 7 - dečka; Terezija Viher, 2agojiči 16 - dečka; Marija Zlender, Dupleška 2 32/^a, Maribor - Boštjana; Marija Bratušek, Paradiž 60 - dečka; Marija Lazar, Belski vrh 85 - Romano; Barica Sovič, Mihovci 62 - Boštjana; Dragica Krušič, Brez ovci 16 - Brigito. POROKE: Je mej Voljč, Stara Vihnika 89 in Marija Bezjak, Veliki vrh 90; Alcgzij Gregoršanec, Hlaponci n.h. in Angela Hojnik, Hlaponci n.h.; Stanislav Vaupotič, Slovenja vas 30 in Ana Pal, Barislavci 15; Ivan Pemek, Dežno 36 in Marija^ Drevenšek, Dežno 36. Franc Nečemer, Veliki Podlog 19 in Ana Kokot, Korenjak 5; Alojz Božič, Ljubljana, Bežigrad 8 in Štefanija Hrga, Podvinci 129; Jožef jjCorez, Nadole 3 in Marija Golob, Srrtarje pri Jelšah 17. UMRLI SO: Frančišek Rajh, Velika Nedelja 9, roj. 1908., umrl 11.6. 1973; Neža Mohorko, Plajnsko 18, roj. 1904, umrla 11.6.1973.; Ivan Javernik, Spi. Jablane 34, roj. 1892., umrl 11 6. 1973.; Andrej Pišek, Lackova 2, roj. 12.9.1971., umrl 1,4. 6. 1973., Vera Blumenau, Tom- šičeva 25, roj. 1881., umrla 17.6.1973. Terezija Žunec, Osluševci 16, roj. 1945, umrla 17. junija 1973; Anton Kline, Spuhlja 19, roj. 1900, umrl 18. junija 1973; Marija Cvetko, Nova vas pri Markovcih 6, roj. 1900, umrla 19. junija 1973; Cafuta Jakob, Gorca 36, roj. 1896, umrl 17. junija 1973; Ana Strucl, Budina 54, roj. 1909, umrla 24. junija 1973. naša pisma nagradno geološko potovanje V 2. številki Pionirja je bil objavljen razpis za sestavo naloge za ,,radovedne geologe". Bile so dane smernice in navodila za sestavo. Radoveden kot sem, sem se pač odločil in pričel zbirati podatke ter sestavljati nalogo. Do postavljenega roka sem nalogo izdelal in jo poslal v pregled in oceno uredništvu Pionirja, kjer jo je strokovna komi- sija odlično ocenila, zato bo v celoti pbjavljena v eni izmed prihodnjih številk Pionirja. Za nagrado nam je vsem sodelu- jočim pionirjem uredništvo Pionirja podarilo in organiziralo izlet po Notranjski, ki ga bom v kratkem opisal: Na izlet smo se odpeljali dne 2, 6. 1973 zjutraj okoli 8. ure. V Ljubljano so me pripeljali starši. Pred železniško postajo v Ljubljani smo se vsi sodelujoči razpoznavali tako, da smo držali v rokah eno številko Pionirja. Vsega nas je bilo 6 Hrvatov in 16 Slovencev. Spremljala nas je zastopnica Pionirja Tatjana Kodriš in strokovni vodja dr. Rajko Pavlovec. Približno ob pol devetih smo se odpeljali z avtobusom našemu cilju nasproti. Takoj v začetku vožnje nam je dr. Pavlovec pričel strokovno opisovati Ljubljan- sko barje in sicer predvsem zgradbo tal. Nadaljevali smo pot proti Vrhniki mimo rojstnega kraja Ivana Cankarja. Ustavili smo se nad Vrhniko, kjer je znana razgledna točka in skriva pod seboj prepad, na dnu katerega priteče Reka ponikal- nica. V čudovitih spletih se mešajo barve narave in svetlobe med seboj, sliši se šumenje reke in petje ptičev. Po ogledu te naravne znamenistosti smo krenili proti Postojni. Ogledali smo si postojnski predjamski grad, ki je zelo zanimiv. Bil je zgrajen nekako v 15. stoletju, približno 100 let po Erazmovi smrti. Pravi Eraz- mov grad pa je znotraj v skalnati votlini. Ker pa je bil Erazem roparski vitez, je bil večkrat oble- gan. Nekega dne ga je izdal hlapec. Sovražniki so s topom razstrelili zid, na katerem je stal Erazem, zid se je zrušil in Erazma ubil ter končal njegovo kariero. V motelu Erazem smo in,, kosilo. Po_ kosilu smo šh nekaj sto metre daleč do travnika, kjer so lepo vij. zemeljski vdori. Verjetno je globoki pod njimi tekla podzemna reka, | je vse to izpodjedala in se je zemt vidno vdirala. C ez nekaj časa smol odpeljali proti Škocjanskim jamam f^malu po tem, ko smo prispeli pf(, kocjansko jamo, so nenadoJ nebo zakrili težki temni oblaki | vlila se je ploha. Toda ploha je bij le kratkotrajna in je osvezujoS vplivala na nas. | Pred jamo nas je pričakal vodiil Peljal nas je po 130 m dolgem] umetnem hodniku do majhne J kapniki obdane dvorane, od katet' smo nadaljevah pot po jami. Tam si' je šele jama prikazala v vsej svo lepoti in velikosti. Hodili smo o' velikanskih prepadih in ozkih poiel ki so vodile zdaj višje zdaj niijf Globoko spodaj je tekla reka Refc Šumela in bucala je, se penila, 10® mi, ki smo stali nad njo, smo vldf le meglice, ki so se prosojni prelivale s svetlobo luči. Nasa potj je vila vedno niže in niže. Najgloblji točka Škocjanske jame, kjer sm; bili tudi mi, je 170 m globoka. Tac se je šele dalo razločiti valove Reki Končno so naša očesa zagledali svetlobo, kjer se jama konča, Todi naša pot se je vila navkreber zui^ jame po nekakšnem naravnem pt ku. Po dolgotrajni hoji smo vendarl zagledali naš avtobus. Vožnjo smo nadaljevali pro: Betalovemu premolu. To je nekal šen vdor v zemljo. Tu smo se ustai in nekaj časa raziskovali kameni« - njihov nastanek in razvoj. Nadaljnja vožnja nas je privadi do, za nas radovedneže, zanimivi kamenin. Tam pa smo dobili nepn čakovane goste z RTV Ljubljani Naperili so proti nam filmski kamere in nas spraševali o našei delu - raziskovanju. Kam kmai smo se poslovili in se odpeljali proi Ljubljani, kjer se je nase zanirni« potovanje končalo. Z našimi prin ditelji in kolegi smo se prisrč« poslovili ter si zaželeli srečno pi domov ter obilo uspehov v šobi izven nje. V Ljubljani sta me pričakala ai in mama ter smo nadaljevali ii« proti Ptuju. Med potjo so mi mii tavale zdaj sem zdaj tja in kaj kmsi me je premagal spanec in sem tuM še samo v sanjah. Ta izlet mi bo ostal v trajn« spominu. IGOR LORGE 5. a raz. F, Osojn. prometna nesreca Zraven mene je sedela Irent Pogovorili sta se z Andrejko, da bosta peljali s kolesom iz šol Peljali st se, a ne daleč. Na potK se prevrgli v globoko jamo. Kol Radii, so takoj poklicali rešilni^ ešilni ju je odpeljal v Ptuj, Itf^ ne pride več v šolo, ker si je poškodovala roko, i Majdica Bersnj 1. raz.. Ptujska g» izlet v petek zjutraj smo se zbralij transformatorju. Po nas je pf« avtobus. Odpeljali smo se PJJ Hrvatski. Izstopili smo v Trfl ščanu, ogledali smo si grad. P®^ smo se peljali v Stubiške toplic^ Stubiških toplicah smo se koW Zvečer smo se veseli vrnili donij Zdenka Rodo« 1. raz., Ptujska g« tednii^ — ČETRTEK, 28. junija 1973 STRAN 15 rezervirano za tuizeUa DOBER DAN FSEN FKUP! Najpret vremenski raport: Po dežovnih dnevih nan je drgoč sunce posijalo. Koruza, krompir no druge kmetijske montre rosejo tak, ke lehko vidiš kak vun z zemlje rinejo. Vete, jas man poseben čut za opazovoje no vidin tudi kak kameje cvete. Za tokšne stvari je pač treba meti posebno dobro njuško. V mlakah mamo puno vode, tak ke majo zaj žabe po večerih svoje pevske festivale. Naš Suhi breg je drgoč zeleni grota, to pa najbrž pomeni, da mo pooalen le splezali na zeleno vejo. Prejšnji tjeden smo meli v naši vesi domočo veselico, z godbo, pleson no pretepaško folkloro. Kak je to pri nas že štora folklorna navoda, so tak prta večeri naši vaški pubeci malo med soboj spetelinili. Dvo sta bila takoj sposobna za ,,flikaje" v špitoli, trije so bili samo poškrom- pani, enemi pa so hlače doj slekli tak, ke je v samih gatah v grabo bejža. Jas, ki sen zlo na koras, sen celo zadevo doj z gruške opazova no se drja: Auf-biks, keri ma koraš. Kdo so se naši domoči kokotiči pomirili, se je veselica sukala dale no smo se praf luštno meli. Z Mico sma tak plesala, ke se je trova smodila. Pekli smo gibonce, se zalagali z meson iz tunke no fse fkup z dfobroj kaplicoj doi zalevali. Cisti dobiček nase prireditve smo namenili za gradnjo vaserlajtnge. Ne^e bilo glih dosti pa smo fseeno prisparali 200 štorih jurčekov, ki jih argačik na niben drugi način ne bi mogli dobiti. Toki je pač toti naš kmečki turizem. Je boj na pesjen repi^ pa fseeno životori. Zaj pa reč te, ce v Prlekiji nesmo čarovniki, da vemo vino v vodo spremljati. Gostinci vejo naredti iz vode vino, mi pa delamo iz vina vodo. To gre tak: Na veselici odovlemo vino, dobiček pa na- menimo za gradnjo vodovoda. Smo vun s hujdica, ne? Lekič mo dobli za to Noblovo nagrado. Samo vete to ne gre tak enfoh. Momo nekšne sitnosti zato, ker nan očitajo, da se bovimc. z nedovoleno trgovino z alkoholnimi pijačami. Jas pa predlo- gan, da najpret stopimo na prste tistin, ki delajo iz vode - vino. Drogi brolci, kak vidite, do se skoro začeli letni dopusti. Eni te si v morji r..i namakah, drugi te po planinah plezali, tretji, — med tote spadan tudi Jas pa mo meli dopust pozimi za pečjo. Saj vete, da si kmet poleti nemre dopusta špogati. Jas ali ne ven kak bi te to zgledalo, če bi julija zapiča na pšenično njivo toblo no gor napisa: ,,Zaradi letnega dopusta, mo poželi pšenico šele avgusta." Se hujše pa bi bilo če bi gor na krovjo štalo pa svinjske stalinkine napisa cegc: ,,Smo na dopusti, kravan no svijan želimo dober tek (pri proznih jaslah)". Moj stric, ki je v mesti v službi, ma pri koči samo enega kanarčka, pa ma že vejke težove s totin ftičon no ne ve, kaj bi nareda žjin med letnin dopuston, ki de ga preživeja na morji. To enkrat mi je reka, da de si ga najbrž nesa kre sebe na dopust. Un si že lehko enega ftiča kre sebe nese no zato nede meja nič boj drogega letovoja, mene pa zanima, kaj bi rekli v Dubrovniki, če bi si jas pridna krese kravo, dvo prašička, macoka no psa? Vena bi me turistični očetje malo po stroni gledali no me s prvin transporton z živino vred naza^ v Prlekijo poslali. No, kak sen van ze poveda, mo meja jas dopust pozimi za pečjo. Vsen tistin, ki grete na morje priporočan, da si dobro mošje napunite, saj so pre letos turistične cene (poleg morja) fejst osolene. Pasko se tudi mejte, predvsem valo to za ženske, da vas nede kokšni morski ,,pes" v kopalkah zgraba za bedro. Moške pa opozorjan ruj se izogiblejo „ščuk" z modrčki. Če te že ge vrgli mrežo no lovili morske „pse" no ,,ščuke" te pasko mete na posledice, ki se lehko rodijo iz tokšnih obmorskih avantur. Pa še na neke vas opozorjan. Tan ob morji te meli na razpologo dalmatinski taksi na štirih nogah, ki mu po domočen tudi osel provimo. Če da vas hteja slikati kokšni fotograf gor na magarci, glejte, da se van nede tak zgodlo, kak pred por leti meni. Mici sen posla domu sliko, te pa mi je nazaj ocfpisala: Lujs hitro mi odpiši, jezdiš ti osla ali osel tebe. Obo sta si tak podobna, da vaji na sliki namren raz loč ti ... Lepo vas pozdrovla Lujs 16 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 28. junija 1973 TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhajaj četrtek. Tek. račun pri SDK Ptuj, št. 52400-603-30458. - Tiska Marib<" tisk, Maribor, Svetozarevil'.a u!ica 14.