Edini slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan Izvzrmži nedelj in praznikov.
r*LEPON PIS AKNE: 4687 OORTLAWDT.
NO. 272. — ŠTEV. 272.
GLA

Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
m AmobA-OIim Halter, S*»twber ti, IMS. a* tfca PmI Ofiea at New York, N. T, and« tki Act of Congress of Marek S. 1879.
t
The only Slo venic daily-
in the United States. Issued eveiy* day except Sundays and Holidays.
TELET ON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 19, 1908. — ČETRTEK, 19. LIS TOP ADA, 1908.
VOLUME XVI. — LETNIK XVX
Beli sužnji ostali brez vsake pravice.
SODNIK JE IZJAVIL, DA SO DOKAZI GLEDE PRODAJANJA DELAVCEV NEZADOSTNI.
Porotniki dobe naročilo, naj obtožene prodajalce ljudi o proste.
PRIČA NE SME GOVORITI.
Obravnava proti štirim posredoval-dela, kteri »o. kakor smo pred par dnevi poročali, pošiljali delavce v Florido, kjer so lastniki ta.mošnje Florida Coast železnice z njimi ravnali, kakor »e ravna s sužnji, se je koncada prej. kakor je bilo pričakovati in sicer povsem drugače, kakor je bilo pričakovati.
Sodnik Hough je namreč razsodil, da vsi doprinešeni dokazi ne zadostujejo. tako. da se obtožene posredovalce dela ne more obdolžiti zarote glede prodajanja belih ljudi v sužnji št vo v Floridi. Ako jmmožni pokrajinski pravnik RusseLl ne doprinese v kratkem tehtnih razlogov za nadaljevanje obravnave, bodo že tekom današnjega dneva dobili porotniki od sodnika naročilo, naj obtožence oproste.
Državno pra vništvo je imelo pri nadaljevanju razprave zojhm pri sodišču kacih petdeset prič. ktere v>e so bile pripravljene s-odišču naznaniti, kako grozno sužnjišt vo vlada pri Florida East Coast RR. Co. Sodnik je pa izjavil, da hi bilo zaslišanje prič prava j>otrata časa. kajti obtoženci pred vsem niso krivi za to, da vladajo pri imenovanej železnici tako grozne razmere. Celo, ako so obtoženci vedeli, da se ravna pri imeno-vanej driažbi po sistemu peonage, s tem še vedn« ni dokazano, da so se zajedno z drugimi zarotili. da bodo svoje žrtve prodajali v sužnjišt vo.
Vsled takega odloka, se je nek sve-dok tako vjezil. da je skočil raz svoj stol in glasno zahteval, da se mu dovodi jvivedati njesove žalostne doživljaje. Sodni sluLre so ga pa takoi prijeli in «ra postavili kljub temu. da se je protivil, na prosto. Tudi ni jednej drugi priči sodnik ni dovolil govoriti, kajti proti izpovedanju v-ake priče so ugovarjali odvetniki, ki zastopajo imenovano železniško družbo.
Sodnik je končno izjavil, da je sicer dokazano, da vlada pri imenova-nej železnici sužnjišt vo. da pa ni dokazano. da so obtoženci Friav, Sab-bia. Huff in Hurley zakrivili, da pri železnici vladajo taike razmere.
$16,000 poneveril.
V I'olumbusu. (la., so zaprli blagaj-ničarja K. B. Almonsa od tvrdke Beach Hardware Co., ker jt poneve-ril $10,(KM) tvrdkinega denarja.
Taft prišel nižaj v Hot Springs, Va.
Cincinnati, O., 18. nov. Novoizvoljeni predsednik Taft. je včeraj zvečer odjK»toval v Hot Springs, Va. <*ema je prišel v Cincinnati, so si tukaj v političnih krogih dalj časa belili glave, toda Taft ostane pri tem, da je prišel izključno le radi rodbinskih razmer v Cincinnati.
za leto 1909.
Slovenska pratika Kleinmayerjeva in velika pratika Blaznikova ste dobiti po 10 centov komad.
Razprodajalci, kteri jih vzamejo •to komadov po $6.00.
Nadalje imamo v zalogi se nekaj iztiaov
knjig „dru2be si. Motorja"
in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 s poštnino ali eka-presnimi stroški vred.
Rojaki v Clevelandn, Ohio, in okolici dobe iste tudi v naši podružnici ▼ Clevelandn, O.. 6104 St. Clair Ave. N. B.
Upravni!tro "Glasa Naroda".
82 Cortland t St., New York, N. Y.
Nad S2.500.000 je
Vlissingen ukradel.
CHISAŠKI ŠPEKULANT S ZEMLJIŠČI VLISSINGEN, JE UKRADEL VEČJO SVOTO, KAKOR SE JE PREJ DOMNEVALO.
Njegove goljufije in tatvine ne znašajo le $750.000.
ZASLIŠANJE JETNIKA.
Chicago, 111-, 18. nov. Znani trgovec s zemljišči in hipotekami, Peter Van Vlissingen, kteri je bil piedvee-rajšnjem radi trajne goljufije in ponarejanja listin prijet in takoj ob?o-jen v 141etno ječo, je izvršil mnogo večje goljufije, kakor se je zamoglo prvi dan dognati. Vlissingen je posloval 10 let in vso to dobo je varai, tako, da ni prevaril lastnike raznih zemljišč le za $750.000 temveč za f2.500.000. Sodišče je danes odredilo za njegovo premoženje konkurz, imenovalo je tudi sodnega receiver-ja in dalo odpreti njegovo blagajno. V slednji niso našli sirer denarja, pač pa njegove knjige, ki so v skrajnem neredu. Pred zapore je prišlo včeraj nad sto bivših njegovih kli-jentov. ktere vse je prevaril za cela njihova premoženja. Upniki so prišli pred zapore z namenom, da ga lin-čajo.
Deputy Šerif je včeraj jetnika za-lišal in temu je jetnik naznanil, da je pripravljen pomagati uradnikom pri pregledovanju njegovih zmedenih knjig. On je izdajal sedaj prave, potem pa z««]>el niti centa vredne hipoteke, tako, da sedaj na stotine ljudi ne ve. so li zgubili svoj denar ali ne. Med njegovimi žrtvami je mnogo starih in siromašnih ljudi, ki so lioteii naložiti svoje prihranjene novce kot posojila na zemljišča. Med njimi je pa tudi mnogo bogatinov, ktere je prevaril za svote, ki prese-zajo po .$40.000.
Njegovi upniki zahtevajo, da se proti njemu vlože nove tožbe, in da 7-e mu kazen poviša.
-o-
MEXICO IN FRANCIJA.
Med obema republikama je nastal
prepir radi jednega otoka.
Paris, 18. nov. Koloniialni minister Millies Lacroiv je danes naznanil poslanski zbornici, da bode predložil vprašanje jjlede lastninske pravice do otoka Clepperton na Pacifiku, kojega si prilašča tako Francija, kakor tudi Mexico, mirovnemu razsodišču.
Radi lastninske pravice do otoka Cleppertona se vrše med Mexico in Francijo že dalj časa obravnave in posvetovanja Imenovani otok je odkril nek častnik francoske vojne mornarice v letu 1845. Vsled tega so omenjeni otok vknjižili kot last Francije, dočim Francija-otok ni nikdar zasedla. Ko se je pa pričela gradnja panamskega prekopa, se je pa začela za otok zanimati Francija in z njo zajedno tudi Zjedinjene države. ktere so otok zasedle in na njem razobesile mehikansko zastavo, kajti otok zamore postati velike stra-tegične vredosti.
iNeka francoska družba, koja želi na samotnem otoku izkoriščati tamoš-nje lege žvepla, je svojo vlado vprašala. čegav je imenovani otok in posledica temu je bila, da je Francija uradno vprašala Mehiko, je li resnično. da si ona prilašča imenovani otok. Mehikanska vlada je izjavila, da je Francija zgubila pravico do otoka, ker ga ni dala zasesti in ker se ni ozirala tudi na druge formalnosti, ko so odkrili otok. Francija je sedaj predlagala, da se zadeva izroči v rešitev italijanskemu kralju. o
Banka v stiskah.
Washington, 18. nov. Komptroler naeijonalnih bank je dobil iz Monti-eello, Ky.. obvestilo, da je tamošnja Citizens nacijonalna banka prenehala s poslovanjem, ker so pronašli v bla-gajničarjevem oddelkn primanjkljaj v znesku $20,000. Delniška glavnica imenovanega zavoda znaša $50,000, dočim znašajo aktiva $194,000.
Mučenice vere
in sveti duh.
POSLEDICE PRAZNOVERJA; VARANA DEKLETA PO 4' DRUŽBI SVETEGA DUHA".
V haremih indijskih princev in drugod; le jedila se je vrnila.
DUHA NISO NAŠLE.
(Philadelphia. Pa.. 18. nov. Minolo je uprav leto dni. ko je iz Philadel-phije odpotovalo 15 krasnih in mladih deklic, koje vse so zaupale v krasoto in dobroto sveta. Napotile so se v daljne dežele. Pred vsem so se napotile v New York, kjer so postale glavariee novoustanovljene verske družbe svetega duha, oziroma družbe, koja se imenuje "Holy Ghost Society". Dasiravno so v New Yorku vemo in udano služile svetemu duhu. se slednji za nje ni mnogo zmenil in končno so se prepričale, da je new-vorška klima preslaba za svetega duha. Vsled tega so sklenile, da ga preselijo v drugo podnebje, kar so tudi storile in potem ni bilo dolgo ničesar slišati niti o dekletih, uiti o njihovem duhu. Med temi deklicami je bila tudi Mabel Collinsova iz Philadebphije, ktera se je včeraj je-dina od svojih tovaršic vrnila v Phi-ladelphijo. Prepotovala je ves svet. Potovala so tudi druga dekleta in vsa so pri tem izredno mnogo morala pretrpeti.
Petnajst deklet je tedaj odšlo na potovanje, toda danes so raztresene po vsem svetu. Dve živita v haremih indijskih princev. kterim je Miss Collinsova jedva ušla. Jedno so zamorci v Afriki živo darovali svojemu narodnemu botru; zopet druga je umrla, ko so potovale preko argentinske Pampe in zotpet druge so tudi umrle na način, o kterem Collinsova neče govoriti.
Collinsova. ki je bila še pred jed-nim letom lepo 18 let staro dekle, iz-irleila ?edaj. kakor starka.
POŽAR V ROVU.
Ubegli jetniki ponesrečili.
Birmingham. Ala., 18. nov. V Pratt 'City je včeraj 50 kaznjencev zažgalo premogov rov, v kterem so delali. To so storili z namenom, da bi med zmešnjavo, ki je nastala vsled po-žarja. ušli. Njihov načrt se je popolnoma izjalovil in požar je zahteval osem človeških žrtev. Kakor hitro so ostali jetniki prišli do glavnega vhoda, so jih pazniki obkolili in prijeli. Ogenj so zanetili pri ventilaciji in so mislili, da bodo zamogli po glavnem hodniku priti na prosto takoj, kakor hitro bodo pazniki opazili, da je nastal v rovu požar. Pri tem se je pa dim tako hitro razširjal, da je osem jetnikov zadušil, predno so sploh zamogli priti do svežega zraka. Pazniki so takoj, ko se je pojavil prvi dim, pričeli sumiti, da so za to odgovorni jetniki in radi tega zo se pripravili na sprejem. Ko so se potem jetniki pokazali pri izhodu, so jih tudi prisrčno sprejeli.
Dosedaj niso zamogli najti le jednega jetnika in se ne ve, je li zgorel, ali se mu je posrečilo dobiti zlato svobodo.
Pravice žene do
možkih žepov.
POLICIJSKO SODIŠČE V WASHINGTON^ D. C., JE RAZSODILO, DA ŽENA SME PREISKATI ŽEPE SVOJEGA MOŽA.
Le one žene ljubijo svoje može, ki preiskujejo njihove žepe.
RODBINSKI PREPIR. -0
Washington. D. C., 18. nov. Pri tut. policijskem sodišču se je včeraj razpravljalo o vprašanju, ima li žena pravico preiskovati možev« žepe, kadar slednji spi.
'Sodnik Mullowny, ki je predsedoval obravnavi, je na to vprašanje odgovoril z odločnim "da".
(Neki George Ridgway, se je namreč zatekel k sodišču in se pritožil, da mu njegova žena, kadar on spi, preiskuje žepe, v kterih ima večfkrat tako tajne stvari, o kterih je boljše, da njegova žena ničesar o tean ne ve. Sodnik mu je takoj početkom obravnave pojasnil, da preiskovanje moževih žepov po ženi, ne dokazuje nič druzega. neg>o, da žena v takem slu čaju svojega moža ljubi in da se zanj zanima, posebno šd ako se to zgodi po noči. Povedal mu je tudi, da je že dovolj časa oženjen, da zamore toraj vedeti, da ima tudi žena .lefcoliko pravic.
Ridgwava so že preje enkrat .sled pritožbbe njegove žene zajprli, ker jej je baje- pretil, da jo bode ustrelil On a mu je tedaj dala $15, da bi plačal stanarino, tega pa naravno ni storil, temveč je denar jednostavno zapil. v kar je bil pa baje opravičen ker jet denar tudi 011 sam pošteno za -lužii. Kasneje mu je pa žena iz že pa. ko je spal. ukradla $14 in vsled teira se je tako vjezil, da je dejal, da bode -boljšo polovico ubil.
Sodnik ga je končno potolažil s sledečimi besedami: "Kaj hočete, tako delajo vse žene."
Ko je potem sin imenovane zakonske dvojice izpovedal, da sta si oče in mati včasih dobra, dočim se včasih prepirata, je dejal sodnik, da se natančno tako yodi v vsakej boljši rodbini.
Osnarje v staro domovine	
pošiljamo	
ia $ 10.35...........	50 kroa.
ta 20.50........	100 knm
ta 41.00........	200 kron
ca 102.60........	500 krm
sa 204.50........	1000 kroa
ta $1018.50........	5000 kios
Poštartna je viteta pri Uh Doma m Bihim vsot« (splačajo bras vinarja oibttk^
ITata danimo poifljatv« «. kr. paftni hran: -i ml tU* 13. dneh.
Denarje nam podati J« najprilič-•*!« do $25.00 ▼ fotoviul v priporočani ali registriranem piaiuu, vrt j* -»»•Ire po Domestic Postal Ktmsy "Vder ali pa K«w York Bank Draft
TEA m S/K8L1 00., i Oortlandt St., Nnr York, W. Y. „104 St Glair Ava, N. X.
OliflliBl Okla.
Položaj na Balkanu zopet kritičen.
ČRNOGORCI SO POSTAVILI TOPOVE NA VSE VIŠINE, KI VLADAJO AVSTRLJ-KO MESTO KOTOR.
Črnogorska vojska je zasedla prelaz Dnga; nadaljna avstrijska mobilizacija.
PROSTOVOLJCI V RUSIJI.
DRAGOCEN PRSTAN ZAPLENJEN.
Naslovljen je bil na Miss Elkins, nevesto vojvode Abruškega.
Pittsburg, Pa.. 18. nov. Tukajšnje carinske oblasti so dobile dragocen prstan, ki je naslovljen na Miss Kathrvn Elkins v Elkins, W. Va.. in ki je dospel iz Italije. Prstan, ki je okrašen z dragocenimi rubini, je brezdvomno poslal vojvoda Abruški svojej izvolj^iki, imenovanej gospodični. Poši ev je dospela v Elkins na pošto brez carinske deklaracije in radi tega je poštar prstan poslal carinskemu uradu v Pittsburg, kakor je to predpisano. Vse to bi se gotovo ne zvedelo, kajti poštar v El-kinsu je osobni prijatelj senatorja Elkinsa, toda on se je bal, da je v zavoju kaka bomba in radi tega ga je odprl.
Carina na rubine znaša 60% prave vrednosti in sedaj bode morala El-kinsova preje plačati kakih $3000 carine, predno zamore dobiti prstan.
&aba vest.
Little Rock, Ark.. 18. nov. Minolo soboto zvečer je nek nepoznanec prišel pred hišo farmerja Sam Haywood a, kterega je poklical na prosto in ga potem ustrelil, tako da je na mestu obležal mrtev. Na sumu je bil neki Louis Hursch, kterega so vsled tega zaprli, toda ta je trdil, da ni izvršil umora. Nek zamorski porotnik je zahteval, da se iz Hurschove puške v pričo coroner je vih porotnikov ustreli. Porotnik je tudi dejal, da se bode potem na steni pokazala kri, ,ako je bil farmer iz te puške ustreljen. Jetnik je temu verjel in predno se je pričelo streljanje, si je podrezal vrat. Umrl je, ne da bi preje spregovoril tndi jedno besedico.
Položaj na Kitajskem. Vlada na krmilu.
KITAJSKA VLADA JE POPOLNOMA KOS POLOŽAJU; FINANČNA PANIKA JE KONČANA.
Reformerji so zadobili popolno zmago nad reakcijonarji.
CESAR NI
BIL ZASTRUPLJEN. -o-
Dunaj, 19. nov. Kakor se javlja iz črnogorskega glavnega mesta Ceti-nje, je sedaj brzojavna zveza med Cetinjem in avstrijskim pristaniščem Kotorom pretrgana. Črnogorska vlada je dala dovesti na vse višine, ki popolnoma vladajo avstrijsko -vojno luko Kotor, topove. Vsi črnogorski vrhovi so utrjeni. Bojevitost v Črni Gori je dosegla svoj vrhunec in vsaki čas je pričakovati dejanskih sovražnosti, koje so se ob meji itak že pričele. Črnogorska vojiska je nadalje zasedla gorski prelaz Duga, ki vodi v Hercegovino. Tam straži 8000 Črnogorcev.
Petrograd, 19. nov. Avstrijska vlada je naznanila Rusiji, da je pomnožila vse svoje posadke na jugu monarhije i-n da je mobilizacija 15. kora (v Sarajevu), sedaj poginoma gotova. Nadalje se tudi iz Dunaja javlja, tla sedaj 16. kor roobilizuje. Avstrija zatrjuje, da je bila prisiljena to storiti, ker se ne ve. kaj se zamore goditi.
Iz Dunaja se« tudi poroča, da Avstrija še vedno vztraja pri tem, da obdrži Herceg-Bosno in želi, da se pri mednarodnej konferenci glede Balkana o teh deželah ne razprav-lja.
iPri tuk. srbskem poslaništvu se je včeraj javilo na tisoče brezposelnih mladeničev. kteri vsi žele vstopiti koi prostovoljci v srbsko vojsko za slučaj, da pride do vojne med Srbijo in Avstrijo, ktera je skoraj neizogibna. Poslaništvo je namreč v jutranjih časopisih naznanilo, da se bodo prostovoljci sprejemali, kakor hitro se preneha diplomatično razmerje meti Avstrijo in Srbijo in to je vsaki čas pričakovati. V ostalem je pa še vedno pričakovati, da se bode dosegel mir. Dosedaj so na tuk. srbskem poslaništvu vknjižili 4<M)0 prostovoljcev in so njih imena takoj poslali srbskemu vojnemu ministerst vu.
SE LI POŠTENOST IZPLAČA?
Našel je $2011 in je dobil 50 centov nagrade; ker je našel $5, so ga zaprli.
Natakar Gjorgje Ivanovič, ki je do sedaj delal v hotelu Waldorf-Astoria v New Yorku, se je docela prepričal, da je nehvaležnost plačilo sveta, in da tudi pregovor, da poštenost najdalj traja, ni nič druzega, nego povsem navaden humbug.
Ivanovič, ki je, predno je prišel v hotel Waldorf-Astoria, delal v hotelu Knickerbocker in v Cafe Martin v New Yorku, se je moral zagovarjati pri sodišču poneverjenja najdenega denarja, toda pri tem je bil seveda oproščen. Natakar je v mino-lem tednu našel v hotelu Waldorf-Astoria žensko denarnico, v kterej je pa bilo le pet dolarjev. Izjavil je, da se za pet dolarjev prav gotovo ne bode dal imenovati za tatu, kajti le par dni prej je v restavraciji istega hotela našel denarnico, v kterej je bilo $2011, ktero svoto je takoj izročil nadnatakarjn. Za svojo poštenost je takrat dobil knežjo nagrado v znesku — 50 centov.
Ko je potem našel denarnico, v ko-jej je bilo $5, je tudi sklenil takoj denarnico zajedno s petakom izročiti nadnatakarju, toda slednji je tedaj že odšel domov in radi tega je denarnico hranil pri sebi do naslednjega dneva. Predno je pa naslednji dan zamogel najti nadnatakarja, so ga že aretovali. Sodnik ga je takoj z vsemi častmi oprostil vsake krivde.
Peking, Kitajska, 18. nov. Včeraj je pričelo ljudstvo jemati svoj denar iz tukajšnjih bank, toda policiji se je kmalo posrečilo preprečiti nadalj-ni "run" tia denarne zavode. Štirinajst bank je moral«* radi navala prenehati s poslovanjem, dočim je ostale prevzela vlada. V mestu vlada popolni mir in orožniške patrulje, ki so patrulirale po mestu, so že pomanjšali. Cesarsko palačo straži sedaj 4000 vojakov. Palača je sedaj last cesarice vdove (žene te dni umrlega cesarja) Yehonale. Regent je edaj v neprestanej zvezi z minister-skim svetom.
Reformna stranka je pridobila j»o-polno zmago in ima pri vladi veliko zastopstvo, radi tega je pa tudi organizacija Mandžurov v velikih skrbeh, ker ve, da se bliža konee njihove j moči.
Sedanja cesarica vdova je odredila, da se morajo vršiti ministerske seje v njenih zasebnih sobah. Tukaj se je tudi raznim princom naznanilo, da je vlada sedaj popolna in da se bode proti opoziciji strogo nastopilo.
Na deželi so novo vlado povsem mirno vzeli na znanje in jo priznali. Vlada popolnoma kontrolira položaj in se je izvrstno organizovala. V Pekingu nikakor ni pričakovati nemirov.
Princa Pu Lun in Chen Pi sta danes vsled posebne odredbe odpotovala k "Zapadnim grobom", da najdeta tam primeren prostor za grob pokojnega cesarja. V palači se bodo vršile 27 dni žalne slavnosti.
Do danes še vedno ni bilo mogoče dobiti potrdila včerajšnjih vesti, vsled kterih sta bila ceear in cesarica zastrupljena. Vlada je pa danes izdala natančen popis smrti cesarja in cesarice. Ta popis je dostavila vsem uradnim zastopnikom inozemstva, ki so se s tem zadovoljili.
Vesti o bodočem razmerju med princem (Miunom in ministrom ino-stranih del. princom Chingom. kakor tudi miuisterskim predsednikom, krožijo še vedno nekoliko vznemirljive vesti. Ministerskega predsednika podpirajo pred vsem Zjedinjene države. Francija in Anglija in te kitajska vlada vedno rešpektira.
Rangoon. Birma. 18. nov. Tukajšnja kolonija Kitajcev, ki šteje 30 tisoč osob. je sprejela resolucijo, s kojo protestuje proti imenovanju princa Pu Yija prestolonaslednikom. Protest so takoj brzojavnim potom poslali kitajskemu ministerstvu ino-stranih del in pri tem povdarjali, da se z novim prestolonaslednikom ne morejo strinjati, in sicer v prvej vrsti ne radi tega, ker ni Kitajec, temveč Mandžu.
DELAVSKI VODJE PRI PREDSEDNIKU.
Predsednik Roosevelt je pogostil delavske vodje.
Washington, 18. nov. Predsednik Roosevelt je povabil k sebi na večerjo razne delavske vodje iz raznih krajev republike in banket je trajal skoraj do jedne po polunoči. Pri tem se je poleg zabave govorilo tudi o resnih stvareh, toda predsednik je pri tem vedno le izpraševal, ne da bi dajal nasvete. On je želel vse mogoče in formacije dobiti, v kolikor pridejo v poštev razni problemi, ki se tičejo v prvej vrsti delavcev. Razun predsednika in delavskih vodij je prisostvovalo banketu tudi več članov Rooseveltovega kabineta.
Predsednik se bode v svojej poslanici kongresu gotovo bavil z raznimi delavskimi vprašanji in bode kongresu priporočil mnogo dobrega v prid delavstva.
Razne novosti
iz inozemstva.
V ANGLIJO JE DOSPELA ŠVEDSKA KRALJEVA DVOJICA; SIJAJEN SPREJEM.
Za varstvo premogarjev pred raz-strelbami plinov v premo-govih rovih.
SAGANOVA SREČA.
-0-
Windsor, Anglija, 18. nov. Semkaj sta dospela na obisk švedski kralj ii» kraljica. Včeraj zvečer se je vršil njima v počast v kraljevem gradu Windsorju sijajen državen ba:rketr kteremu je prisostvovalo nad dvesto' gostov, med k te rimi je bil tudi po-' slanik Zjedinjenih držav. Oba kralja sta naipila jeden drugemu.
Paris, 18. nov. Minister javnih del Ha rt hou je prisostvoval raznim po-voljnim poskusom, kterih namen je preprečiti razstrelbe plinov v premo-govih rovih. Z j>oskusi so pričeli kmalo po katast rofi, ki se je pripeti-' la v Courieres. Za preskuševanje so ustanovili posebno preskuševalmr postajo v Lievinu. Po preskusu je izjavil minister, da je sedaj prepričan, da je mogoče vsako katastrofo, ki za/more nastati vsled razstrelbe plinov, preprečiti. -Pri preskušnji so rabili streljivo. ki ni tako nevariNT, kakor dinamit. in ki tudi ozračje tako ne pretrese, vsled česar se premogov prah ne more vneti. A'ko se poleg tega premogovemu prahu v rovih primeša še 40% skalnega prefcu, S9 potem razstrelba gotovo ne pripeti-Vsled teira je priporočati, da se po» rovih povsodi skrbi za to. da se premogov prah pomeša tudi z skalnim prahom.
Paris. 18. nov. Princ Helie de Sa^ ?an, o kteremu se je zatrjevalo, da je ljeirova sedanja žena Gouldova Ana' iz New Yorka vložila proti njemu tožbo na ločitev zaikona, trdi. da vse te govorice niso resnične. Oba izjavljata. da sta -rečna in da želita, da se ju pusti v miru.
Ivondon. 18. nov. Velikanski zra-koplav Daily Graphic, je danes vzletel na pot v Sibir. S zrakoplavom potujejo tri osobe. med kterimi je tudi .jeden časnikar. Potovali bodo preko-fiekrije in Nemčije v Rusijo, kamor nameravajo pri v četrtek. Ako bode vreme ugodno. lx»do v petek že v Si-biru.
IVtroirrad. 18. nov. Tuk. časopisje javlja, da je ruska vlada sklenila za polovico zniižati vožnjo po vseh ruskih železnicah za one čifute, ki se nameravajo izseliti iz Rusije v Ameriko in ostalo inozemstvo. To je vlada storila vsled tega. ker je prepričana. da s«* bode na ta način nrnogo čifuftov znebila.
Berolin. 19. nov. Iz Landlshuta na Bavarskem se javlja, da so tamkaj zaprli neko žensko imenom Wimmer, ktera je morila otroke, koje so joj dajale nezakonske matere v rejo. Poleg tega je tudi obdolžena. da je zastrupila dvanajst svojih otrok.
Paris. 19. nov. Truplo tu umrlega ruskega velikega kneza Alekseja so včeraj poslali v Petrograd. Sprevodu #o kolodvora so prisostvovali ruski in francoski mornarji, kakor tudi zastopniki inozemstva. Povodom smrti velikega kneza Alekseja, je car rehabilitiral tudi velikega kneza Ki-rila, starejšega sina velikega kneza Vladimira, ki je bil takorekoč pregnan iz Rusije ker se je oženil z veliko kneginjo Hessensko. Kiril se je odpeljal s truplom svojega strica v Petrograd.
Paris, 19. nov. Prepir, ki je nastal med Francijo in Nemčijo radi afere Casablanca, se bode poravnal po posebnem posredovalnem odboru, ki bode štel pet članov.
Bryan bode še kandidiral
San Antonio, Texas, 18. nov. Poraženi demokratični predsedniški kandidat. William Jennings Brvau je na svojem potovanju v Mexico dospef v San Antonio. Tu so ga tukajšnji demokratje vprašali, namerava li še kedaj kandidirati za predsedniško mesto kot kandidat demokratične stranke. Bryan jim je odgovoril, da bode to gotovo storil, ako bodo razmere in demokratična stranka tako' zahtevale.
"GLAS NARODA"
v slovenje Daily.)
ym«d and pablisheri by the •LOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FRANK 8AK8ER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BKNKD1K, Treasurer. Place of BosioeeB of the corporation and >Mhwm of above officer«: 8J Cortlan<ii street, Bomogh of Manhattan, New York qky. W- Y_
tie leto velja list za Ameriko in
Viljemove obljube.
Poročali smo o konferenci, ki se je te «lni vršila med nemškim cesarjem ! Viljemom in nemškim državnim I kanclerjem Buelowom radi blamaže, i kojo je Viljem prizadejal vsej Nemčiji s tein. da je izdal važne državne ; tajnosti inozemstvu in tako sebe in
Po drugi strani je njegova geografska lega taka, da ga veže razen kratkega pasu ob italijansko-slovenski meji z Jugoslovani le Adrijansk morje.
V reški resoluciji od 1905. leta so sklenili srbohrvatski poslanci iz Dalmacije in Hrvatske, da so pripravljeni stopiti v zvezo z ogrsko Košuto* stranko, ki je zaveznikov tedaj tudi
v. ...	... ,	.zelo potrebovala, btala je v naihui-
vso Nemčijo osmcsil pred vsem sve-1 ...	*	.
sem boju z Dunajem. Pisatelj teh
Oanario
„ pol leta.......
4 leto ia meeto New York . ,, pol teta xa marto New York , Evropo u vae leto . . . ,	„ pol leta . . .
„ četrt leta
$3.00
1.50 4.00 2.00 4.50 2.50 1.75
i tom. —
O tej konferenci, pri kterej ga je Buelow pozval, da mora v nadalje mirovati in držati jezik za zobmi, se je Viljem izrazil, "da je bila najhujša ura v življenju", vendar je pa Evropo pošiljamo cknpno tri številke, obljubil, da se bode jx»boljšal, da bo
držal jezik za zobmi in da bode go- j voril le ono, kar bode njemu dovolil državni kancler. Naravno
•*LAh NARODA" izhaja vsak dan iz vaemši nedelj in praznikov.
vrst je imel priliko konferirati is dni v Zagrebu z voditelji skoro vseh st rank. Razen Stjepan Radiča, 'voditelja hrvatske kmetske stranke, so ! pristali vsi na imenovano resolucijo. . Radie je bil za zvezo z Dunajem in zato i z avstrijskimi Jugoslovani, ali pa "niti z Dunajem niti z Budim-
"QUA8 NARODA"
(*'Vok» of the People") ed «v*»ry day, except Sonda ve *nd
Holidays.
*4nt»criptioD yearly $3.00. ^Advertisement onUgrctmeai.
Dppiai brei podpira in oeobnoiti ^e ne aatiHneo.
Denar na} «te blagovoli pošiljati po <cney Order
Pri ipreniembi kraja naroa-uikov «m<mo, da ne oam to. h prejšnje blvnlliiCc naznarii, da hitreje naj-temo nanlovnika.
^opi-om m portdjatvam nare<iiw- itaalov-"OUAS .NAKODA"
82 Cortianlt Street, _ Ne* YoikCity. Telefon: 4687 Cortland t
Proti sladkorjevem trustu.
je sedaj pneela tia-Ikoijevem Ifusln, ko-no že včeraj |h>iWu-i davkili na polten a par milijonov do-so bile vložene že io volitvijo, toda o vedela, mijhrže zato kvarila navdušenost
. . j>esto kal; »Na
druzega se pri tej konferenci itak	. , , , ..
nia srbolirvatska koalicija — tako se
ni zatnoHo z"<iditi. Tudi ako sta
vprašanje, kako stališče zavze-bohrvatska koalicija — ta imenuje skupina tistih strank
ki
cesar in njegov državni kaneler pri . -,	i , •	, | stoje na programu reške resolueije
konferenci govorila kaj povsem dru-	.	**
. '.	— napram blovencem, je deial pisa-
ze«a m se norčevala iz \se«ra nem-	,
, , .. .-i	Itelju tega članka dr. Medakovie, pred-
-kesra ljudstva, bi se kaj druzega ne ... .	.	1
.	. •	, .	sedmk sabora, približno tako: "Mi
iimirlo poročati. nearn da se je cesar1	v.
i. ,.	-, i- 'i .	i srno gotovo vasi goreči prijatelji, toda
udal zahtevam nemškega ljudstva	° 1 J J ' """"
DOPISI.
Recimo torej, da verjamemo obljn-i>i nemškega cesarja, in tudi verjemimo. da bode sedaj skušal ostati na novem potu. da bode molčal, da ne !«ode vedno otresal svoj *•<Jottesgna-densehnauzeda bode dokazal, da -jMištuje voljo nemškega ljudstva. 1'oda piv vsem tem ]>a nastane zopet vprašanje: se li za more nemški ce-sar podvreči volji ljudstva, sedaj, ko je i vajen, da >e irniče arogantni Xetnci njemu vedno po pasje podvržejo. mesto, da l»i se on podvrgel njihovim željam. Ako mu bode mo-držati se pri svojej obljubi, poleni ne bode on več Viljem II....
V ostalem smo pa uverjeni. da na >\ et u ni nijednega leoparda, kteri bi kljub najboljšej volji zamogel spremeniti jm-uc na svojej kožulio-vini...
t ve.
J'
frpll
niki v a ga uva"
»bravnavi se bode šlo za svoto i!ijono\ dolarjev in obtožnice l* na prevaro. Trustovi urad-> namreč vlado goljufali pri mju surovega sladkorja, kojega ža imenovani trust iz inozemstva. kajti dognalo se je. da je trust imel na vseh vozovih naprave, ktere so pro\zročil<- vedno, da j«- teža bila mnogo manjša. Na ta način >o omenjeni uradniki goljufali ne v svojo lastno, temveč v trustoro korist, pri kterern so služili. Pri tem so vlado, oziroma nase ljudstvo prevalili za tri milijone dolarjev na carini, (io-Ijufali so torej na tako nesramen način. kakor kak mesar, ki "popravi" svojo tehtnico, da ogoljufa svoje odjemalce pri vsakem funtu saj za eno unčo.
Da so za to goljufijo v inoralič-nem oziru odgovorni v prvej vrsti vodje trusta. nam ni treba niti malo dvomiti, toda povsem drugo vpraša-! nje je. hode li mogoče tudi dokazati njihovo krivdo tako, da bi končno prišla \sa stvar pred zvezine porotnike. kteri bi tudi spoznali. da je trust zakrivil velikansko goljufijo.
Tenia tudi vprašanje je v resnici le stranskega pomena, kajti glavni pomen te obravnave je ta. da je sedaj povsem dokazano, da je Roosevel-lova politika preganjanja "roparskega bogastva" pri nas sedaj za utalno etablirana in da se proti njej ne da ničesar opraviti. Princip, da ostane zločin še vedno zločin, tudi ako ga izvrši kaka brezvestna in bogata korporacija, in da je treba in-dividuelne provzročitelje takega zločina vedno kaznovati ravno tako, kakor vse navadne tatove in roparje, ostane tudi v nadalje nespremenjen, in sicer kljub vsemu upitju lanskega leta o "paniki" in kljub vsestranskim poročilom o dobrih časih, ki so nastali sedaj, ko pride na Roosevel-tovo mesto konservativen predsednik Taft.
Jugoslovani in njih zavezniki.
Dejstvo je. da eksistira danes v K\ ropi mnogo očij. ki se obračajo poželjivo po Balkanu. Slovanski narodi pa -o preslabi. da bi se mogli ubraniti dovolj u-pešno pritisku. -kterim sili proti iztoku takozvani " Drang nacli Osten". Šestdeset milijonov v Nemčiji in deset milijonov Nemcev v Avstriji si seka sistematično pot proti orijentu. Nemčija je zalo/tla več milijard kapitala v svojo Ragdadsko železnico v Mali Aziji, ki pa pričenja pravzaprav v Hamburgu in gre preko Rerolina. Draž-J dan. Prage. Dunaja. Belgrada. Niša
naša resolucija se giblje strogo v mejah realnosti, t. j. tega, kar moremo v trenutku res doseči." — "Torej etapna politika, kakor jo zasledujejo Cehi. odkar so prenehali s svojo abstinenco in so se pričeli udeleževati parlamentarnih sej na Dunaju, kar smatrajo kot prvo stopinjo k svojemu končnemu cilju?!" — Sim-i patični Medakovie se je vljudno nasmehnil. se naslonil s svojo orjaško postavo v svoj visoki stol in zamahnil z roko po zraku. Pisatelj ga je raz-I umel tudi tako.
Kakor znano, stoji koalicija na , programu zjedinjenja Hrvatske z Dalmacijo in Rosno v eno celoto. Za tak program, naravno, Madjarov ni bilo dobiti.
Storimo korak proti iztoku in za-1 denemo na srbsko in bolgarsko kra-, ljevino. Tudi tu so iskali srbskih I zaveznikov. Rusija je žrtvovala že 1 mnogo denarja in vojakov za svobodo svojih verskih bratov poti sultanom. Ali ta mogočna država nima niti ved -' no prostih rok. niti se ne more vedno udeleževati raznih balkanskih ho-matij. ker s tem spravi takoj vso za-padno Evropo proti sebi. Poleg tega j obstoji vedno nevarnost, da bi se pri tem hotel okoristiti ruski imperija lizem na škodo jugoslovanskih ele-I mentov. Zato so iskali razni krogi zveze s — Turčijo. fRumunijo in j Grško.
Kakor tudi zveni paradoksno, vendar se nam zdi to vprašanje najvee-| jega uvaževanja vredno,, in kakor da ima največ praktične realnosti na sebi. Združene balkanske države bi pomen jale močno armado poldrugega milijona dobre vojske in več tisoč
Sofije, Skoplja ter Carigrada čez Bo- I h".ostrelnih topov, spor po maloazijskih tleh mimo An-! ^dgarija in Srbija ste prvi spro-trore v Bagdad in naprej ob Evfratu 'iH t,( vprašanje. Potrkali ste pri in Tigrisu do Rudečega morja med :-,:lvnem faktorju.
Arabijo in Indijo.	*Sn,tan	dogovarjal z njiju za-
S to železniško žilo svetovnega po- stopinki ponovno. Ideja mu je bila bi se izlival nemški element i zel° simpatična, vendar je ostal velik
pesimist in ni v njeno realizacijo s svoje strani ničesar storil. Ni se mo--cl prepričati, da bi bila združitev vseh balkanskih narodov mogoča.
Abdul Hamidov pesimizem je bil upravičen zlasti dotlej, dokler je vla-
inena bi se
kakor kobiljice po ozemlju, na kterern žive danes slovanski narodi. Poleg tega Dranga kažejo slično tendenco razni krogi v obeh polovicah avstro-ogrske monarhije.
Proti taki vehementni sili je tudi združeno jugoslovansko pleme pre- j dal *,ari režim v Turčiji, ki je zati-šihko. O tem ni nobenega dvoma, in rai vso dn,Pp ™rode. Tak režim in ni sramotno, če si iščejo narodi zavez-, notranja korupcija na Turškem je ni kov in prijateljev. V zadnjem de- i ,ia-iala s«»s^njim državam polno po-setlet ju se je pokazalo pri balkan- | vodov za razne aspiracije „a škodo skih narodih uprav instinktivno, da I T™-ije. Sultan je te aspiracije — streme vsi po koncentraciji v svrho Vel,ka Barija, Velika Grška, Velika Srbija. Velika Rumunija
po koncentraciji lastne obrambe.
Na to pretečo nevarnost
za ves
dobro poznal in zato ni hotel verovati
Ralkan je opozoril slovensko javnost f v ^vršitev balkanske federacije.
__...	1	T/ n /I »i i A <1 rt i e>*vkn Ai^nK
Nemiri v St. Pierre na Miquelonu. j
St. John 's, N. F., 18. nov. — Iz I francoske kolonije St. Pierre, oziro- j ma iz otoka Miquelon, se poroča o j velikih nemirih, ki so nastali radi \ vprašanja glede šol. Na vsem otoku 1 .je le 30 policajev, dočim šteje prebivalstvi) f>000 osob. V slučaju, da se bodo nemiri ponovili, Ixxle odplula tjekaj angleška vojna ladja Brilliant, ki se sedaj mudi v tukajšnjej luki. Francoskih vojnih ladij namreč ni tukaj in najbližje so v Brestu, Francija. kakor tudi v Zapadnej Indiji. Včeraj je množica korakala po mestu in nosila seboj zastave Zjedinjenih držav. Pred konzulatom Zjed. držav je množica priredila konzulu lepo ovacijo. Na hišah so nabiti lepaki z napisi: "Svoboda ali pa smrti" Vse šole. koje vzdržuje ta-kozvana cerkvena stranka, so zaprte. Stranka, ki skuša pridobiti Zjedinje-ne države za to, da bi otok anekti-rale, je mnenja, da se jej bde posrečilo pridobiti tudi francosko vlado za to, da bode otok skušala prodati Zjed. državam.
Zadnje dni smo čitali v telegramih, ki so prihajali iz Sofije. Belgrada in Carigrada, da so iskali Mladoturki ponovno stikov s svojimi sosednjimi narodi. Najodličneji obojestranski krogi sklepajo prijateljstva in si zmenjujejo zastave. Kako velik mora biti strah pred zapadnimi velesilami. ako pozabijo Srbi in Bolgari na vsa grozodejstva, s kterimi je vladal svoj čas Turek nad njimi, in iščejo
zlasti dr. Henrik Tnma v svoji brošuri: "Jugoslovansko vprašanje in Slovenci". I^ahko rečemo, da je izražen v tem spisu velik in zanimiv program tako za Slowence kot za ostale naše bratske narode. Delo je izšlo poleg hrvatskega izvirnika v dveh slovenskih izdajah, tako da nam na tem mestu ni treba o njem širše razpravljati.
Dr. Tnma se ogreva v tem spisu — ki je vzbudil celo v krogih avstrij-1 st'dai zveze z »j^1 ske visoke politike toliko pozornosti. ; Znano ^ da so se lzr«*li Mlado-kakor ne še kmalo kak slovenski pu- ! turki za P<>P<>1*»> enakopravnost vseh bi i cistični proizvod, močno za zbli- I štirinajstih narodov, ki žive danes v žanje z Italijani, ker je v interesu tropskem delu Turčije. Ako ta pro-obeh. da se zavežeta skupno proti |	dejanski in dosledno izvedejo,
pritisku germanske sile. Pred ne- ie eotov°, da stopa zveza vseh bal-kaj leti so sprožili tudi gotovi slo-i kanskih narodov v svrho skupnega vanski primorski krogi misel zbliža- ^drževanja in obrambe v popolnoma nja z Italijo, ki — žal — ni imelo | nov stad,J- To Pa bi bilo velikan-praktičnega pomena.	;	Poetičnega pomena. (—)
V tem oziru bi bilo posebno pozdraviti poroko sedanjega italijan-	POZDRAV, skeira kralja s črnogorsko princezinjo Pred odhodom v staro domovino Jeleno. Toda pozabiti ne smemo, da j pozdravljam vse člane društva št. 7
izvira vse zadnje bližanje Italije k Jugoslovanom iz celo enostavnega vzroka. Če bi se posrečilo italijanski ekspanzivni politiki, da zasede del albanske obale, potem bode imela na ozkem delu Otranske morske ožine svoje trdnjave, kterih topovi bodo zapirali lahko vsaki avstrijski I: diji pot v odprto morje skozi ta le
N. S. P. J. v Claridge, Pa . svojega brata Vinka Zor, Pavla Zupančiča in Josipa Metelka. Vsem skupaj kličem: Na veselo svidenje!
New York. 18. listopada, 1908.
Ivan Zor.
Ne šel
Gostje: "Pijanci v drugi sobi vriš-sedemdeset kilometrov široki kan"1 ?e in razbijajo, da še oglušimo! Daj-
Naš italijanski "zaveznik" je gle- te jih pometati iz sobe!" dal doslej na Balkan pač iz razlo- Natakar: "Zdaj še ne; niso še pla-gov svoje imperijalistične politike, čali!"
Houston, Pa.
Slavno uredništvo;—
Zalibog, da danes ne morem kaj veselega sporočati. Dne 2. novembra je šel Mihael Smertnik zdrav in vesel na delo in ob 3. uri popoludne pa smo ga pripeljali domov; pri delu mu je padla na noge kara in mu zdrobila obe nogi. Imenovani rojak je že drugič ponesrečen pri delu. Sreča v nesreči je, ker je član podpornega društva sv. Štefana v Pittsburgh Pa.
Kar nas je tukaj Slovencev, smo sklenili, da se odzovemo Vašemu pozivu, da darujemo na oltar domovine nekaj denarja za uboge ustreljene in poškodovane ljubljanske narodne žrtve. Kako drugače pač moremo protestirati proti nesramni, kruti avstrijski vladi, ki strelja svoje davkoplačevalce s pomočjo poživinjenega vojaštva, posebno barbarskih, lopov-skih častnikov. Najbolje je, če se s podporo zavzamemo za uboge rojake, ki so nedolžno prelili kri za svojo domovino. Tukaj nas je nekaj Slovencev in vsak smo j>o svoji moči darovali za uboge žrtve. Slovenci, rojaki po Ameriki! Vzdramite se! Sveta narodna dolžnost vsakega je. da daruje po svoji zmožnosti nekaj centov na oltar domovine! Objed-nem pa poživljam slovenska društva v Ameriki, da ona prva pokažejo svojo narodno zavest in dolžnost. Ko bi vsa slovenska društva darovala vsaj po deset dolarjev, pomislite, kako lepo svoto bi poslali domov za krasen spomenik padlim žrtvam! Na | dan, slovenski rojaki in slovenska dmšt va v Ameriki
Pri nas so darovali: Po 25c. Louis Vovk, Matija Rus, Jakob Kranje. Mihael Smertnik, Blaž Križnik, Ivan Verliove, skupaj $1.75.
Pozdrav vsem Slovencem po širni Ameriki, tebi "Glas Naroda" pa želim obilo uspeha!
Ivan Verhovc.
Chisholm, Minn.
Cenjeni g. urednik:—
Prosim, uredite teh par vrstic v Vašem cenjenem listu "Glas Naroda".
iSicer nimam nič kaj veselega poročati. pač pa prežalostno vest. to je o smrti našega sina, brata in sobrata dmštvenikov sv. Jožefa. Dne 21. oktobra zvečer podal se je na delo v rudokop zdrav, čvrst in mlad, komaj 19 let stari Josip Terhlen in ob 4. uri v jutro odtrgala se je mala plast železne rude ter ga je na mestu usmrtila. Pokojnik zapušča tukaj brata, v starem kraju pa stariše ter štiri sestre in več bližjih sorodnikov v tej deželi. Pokojnik bil je član društva sv. Jožefa s sedežem v Chisholmu; društvo mu je z žalnimi znaki ter godbo na čelu sprevoda skazalo zadnjo čast. Njegova brata v imenu starišev izrekata društvu najtoplejšo zahvalo. Ne morem si drugače, kakor da priznam, da društvo je resnično edina podpora ljudem v nesreči. Še enkrat hvala vsem udeležencem ter priporočamo pokojnega v molitev ter njemu večni mir in pokoj.
Ivan in Peter Terhlen.
East Helena, Mont. Dragi Glas Naroda:—
Pri dobrosrčnih rojakih sem nabral par dolarjev za spomenik padlima žrtvama v beli Ljubljani, za kar Vas prosim, blagovolite sprejeti in imena vseh darovalcev ponatisniti v "Glasu Naroda"; darovali so sledeči: Po 50c: Josip Pucelj, Anton Šega, Alojzij Sporar, Ivan Kovač, Fran Čečelič, Jurij Ule, Fran Bencina, Iv. Ambrožič, Ivan Dejak in Miss Fannie Ambro. — Ignac Benedičič 30c. — Po 25c: Fran Prebil, Josip Ambro. Ivan Sašek, Kancijan Ivaneš, Fran Klemenčič, M. Kerin in Mat. Ambro. Skupna svota $7.05, ktero Vas prosim, da bi prejeli in ob priliki poslali v Ljubljano. Prihodnjič Vam pošljem tudi za pogorelce na Bledu, če mi bode mogoče kaj dobiti jpilo-darov pri tukajšnjih slovenskih rojakih.
Z odličnim spoštovanjem se priporočam	Josip Pucelj.
SLOVENCEM V POGLED.
Cenjeni zdravnik Collins N. Y. Medical Instituta:—
Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, ktero ste mi ska-zovali za časa moje bolezni. Uver-jena in prepričana sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobila popolno zdravje, nad kterim sem bila skoro obupala. Sedaj pa se počutim zdrava ko kedaj pred boleznijo, zato Vas priporočam vsem rojakom in rojakinjam po širni Ameriki.
Vas pozdravljam Her 'bilježfim z vsem spoštovanjem Vaša hvaležna Lucija Tori, Box 126, Meadow Lands, Pa.
Higijena živcev.
Zdravljenje živčjih boleznij je ena najimenitnejših nalog zdravnikov. Pravo spoznanje, ki smo ga pridobili o bistvu mnogih živčnih bolezni, o vzroku njihovega postanka, nam v mnogih slučajih omogoČuje pomagati bolnikom.
Važneje pa, nego zdravljenje bolezni, je zabranjevanje. Kako torej zabranimo živčne bolezni, kaj nam je storiti ali pustiti, da si ohranimo zdrave živce? Čim natančneje so nam znani vzroki živčnih bolezni, tem lažje je odgovoriti na ta vprašanja.
St evil ne bolezni živčnih organov i povzročajo procesi, ki se jih ne mo- j remo ubraniti, ki jih ne moremo odstraniti niti na nje vplivati; na primer, ako se kje v našem organizmu dela hud tur, ako se po nesreči težko poškodovali na glavi itd. Pred enakimi nezgodami nas tudi največja previdnost ne more varovati. V mnogih slučajih bi se vzrokom, ki so krivi živčnih bolezni, dalo izogniti, ako bi ne zabranjevali tega nepoznanje raz- : mer. nepremišljenost in lahkomiselnost.
En vzgled nam razloži. Delavci, ki , so izpostavljeni pogubnemu vplivu ! svinca, kakor črkostavci, slikarji, lončarji itd., sprejemajo s prahom, s ponesnaženimi jedrni in enakimi stvarmi sleherni dan prav majhne! količine svinca v telo, tako majhne, da bi se komaj dale določiti. Toda v krajšem ali daljšem času se tega strupa toliko nabere, da se pokažejo težki znaki zastrupi jen ja, kakor kolika. neuralgija, ohromenje rok. epi-leptieni napadi in enako.
Glavni dostop strupa je skoz usta. Ako bi delavci uživali svojo hrano le zunaj delavnic, napolnjenih s strupenim prahom, in potem, ko so odložili svoje s strupenimi snovmi pomazano delavniško obleko in si skrbno umili | roke ter izplahnili usta, potem bi si \ pač bistveno zmanjšali nevarnost za- i strupi jen ja — popolnoma se je izogniti je skoro nemogoče.
Novejša doba je spoznala tudi nevarnosti alkohola za telo in duha človeka in njegovega potomstva. Daleč si seveda še nasprotujejo mnenja, da li so samo velike ali tudi majhne količine alkohola nevarne, ali je vsak-1 danje zmerno uživanje bolj škodljivo. ali pa prilični izgredi. Gotovo dejstvo je, da nekteri ljudje lahko prenašaajo dolgo časa veliko alkohola. ne da bi jim znatno škodovalo, drugim pa da že majhne množine alkohola slabo dejo. Ves svet si je v tem edin. da nezmerno uživanje škoduje. kakor pač liezmernost v vsaki stvari škoduje.
Popolna abstinenca je pa za veliko ljudi vsled poklica in drugih okolno-sti težko izvedljiva in zmerno uživanje alkohola jim očitno ne prinaša nikake škode. Od njih torej ne gre zahtevati absolutne abstinence. A nujno jo je priporočiti vsem, ki jim nezmerno uživanje alkohola že škodovalo na zdravju; zlasti ker izkušnja uči. da se lažje popolnoma zdržijo nego pa samo nekoliko. Abstinenca je potrebna nadalje vsem, ki alkohol slabo prenašajo, ki se tudi po zmernem uživanju upijanijo in trpe hude posledice (mačka). Abstinenca je potrebna za otroke in dozorevajočo mladino. Preje so zdravniki mnogo priporočali vino in pivo za krepilo slabotnih otrok. Moderna medicina pa je spoznala veliko napako tega. Dalje ko se varuje mladino pred al-koholičnimi pijačami, toliko bolje je vsekakor za njen duševni in telesni razvoj.
Kdor hoče svoje živce ohraniti zdrave, naj bode zmeren v alkoholu! Kdor se hoče popolnoma zdržati, te-! mu ne branite! Čas je, da se z nasilnostjo naših pivskih šeg pospravi!
Snaga, treznost, čistost, ki ohranjajo človeški rod, so temeljna načela, ktera se morajo vcepiti že otroku, kterih se mora pa zavedati tudi odrastli človek, ki želi imeti telesno in duševno zdravih otrok, ki hoče imeti pred vsem zdrave živce.
Gotovo je, da je mnogo doseženo, ako strogo skrbimo za snago, ako ne pijancu jemo, ako živimo čisto; toda popolnoma s tem le ne moremo obvarovati svojih živcev pred boleznimi.
■Zdravju živcev žugajo jako velike nevarnosti iz telesnega in duševnega prenapora- Prenapor živcev s telesnim delom je veliko redkejši kakor z duševnim delom; vendar provzroča tudi često razne zmotnjave v našem živčevju. Omenimo naj krča vsled napornega pisanja. To je čisto navadna nervoza. Krča v prste dobe seveda največkrat le taki pisarji, ki so že itak bolni na živcih. A kriva je krča cesto tudi slaba metoda pisanja.
Dandanes, v dobi športov, ne smemo pozabiti opozoriti, da športna pretiravanja lahko zelo škodujejo živcem. Po prevelikih naporih rado nastopi razburljivost, nervoznost.
Navadno se po takih momentih raz-burljivosti zmanjša živčna delavnost. Občutljivost očesa, ušesa, čutov poje-
Slovensko katoliiško
Ck
podp. društvo
svete Barba r
ZJedlnJene države Severne Amerika
Sedež: Forest City, Pa,
nodneau Janu.rJ« I90J v
-o—o-
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZU ZAVEfiL, P. O. Box 374, Ferest City, Pa, Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, "Km L tajnik: IVAN TELBAN. P. 0. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, OU* Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 637, Forest City, Pm.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega tdbora, Wefcr, _
KAROL ZA T. AR, L nadzornik, P. O. Box 647, Forest City, P* FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddock Avanu®. dock, Pa.
FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, ir»— JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Bjx 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik. P- O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. BoxM*> Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA'
ZA BOŽIČ
in NOVO LETO pošiljajo Slo-
___venci kaj radi
DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi
FRANK SAKSER CO.,
82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, OHIO.
Bratom Slovencem in Hrvatom
naznanjam, da imam naprodaj izvrstmt. do ra in nnravna vina. Stare-inuje cena, bodid črnemu ali belemu galotia 40 ct Novemu pa 35ct. galona Yse s posodo vred. 3Ianjših naročil od 5<> galon n« sprejmem. Z naročilom se pošlje polovico denarja naprej in dru<ju polovica se plača pri sprejemu vina. Vsak naročnik vožnino sam plača. Prosim, da vsaki naročnik pošlje natančni naslov kam naj vino pošljem.
*
m ^
ascottla m priporoča posestnik vinogradov
Frank Stefanich,
R. E. No. 7,
Box 81,
FRESNO, CAL.
ma, tak isto spomin — slednjič nastopi popolna apatičnost, ki je pri gorskih turah največkrat kriva nezgod. Ako se tako prenapori ponavljajo, lahko pride do velikih živčnih bolezni, ki trajajo lahko cele mesece. Blagodejne učinke športa taka pretiravanja.. ki jim je največkrat vzrok bolna častihlepnost, absolutno para-lizujejo. Zato se jih je ogibati!
Da prenaporno duševno delo provzroča nervoznost, je splošno znano. A vidimo jo večji del le pri ljudeh, ki si ne privoščajo zadostnega počitka, ali kterih delo je združeno z močnimi duševnimi razburjenji. (Pisa-telji.)
Kdor dela, potrebuje počitka, kajti kakor telesno, tako utruja tudi duševno delo. Ker morajo pri duševnem delu živci v veliko večji meri sodelovati, se tudi močneje utruja in odpočitek je zato dvojno potreben. Najbolj se odpočijemo s spanjem. A baš zadostnega spanja primanjkuje duševnim delavcem največkrat.
Splošno razširjena je razvada, da družabne zabave (veselice, koncerti itd.) predolgo trajajo; one pač spodbujajo zdelane možgane kakor bič ali ostroge utrujenega konja, a ne prina-
šajo resničnega odpočitka in razvedrila.
Kdor mora s svojimi možgani ves dan delati, ne more pogrešati nočnega počitka.
Delo je potrebno, kajti ono ohranja živce in mišice zdrave in prožne, ono ohranja duha svežega in veselega, dočim škoduje lenoba duši in telesu. A le oni ostaja sposoben za delo, ki uživa potrebnega odpočitka.
Odpočitek pa mora biti res odpočitek. Ako gre na pr. kdo odpočivat od duševnega dela na veselico in tam ostane pozno v noč, ta se gotovo ne spočije.
Zmernost v delu, omejevanje razvedril. skrb za zadostno spanje, to vse je potrebno, da si ohranimo zdrave živce. Je torej, kakor vidimo, v naši moči, da obvarujemo svoje živce Škode in jih ohranimo dobro. Lahko pa storimo še več za nje. Moremo jih namreč s primernim načinom življenja in pravo dijeto okrepiti in utrditi proti nevarnostim, kterih se no moremo ubraniti, ali ki se jih nismo znali ubraniti.
Rojaki, naročajte m na "Glas roda", največji in najeenajii dnevaik.
Jugoslovanska
Uorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI;
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, Til Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu ▼ ■fioyi.)
Glavni tajnik: JTTRIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, m*™ Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNTK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 67, Brad-s •lock, Pv
ALOJZIJ VIRANT, IL nadzornik. Cor. 10th Avenue & Globe Street, South Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Evaleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 116 7th Street, Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK H. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, 333. porotnik, 6312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVE C, 711 North Chicago Street,
Joliet, ILL
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov Im drage listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Bex 424, Ely. Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne posiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nebe-nem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poiiljstve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe ed strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti	podatki v*aka pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA."
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Skupno postopanje jugoslovanskih poslancev v državnem zboru. Ljab-
l .i *• S . vc;nr**	da jt* <.pra-
vič<n<> dt>iiiiifvanj«*, da st- morila že v dtijrlednem <"a<u izvoli parlamentarna k«'Ui;^ija ubefa klubov, ki orno-fro«"-i .skupno jm'Stopanja v va/nili vprašanjih. Da je to mopoče, dokaru-,/e tudi -kii|»:ii klub ju r«»sl<>van>kiih delegatov v zadnjem zasedanju. Želeti bi bilo, tla res pride do kupnega nastopa vseh jugoslovanskih državnih jMislaneev.
Umrli so v Ljubljani. I>ne 2f>. okt. Marija Bersrant, jrostija. ti!» let. Andrej Boj želj, delavee. 68 let. Mihael Zajrar. hlapee. 10 let.
Dne 26. okt«rf»ra. Anton Jančar, deiave*, 5ti let. Ivan Simik. poaest. sin. 1 »lan. Ivana Sirnik. posestniko-va žena. 23 let.
Dne 27. oktobra. Fran Poljane«, zidar, 77 let. Alojzij Mwutar, gosta* 48 let.
Dne 28 oktobra. Katarina .Jereb, lelaWeva žena, 43 let.
Nesreča na železnici. Ko »ta se 5.
lov. t fit. Petru obdrpnila dva vlaka in je pri tem skoeil sprevodnik Mat. Kralj, roj. 1H73. I., stanujoč na Vodovodni <*»sti št. 28, 7. voza. se je na levi nogi tako poškodoval, da je moral v deželno bolnico v Ljubljani.
Nemško gledališče v Ljubljani je navadno tako prazno, da bi se moral podjetnik zjokati, ko bi ne imel zagotovila, da ma "Kranjska hranilnica" poplača ves izpadek. Če Mahr ne naiene fvojih tfojenoev in Hutho-va svojih gojenk in fe ni vojakov 6 prostimi vstopnicami, bi se ljudje lahko »ed predstavami ''slepe miši lovili". Samo v ložah sedi tista nemška "hrfratija", ki v*a skupaj nič rhe zaleže. Igralci in igralke so že kar is sebe zaradi slabega, obiska. !'-rralke tudi še radi tejra. ker so le-toe izostali tisti '*kavalirjiki so sieer potrpežljivo plačevali drage o-bleke in dobre večerje. Že komaj čakamo. da bi se rnotrli s temi "kavalirji" malo pomeniti, pa nobeden nam ne<-»* .-tori t i veselja, da bi kaj *4 začel'', lu tako se morajo iirralke zadovol je vati s restilei ki im;.jo sicer lt<pe uniforme, pa nič cvenka in nič kredita.
PRIMORSKE NOVICE.
Is domotožja se je usmrtil v Trstu vojak bosan-k<■ -hercepovinskega polka. Kosta Solaja. Z nožem se je štirikrat zabodel v spodnji del telesa in enkrat v vrat. Poškodlie so bile tako hude, da je bila \>aka zdravniška pomoč odveč.
Brezsrčna mati. 39Ietna Katarina Žgur iz Postojne je pustila v Trstu lOletno deklico na cesti čez noč, ne da bi se kaj zanjo brigala. Kaznovana bo oblastveno zato.
Z nožem v vrat je bil zaboden v Trstu JOIetni koti ar Leopold Sed-mak.
Dva "Eulenburga" v Gorici. Nedavno okoli 9. ur«' zvečer, je Šel čevljar J. Medveaeek po Dolgi uliici proti pokopališču v Gorici, kar ga pograbita dva človeka, o kterih pravi, da sta Kt'iwa. ter <ra držita in mu vzameta. kar je imel denarja. Potem pa >1a Lra ti>čala k sebi t»-r uganjala ž njim !>-<"• i. vsled kterih r-o morali prinesti v goriško >n»lnieo. Splošna t«./-ba j«-. da je v Gorici za javno var-nost vm' premalo poskrbljeno.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Obesil se je v Mariboru 381etni poštni sluga Jakob Schrimpf.
Umrl je v Gradcu oskrbnik Anton I>«»l»rauz (Dobrove), doma iz Pod-
srede.
Pobit je oken na nemški telovadnici v Ptuju so inscenirali, kakor poročajo nekteri listi Nemci sami. da bi imeli zopet povod za napade in tolo-vajstva. Ptujska mularija je vsega zmožna.
Nemški razgrajači v Gabrju. Dne
."». nov. zvečer sta prišla v gostilno Marije Lasmanove dva znana nem-Mkutarja ter sta zahtevala pijače. Ker sta oba gostilničarki znana kot pr«-pirljiwa, jima je rekla, da nima za nj*" -»če. Na to >ta. ta dva fanta [►utrgali. "enske lepake, ki so viseli v gostilniški sobi na steni ter šla ven. Kmalu potem pride cela tolpa od Itebenheimove gostilne pred I^asmanovo krčmo ter poskusi vdreti v gostilno, ker se jim pa to ni posrečilo, so razbili nad dvajset šip. V Lasmanovi gostilni je sedel nek Rup-nik, ta je, ko se je začelo pobijanje in razgrajanje, stopil ven, da bi razgrajače pregnal, toda nekdo pa je takoj udaril s palico po glavi. Rup-nik, ki je sam tudi znan pretepač, je napadalca naskočil z nožem. Žan-darmerija je bila kmalu na mestu, pozaprli so že nekoliko razgrajačev, drugi še pridejo na vrsto.
Otroka ukradla. V Mariatrost pn Gradcu je prišla k rodbini Mayer neka 24 let stara Marija Sehwarz. ki je prosila naj te jo sprejme za deklo. Maverjeva rodbina jo je sprejela. Nedavno je Sehwarz rekla, da mora iti po delavsko knjižico. Šla je in vzela s seboj Maverjevo 4Ietno nečakinjo. vrnila se pa ni. Ženska je otroka odpeljala.
Nemška mestna hranilnica ali šparkasa v Celju močno nazaduje. Iz
n.jenrii jxiro«"i] posnemajiio, tla se je svota vseh njenih hranilnih vlog znižala v 1. 1906 za 56.918 K 85 vin., 1. 1W7 pa ž** za 809.533 K 22v. Torej je t«->ra že skoraj 1 milijen kron. Začetkom leta 10ft8. je bilo pri tem nemškem zavodu torej hraniljili vlog
>j 11J3C2.307 K 99 vin. Koncem meseca -eptembra v 1908 1. pa je imela nemška mestna šparkasa v Celjn samo še 11,007.555 K 77 vin., torej so padle njene vloge v 9 mesecih letošnjega leta zopet že za precej več kot p 1 milijona kron. To so podatki, ki jih šparkasa pošilja sama v svet.
Blamirani celjski nemškutarji in nemški odvetniki. Celjsko okrožno
sodišče je ustavilo preiskovanje prost roje vodju Vrečtu zaradi krivega pričevanja in tatvine. Poštni uradnik Winkler, kteri ga je obdolžil tatvine se bo moral pred sodnijo zagovarjati zaradi razžaljenja časti.
BALKANSKE NOVICE.
Predlogi srbskega delegata v Carigradu. Carigrad, 4. nov. Srbski delegat Nova kovic predlaga v spomenici turški vladi, naj podpira srbske zahteve, da postane Bo?na in Hercegovina avtonomna provinci j a pod turškim princem kot namestnikom, za kar bo Srbija odpoklicala svoje ma-cedonske čete. Turčija naj v zvezi z Rusijo in Srbijo napravi avstrijski vodilni vlogi na Balkanu konec.
RAZNOTEROSTI.
Za splošno slovansko sporazumi jell je. Petrograd, 5. nov. Progresisti so priredili zborovanje, na kte.em se je razpravljalo o balkanskem vprašanju. Zborovanju je predsedoval poslanec J. N. Efremov. Prvi je govoril Aleksander pl. S t alio vie. V svojem govoru je naglašal. da je napočil moment, da liusija razbije berolin--ku jhjgodbo ne v srvojem interesu, marveč- v interesu jugoslovanskih narodnosti. Ce Rusija kategorično ne Izjavi. <la ne prizna aneksije Bosne in Hercegovine, Srbom ne preostaja drircrega, kakor odločiti se za samoti.ur in pričeti z vojno. Prof. Pogodin je izjavil. <la je zedinjenje Slovanov na Balkanu mogoče edino v slučaju, ako sc ruska duma obrne na Bolgarijo < predlogom, naj se sporazume s Srhi jo proti skuj>nemu sovragu. Nadalje je naglašal, da je treba z vso vnemo delovati za (»oljsko - rusko sporazumi j en je, zakaj edino v tem -lučaju bodo balkanski Slovani zrli v Rusiji resnično zaščitnieo slovaa-stva. a ž njo bodo jeli sinupatLzirati tudi avstrijski in poznanjski Poljaki, s čimer bo silno oslabljena Nemčija.. Grof Bobrinskij je poudarjal potrebo v sedanjem momentu postopati roko v roki s Turčijo, čes, da je Turčija za Slovane manj nevarna, kakor katerakoli druga država. Poslanec N. N. Lvov je izražal zahtevo, da mora Rusija odkloniti priznanje aneksije Bosni in Hercegovini in sicer pred vsem radi ohranitve historične misije Rusije kot zaščit n ice slovanskih interesov. Predsednik poslanec Efremov je izrazil prepričanje, da ruska duma in rusko javno mnenje ne bo--ta dala dovoljenja vladi, da odobri a nek si jo Bosne.
"Bastile" je bilo ime trdnjavi v Parizu, ktera je služila za zapor, kamor so francoski kralji zapirali politične in sebi nevarne ose-l»e. Na ti-s»hV nedolžnih ljudi je bilo tu zaprtih, o kterih ni bilo nobene zabele-žbe. 'Kralji so dali kar j»o noči vlovi-ti kako osebo in jo vrgli v grozen zapor. kjer je ostala do smrti. L. 1789 je ljudstvo naskočilo trdnjavo, in ko je iz nje izpustilo vse vjetnike in o-rožje pobralo, je trdnjavo razdejalo. Ključ t it 1 Bastile je Lafayette s seboj
Ameriko pri nesel in tra podaril prvemu predsedniku Geo. Washingtonu Ta ključ visi še danes v veliki dvorani njegove palače v Mount Vernon.
Zopet škandal na Ogrskem. Minister "grof Andrassy je sklenil s socijaJnimi demokrati pakt. s kterim jim je obljubil 25 do 30 mandatov. a zato ne smejo soc. demokratje več agitirati proti njegovi pluralni volilni pravici.
Pruske si kane. Pruske šikane proti Poljakom postajajo vedno nezno-snejše in neumnejše. Tu nekaj primerov. kterih bi lahko prinesli na tisoče. V Kartuskem ni mogel Vojteh Vileevski z Baninja nikakor dobiti dovoljenja, da si postavi hišo. To je ena naj^avadnejših šikan, da Poljakom ne dovolijo zidati. V barako, v kteri je stanoval, sta prišla župan in občinski sluga, vzela ven in odnesli okna in vrata. — V vasi Mihalovo nad Vislo nasproti mestu Grudencu je prosil Valentin Bet tin, da bi mu dovolili popraviti pogorelo hišo. Dolgo časa mu niso hoteli dvoliti, slednjič je pa dobil dovoljenje, a pod pogojem. da ne bo nič bolje naredil, kot je bila pred požarom. — V Zninu je jMilicija v neki železni trgovini kon-fiscirala kose z varstveno marko " Kosciuszko", ktere izdeluje nemška t vomica U. T. Kuhlmann Sohne v Schlenbuscihu. okraj Solinaren. — V vasi Bron kovicah je .j>olieija z zidanega znamenja ob cesti, ktero so postavili Poljaki, iztrgala poljski napis in imena ustanoviteljev. — Nedavno se je končala pravda Andreja Wozniaka v Holsterhausenu. ki je pred letom dal napraviti križ z poljskim napisom na grob svojemu otroku. Policija je križ konfiscirala radi poljskega napisa. Wozniak se je pritožil. pravda se je vlekla celo leto po vseh instancah in se je slednjič končala s tem, da je "Wozniaku policija naznanila, da umakne konfiska-eijo. — Nekemu Poljaku, ki je napravil neko ulogo na vlado, je doti-čni uradnik v vseh dokumentih svojevoljno popravil ime "Boleslav" v
" Sehmerzreich'Kljub temu ne gi-nemo, odgovarjajo Poljaki.
NAZNANILO.
Slovensko katoliško podporno in-štvo QV. JOŽEFA it 12 J. a K. J za Pittsburg, Allegheny, Pa., in okolico ima svoje redne eeje vsako drug*
Družtvemkom se naznanja, da bi a« istih v polnem številu udeleževali te> redno donašali svoje mesečne prispev ke. Nekteri udje, ki se radi od dalje aoeti ali dela ne morejo sej udeležit) naj svojo mesečnino na nekterega ii med izvršujočih uradnikov pod spuria navedenim naslovom dopošiljajo.
Pri redni društveni seji dne 8. der 1907 izvoljeni so bili sledeči uradniki za leto 1908:	*
Predsednik Fran Kresse, 5106 Natrona Alley, Pittsburg.
Podpredsednik Ivan Borštnar. 58 Spring Garden Ave., Allegheny.
I.	tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny.
II.	tajnik Fran Strniša, 101 Villa *lt.. Allegheny.
Blagajnik Ivan Arh, 79 High St., Allegheny.
Delegat Ferdinand Volk, 122 42nd Sit., Pittsburg.
Odbor:
Ignac Derganc, 58 Troy Hill Road. Allegheny.
Anton Lokar, 28 Troy TTU1 Road, Allegheny.
Fran Hrovat, 5103 Butler Street. Pittsburg.
Jakob Laurič, 5106 Natrona Alley Pittsburg.
T van Kašček, 2 Water Alley. A1 legheny.
Ivan Mastnak, 49 Perry St., ABeg heny.
NAZNANILO.
Vsem Slovencem in Hrvatom v Cherokee, Crawford Co., Kansas, kteri mi kaj dolgujejo, naznanjam, da pridem dne 28. novembra na Carono, Kansas, in bodem obiskal vse dolžnike. Kdor mi ne bode plačal, obelodanil ga bodem v vseh listih s polnim imenom.
Joe Spolak,
(18-20—11)	Carona, Kansas.
Kje ste MARJETA in MARIJA PO N1KVAR? Rojene ste v vasi Sleme. fara Sv. Trojica na Blokah. Prosim, kdor ve izmed rojakov za naslov, naj ga naznani na: Joseph Štrukelj, 1428 Lawrence St., Denver, Colo.	(18-20—11)
Kje je IGNAC HERVATHT Služil je v Poli pri vojakih in sem je prišel meseca junija. Oglasi naj se pismeno ali pa ustmeno pri "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, kjer izve vse potrebno.
PROŠNJA.
Znano je čitateljem "Glasa Naroda", kakor tudi drugim Slovencem po Ameriki, da je pogorela mnogim Slovencem v Chisholmu, Minn., vsa njih lastnina ob priliki velikih gozdnih požarjev, ki so divjali v onem kraju. Tamojšni Slovenci se nahajajo v najhujši bedi in siromaštvu ter nujno potrebujejo radodarne pomoči. Obračamo se ponovno do vseh radodarnih rojakov, ktere ni prizadela kriza, da blagodušno po svojih močeh prispevajo z malimi darovi ali večjimi, kakor kdo more, v korist nesrečnih pogorelcev v Chisholmu, Minn. Vsa darila naj se blagovolijo pošiljati na "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, ali pa na Rev. John Tscholl, Chisholm, Minn. Vsem darovalcem se že vnaprej v imenu človekoljubja kar najprisrčneje zahvaljujemo.
V imenu slovenskih pogorelcev na Chisholm izrečem vsem dobrotnikom presrčno hvalo. Pričakujemo še od družili rojakov pomoči.
Chisholm, Minn.
Rev. John Tscholl, župnik.
Kje so rojaki ANTON TANKO, FR. TANKO, VENCELJ ČAMPA in FRAN ČAMPA f Vsi so doma iz Vine pri Sodražici. Za časa krize so dobro jeli, pili in pa 66 igrali in sedaj so jo popihali v druge kraje brez da bi omenili, kedaj nameravajo plačati $226.63, za ktero svoto so se zadolžili. Varujte se enakih ticev! — Andy Arko, Box 531, Newcomerstown, Ohio.
JOHN KRAKER
EUCLID, O.
Iščem brata IVANA FATUR, doma iz Zagorja na Notranjskem. Pred dvemi leti je bil v Somerset, Colo., in od tedaj nič več ne čujem od njega. Prosim cenjene rojake, kdor ve kaj o njem, naj mi blagovoli naznaniti njegov naslov, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Max Fatur, Box 74, Trestle, Pa.
Elegantna 20 let ura tenkega modela.
Lovski pokrov krasno graviran, z zla' jm delan, se navija zgoraj, amerilko kolesje in sedem rubinov. Garantirana za 20 let; z veriiico za dame ali gospode.
Če jo vi-
$3.75
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Rudeče vino (Concord) prodajam po 50 centov galono; belo vino (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 60 GALON.
BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenie sedaj $13.00. TROPINO-VEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 galona. — Najmanje posode za žganj eao 4y2 galone.
Naročilom, je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER.
Euclid, Okla.
Pozor Rojaki!
Gotovo pomoč v bolezni zadobfte, ako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki:
THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA
On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor:
bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, ži%'Čne bolezni, bolezni srca, _ katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, pol učijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, inazulje. srtiečino, lišaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok. padanje maternice, neplodovitost i. t. d.
On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene.
Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.—
ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trosite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov:

THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th ST.,	NEW YORK N. Y. J
Zdravju
najprimernejša pijara je
L, B 1 3 V F> 1 VO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega brnela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svujo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
L,elsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
dite, jo kupite. Mi jo vam pošljemo na naSe stroške po express C. O. D. dajo preiičete, in Ce vam ugaja kot vsaka $15 ura, plačajte $3.75 in ura je vaša. Povejte, če hočete Žensko ali moiko uro.
IV*. C. FARBER, 28—225 Dearborn St., Chicafo, III-
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA
▼ina,
NA PRODAJ.
Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona
Staro belo ali črno vino 50 centov
galona.
Reesiing 55 centov ealona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vi mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Sladki moSt 24 stekl. $5.00. Novo vino od leta 1908 ima posebno nizko ceno.
Pri večjem naročilu dam popust. Z poStovanjem
STEPHEN JAKSE,
Crockett. Contra Costa C«., California.
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
-v/vs NajpripramejSa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, sv-
x . *
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO,
VHipoiiJ a»vodeni novi parobroil ha dva Tljftka imajo brecfidnl brzojftv:
AIiIOB, IjAURA, lOATgpiTA WASHINGTON, ABQESTDIA.
V naneeik nanju in jnnija ne bodetn igonj Ufatenn bndovii pel. ■ drain* it draga nova potalik*! I
parnik*.	M
Cm fožnih listkov Iz NEW YORICAIza III. razrid tolda;
TEST A
J
/
WTJBW-OB............................................
BIS KM.. ____________________________________________ f'j * —
SA6BBBA........................................ 129,30
KABIiOYCA.......................................................$29.26
IL BACTHm do TBOTA an B1K1L................. tfdOG, $60.0$ M #60.00
V padišahovej senci
Kmt May; sa "Gift* Naroda" priredil L. P.
TRETJA KNJIGA,
IZ BAGDADA V STAMBUU
(Nadal jevanj«.)
•"Odkar >mu se sešli z Bejati je bil tvoj nasvet vedno pogubonosen."
"Ne vem če je res, dasi se nečem1 z vami prepirati. Jaz nisem Alah, temveč človek, ki se lahko znnoti. -Dosedaj ste mi radovoljno prepustili vodstvo, ker ste mi zaupali; Jcer je pa vaše zaupanje v mene zginilo, odstopam od svojega mesta. Mohamed Emin. ti si najstarejši med nami; ti prevzemi čast našega vodje! *'
Tovariši :ii-o pričakovali kaj takega; toda zadnji stavek je imel v sebi preveč časti za Mohamed Emina, da bi jo slednji odvrnil od sebe.
"Ali si govoril iz prepričanja, emir? In res meniš, naj postanem jaz Todja našega oddelka?"
"Da, ker si moder, močan in hraber."
"Hvala! Toda kurdskega jezika ne morem govoriti."
"Jaz rad prevzamem službo tvojega tolmača."
"Sicer pa," dodenem še, "pridemo kmalu v kraje, kjer se govori arai*4ko."
"Ali so tuli ostali zadovoljni s tem predlogom?" vipraša Mohamed Emnn.
"Hadži Halet" stori, kar mu jaz rečem, in Angleža hočem takoj vprašati."
Ko razložim Angležu ves položaj, reče suhoparno:
"Ne bodite neumni. 'Sir! Sem že zdavnej opazil, da Hadedine sree tišči. Mi smo kristijani in smo njim veJiko prečloveški. Well!"
"Zadeli ste pravo, master. Vprašam vas le, če pripoznate šejk Mohamed Emina kot našejra vodja?"
"Yes, če so.mu pota znana. Sicer pa k vragu z vodjem. Sem Englishman in delam, kar hočean!"
"Ali naj mu povem vaše mnenje?"
"Povejte mu, in radi mene mu tudi povejte Še kaj druzega. Jaiz sem zadovoljen če prevzame vodstvo naša gorila, ogljar Alo."
Nato i~e tihnicm k Mohamed Eminu in ima rečem:
"David Lindsay-be j je zadovoljen. Njemu je vseeno, kdo je poveljnik, ti ali ogljar Alo. On je emir iz Inglistana in dela. kar se mu poljubi."
Šejkov obraz se potemni.
"Kdor v mene zauqiSi, bo zadovoljen z menoj," odvrne. "Toda govorimo o ujetem Bebeju. Zaslužil je smrt. Ali naj ga ustrelimo ali obesimo?"
"Živi naj. Povedal sem £ že. da sem zastavil svojo besedo za njegovo življenje."	e
"Emir, tvoja beseda ne velja več, ker sem jaz poveljnik. Kar reče poveljnik se mora »roditi!"
44 Kar reče poveljnik, se zgodi šele tedaj, če so vsi zadovoljni. Jaz :ie pri pu-t i m. da se prelmni moja beseda." "Efendi!"
"Šejk Mohamed Emin!"
Tu (»»re^-tie mali hadži Halet' Omar svoje pištole i-/.za pasa in me vpraša :
"Sidi. ali želiš, da pošljem enemu izmed nas krocljo v glavo? Pri Alahu. če rečeš, takoj spolnem svojo grožnjo!"
"Hadži Halet' Omar. vtakni svoje orožje za pas, ker smo prijatelji, da-i -o Hrtdedini | »o/a bil i na prijateljstvo." odvrnem mirno.
•*Go?pod. mi nisn o |x zabili." odvrne Am a d el Gandiu*. šejkov sin: "toda pozabiti ne tmcA, da -i kristijan v družbi pravoverni« inosleminov. Tu veljajo postave kurana. in kristijan nas ne sme zadrževati. Branil si že brata ujetega šejka; njega samega ti pa ne izročimo. Zakaj si nam vedno zapovedoval naj streljamo na konje? Ali smo morda dečki, ki rabijo orožje za igračo? Zakaj prizanašamo izdajale«? Nauk, po kterem se ti ravnaš, ti lahko vzame tvoje življenje!"
"Molči. Amad el Gandur, ker si šP deček, dasi nosiš ime junaka. Spoznaj prej može. predno govoriš!"
"Goapod." za kliče jezno, "jaz -eni mož!"
"Ne. ker če bi bil m«<ž. bi vedel, da slednji svoje besede nikdar ne sme prelomiti."
"Saj ne prelomiš -v oje besede, ker bomo mi Bebeja kaznovali in ne ti."
"In jaz pre|*»vedujem !"
"In jaz zapovedujem!" zakliče šejk Mohamed Emin. ko jezno vstane.
"Ali ti zapoveduješ tukaj?" *.ra vprašam.
"Morda ti prH|»oveduješ?" mi odvrne.
"Da. Moja zastavljena Iteseda me sili k temu."
"Tvoja (m-čila pri na- n** velja. Mi se ne pustimo več vladati od moža, ki i.jtibi . sovražnike. Pozabil -i. kar sem ti dobrega storil. Sprejel sem te kot «r>>ta. ko -i prijel k meni; dal sem ti celo konja, ki je vreden
■"•Mohamed Emin, zgubil si ljubeaen in spoštovanje treh mož, ktero si do danes užival; trije molžje so za tdbe in za tvojega sina zastavili svoje življenje in tbi ga še danes."	,
Efendi, oprosti!"
"Saj nisem jezen."
4 4 Vzemi vranca!''
"Nikdar!"
"Kaj hočeš mene starca kaznovati in zasramovati mojo sivo bradof"
"Ravno tvoja starost in tvoji sivi lasje bi ti morali povedati, da jeza ni nikdar dobra."
44 Ali naj se menda med otroci Hadedinov pripoveduje, da je 'bilo šejku "Mohamed Eminu vrnjeno darilo, ker ni bil vreden da ga podari?*'
4'Govorilo se bode!"
"Emir. grozovit si, 'ker mečeš sramoto na mojo sivo glavo."
"Ti sam si me sramotil. Bil sem tvoj prijatelj in ljubil sem te; tudi danes ti odpuščam. Vem kakšna sramota te čaka. ko se vrneš 'k svojim in pripelješ s seboj vranca; rad bi ti .pomagal, toda ne morem."
4'Prav lahko, samo vranca sprejmi nazaj."
44Rad radi tebe in tvoje časti, toda postalo je že nemogoče. Ozri se!"
Šejk pogleda nazaj, vendar zinaj^ z glavo.
"Ne vidim ničesar. <Kaj si menil s svojimi besedami, emir?"
44 Ali ne vidiš, da ima vrane« že novega lastnika?"
(Dalje prihodnjič. ►
Conppie Generale Iiaosatianiip
(Francoska parobrodna družba«)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANA
Poštni parnild »o:?
*La Pro renče** na dva vijaka.
*La Savoie" „	„	„
,4La Lorraine" „	„	„
*'La Touraine** »	..	„ 'La Bretagne'
......14,aoo Ion, 30,000 konjskih moCr,
......12,000 „ 25,000 „	_
......12,000 „ 25,000 „ „
......10,000 „ 12,000 „ _ '
8,000 „ 9,000 „
'La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000
Glavna Agencija: 19 STATE.STREET, NEW YORK.
comer Pearl Street, Chesebrough Building.
faraikl adplojejo od sedaj aaprej vedno tb četrtkih ob 10. »rt ..opoludne iz pristanišča fit. 42 North River, ob Morton St., N. 1
•UL FBOVENCS
'LA LORRAINE •LA TOURAIKE
lift Bretaene
*LA PROVENCE
.•LA LORRAINE 3. dee. 190* *LA TOTJRAINE 10. dee. 1906 La Bretagne 17. dee. 1008 *LA SAVOIE 24. dee. 1909 *LA LORRAINE
H- dee. 1008. 7. j an. 1900. 14. jan. 1909. 21. jan. 1909.
28. jan. 1909.

'	POSEBNA PLOVTTVA. ^ ""
Hovi parni k na dva vijaka CHICAGO odpluje 7. nov. v Havre. Paraik CALTFORNTE odpluje dne 12. dee. v Bocdeanx. dragi in tretji razred od pomola N. tL, ruoij« cap. 44 iliac trKf+jrat -aermC* 4a	-_ „=	.« .
Hiniu v »feaftc iuti^mi insjs jo it*
VV, KoZinlnski, generalni agent ta v&p+tu
Ti Deav>orn St..	i-i
P*
Ti -i nehvaležen!
riii j«* šinila kri v !;ee: roka je že grabila po lx>dalu
odvrnem mrzlo in
mojesra življenj
Čutil sen*. kak< za pa-<>n. vendar >«* premagram.
*4 Vzemi >voj«> b«->edo naza j. Mohamed Emin,' vstanem.
Hulet'u |M)iiiiiranu nat.« pa odkorakam proti nwstu. kjer je ležal zvezani	- >voj:n čnva.ii-ni. Tair se v?edem. Na preteče minuta, že je Anglež pri meni.
"Kaj pa je, n,a>u*r?" vpraša. 44Zounds, kaj se jokate? Človek, povejte mi, kopa naj ustrelim ali zakoljem!"
'*Oiutra. k: dotakne Ieira ujetnika."
4* Kdo je tako predrzen?"
"Hade d i ni. Šejk Mohamed Emin mi je očital, da sem nehvaležen. Njegovega vranca mu hočem izročiti nazaj."
44Vranca? Kaj ste znoreli, ma-ter, da itzročate nazaj tako žival, ko je ie tako dolg<o vaša last? 1'pam. da se premislite!"
Tu pride k nn-ni Halef in [»ripelje dva konja; eden je bil njejrov. drugi je bil pa odveč., ker sem Bebejem vzel še-t konj. Tudi moje sedlo je bilo na njem, ktenrra je Halef vzel s hrbta vran-ca. Mojemu Halefu stopijo solze v oči, in njegov irlas se mu trese, ko spregovori:
"Prav na redil. «^osjjod. Hadedina je obtiedeJ šejtan. Ali naj raanwm
da. mu ^a izženem ?"
Odpustil sem mu vse. iNnlajmo se na pot!"
"Sidi. kaj Morimo, če sktLŠajo Bebeja umoriti?"
"V istem trenuttkn jih pftstreljamo."
4'Prav in pravično. Alaii naj kamenja lopove!"
Ujetnika priveženi<> :ia konja in zasedemo naše živali; jaiz seveda, ne Vranea temveč konja, ki ni ;ra j^ pri vedel Halef. Nato pa jahamo mimo Hadedinov, ki -ta sedela na travi. Mislila sta. da -e udarno. Ko pa vidita, da nameravam res odpotovati, skočita oba po konten.
"Kmir. kam m nam«mjenT" vpraša Mohamed Emin.
"Stran," odvrne*n kratko.
*'Brez na«T"
*4Kakor se vam ljubi!" "Kje je vranec?"
"Tam, kjer ga puptil."
4'MaAalah, saj je vendar tvoj!"
"Vranam sra tebi. Salama — Alah ti podeli mir 1"
Konja ^odbodem z ostrogami in v diru odjahamo naprej. Komaj pa •e oddaljimo dobro miljo, že prideta oba Arabca za nami. Amad el Gandur je jahal vranca in peljal svojega konja za uzdo. Sprevidel sem, da bi konja sam rad obdržal: torej mi je bilo nemogoče, da ga še kdaj vzamem nazaj.
Mohamed Emin se pridruži meni, dočim zaostane njegov sin za našim Kprenrtdvon).
''Določili smo, da sem jaz povedjnik, emir!" začne Mohamed.
"Mi potrebujemo vodnika, pa ne tirana!"
4 4 Bebeja boeem kaznovati, ker je mene in mojega sina ujel. Kaj sem pa tebi storil žalegat"
WAflS XA0TOF1HKL
kteri ao pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in knjige, kakor tndi sa vse d/nge v naao stroko spadajoče posle.
Depue, 111.: Dan Badovinac. | San Francisco, Cal.: Ivan Stariha Pueblo, Colo.: Peter Čulig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rudman. Waukegan, I1L: Fran Petkovšek-Chicago, 111.: Mohor Mladič. South Chicago, 111.: Josip Kom-pare.
La Salle, 111.: Mat. Komp. Calumet, Micfa.: M. Grahek. Mat F. Kobe in Pavel Shalta.
Benwood, W. Va.: R. Hoffman. South Range, Mich.: Ivan Barič. Duluth, Minn.: Josip Scharabon Hibbing, Minn.: Ivan Povie. Ely, Minn.: Ivan Gouie. Eveleth, Minn.: Jnrij Kotze. Kansas City, Mo.: Ivan Kovačič in Ivan Rahija.
Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Brooklyn, N. T.: Alojzij Čefiarek Little Falls, N Y.: Pran Gregorka West Seneca, N. T.: Jo van Milič Cleveland, O.: Frank Sakser Co., William Sittar in Mat. Pečjak. Oregon (Sty, Ore.: M_ Jwtin. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Canonsburg, Pa.: Geo. M. Shnltt, Claridge, Pa. : Anton Jerina. Greenaburg, Pa.: Fran K«be. Braddoek, Pa.: Ivan Germ in Ivan Varoga.
Johnstown, Pa.: Fran Gabrenja Forest City, Pa: Josip Zalar. Pittsburg, Pa.: Ignac Podvaanik. Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik.
Willoek, Pa.: Fran Seme. Youngwood, Pa.: Nik. L Grba. West Jordan, Utah: Anton Paliii. Black Diamond, Wash.: Or, Po-
Kdor ie prijatelj
dobrega žganja
naj nam piše in od nas dobi zastonj en poln kvort najboljšega Straight žganja. Security Co. 253 So. Water St. Chicago, 1U.
Ime : Naslov :
Thomas, W. Va: Josip Sna MQwankea, Wis.: Josip Tratnik in Josip Cunta.
Rock Springe, Wyo.: Maks Ker-tiinflc in A. Justin.
ROJAZZ VAIOOAJTI SB WA "OLAfl HARODA", HAJTBOJI JK
NAJOKN&ffti raomnct
Pozor Roiaki!
Novoiznajdeno garantirano maxlle » ple?«te in yo'obradce, od kat-regs v f
tednih lepi lasje, brki in brada popol*.
noma zrastejo ! Kevmatizem ali trganje v nogah, rokah in kriiu Vam popolnoma odstranim. Potne noge kar-j« oče: a, bradovice in oxcbllno Vsr v d iv b popolnoma odstranim, da je to rese ca se jamči $600. UpraSajtc se pri -
Jakob WahcK,
P. O. Box 69 CLEVELAND, OHIO.
knjig:,
kafcore se dobe v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY,
83 CORTLANDT 8TREET, NEW YORK, IV. Y.
ucia knjige.
ABECEDNIK SLOVENSKI, ! 20c.
vezan
DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Bar raga,) platno, rudeča obreza 75e^ broširana 60e. JEZUS IN MARIJA, vezano v slono- j
kost $1.50, fino vezano v usnje. AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI $2.00, vezano v platno 75c.	j TOLMAČ, 50c.
KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano j ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA,
v slonokost $1-50.	| 40c.
MAT .T DUHOVNI ZAKLAD, šagrin, ■ ČETRTO BERILO, 40c.
zlata obreza 90c.	j Dimnik: BESEDNJAK SLOVEN-
NEBEŠKE ISKRICE, vezano v plat- SKEGA IN NEMŠKEGA JE
no 50c.
OTROŠKA POBOŽNOST, 25c.
RAJSKI GLASOVI, 40c.
SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80c., fino vezana $1.75.
SRCE JEZUSOVO, vez. 60c.
SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00.
SV. URA, zlata obreza, £iiao vezano $2.00.
VRTEC NEBEŠKI, platno 70c., slonokost imit. $1.50.
17 centov na dan kupi Oliver.
Ta čudovita ponudba — Oliver pisalni stroj novega modela št. 5. — je odjprta vsakemu povsod.
To je naš novi in popularni aačrt za prodajo OLiverjevih pisalnih strojev na majhna plačila. Pisala Oli-verjeva stroja je čista, krasna, se rada bere; Oliver pisalni ttroj je vidni dokaz človeškega napredka.
Skoro pri vseh trgovinalb ia poslih so odpravili svinčnik in pere, ki ss rabita samo za podpise.
Trgovske šole in učiteljišča, univerze podudnjejo fevojo učence v pisavi na pisalne istro je, posebno na Oliver pisalne stroje.
Ves svet se je pričel zanimati za pisalne stroje Oliver Typewriter Co. kar pomenja, kolike važnosti 90 isti pisalni stroji.
Največ se proda Oliverjevih pisalnih strojev, ker so logični stroji in odgovarjajo vsem zahtevam. Oliver pisalni stroj prvači vsem drugim!
Hranite cente in kupite
TOe.
HARMONIKE
bodisi kakorSnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpeino in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poilje, ker sem 2c nad
16 let tukaj ▼ tem poslu im sedaj t svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse drage harmonike te, računam po delu kakoiino kde zahteva brez nadaljnih upralanj.
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O.
Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^
Zmodernlm kogljldčenii
Svete pivo v sodiCkih in buteljkah in
druge raznovrstne pijače ter on!;lk| smodke. Potniki dobe pri meni Sedns prenočiSče za nizko ceno.
PMtrežba točna in i zborna. Vsem Slovencem in drugim Slini IM* se toplo priporoča
Martin Potokar
164 So, Ciirtar An. Chicago, Ift
ZIKA 90c.
EVANGELIJ, vezam 60c.
GR UN DRI S S DER SLOVENI-SCHEN SPRACHE. vezan $1.25.
HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40c, mali 30c.
HITRI RAČUNAR, 40c.
KATEKIZEM mali 15c, veliki 40c.
NAVODILO KAKO SE POSTANK DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV. 5c.
NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, nevez. 75c.
PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30e.
PRVA NEMŠKA VADNICA, 35c.
ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR 40c.
ROČNI ANGLEŠKO -SLOVENSKI SLOVAR, 50c.
SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00.
SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja,
fino vezan $3.00.
SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40c.
SPRETNA KUHARICA, brošiiova-
no 80c.
SPISOVNIK LJUBAVNIH IN ŽE-NITO V AN J SKIH PISEM, 25c.
VOŠČILNI LISTI, 20c.
ZGODBE SV. PISMA
STARE IN NOVE ZAVERE, 50c.
IN
ZABAVNE
IN RAZNE KNJIGE.
DRUGE
OLIVER
T^peWrifer
Standard vidni pisalni stroj.
Načrt prodajati Oliver pisalni stroj po 17 centov na dan je jako ugoden. Stroj dobi lahko vsakdo na svoj dom vsepovsod. Denar, ki ga izdate za tobak, zadostuje, da kupite pisalni stroj. Klerki z malimi plačami lahko kupijo pisalni stroj. Ko se vadijo pisave na Oliverju, se lahko pripravljajo za boljše službe.
Dečki in deklice, ki hodijo v šolo, lahko kupijo Oliverjev stroj, če hranijo svoje cente.
Po tem načrtu lahko kupite Oliverjev stroj, ki stane $100. Nekaj malega plačate takoj, potem pa hranite vsak dan 17 centov in plačate -mesečno.
In kdor se nauči pisave na Oliver zasluži denar, da se imi st-roj splača.
Zmožnosti delovanja.
Oliver pisalni stroj več dela — boljše in raznovrstneje — kot vsak drug stroj. Jednostavnost, trpežnost, lahkota pri delu in vidnost so glavni temelji tega stroja.
Lagodnosti pri tem stroju so:
—	the Balance Shift
—	the Ruling Device
—	the Double Release
—	the Locomotive Base
—	the Automatic Spacer
—	the Automatic Tabulator
—	the Disappearing Indicator
—	the Adjustable Pajper Fingers
—	the Scientific Condensed Keyboard.
Prednosti.
Oliver je najbolj dovršeni stroj na svetu, ker ima 100% dovršenosti.
—	dopisovanju
—	kartah z imeni
—	tabuliranih poročilih
—	Foloow-up System
—	Manifolding Service
—	pri naslovljanju kuvert
—	ko se delajo črtane forme
.— pri mimeograifičnih delih.
Ali lahko zapravite 17 centov na dan za boljše delo kot je zgoraj opisano f
Pišite za lahka odplačila ali pogovorite se z najbližjim agentom.
The Oliver Typewriter 0«. 310 Broadway, Hew York, Hew Tosk.
ALADIN S ČAROBNO SVETILNI-
CO 10c. ANDREJ HOFER 20c. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 90c., nevez. 70c.
AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA, 20e BARON RAVBAR, 20c. BARON TRENK, 20c. BELGRAJSKI BISER, 15c. BENEŠKA VEDEŽEVALKA, 20c. BOŽIČNI DAROVI, 15c. BUCEK V STRAHU, 25c. BUR SKA VOJSKA, 30c. BOJTEK V DREVO VPREŽEN VITEZ, 10c. CAR IN TESAR, 20c. ČAROVNICA. 25c. ČRNI BRATJE, 20 ct. CERKVICA NA SKALI, 15c. CESAR FRAN JOSEP, 20c. CESARICA ELIZABETA, 15c. CIGANOVA OSVETA, 20c. CVET IN A BOROGRAJSKA, 40 ct. CVETKE, 20c. ČAS JE ZLATO. 20c. DAMA S KAMELJAMI, $1.00. DARINKA, MAT,A ČRN OGORKA, 20c.
DETELJICA, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov,
20c.
DOMAČI ZDRVNIK PO KNEIPU 50e.
DOMA IiN NA TUJEM, 20 ct. DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI,
20 ct.
ELIZABETA, 30c.
ENO LETO MED INDIJANCI, 20«. ERAZEM PREDJAMSE3, 15c. ERI, 20c.
EVSTAHIJA, 15c. FABIOLA, 60c. GENERAL LAUDON, 25«. GEORGE STEPHENSON, oče železnic, 40c. GODČEVSKI KATEKIZEM, 20c. GOZDOVNTK, 2 zvezka skupaj 70e-
GROF RADECKT, 20c. HILDEGAKDA, 20c. HEDVIGA BANDITOVA NEVESTA, 20c. HIRLANDA, 20c. IVAN RESNICOLJUB. 20c. IZANAMI, mala Japonka, 20c. IZDAJALCA DOMOVINE, 20c. IZGUBLJENA SREČA, 20c. IZIDOR, pobožni kmet, 20c. IZLET V CARIGRAD, 40e. JAMA NAD DOBRUŠO, 20c. JAKOMIL, aOe.
JURČIČEVI SiPISI, 11 svezkor, n-metno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO JE IZGINTL GOZD, 20c.
KAKO POSTANEMO STARI, 40e. j KAR BOG STORI JE VSE PRAV,, | 15c.
| KNEZ ČRNI JURU, 20c. i KOSI ZLATE JAGODE, 5Ce. KRALJICA DRAGA, 20c. KRVNA OSVETA, 15c. MAKSIMILJAN L, oesar mehiksa-
ski, 20c. MALA PESMARICA, 30e. MALI VITEZ. 3 zvezki skupaj $2.28^ MALI SVEZNALEC, 20c. MARIJA, HČI POLKOV A, 20c. M.VRJETICA, 50c. MATORINA ŽRTEV, 50«. MATI BOŽJA Z BLEDA, 10e. MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTEN J AKO VIČ, 20s. MLADI SAMOTAR, 15c. MLINARJEV JANEZ, 40c. MRTVI GOSTAČ, 20c. MUČENIKI, A. Aškerc, eleganta*. vez. $2.00.
NA INDIJSKIH OTOCIH, 25c.
NAJDENČEK, 20c. NA PRERIJI, 20c. NARODNE PESMI, Žirovnik, 3 sv**
zki, vez. vsak po 60c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 rves-
ki, vsak j>o 20c. NASELJENCI, 20c. NASELNIKOVA HČI, 26c. NAŠ DOM, Zbirka oovestL Vsak 20c.
NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, 15c.
nedolžnost pregajana
POVELIČANTA, 20c. NIKOLAJ ZRINJSKE, 20c. OB TIHIH VEČERIH, 70c. OB ZORI, 70c. ODKRITJE AMERIKE, 40c. PAVLIHA, 20c.
PESMARICA "GLAZBENB MATICE" fino vezana POTOVANJE V LILIPUT, 20c. POSLEDNJI MOHIKANEC, 20c. PRAVLJICE (Majar,) 20c. PRED NEVIHTO, 20c. PREGOVORI, PRILIKE, RIMrr 30c.	^^
PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30*. PRINC EVGEN, 20c. PRIPOVEDKE,, 3 zvezki po 20c. PRST BOŽJI, 15c. POD TURŠKIM JARMOM, 20«. RIBIČEV SIN, 10c. REP0ŠTEV, 20c. R IN A L DO RINALDINI, 30e. ROBINSON, broširan, 60c. RODBINSKA SREČA, 40c RODBINA POLANEŠKIH. 3 zvez« $2.50.
SANJSKE KNJIGE, velike, 30e. SANJE V PODOBAH, male 15c. SENHJA, 15c.
SITA, mala Hindostanka, 20c. SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30c. SLOVENSKI ŠALJIVEC. 3 zvezka,
po 20c. SPISJE, 15e.
SPOMINSKI LISTKI IZ AVSHJ-
SKE ZGODOVINE, 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20a. STANLEY V AFRIKI, 20o. STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PRATIKA, COe. STO PRIPOVEDK, 20c. STRELEC, 20c.
STRIC TOMOVA KOČA, 60c. SV. GENOVEFA, 20c. SV. M0TBURGA, 20c. ^ SVETA NOČ, 15c. Š A LITVI JAKA, 2 zv., vsak po 20e. ŠALJIVI SLOVENEC, 75c. TEGETHOF, slavni admiral, 20e. TIUNG LING, 20 e. ; TISOČ IN ENA NOČ, 51 zveAov, $6.50.
TRI POVESTI GROFA TOLSTOJA, 40cc.
V	DELU JE REŠITEV. 20e. VENČEK PRIPOVESTI, 20c.
V	GORSKEM ZAKOTJU, 20c. ; VOHUN. 80c.
f VRTOMIROV PRSTAN. 20c. I V ZAR-TI MLADOSTI, 20c. ; WINNETOU, rdeči gentleman, trf
zvezki $1.00. | ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL 60«. ŽENTNOVA SKRIVNOST, 20e-ZLATA VAS, 25c. ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE. 60c. ŽALOST IN VESELJE. 45«.
ZEMLJEVIDI.
zemljevid avstro -ogrske,
veliki 25c.. mali lOe. ZEMLJEVID KRANJSKE DE£H-
LE, mali lOe. ZEMLJEVID EVROPE, 25c. mali 10c.
ZEMLJEVID ZJEDINJENTH DRžav, 25 ct.
RAZGLEDNICE.
Božične in novoletne po 3ct. dn-) cat 30 ct. Kranjska narodna noša, ljubljansko iz drugih mest na Kranjskem, new-yorske in raznih mest Amerike, a ® cvetlicami in hmnorističae po 3e. ducat 30c. Rrzne svete podobe, komad 5e- da-
eat 30c. Ave Maria, 10c.
Album mesta New York s krasnimi slikami medta 40c.
Opomba. Naročilom je pifloitti denarno vrednost	t
>aitnl nakaimlrl aH potedh anaankah, Pofttnina ]• pri
ZA VSEBINO TUJIM OGLASOV NI ODGOVORNO NlfiTVO NE UREDNIŠTVO
NE UPRAV-