I;'.. i zicčer vsak prvi i tretji četrtek mcscca. | Akn i- ta dan praznik, j iz. '-m poprej, tieua mu SO kr. na leto. Inserati se sf rcjemftjn in j ! . i>j po itogovuru.
Slovenskemu ljudstvu
v poduk in zabavo.
i Spisi in ilopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Scmeniške ulice št 2. Naročnina in inserati pa: UpravniStvu .Itorao-: ljuba*, Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2.
Št. 10.
V Ljubljani, dne IS. maja 1899.
Leto XII.
V Jeruzalem!
Dal
CC 80
II.
romali naši vrli pradedje v preteklih starih časih. Mi se moramo čuditi njih požrtvovalnosti in vstrajnosti. Kako živo in močno versko zavest so imeli!
Sedanji človeški rod sc rad ponaša sedaj s to, sedaj z ono stvarjo ; marsikdaj tudi s tem, kar ni prav nič posebnega, še manj pa hvale vrednega. V marsičem zelo gremo nazaj vkljub svoji prebrisanosti, in sc.r tudi pri nas na Slovenskem. Zakaj? Pravega temelja ni, prave podslombe vsemu razvoju in napredku. In ta temelj je čvrsto živo krščansko prepričanje! To prša tudi pri nas, in zato se vkljub vsemu mojemu napredku ne počutimo tako dobro, kakor si želimo.
Katoliška zavest se nam vzbuja in goji v cerkvah ln na raznih katoliških shodih; a žal, da lc prehitro vshlapi in nima pravega vstrajnega vspeha. Kar pa 8mo (,08l«'j morda že zopet in zopet slišali ali čitali 'liaki H'gi o Kristusu, to so bo romarjem v svet'
1 ž'vo postavilo pred oči. Saj bodo hodili po °nih krajih, kjer je Jezus nekdaj hodil in delal ču-po tistih svetih krajih, katere je obiskalo že J™jone in milijone ljudi iz ljubezni do Zveličarja, na najsvetejšem mestu napoje dušo s pravim / k'm prepričanjem, da si uteše svojo po Bogu Vrnejo dušo.
Slovensko romanje ima ravno ta glavni namen: katoliško zavest tako užgati, da ne bo nikoli več ugasnila, temveč se širila še vedno dalje in globlje po romarjih, ko se vrnejo domov. Seveda bodo imeli romarji marsikake prijetnosti in ugodnosti na poti, videli bodo veliko sveta, mnogo bodo skusili, ko bodo morje prebrodili, a vse to sc ne more primerjati z onim duševnim dobičkom, katerega jim nakloni božji blagoslov kot plačilo za njih trud.
Vera sc bo v srcih utrdila. O blagor tistemu, ki si v sedanjih brezverskih časih ohrani neomajano versko prepričanje! V Jeruzalemu pa vsaka ulica, vsaka hiša, skoro vsaka stopinja spominja na kak poseben dogodek iz Jezusovega življenja. Tam se hodi prav po stopinjah, po katerih je on sam hodil. Komu bi so ob takih spominih ne vnelo srce v ljubezni do njega, ki je za nas toliko trpel? Tam se bo poživila gorečnost do molitve, tam bodo romarji prav spoznali, kaj se pravi za Kristusom hoditi in svoj križ nositi, tam se bodo učili potrpljenja, samozataje-vanja in krotkosti.
Romar na božji poti nakupi navadno za svoje domače vsakovrstne svetinjice in druge spominke, da jih doma razdeli. Jeruzalemski romarji pa prineso domov ogenj svete navdušenosti za katoliško cerkev. Ako ta ogenj vcepijo tudi drugim svojim znancem, prijateljem in sosedom, bodo to najdražji in najlepši spominki na prvo slovensko romanje v sveto deželo.
Kili r ima toliko premoženja, da lahko plača pot v Jeruzalem, kakor je že določeno, kdor se vsaj za nekaj dni moro odtrgati svojim vsakdanjim opravilom in kdor ima tudi zadostno zdravo telo, ta naj ne
zamudi lepe priložnosti ter naj se brez pomisleka pridruži romarjem; žal mu gotovo ne bo nikoli. To bo najsvetejša božja pot, katero je ali bo sploh kdaj v svojem življenju storil. Slovenski narod pa se s tem pridruži drugim večjim narodom, ki so že večkrat priredili narodno romanje v sveto deželo. Dal Bog, da se lepo podjetje srečno izvrši B^gu v čast in našemu narodu v dušni prid!
Delavska.
Kdor noče delati, ne jej, Beseda dobro je rečena; Kdor dela, jesti kaj imej, Ta tudi zdi se nam poštena! Mi delamo, se trudimo, Da se pod zemljo zgrudimo; Mož dela in otrok in žena.
Čebela dela, pridna stvar, Nabira za prihodnje čase; Trot je gospod, nič ni mu mar, Če se le on redi in pase! Mi trotov ne spoštujemo, Mi tešemo, mi kujemo, Za druge delamo in zase.
Žulj prstan je na roki nam, Obleka iz hodnika, raša; Dans tukaj smo in jutri tam, Kjer se po pridnih rokah vpraša. Mi dolbemo, mi vbadamo, Ko dela ni, pa stradamo — Diši nam brez zabele kaša.
Bog živi delo in moža, Ki z delom pridno se ukvarja, Dolžnosti, ki jih vsak ima, Zvest kristijan ne zanemarja: Mi smrti ne bojimo se, Ko pride čas, borimo se »Za vero, dom in za cesarja!«
J os. Stritar.
Vseslovenski shod kršc.-soc. delavcev v Ljubljani
dne 28. maja 1899. leta.
Tovariši, prijatelji krščansko-socijalne organizacije ! 'le lani smo hoteli pokazati na sijajen način svojo neomejeno in neomajano udanost do našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. o petdesetletnici vladarstva. Toda eden izmed privržencev tiste rdeče internacijonale, zoper katero se borimo tudi mi, nam je zlobno preprečil prelepo slavnost.
Toda mi nc odnehamo! Lani nismo mogli, zato hočemo pa letos pokazati dne 28. maja svojemu pre-milemu vladarju, varuhu delavskih stanov, svojo otroško ljubezen in vdanost
Delavski stanovi so v naših deželah silno zaostali v napredku. Čas je, da se ganemo; pri shodu se hočemo resno pogovoriti in določiti, kako naj sc uredi zanaprej skupna organizacija vseh slovenskih krščansko -socijalnih delavcev v obrambo in dosego svojih pravic.
Binkoštni prazniki so prazniki ustanovitve svete katoliške cerkve; nedeljo potem pa bodi praznik ustanovitve zveze vseh slovenskih kričansko socijalnih delavcev.
V	javnem življenju naše države še vedno vladajo mnoga pogubna načela. Dokler nc izginejo zadnji sledovi teh načel iz javnega življenja, ubogi delavski stanovi nc bodo gledali boljših, srečnejših dni.
Na shodu dnč 28. maja se bodemo organizovali vsi slovenski krščansko - socijalni delavci v odločilni boj zoper vsa pogubna načela. Skupno hočemo bojevati ta boj na celi črti.
Dokler ne zmagamo, tudi nc odnehamo ! Ta dan sc bode blagoslovila tudi naia zastava. Ta nas
bo zanaprej vodila v boj za načela krščanske ljubezni in krščansko pravičnosti.
S tem vas, dragi tovariši, in vse cenjcnc prijatelje slovenske krščansko-socijalne organizacije, vabimo k shodu. Pridite! Z Bogom na delo za krščansko ljudstvo!
V	Ljubljani, dne 7. maja 1899.
Pripravljalni odbor za prvi vseslovenski sbod krsč.-soc. delavcev v Ljubljani,
VABILO k
vseslovenski delavski slavnosti
v naknadno proslavo
petdesetletnega vladanja Njegovega Vel. cesarja
-pP.ANČišKA Jožefa i.
v soboto, 27. maja, in v nedeljo, 2S. maja 1S99. 1.
—>—<šC —c
vS /" L 11 C .
V	soboto, ihič 27. maja:
Gafilja&a in saronada.
01) 1 ,.S'. uri zvečer z bero se udeležniki pred Katoliškim domom, odkoder odkorakajo z lam-pijoni in godbo na čelu po Gospodski ulici, mimo .Zvezde", po Šclenburgovih ulicah na Dunajsko cesto pred stanovanje blagorodne kumice gospe 1'ollakovc, kjer se ji priredi podoknica. Od tu odkorakajo v istem redu mimo južnega kolodvora po Rcsljevi cesti, Kopitarjevih ulicah, Vodnikovem trgu pred škofijo, kjer pred palačo presv. kneso-škufa priiede sercnado.
Večer na čast došlim gostom.
..Slovenska krščansko-socijalna svesa" priredi po končani bakljadi in serenadi v Katoliškem domu večer na čast došlim gostom. Vstop gostom in prijateljem slovenskega kršč.-soc. delavstva prost.
V	nedeljo dne aS. mnj.i:
SUnnost btagoslovljciijti zAst/ivc
»Slovenske krščansko - socijalne zveze«.
01) pol S. uri zjutraj z bero sc društva pred »Katoliškim domom", odkoder odkorakajo po lireSu, Cojzovi, Emonski cesti, Vegovi ulici z godbo n<i čelu pred nunsko cerkev. Pred nunsko ccr-kv|j° ima presvetli gospod knezoškof Anton ,ionavcntur.i Jeglič cerkveni govor, potem Presvetli blagoslovi zastavo. Po blagoslovljcnju za-stave sc vrši zabijanj c žeblje v in potem da-
luic knezoškof sv. mašo. (V slučaju slabega Vreinena vrši sc ta del slavnosti v nunski cerkvi.)
Obhod po mestu.
Sprevod sc pomika po Šclenburgovih ulicah, Prešernovi ulici, čez Frančiškanski most, po Spitalskih ulicah, pred škofijo, čez Vodnikov in Cesarja Jožefa trg na „staro strelišče".
Zborovanje. Urši se na „ starem strelišču" ob 11. uri dopoldne. I. Slavnostno zborovanje:
a)	Pozdravi: Poslanci V. skupine. Zastopniki po-samnih organizacij.
b)	Izjava udanosti in pokorščine cesarskemu jubilarju. Poroča urednik »Glasnika" Ivan Jakopič.
c)	Izjava udanosti Nj. svetosti papežu Leonu XIII. Poroča Ivan Kakovec.
II. Ustanovitev krščansko-socijalnc zveze. Poroča Iv. K r e g a r.
III. Sklepanje o resolucijah:
l. Načela, poroča dr. Josip Pavlica; 2. Politične razmere, poroča Josip Gostinčar; 3. a) Gospodarska organizacija, b) Delavsko varstvo, poročajo Franc Zillcr, Josip Scdmak, Martin Škerjanec; 4. Tisek; delavski zaklad, poročaj. M. Kržišnik.
Skupni obed na „ starem strelišči".
Gena sc bode naznanila pozneje po časopisih; kdor sc hoče udeležiti skupnega obeda, naj to naznani po možnosti vsaj do petka pred slavnostjo.
Ijudsfia veselica.
<||j na „starem strelišču" se prične ob pol 4. uri popoldne.
V<SPOlc?i:ic);
Prolog, zložil g. dr. Jan. Ev. Krek. Slavnostni govor, govori g. dr. Jan. Ev. Krek. Petje raznih pevskih društev, sviranje godbe itd.
Prosta zabava.
Vstop udom si. društev brezplačen, ticudje plačajo 30 kr. za osebo. — Čisti dohodek sc porabi v pokritje stroškov za novo društveno zastavo, ter sc prcplačila hvaležno vspre-jemajo.
Slavnostni odbor.
<?|_A&vL
$ Listek, m
) ^a? " .
Pojdimo za njim!
(Povest iz časov Kristusovih. — j4. Sicnl:ieirtc:
Kaj Septimij Cina jo bil rimski plemenitaš.
Svojo mladost je preživel med vojaki v taborskem življenju. Toda kmalu se je vrnil v R'm, da sc na užije slave in zapravlja imetje, ki se mu je že sicer v zadnjem času zelo skrčilo. Noči je tratil po gostijah in veselicah v predmestnih letoviščih; po dnevi je obiskoval učitelje za borjenje, so pričkal z raznimi govorniki. Bil je v jezdarnah, na tekališčih, mešal se je med grške piskače in hotel biti sploh povsod prvi
Posebno strast po dobri jedi in pijači jo podedoval po svojem stricu Lukulu. Kar jo bilo v Kimu dobrega in okusnega, moral je imeti na svoji mizi.
Pri vsem tem je hotel biti prepričan, da ljubi znanost, umetnost. Znal je govoriti o vsaki stvari, naj je že občeval s slabotnimi starci, ki so skušali pri velikih pojedinah zakriti svoje pleše s cvetlicami in venci, ali je govoril med mladimi tovariši o najslavnejših pesnikih Horaciju in Ovidu Znal jo grški gladko govoriti, umel razpravljati o modroslovju. Skratka, bil je kolikor toliko povsod doma.
Življenje človeško se mu je zdelo morje, na katerem buče viharji "in bil je mnenja, da je prava modrost: znati obračati svojo ladjo sredi voda tako, da jo žen6 vetrovi srečno proti cilju. Vrh tega je visoko cenil široka pleča, kakoršna so bila njegova, zdrav želodec, lepo rimsko glavo, kakoršna je bila njegova.
Dasi ni pripadal oni vrsti ljudi, ki nad vsem dvomijo, se je vendar ravnal v življenju kolikor toliko po njih načelih. V bogove, katerih so imeli Rimljani v tistih časih veliko, ni kar nič veroval, pa veroval tudi ni v dobra dela, ni v čednost, ni v srečo. Poleg te nevere pa je vendar mnogo držal na vraže.
Svoj im služabnikom in sužnjem je bil dober gospodar, dokler ga ni zgrabila jeza. Mislil je, da je življenje velika posoda, v kateri se mešajo vina, ki je tem dragoconejša, čim boljša vina so v nji, in zato je polnil svojo posodo z najboljšim vinom.
Kaj Cina ni ljubil nikogar, dopadala pa mu je njegova lastna orlovska glava in njegove vitke močne noge.
II.
Slednjič so ga spravile razkoSne veselice in pojedine ob imetje. Pobrali so mu ga upniki, a Cinu
je ostala sama utrujenost in bilo je, kakor da se od-počiva po dolgotrajnem, napornem delu. Polotil se ga jo nek nemir, kakoršnega do sedaj ni poznal. Do sedaj se jo naužil bogastva, naužil ljubezni, kakoršno jo umel tedanji svet uživati, nasitil se jc z nasladami življenja, pridobil si je slave in časti; seznanil seje kolikor toliko z modroslovjem, s pesnišivom in umetnostjo, kratko : mogel jc reči, da mu je dalo življenje vse, vsakega nekaj in vendar se mu je v tem hipu zdelo, da nekaj pogrtša. Vedel ni, česa nima in vendar si je zastonj ubijal glavo s premišljevanjem, kaj da potrebuje. Večkrat je skušal izbiti si take misli iz glave, pregnati si ta prečudni nemir i/, srca, — pa zastonj!
Motel je prepričati samega sebe, da mu življenje nima prav ničesar več dati, ker se je že vsega naužil. In v takih trenotkih se mu ni manjšal ta nemir, temveč je rasel in rasel, da ga nazadnje ni bilo strah samo zaradi sebe, temveč zdelo se mu je. da zaradi celega Kima.
Kmalu potem, ko jo zapravil svoje imetje, so ga poslali v mesto Aleksandrijo za upravitelja, p<> nekoliko tudi zaradi tega, da bi si v bogatem ni'stu nabral zopet nekaj premoženja. Srčni nemir in strah pa ga ni zapustil, ko je stopil v Brundigiju na ladjo, temveč je sedel zraven njega na klop in se peljal ž njim v Aleksandrijo. Tukaj je mislil Cina, da mu ga bodo pregnali službeni posli, novi ljudje, nov svet in novo veselice -- pa se je prevari!.
Spočetka jo skušal udušiti svoj nemir s takim življenjem, kakoršnega je živel v Rimu — /. veselicami, zabavami, popivanjem itd., toda ko tudi to ni nič pomagalo, začel je misliti na samomor.
Marsikateri njegovih tovarišev si je namreč že končal na ta način življenje: eden zato, ker se mu je zdelo predolgočasno na svetu, drugi zato. ker se je naveličal jesti vsak dan, tretji zopet zaradi česa drugega. Tudi Cina sc jc poprijel te misli Imel je že vse določeno, kje in kdaj se umori in so tako reši življenja, ko se mu nek večer nekaj groznega sanja. Sanjalo se mu je namreč, da se jc umoril; na oni svet je moral čez veliko reko; in glej komaj so pripelje na ono stran reke, že stopi preden njegov prejšnji nemir in strah v podobi suhega sužnja, sc mu globoko prikloni in pravi:
»Požuril sem se naprej, da bi te zopet našel."
Cina so jo hudo ustrašil. Bilo mu je jasno iz teh sanj, da s smrtjo ni pomirjen strah in nemir, temveč nas mori in trpinči šc naprej, če se ga nismo od-križali v življenju. — —
Med modrijani v Aleksantlriji je bil najznamenitejši v tistem času Timon Atenski, mogočen bogat človek in povrh tega rimski clržaljan. Živel je dolgo v Aleksandrijj. Trdili so o njem, da je prebral
vse do zadnjega lističa, kar so imele knjig velikanske tedanje knjižnice in rekli so, da jc združena v njem vsa modrost in znanost tedanjega sveta.
Poleg tega je bil prijazen in zgovoren človek. Cina ga je precej v začetku začel odlikovati in slaviti nad vse druge; nato sta postala kmalu prijatelja. Mladi Cina sc jc čudil njegovi zgovornosti in odločnosti, .s katero je razpravljal o visokih učenih rečeh, ki so su tikale namena človeškega, sveta in podobnega. Čudno pa se jo zdelo Čini, zakaj odseva iz govorjenja starega Timona globoka žalost. Ko sta se ie popolnoma seznanila, jc Cina večkrat poskušal zvedeti od starega modrijana vzrok te otožnosti, oh enem pa mu tudi odkriti svoje srce.
In slednjič je to tudi storil.
III.
Nekega večera sta sedela na vzvišenem mestu pred hišo, od koder se je videlo na morje, in sta se razgovarjala o selitvi duš; Cina prime Titnona za roko in mu odkrito pove, kaj mu greni življenje in kaj je bilo vzrok, da se jo seznanil z učenjaki in modrijani aleksandrijskimi.
„A dosegel sem vsaj toliko" — konča svoj govor, — „da sem spoznal tebe Timon, in prepričan 8i.m, da če mi ti ne rešiš zastavice življenja, ne reši mi je nihče."
Timon je gledal nekaj časa po tihi morski površini, katero je obsevala bleda mesečna svetloba, nazadnje je rekel:
»Cina, ali si žc videl krdela ptičev, ki prihajajo vsako jesen iz mrzlih severnih krajev v našo toplo stran prezimovat? Ali veš kaj iščejo v Kgiptu?"
»Vem. Toplote in svetlobe."
»Tudi človeške duše iščejo toplote, ki je ljubezen, in svetlobe, ki jo rcsnica. Toda ptico vedo kam jim jo leteti, da dobe, kar potrebujejo, človeške duše pa letajo brez cilja, zajdejo na stranpota, v puščavo in zmoto, žalost in nemir."
„Pa zakaj ne morejo najti prave poti ?"
n Dokler so ljudje verovali v bogove, je našla duša svoj mir v teh, ko pa je vsa vera vanje skop-nela kakor sneg ob spomladanskem času, mislili so, da jim jo bo nadomestovalo modroslovje in uče nosi; sedaj pa — Baj ti je dobro znano — sede povsod na razvalinah modroslovja oni, ki mislijo, da Je treba nad vsem dvomiti in ničesar verjeti, tako imenovani skeptiki, kateri so mislili, da prinesejo s ^ojim neumnim naukom mir in srečo, pa so ljudi le še bolj vznemirili, ker so zavrgli toploto in SYe-tlobo, kar pa se pravi ravno toliko kot pustiti dušo v v puščavi, v zmoti, kjer jo muči in trpinči Veden nemir in strah pred samo seboj.
Tako daleč smo prišli, glej ljubi moj Cina, za smo v temo, v propade, kjer ni sploh nobene vere več, sedaj pa iščemo in tipamo z rokami krog sebe, da bi našli izhod iz te teme."
»Ali ga tudi ti nisi še našel?"
„0 iskal sem ga, iskal, pa našel ga nisem. Ti si ga iskal v nasladnostjh, v uživanju, popivanju, jaz pa v premišljevanju, pa vendar tavava še oba v enaki temi; bodi torej uverjen, da ne trpiš sam; s teboj trpi ves svet. Od kdaj ne veruješ več v bogove?"
„V Rimu jih časte še javno, celo novih dova-žajo iz Azije in Egipta, toda vanje verujejo samo še branjevke in ljudje, ki vozijo na vse jutro z dežele kislo zelje, krompir in solato v mesto/
„IJa ti tudi povem, da so samo ti ljudje na svetu mirni in srečni."
»Vse nič, vse nič, kaj se se splača živeti?"
»Ali mar vemo, kaj nam prinese smrt?"
»Ali misliš, da ni nobene rešitve več?"
Stari Timon molči nekaj časa, nato pa odgovori bolj potihoma, skoraj neodločno:
»Pričakujem je."
„0d kod?"
„Jaz sam ne vem."
Nato podpre glavo z roko in kakor, da ga je prevzela gluha tišina večerna, začne govoriti s pridušenim glasom:
„Cudno, pa vendar se mi včasih zdi, da ko bi ne imel svet ničesar več, kar nam še ni znano, da ko bi se ne mogli povzdigniti nič več, kakor smo se že, ne bi občutili v sebi onega nemira, one ne-stalnosti... Saj tudi v bolezni upam, da ozdravim... Veri v bogove in v modroslovje sta zamrli, a priti mora kaka druga če tudi ne vem katera resnica, ki bo ozdravila človeštvo."
Ti in taki pogovori so Cini srce zelo olajšali. Ko je zvedel, da ni bolan na duši in srcu on sam, temveč boleha ves svet, zdelo se mu je, da se je zvalila z njegovih pleč ogromna teža in bo navalila na tisoče ram po širnem paganskem svetu.
IV.
Prijateljstvo, ki je vezalo Cino s starim Timo-nom, je postalo od tega časa še tesnejše. Pogosto sta se obiskovala in razgovarjala. Cina je bil še mlad, in dasi se je življenja že v polni meri naužil, vendar je Ic to krilo zanj še nekaj, kar se mu jc zdelo polno mikavnosti in zabave: spoznal je Timo-novo hči Antejo,
Anteja ni bila v Aleksandriji nič manj poznata in slavna, kakor njen oče. Poveličevali so jo imenitni Rimci, ki so se shajali v hiši njenega očeta, častili so jo Grki, slavili modrijani, ljubil jo je ves
narod. Timon, njen oče, je ni zapiral v hiši, kakor so delali drugi očetje s svojimi hčerami, temveč ji je prepuščal popolno svobodo in se zraven zelo tru dil, da jo nauči vsega, kar je znal sam.
Ko je odrasla otroškim letom, brala sta skupno z očetom grške knjige, rimske in celo hebrejske. Kajti ona je bila zelo bistre glave in je znala prav dobro vse te jezike. Skupaj z očetom sta se zatap-ljala v globoka razmišljanja modroslovja ter preti lito vala znanost in umetnost. Oče se ji je čudil in jo spoštoval. Poleg tega jo je obdajala nekaka tajna skrivnost, kajti imela je večkrat preroške sanje, v katerih so se ji odkrivale reči, ki so bile drugim večna uganka. Stari modrijan jo je ljubil kakor svojo dušo in zaradi tega se je bal zanjo bolj, ko za pun-čico svojega očesa. Pripovedovala mu je pogosto svoje sanje in nočne prikazni, kako se ji javljajo nepoznana bitja in neka čudna svetloba, o kateri ne more vedeti, ali ji postane vir življenja ali vir smrti.
Obdajala jo je v celi hiši rodnega očeta sama ljubezen in nič kot prisrčna ljubezen vseh. Pa Ante-jini modrosti je bila popolnoma Jenaka njena lepota. Njena lica ji niso kar nič potemnela in počrnela v vročem egiptovskem solncu, njene globoke oči so bile modre, kakor vode reke Nila in pogled njen je bil odkritosrčen in ljubezniv.
Ko jo je videl Cina prvikrat, bil je kakor omamljen. Videl je v življenju že mnogo lepih žensk, a nobena se ni mogla v krasoti meriti z Antejo. In čim pogosteje jo je videl, čim pogosteje slišal govoriti, kolikor bolj jo je spoznal, tem bolj jo je občudoval. On sicer ni veroval v nikake bogove, pa ka dar je govoril z njo, -mislil je, da stoji pred kako boginjo z drugih svetov.
Od prvega trenotka, ko jo je videl, ljubil jo je z globoko, nepremagljivo ljubeznijo. Želel je, dobiti jo za ženo in bil je pripravljen nositi jo na rokah in jo obožavati. Tudi ko bi moral preliti svojo kri, odje-njati ne bi mogel od nje in jo prepustiti komu drugemu. Rajši berač z njo, kakor brez nje cesar. In kakor zagrabi morski vihar z nepremagljivo močjo vse, kar doseže, tako se je polastila tudi Cinova ljubezen njegove duše, njegovega srca.
Mislil je dni in noči nanjo.
Naposled prevzame njegova strastna ljubezen tudi Antejo...
»Srečni Cina!" klicali so mu tovariši, ko so ga srečavali, »srečni Cina 1" ponavljal je on sam sebi • ko se je slednjič z njo oženil in mu je rekla vsa srečna: »Cina moj, kjer boš ti, tam hočem biti tudi jaz!" se mu je zdelo, da je njegova sreča kakor morje brez mere in meje.	(U<Jje pride).
Politični razgled.
Deželni zbori zaključijo najbrže še ta teden svoje zasedanje. Kranjski deželni zastop je dovršil delo minuli torek, 16. t. m. Rešil je tekom zasedanja več važnejih zadev toda lo malo v korist kmečkih davkoplačevalcev. Precejšnji del važnih zadev je zo pet odložil za poznejši čas, reševalo se je večinoma le to in le tako, kar in kakor je bilo všeč zvezanim slovenskim in nemškim liberalcem. Odklonil je med dru"im predlog, naj so dovoli prekoristnemu društvu „Naša straža" 1000 gld. ki ga jo stavil posl. K a lan. ('lovorila sta proti njemu „stebra slovenstva" posl. Hribar in dr. Tavčar. Občino Bled je slovensko-nemčurska zveza razdelila v dve občini, v Illed in llibno, ter tako pripomogla, da bo krasni bled v najkrajšem času v nemških, tujih rokah, katerim bodo na milost in nemili st, izr ičeni slovenski blejski prebivalci. To in pa podpora za nemško giedišče pač jasno kaže, s kom se bratijo naši slovenski liberalci, katerim ni sveta ne vera in ne narodnost. — V koroškem. štajerskem, goriškem in tržaškem deželnem zboru Slovenci nimajo nobenih pravic, akoravno pov-sodi zastopajo veliko število slovenskega prebivalstva. Nasprotniki, Nemci in Lihi, hočejo povsodi sami neomejeno vladati in no privoščijo Slovencem niti drobtinic. Uoriški zbor sploh ni mogel zborovati. Tako se godi našim obmejnim sobratom, toda ako bo tako šlo, bodo tudi na Kranjskem kmalu dobili premoč naši narodni nasprotniki.
O zasedanju državnega zbora so še vedno nič ne čuje. Dne 23. t. m. sc snidejo sicer na Dunaju zastopniki državnozborske večine, da se pogovore o splošnem položaju, toda jako malo je upanja, da bi se zamotane razmere kaj kmalu obrnile na bolje. Nemški prenapeteži še vedno rogovilijo in zahtevajo še več predpravic, kakor jih že imajo, poleg tega pa nagajajo še Mažari, ki zopet zahtevajo, naj prevzame Avstrija vsa mogoča bremena. Stališče mi-nisterskega predsednika jo co'o omajano in najbrže se bo moral umakniti nasprotni sili. Avstrija ne sme imeti kolikor toliko pravičnega ministerskega predsednika.
Te dni se je pričela v nizozemskem glavnem mestu Haagu mirovna konferenca, katere se vde-ležuje 74 zastopnikov vseli evropskih in nekaj zunanjih držav. Papeža niso povabili, ker je tako hotela sovražna italijanska vlada. Na tej konferenci se bodo posvetovali o predlogu ruskega carja, naj se omeje vojske, zagotovi svetovni mir in zmanjša število vojakov. Toda ta blaga misel, ki bi prihranila državam ogromne svote milijonov, se ne bo uresničila, ker manjka resne volje. Uspeha ne moremo pričakovati od te konference, ker se nobena država noče pokoriti želji drugih in vse tekmujejo, katera bo imela večjo vojno moč.
V Italiji so dobili te dni nekaj novih ministrov, mej njimi tudi novega zunanjega ministra Vi-sconti - Venosto, ki je žo prejšnje leta zavzemal to mesto. Dosedanji zunanji minister Canevaro, ki je posebno podpiral težnje naših tržaških iredentovcev, se je zameril Lihom, ker je na svojo pest skušal pridobiti Italiji nekaj sveta na Kitajskem obrežju, čemur so pa Lahi nasprotovali, boje se, da jih bodo
tudi tam tako naklestili kakor so jih pred nekaj leti črni Abesinci. Seveda tudi novi možje ne bodo mogli ustreči lačnim Lihonom, ako se bodo brigali za vse drugo, le za siromašno prebivalstvo ne.
Majniika slavnost v Franciji je bila ed-nako slavnostim v drugih državah nekak znak, da med delavstvom navdušenje za praznovanje prvega maja vidoma pojema. Vendar pa treba dveh stvari omeniti izza teh slavnostij. Na običajnih shod h pro-slavliala sta socijalistična voditelja Jaures in Pres-sense »nedolžno žrtev« Žida Drajfusa ter navduševala poslušalstvo za boj proti njegovim nasprotnikom, »o bolje so se pa obnesli socijalisti v Trojesu, ko so zahtevali od prefekta, naj takoj zapre samostan jezuitov, katere so v letu 1881. žo pregnali, a so se pozneje zopot naselili v tem kraju. Prefekt je bil kajpada takoj pokoren socialističnemu povelju ter Bi je v Parizu izposloval dovoljenju za izvršitev te zahtevo. Tako bo socijalisti ravno na dan 1. majnika pokazali, kako umevajo enakost, svobodo in bratstvo.
Previdnost božja.
Skoro bi človek naslednjega ne verjel, ko bi t'-ga ne povedale priče, ki so videle z lastnimi očmi: Pred štiridesetimi leti so sklenili na Bavarskem podreti star stolp, ki je stal v obližju nekega gradu. Zidar je že plezal v višino in prispel prav do vrha, da bi pripravil vse potrebno. Kar mu noga spodrsne, in predno sc zave, ga vidijo spodaj stoječi ljudje strmoglaviti v brezdanji prepad pod gradom. Toda božje oko je čulo nad nesrečnikom. Kaj se zgodi! V trenutku padca vzleti iz skalovja pod gradom orel nenavadne velikosti; ob tega orla zadene padajoči zidar, se ga oklene krčevito v smrtni sili, in tako sta se pogreznila oba v globočino. Orel, ki je bil spodaj, se je ves razbil, zidar na njem pa se je le neznatno poškodoval.
Stariši in otroci.
Če se kažejo stariši vpričo otrok mrzle do vere in spolnovanja verskih dolžnosti, nalagajo si s tem velikansko odgovornost in pripravijo pogosto lastne otroke ob vero in nravnost. — Med očetom in sinom, ki sta orala na polji, je nastal prepir. Sin je rekel: »Kes je, da sem lahkomišljen, toda samo vi ste vzrok tega!" — „Jaz?" zavpije oče ves jezen. »Kdaj sem te učil vseh tvojih nesramnosti in hudobij?" — »Učili me ravno niste", odgovori sin, „pa me niste od njih odvračali. Ravno sedaj bo deset let, kar sva delala prav na tej-le njivi. Prosil sem vas, da me spustite od dela, da grem z drugimi otroki, svojimi tovariši k spovedi. Pa rekli ste mi: ,Ni take sile; pred vsem je treba delati; farji nam ne dajo kruha, ^e si ga sami ne zaslužimo.'" — Ko sem pozneje imel lepo priložnost iti k spovedi, ni se mi ljubilo, ker sem se spominjal vaših besed in sem bil prepričan, da je vse eno, ali grem, ali ne." — Oče je molčal in ni vedel kaj odgovoriti.
Stori tudi ti tako!
Jeden največjih prijateljev otrok je bil gotovo Maženi pater K. M. Hofbauer na Dunaju. Kjer
koli je mogel, je prišel med nje, jih izpraševal, poučeval in njih srca k dobremu nagibal. Ce je šel po mestnih ulicah, drla je za njim cela tropa in polju-bovali bo mu z velikim spoštovanjem roko in odgovarjali ponižno, kar jih je izpraševal. Vpliv njegov na otroška srca je bil velikanski. Mnogim bo se zdele njegove besede kakor božje besede.
Nekoč reče dečku, ki ga je ravno spremljal po ulicah do njegovega doma (otrok je bil sin dvornega svetnika Brennerja): Karol, cerkvene postave moramo natanko spolnovati, zato ne sme nikdo jesti mesa ob petkih. To zdrževanje mesnih jedi darujemo Jezusu, ki je ta dan za nas na sv. križu umrl, v prijeten dar." — Karol pride domu in ko mu dado za kosilo (bilo je ravno v petek) meso, reče odločno: »Ljubi oče, danes ne bom jedel mesa!" — »Zakaj ne?" vpraša oče. — Karol odgovori: »Ker je danes petek in sv. cerkev zapoveduje, da se zdržimo mesnih jedi ta dan, ko je Kristus za nas umrl na križu." — „Kdo pa ti je rekel to?" vpraša oče ves nejevoljen. — „Pater Hofbauer", odvrne deček. — Oče mu ukaže jesti, toda otrok ga prosi prav prisrčno, naj mu dovoli, da ne pokusi danes mesa. A to je tako ujezilo očeta, da spodi dečka od mize, rekoč: »Spravi se mi precej spred oči in danes ne smeš ves dan prav ničesar jesti." — Karol gre in pove materi, kar se je zgodilo. — „Ti bom pa napravila postno" odgovori mati, ker se ji zasmili sinček. »Ne, ne mati" jo zavrne le ta, »oče so rekli, da ne smem ves dan nič jesti in jaz moram ubogati, ker p. Hofbauer je rekel: otroci, ubogajte svoje stariše. Prestal bom tudi brez jedil"
Jokajoč nad moževo trdosrčnostjo gre mati k njemu v sobo in ga začne na vso pretege oštevati: .Kaj pa delaš, za božjo voljo, saj bcš otroka še sestradal, da ti umrje od lakoti; zdaj že postnega noče jesti, ker pravi da si mu ti prepovedal."
Ta pokorščina sinova je bila očetu tako všeč, da pokliče Karola in mu pravi: Noben petek ti ne bo Bkuhala mama mesa, ampak jedel boš postno; pa tudi danes pojdi in jej, kar so ti mati napravili!"
Od tega dne niso v tej hiši noben petek več jedli mesnega. Dvornemu svetniku pa se je p. Hofbauer tako priljubil, da je dovolil sinu, da mu je hodil vsak dan streč k sv. maši in to včasih zelo zgodaj.
Najlepša zastava.
Francoski maršal Vijomeji, veren katoličan, je ležal na smrtni postelji. Prejel je že sv. zakramente in blagoslovil je še svoje otroke, ki so klečali ob postelji. Prijatelji in tovariši iz vojskinih časov so bili pri njem in eden izmed njih reče: »Obžalovanja vredno je, da tako velik junak ne umrje na bojnem polju pod vojskino zastavo." — Tu se vzdigne umirajoči maršal, prime križ, ki je stal ob njegovem vzglavju in ga pokaže tovarišem rekoč: „To je najlepša zastava! Resnično, pod to zastavo umreti, je častno za največjega junaka, ker je na nji izdahnil svojo dušo oni, ki je premagal pekel in smrt."
Slovenski novičar.
Kranjsko
(Vseslovenska delavska slavnost) bode nekaj po sebnega. Po vseh krajih slovenske domovine se de lavci zanimajo za to slavnost. Prihiteli bodo v belo Ljubljano Štajerci, Korošci in Primorci; iz Gorice nameravajo prirediti celo poseben vlak, ako se jim prošnja za znižanje voznih cen ugodno reši. Posebno pa bode vse slovenske delavske stanove razveselila vest, da pridejo takrat v našo sredo bratje Hrvatje in bratje Čehi, katerih ne druži z nami samo ista kri matere Slave temveč tudi ista vzvišena misel krščansko-socijalna. Pokažimo ob tej priliki slovenski krščanski socijalci, da smo sc trdo oklenili krščansko-socijalne ideje in da edino na njeni podlagi pričakujemo rešitve slo venskega in krščanskega naroda našega. Zato, kdorkoli le količkaj more, naj prihiti dne 28. maja v Ljubljano na praznik žuljavih rok! — Udeležbo so nadalje naznanila društva: 34. Bralno društvo v I)o-brepoljah; 35. Kat. izobraževalno društvo v Smariji
36.	Kršč. socijalno železničarsko društvo v Llubljani;
37.	Kat. družba v Ljubljani. 38. Slov. delavsko stav-binsko društvo v Ljubljani 39. Ljudska posojilnica v Ljubljani 40. Gospodarska zveza v Ljubljani 41. Zveza kranjskih posojilnic v Ljubljani 42. Slovensko pevsko društvo »Lipa« v Ljubljani 4!). Slov. izobraževalno društvo v Kamni gorici 44. Hranilnica in posojilnica v Cirknici 45. Konsumno društvo v Cirknici 46. Kat. delavsko podporno društvo v Vitanji 47. Kat. delavsko društvo v Zagorji 48. Kmetijsko društvo na Igu. 49. Bratovščina strojarskih pomočnikov v Kranji 50. Kmetijsko društvo v Podkorenu.
(Birma na Notranjskem.) Premilostni knez in škof dr. Anton Bonaventura Jeglič jc birmoval v postojnskem in trnovskem dekanatu od 23. aprila do 6. maja. Birmovanih je bilo v Postojni 337, v Sla-vini 522, v Hrenovicah 228, v Senožečah 211, v Vrcmah 176, na Suhoriji 102, v Košani 320. v Na-danjem Selu 159, na Premu 194, v Trnovem 739, v Knežaku 253, v Zagorju 251; skupaj 3992 otrok.'
(Imenovanje) Presvetli cesar jc imenoval stolnega kanonika, prečastitega gospoda Andreja Zameji ca, za stolnega dekana. Od srca čestitamo ve-lezaslužnemu gospodu! — Deželni odbor pa je imenoval za kanonika Tomaža Kajdiža, dekana v Moravčah.
(Ii Brežic.) Dne 11. maja je umrl tukaj veleč gosp. P. Gottfried Hlebec. V mladih letih je bil profesor na novomeški gimnaziji, pozneje v raznih samostanih nastavljen za gvardiana. V zadnjih letih
je bival v Brežicah ter bil jako delaven na prižnici in v spovednioi. R. I. P.
(Umrl) je dnč 2. maja po kratki bolezni, previ den s sv. zakramenti za umirajoče, č. g. Š t e I a n Jaklič, župnik v Št. Vidu pri Zatičini. Rojen je bil 1. 1833 v Laščah, v duhovnika pos-večen 1. 1858. N. v m. p.
(Katoliška drnžba ea Kranjsko) ima nov odbo-, ki so je tako-lc sestavil: Predsednika gosp. kanonik Andrej Kaian in gosp. vodja Fran Po v še, tajnik gosp okrajni tajnik Fr. Pichlcr, blagajnik gosp. župnik Alojzij Stare, knjižničar gosp. dr. K ar lin. Poleg tega sta odbrana še gospodarski odsek in zabavni odsek in upati je, da se razvije živahno življenje v prostorih katoliške družbe.
(1'boj.) Iz Št. Jurija pri Kranji sc nam poroča: Tukaj je ubil Valentin Sušnik brez kakega povoda v fantovskih norčijah s kovaškim stolčkom ,!o žeta M ase 1 j na, ki jc takoj omedlel in kmalu umrl. Pokojnik jc bil vzgleden hlapec, služboval ju liri enem gospodarji 12 let in bil podpora svoji stari materi
(Nadvojvoda Jožef Ferdinand Toskanski na Bledu.) Z gorenjskim vlakom se jc dnč 29. aprila pripeljal v Lesce visoki gost, nadvojvoda Jožef Ferdinand to-skanski. Skozi Bled sc je podal na Pokljuko na lov divjih petelinov. Za tri in pol ure se je tu ustavil in nastanil v ozaljšanem hotelu Mallnerjevem. Glasen pok topičev na Straži je naznanil njegov prihod IVi-šedši na Bled sc je precej z odbrano lovsko družbo dal prepeljati na otok k Materi božji. Ogledal si je lično cerkvico, pomolil v nji ter se je v kaplaniji v knjigo tujcev podpisal. Vračajoč se iz kaplanijo, zagledal je, da streljajo za cerkvijo iz topičev. Mod nje sc poda in sproži sam topič. Z jezera se je vrnila vsa družba naravnost v hotel g. Mallnerja, kjer je bil pripravljen obed za visokega gosta in njegovo spremstvo. Ob dveh popoldne sc je odpeljala vsa družba iz Mallnerjevega hotela naravnost na Pokljuko.
(Za častnega občana občine Slap) je občinski odbor soglasno izvolil Franceta Punčuha, ljudskega učitelja na Slapu.
(Železnica Kranj-Tržič.) Pri zadnjem lokalnem ogledu so sc izrekli vsi tisti, katerim jc na tej Že leznioi kaj ležeče, za zvezo med Kranjem in Tržičem.
(Prva nesreča na vrhulški žcleznici.) Dnč 29. aprila jc železniški vlak, ki jc peljal gramoz po novi progi, trčil ob voziček, katerega so mu pripehali delavci po progi z Loga proti Drenovemu Griču nasproti. Gosta megla je pokrivala barje. Delavci vozička niso mogli naglo spraviti s tira, ko je prihajal vlak. Močno so bili poškodovani trije delavci in dva vozova gramoznega vlaka. Ranjenca Rusa in Tel
bana, katerima je vlak zmečkal noge, so prepeljali v ljubljansko bolniščnico.
(|/, Vodic) se nam piše: Na praznik sv. Katarine Sijennke, dno 30. aprila so priredilo v Repnjah gojenke zavoda čč. šolskih sester svoji dobrotniei, g. Katarini Šporn, za god lepo igro. Male deklice so igrale tako izborno, da se jim moramo res čuditi. S toliko srčnostjo so nastopalo in igrale so vloge, da bi |im človek tega nikdar nc prisojal. Seveda, ko pohvalimo deklice, gre hvala pač v prvi vrsti čč. šolskim sestram, ki so imele mnogo truda, predi n so igralke tako izvežbale. — Kakor ta igra, tako ka žejo lepi vspehi v šoli sploh, kako izvrstne, nentrud-ljive. požrtvovalne učite jico so čč. šolske sestre v Repnjah. ki bistro svojim učenkam um in jim blažijo srce. Pač velika sreča za župnijo, da je odgoja ženske mladine v tako izvrstnih rokah. Vodiški žup-l|ani morajo biti zares hvaležni za tako izvrstno vzgojo svojih hčera v prvi vrsti Hogu, v drugi pa neutruljivim, vztrajnim šolskim sestram ter velikodušni ustanoviteljici llepenjskega samostana, ki je ravno ta dan obhajala svoj 78. god in katero naj Iiog živi še mnogo let!
(Iz Žirov): Na Ledinci pri Zireh dobili smo novo zvonenje. Tako jo veličastno, d.» smo ga zares veseli. Zalo izrekamo prisrčno zahvalo vsem tistim, ki so s svojimi darovi omogočili tako lepo zvonenje; zlasti pa vrlima možema J. O. in I. 1)., ki se nista ustrašila nobenega truda, dokler so slvar ni izvršila. Zvonovi so vliti v livarni A. Samase v Ljubljani in Ulita veliki zvon 27'/« centa.
(Zidanje nove cerkve v Truji na Notranjskem.) bta 1895. začela sc je zidati nova cerkev presvete Trojice v Trn ji. liila jc zares potrebna. Slara eorkev je bila komaj za 200 ljudi obsežna, a duhovnija šteje 1200 duS. Vsled tega jc moralo vedno dosti ljudi ostajati zunaj cerkve. Mislite si lahko, kako težavno jo bilo za take ljudi ob slabem vremenu, vzlasti še ob raznih nevihtah ter po zimi ob času burje. Zato »e je začelo z zidanjem; dovršilo pa se jc do sedaj samo to-le: zunanje zidovje ter s ploščami pokrita streha, zvonik pa samo do polovice. V cerkvi pa še manjka strehe, tlaka, altarjev ter vsega druzega, kar j« treba znotraj v cerkvi. Za vse to treba bo še več tisoč goldinarjev denarja. Kakor pa je splošno znano, jo ljudstvo v ondotnem kraju revno in samo ne ^ore zidanja dovršiti; ob enem pa je dobro in sr-itl0 želi, da bi bil čim preje že dodelan lepi božji hram. Zato si nc vemo sedaj drugače pomagati, ka-k°r (la se obrnemo do blagih src dobrih ljudi. Pod Pisani obrača se tem potom tudi do svojih znancev ln Prijateljev, ter jih prosi, naj mu prihitijo na po-da so vsaj obok postavi in cerkev znotraj oskrbi 1 omctom do prihodnje jeseni. Imena blagih dobrot-
nikov objavila se bodo od časa do časa v »Slovencu«, (tudi »Domoljub« rad sprejema darove v ta namen). Duhovnijani pa bodo molili za dušni in telesni blagor dobrotnikov. Ob enem se podpisani zahvaljuje vsem onim, ki so že kaj podarili za cerkev. — V Trnji pri sv. Petru na Notranjskem. Alojzij Zeleznv, ekspozit.
Primorsko.
(Kuezouadškof dr. iMissia) bo v prihodnjem kon-zistoriju imenovan kardinalom. To je sedaj že tudi uradno potrjeno. Tržaški „Piccolo" piše, da se bo preselil dr. Missia kot kardinal v Rim. Ta zadnja vest je neresnična, ker dr. Missia tudi kot kardinal še ostane v Gorici.
iSlovauski deželni poslanci isterilki) so izdali svojim volivcem razglas, v katerem naznanjajo narodu, zakaj so nc udeležujejo obravnav deželnega zbora. V razglasu navajajo vsa nasilstva nasprotne stranke ter narod bodre, naj vztraja v borbi za svoje pravice.
(Vendar enkrat!) Vendar enkrat — piše tržaška »Edinost" — je rešilo namestništvo rekurz, ki so ga vložili tržaški slovenski očetje proti temu, da se tržaška občina brani osnovati v mestu eno slovensko šolo. Namestništvo je odbilo rekurz s pretvezo, da je za šolske potrebe tržaških Slovencev dovolj preskrbljeno s slovenskimi šolami po okolici! TržaSko namestništvo se je torej brezpogojno postavilo na stališče naših nasprotnikov. Zato kličemo: vendar enkrat! Čas je bil res po tolikih letih! Sedaj vsaj vemo, pri čem smo, in bomo mogli delati dalje.
(Vesel napredek.) V Gorici sta se združili »Goriška ljudska posojilnica« in »Krojaška zadruga« in sta kupili sredi mesta večjo hišo, kjer bode prostora za razne namene goriških Slovencev. Tja se preseli posojilnica in tudi »Krojaška zadruga« bo na jesen začela poslovati.
Koroško.
(Božja pot na Višarjah) sc je dnč 11. majnika zopet pričela. Akoravno jc bila gora še s snegom pokrita, so romarji letos že lahko po kopni poti šli na goro; sneg se je namreč odmetal od srede gore prav do cerkve. Želeti bi bilo, da bi romarji tudi letos v prav obilnem številu obiskali to božjo pot. Skrbelo se bode za to, da se jim v vsakem oziru postreže kar najbolj mogoče. — Postaja Žabnica je s prvim majnikom dobila ime: „Žabnica-Vi-šarje".
(Drobne novice.) V Dobrlivasi je dnd 16. aprila zmrznil hlapec Franc Kompož iz Bistrice. Padel je bil pijan v jarek ob cesti. - Trojčke je povila dn<5 12. m. m. Ana "VValker v Radniku pri Šmohoru-
Mati in otroci so zdravi. — Pod vlak se je vrgel dne 18. m. m. blizu Lipe na Zgor. Kor. neki 18-20 leten človek. - V Celovcu se je dne 22. m. m. ustrelil 59 letni inžener Pour, pristojen v Ljubljano. — Podružnico c. kr. kmetijske družbe bodo ustanovili v Št. Štefanu ob Zdi. — Iz raznih krajev poročajo, da odstopajo vročekrvni in večinoma še mlečnozobni „nacijonalc." od katoliške vere. — Večji požar je bil dnč 24. aprila na Velkni pri Beljaku. Pogorelo je več poslopij in precej živine je ostalo v ognju. — Nadučitelj M A r t n a k v Velikovcu je dobil naslov ravnatelja. — Dne 16. aprila sta fanta A. Mostnar in J. Korenina v Pudlah prt Libeličah s puškami, katere sta malo dnij prej bila ukradla, igrala. Puška se je sprožila in fant Mostnar je nevarno ranjen. — V Činovičah pri Mariji na Zilji je utonila 3-letna hčerka bajtarja Franka v škufu vode, ko jo je pustila mati samo doma.
Domača knjižnica.
„Ta gospod, ki nam tako priporoča domačo knjižnico, mora pa res kaj rad imeti knjige!" bo rekel marsikdo, ko bo videl, da se kar zdržema naprej snuje ocenjevanje naših knjig. Uganil si, dragi prijatelj, ki tako sodiš Zakaj bi jih pa ne imel rad, saj so mi knjige največje dobrotnice: večji del svojega življenja sem preživel med knjigami, in ves čas so me tako blagodejno podpirale; knjige so tako krepko pomagale pri moji vzgoji in oliki; knjige so me rešile marsikatere nevarnosti, ker so me zlasti v nevarnejših letih trdno vezale na dom; knjige so me pripravile h kruhu; knjige eo me učile in me še uče spoznavati Boga in njegova veličastna dela; knjige so me priganjale in me še priganjajo ljubiti Boga in služiti Bogu; knjige mi vrlo pomagajo izvrševat' dolžnosti svojega stanu; in tako bi vam lahko še dalje našteval dobrote postrežljivih knjig. Pa naj bi človek ne čislal takih dobrotnic! ? — „Pa pravijo, da so knjige tudi pohujšljive, nevarne in pogubne", mi sežeš v besedo. A, prijatelj, ta pesmica je pa čisto iz drugega tona! Pohujšljivih knjig pa jaz ne berem ; in če jih kdaj berem, berem jih z velikim studom in le zato, da morem svariti poštene ljudi, naj se jih izogibljejo bolj kot gada — modrasa!
VIII. Priloge »Krščanskemu Detoljubu". Zadnjič sem nekoliko namignil, da bom tudi kdaj spregovoril o prilogah, katere prinaša ta vzgojilni list. Storim to takoj, da se ne pozabi. Štiri so bile že itak na vrsti pod naslovom: »Kako ti je ime?« Poleg teh so še najznamenitejše te-le: 1. »Dobra spoved. Nauki in molitve za vredni vzprejem zakramenta sv. pokore.« JLično vezano 20 kr.; broš. 12 kr. (Izpraševanje vesti
tudi še posebej po 2 kr) - Ta knjižici je ravnokar izšla v trelji izdaji; Koristna je vsakemu, ne le našim malim Razlaga namreč, kako je treba vestno in natanko izpolniti vseh peti.ro reči, ki'so potrebne ob sprejemu zakramenta sv. pokore; pove, kaj je treba storiti, in opozarja na napake, katerih so je treba varovati pri tem prevažnem opravilu. Pridejane so tudi molitve za dan sv spovedi. Močno je želeti, da bi se udomačila ta drobna knjižica. - 2. »Svete zgodbe za male otroke". Kart. po 10 kr ; broš. po 8 kr To so zgodba sv. pisma, kakor se jih uče o roci v nižjih razred h ljudskih šol. Koristna knjižica za dom in šolo; odobrila jo je duhovska in svetna gosposka. _ 3, »Mala zakladnica Zbirka krajših molitvic in pobožnosti z obilnimi odpustki.« Lično vez. 10 kr., broš. 5 kr. Ker je to mala knjižica, se lahko v žep vtakne, da se porabi poleg drugih molitvenikov; posebno porabna je za doma-o pobožnost, zjutraj in zvečer itd — 4. »Molitro«, ali najimenitnejši nauki o molitvi. I. K a k o ? (Se bo še nadalj ivalo ) Cena o kr — Nauk o molitvi moramo prištevati najpotrebnejšim naukom, ker molitev jc umetnost, katere se človek nikdar ne izuči dovelj; zalo se ta knjižica priporoča sama po sebi, — 5. »Ali znaš?« Zbirka krščanskih resnic in molitev, ki naj bi jih vsak kristijan znal na pamet. Cena 4 kr. Ta drobna knjižica je izmed vseli še najbolj razširjena. - 6. Spominek prvega sv. obhajila. Lično vez. 12 kr., broš. 6 kr. Lepi nauki za stanovitnost v dobrem. — 7. »Spodobno vedenje v cerki« (jako potrebni nauki in opomini zlasti za mlade ljudi na deželi in po mestih!) ft 4 kr. in »Spodobno vedenje v šoli« ii ;S kr.
—	8. »Podobica sv. Alojzija ali njegova pot v nebesa« v spomin njegove tristoletnice. Lično vez. 10 kr, broš. 5 kr. Tu so poglav.tne reči iz življenja angeljskega mladeniča sv. Alojzija, opisane na podlagi njegove najnavadn«-jše slike.
—	9. »Stariši skrbite otrokom za blagoslov božji«, po 4 kr (Ponatis iz »Kršč. Detojuba«.) — 10. »Sveta Germana« Zgled krščanske potrpežljivosti. S podobami po 5 kr.
—	11. Nekoliko posebnih odtisov lepega spisa »Cene to v a mati« po 10 kr je še na razpolago.
Drobtinice.
Koliko sc sn6 na zemlji en dan? — Neki Anglež, ki je imel čas za to, je izračunal, koliko bi moral plačati mož, ki bi en dan vse človeštvo pogostil z zajutrkom, kosilom in večerjo. Računal je dobro hrano — za enega gosta tri krone. To p "»gostovanje bi stalo 2250 milijonov goldinarjev, in ga ni bogataša na svetu, ki bi si mogel dovoliti to veselje. To je dobro, da ni ves svet en volilni okTaj, ker drugače bi moral kandidat šteti za goljaž ogromne svote.
Lev je raztrgal zemljemerca O' Ilara, kakor se poroča iz Mombasa. O' Ilara je šel po naročilu angleške vlade z ženo in otroci v Afriko. Blizu Voi-Rivra se ga je lotila huda mrzlica. Okreval je le počasi. Neko noč, v marcu, ko je doli silna vročina, je ležal v šotoru in je vhod pustil priprt. Zunaj so ležali delavci domačini. Kar zasliši klicanje in kričanje ljudi. Skoči pokoncu, zgrabi puško in stopi včn. Komaj deset korakov daleč vidi velikanskega leva.
Ljudje so bili vsi pobegnili in možu ni ostalo dru-zega, kakor da strelja na leva, posebno Se, ker je bil od bolezni Se ves betežen. Ustrelil je, zadel leva, a ga ni ubil. Vender se jc lev obrnil in izginil v grmovju. Anglež je mislil, da ga ne bo več, vrnil se je v šotor in vhod zopet le priprl, čez nekaj časa se zbudi O' llarova žena, vzbudilo jo jo obupno kričanje in grčanje, in z grozo zagleda strašnega leva, ki jo skušal potegnili moža z ležišča. Mož so je obupno boril z zverjo, a moči so mu že pojemale. Zona je vsa v obupu vpila, tedaj so se vrnili nekateri domačini in p< srečilo se jim je odgnati zver. A mož je imel vso razt-gane in razmesarjene roke in prsa in jo bil v nekaj minutah mrtev.
Potopljen parobrod. — Nedavno sta trčila ob istrskem obrežju dva parobroda »Flink« in »Petka« nedaleč od Vrsira. Prvi jo bil last župana Toncttija iz Plomina in drugov, a drugi je bil last dubrovni-škega parobrodnega društva. Parobroda sta plovilu v nasprotni smeri. »Flink« jc udaril ob »Potko« in so jc tako poškodoval, da je v kratkem času utonil, dočim je drugi le mulo poškodovan. Mornarji pravijo, da je kriv nesreče kapitan »Flinkov«. Drugo nesreče ni bilo, nego da se jc »Flink« potopil z vsem blagom.
Strica Iskat sta prišli v soboto v Ljubljano dvo devetletni deklici z Rečice na Štajerskem brez de narja in hrane. Ko Bta deklici jokajo izpraševali neko ženo o svojem stricu St., sliši ju policijski stražnik ter odpelje k stricu. Toda veselje jc bilo kratko. Prišli sta otroka iskat dve ženski v velikih skrbeh ter odvedli zopet nazaj na Štajersko.
S klobaso so jc zadavil kočijaž Janez Stern na Dunaju. To je sicer nekaj čudnega, ampak če kdo tako jc, kakor Stern, je mogoče. V gostilni je stavil z nekim pivcem, da bo požrl celo klobaso na enkrat. Požrl jo je, pa nc popolnoma, ker je v nekaj trenutkih padel mrtev na tla. Zadušil se je.
Noto zlato — Na Francoskcm sc nokateri krogi jako pečajo z novo kovinsko zlitino, ki je povBem podobna zlatu. Ta zlitina sestaja iz 96% bakra in 4"jo antimona. Tc dve kovini se skupaj stopita in zlijeta in zaradi večje gostobe se pridene nekaj magnezija in apna. Kilogram te zlitine stane 3 do 4 franko in je torej tisočkrat ccnejša od zlata.
Domači pravnik.
Varščina ali kavcija za pravdne stroške.
Velikokrat se prigodi, da pride toženi k sodniji, se tam strašno jezi, da ga toži človek, kateri nič nima in kateremu se nič vzeti ne more, da je to-
žnik vložil tožbo brez uzroka iz same nagajivosti, da mora torej izgubiti, da so pa toženec nc bode spu-ščaval v pravdo, češ, kedo mu bode povrnil stroške, ko vendar tožnik nič nima. Toženi zahteva od sodnije, naj naloži tožniku, da ima položiti varščino ali kavcijo za stroške pravde. Vse prigovarjanje je včasih zastonj, toženi si ne da iz gla\e izbiti, da mora tožnik, ker nima premoženja, založiti varščino. »Zmeraj je bilo do sidaj še tako,« pravi. Gotovo, res je, da je bilo do sedaj tako, ali od prvega januvarja leta 1898, odkar je stopil v veljavo novi civilno pravni red, jc pa drugače. Ta postava namreč določa, da se moro tožniku samo tedaj naložiti položitev varščine za pravdne stroške, ako tožnik ni avstrijski državljan. Pa tudi ptujci so te varščine oproščeni: 1. ako določajo to posebne pogodbe med n.:šo državo in ono, katere podanik je ptujec, ki toži, 2. ako ima ptuj« c tožnik v našej državi v pokritje pravdnih stroškov zadosti nepremičnega premoženja ali pa vknjiženih terjatev, 3. ako jo dutični ptujec oger-ski državljan, kateri služi v skupni armadi ali pa pri kaki, naši in ogerski državi skupni oblastniji, 4. ako se mu je podelila pravica revnih, 5. ako država, katere podanik je ptujcc, od podanikov naše države, kedar tožijo, no zahtev, varščine za stroške. Pri tožbah radi ločitve ali neveljavnosti zakona, mandatnih in meničnih tožbah, pri protitožbah, pri tožbah, ki se morajo vložiti vsled Bodnijskega poziva, pa sploh ne more od tožnika zahtevati nihče varščino za pravdno stroške.
Tako smo videli, da je varščina za pravdne stroške, ki je preje igrala včasih tako veliko vlogo v pravdah, toliko, ko popolnoma odpravljena. To moramo le odobravati. Res je sicer, da vsled tega sedaj včasih trpi toženi, ako je zloben tožnik iz gole nagajivosti naperil proti njemu neutemeljeno tožbo. Nasprotno pa je sedaj mogoče tudi ubogemu zahtevati z uspehom svoje pravico pred sodiščem. Tako ne more nihče reči, da bi bila pravica samo za premožne, revežem pa da bi se odrekala, ker so v res-nici pred postavo vsi enaki.
Za smeh in kratek čas.
(Sposoben hlapec) — Oštir vdinja hlapca. „Pa se li Čutiš dovolj močnega za ta posel?" — Hlapec »Menim, da. Prejšnjega gospodarja sem le enkrat sunil, pa sem mu tri rebra stri!"
(Kakor se vzame!) — A: „Kak6 ste se kaj snoči zabavali?" — B: „Kakor se vzame. Naša Micika se ni mogla n agledati, Rezika ne dovolj naslišati, jaz pa ne zadosti najesti!"
——
(IZ otročjih USt.) - Otrok: .Mama, kupite m. se »cukrčka!" - Mati: „Ne Francek, denar moram hraniti za kaj boljšega?" — Otrok: »Kaj je še kaj boljšega?" — — Pepček : „OČe, kaj pa so žive podobe?" — Oče: „Če podobe tako pri miru stoje, kakor bi bile mrtve!"
(Huda vročina.) — v srednji Afriki - pripoveduje nekdo — je taka vročina, da morajo kuram led pod-kladati, sicer bi nesle trdo kuhana jajca.
(Na plesu.) — A: »Poglej jo no, sosedovo Lenko! Celi svet vč, da doma nič nimajo, pa je vsa v Židi in zlatu ! Res lepa prikazen !" — B: »Je kakor severna luč. Nc vd sc, odkod svetloba!"
(Najceneja smrt.) — A: »Zakaj si pa tako žalosten."
—	B: »Oh, popolnoma sem ob vse. Trideset vinarjev je vse, kar premorem. Vzel bi si življenje, pa se mi noben način nc zdi zanesljiv. Če se obesim, lahko sc vtrga vrv, če skočim v vodo, lahko me kdo ven potegne, za revolver imam pa premalo denarja...!" — Pohišni kramar: »Kupite od mene bukvice: „Kak6 človek od smeha poči" — veljajo lc trideset vinarjev!"
Zviti dijaki ali prevarjeni krčmar.
,V gostilno pride 17 dijakov lačnih in žejnih ter sedejo okrog dolge mize tako, da jih je sedelo na vsaki strani 7, na enem koncu mize 3 in drugi konec mize je ostal prazen za krčmarja, ki jc prisedcl k mizi in zabaval dijake. Ko so se dobro najedli in napili, pravi eden iz med dijakov: jaz imam dober svet — pri teh besedah položi na mizo polno mošnjo tolarjev in sicer tak lc: danes plača samo eden izmed nas ves račun in sicer tisti, ki ne bode slučajno prost. Prost pa bodi vsakdo, na katerega zadene številka 7; in da ne bo zmešnjave, naj tisti, na katerega pride 7. takoj odide iz gostilne. Šteli bomo pa vse, tudi gospoda krčmarja
—	velja, kaj ne da, gospod krčmar. Krčmar jc poželjivo gledal mošnjo s tolarji in jc rad privolil, češ »bo vendar tudi name prišla ena 7."
Da bo večji račun, prinese krčmar še vsakemu eno steklenico »boljšega" in potem so začeli šteti. Tisti dijak, ki je dal mošnjo na mizo, vstane in pravi: „Ker sem jaz porok za vse druge dijake, sc spodobi, da začnem šteti sam pri sebi " — Ker jc krčmar in vse omizje zadovoljno, začne šteti: r. 2. 3. 4. 5. 6. 7 in dijak ter gre iz gostilne in zopet t. 2. 3. 4. 5. f>. 7 in drug dijak je prost. Tako šteje vedno "dalje,"dokler ne ostane na koncu sam krčmar pri mizi. ki jc srdito zabavljal čez zvite dijake, ki so ga pripravili ob tako lep dobiček.
Vprašanje je torej: kje jc sedel oni dijak ki je začel Šteti, in je krčmarja v zanjko djal:
• krč
mar
Besedna uganka.
Beseda vsem lepo povč, Kako plesalci se vrtč. Besedo če obrneš si, Po zimi te razveseli.
Računska uganka.
Kako se odšteje od števila 45 tudi število 43 tako, da ostanek znaša še ravno 45:
Zabavna uganka.
Razvrsti na mizi 15 žveplenk jedno poleg druge, zaznamuj dotiČni prostor s številkami in preloži zvep-Icnke na kupcev po 3 žveplenke in sicer tako, da ne boš nikdar preskočil ne več in nc manj nego tri klinčke. Kadar imaš na enem kupcu dve ali tri žveplenke, jih več ne smeš prelagati. — Pri rešitvi povej s številkami, kako si prelagal.
Rešitev ugank v zadnji številki Rešitev besedne uganke.
Iiibuša
Elba
Pariz
Otokar
Donava
Ararat
Rusija
Iglava
Limona
Olga
l.epo darilo.
Računska uganka: Posajenih je bilo 8 jabolčnih in 4 hruševa drevesca. Zajec je uničil 3 jablane in 3 hruške, zdravih je pa ostalo 5 jabolčnih drcvesec in 1 hruška. Vseh drcvesec je bilo posajenih 12.
Ia uganka se da rešiti tudi z vsemi drugimi številkami, ki so mnogokratniki števila 12.
<>b c 11 g a n k i s o j, r a v r e S i 1 i: Alojzija in Terezija fihtar, 1 A^rovincih, Andrej Pore 11 u v VirmaZah, Mihael Štrukelj v Dolih na staj., _T„mo Koprivšck v Špitaliiu, Franc Klader na Gorici, Kranjo Kcbol, Sinkov turu, Matevž Verbič v Kosezah, Janez Verlačnik Sinkov turn, Jožef l.ampc v Ljubljani, Anton Zabukovec v Starem trgu pri Rakeku, Janez Grmovnik v Vodicah, Marija in Ana Podboj Adamovo pri Vel. Laščah, Karolina Petrič v Vipavi, Matija Kant na Dobrovi, Nc2a c.rovat, Podkorenom, 111 Ignacij l.ipovec, Pod-nradje, Sta). —Samo prvo sta prav rešila: Fran Sever v Ljubljani in l.uka Pavlic v Sp. Urniku, Vekoslav S. na Zaplazu nller Janez in Franc, KovaOič Franc od sv. Duha pri Stari I »k'. Janez Andolšck v Trnji, Janez l.ahovnik v Šmartnu pri Veienji, I nmce M,ku2 v Črnem vrhu
AA v/ v/ & &	$ »fr »f/
jj- Prihodnja številka »DOMOLJUBA« izide dne 8 junija 1899 zvečer.
Loterijske mrečke.
Dunaj, 13. maja:	2 11 20	75 1«
Oradeo, 13. maja 38 79 4 7	83 10
Line, 13. maja:	27 3 17	29 30
p rut, fi maja:	57 40 U	10 «3
Tržne cene v Ljubljani.
10 maja
Pienica m. il Rež,
Jpčllicn • Oves. » Ajda, » Proso, » Koruza, • Krompir, Leča Grah, > Fižol, » Maslo kgr Mast, » Špeh, ivet •
h k 11
gT.ik,
9 8
7 6
8 8 5 250
12 9 12 1 5 7u 05
Špeh, povojen, kgr. Surovo maslo. > Jajce, jedno . . . Mleko, liter .. . Goveje meso kgr. Telečje » • . Svinjsko » > KoStrunovo« •
Pitanec.....
Golob.....
Seno, 100 kgr. . . Slama, > > . . Drva trda, 4kub. mtr. » mehka . .
gl-|b.|
70 _ 90 - 2 7
_ 60
6 50 4 00
r ""'a	H
^Največjo zalogo y
najrazličnejših razglednic
ima A. T U R K , trgovina s pisalnimi in risalnimi potrebščinami v Ljubljani, na Dunajski cesti. — Ras-prodajalcem dd znaten popust.
Vsprcjcma naročila v izvrševanje ličnih razglednic v raznih ~ poljubnih bojah.
Dobri okua je pri vsaki užitni stvari njena glavna lastnost. Pri uživanju odločuje naš jezik, njemu moramo prepustiti, da nas zadovolji z dobrim okusom. Iz tega se razvidi, zakaj je n. pr. tako splošno razširjena bobova kava, katere posebni duh našim živcem ugaja in katere smo se tako navadili, da ne moremo biti brez nje, navzlic temu. da jo zdravniki nujno odsvetujejo že od tedaj, ko so jo začeli rabiti. Ce je torej mogoče, da se ohrani ta priljubljeni okus in se pripravi objednem zdravju koristna kava, tedaj bi se mislilo po vsej pravici, da bi sc jc nihče r.e branil, posebno pa ne hiš .e gospodinje in matere. In v resnici, Kathreiner-Kneippova sladna kava, katera tako izvrstno združuje prijetni okus bobove kave s (ako dragocenimi zdravilnimi sredstvi, se ima ravno tej okoliščini zahvaliti, da se je tako hitro razširila in sploSno priljubila. Lahko jo imenujemo jedino pravo družinsko kavo, in gotovo se bo Je tudi tam. kjer doslej še niso poznali njenih prednostij, v najkrajšem fasu udomačila in priznala kot najokusnejši primes k bobovi kavi in jedino pripravna, zdrava njena nadomestitev. Vendar se mora paziti na to, da se rabi vedno pristna Kathreiner-Kneippova sladna kava v znanih izvirnih zavitkih z imenom »Kathreiner-', ali nikoli naj se ne kupuje drugače zavitega ali tacega blaga, ki je na vago na prodaj.
Opozarjati moramo
na današnji inserat znane tvrdko ,}Oels(< v Bregoncu. katere izdelek »pristna Oelz-eva kava«, dobro znana in priljubljena, je na prodaj le v rudečth zavitkih z belim trakom.
,, Hranilnica in posojilnica za Cerklje (Gorenjsko) in okolico,
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom',
obrestuje hranilne vloge po <M: V« %, ter daje posojilo pod zadostnim poroštvom.
Služba organista in cerkovnika
je v Dolu (L u s 11 h a I) pri Ljubljani do 15. ju nija 1899 razpisana. Prosilci naj se obrnejo na cerkveno predstojništvo. 447 l—l	Karol Cente,
župnik.
IYAN KORDIK, Ljubljana, J Fuiiaa.
Prešernove ulice St. 10—14,
ima na izbiro vmkovrntne
svečnike, nože, vilice in žlice
iz alpake (Čista, bela, trajna kovina), par svečnikov iz alpake 21, 24, 26 cm. visoki 448 2-1	stane gld. 190, 2 20, 230.
1 tucat žlic za kavo stane od gld. 2'20 do g d. A— ,1 » žlic navadnih iz alpake od gld. 4 20 do gld. 6--
, nožev ali vilic . » gld. 5 60. (419 4-3)
z enim ognjem
s popolno opravo, na vodni moči, katera nikoli ne peša, je tik mesta Kamnika s stanovanjem vred trajno v najem oddati. — Ponudbe naj se pošljejo trgovcu Ant. Pintarju v Kamnik.
416 3-1
Yl nlo ii«*«'*« m
je naprodaj: hiša. hlev za tri glave živine, in pod. Vse novo pred 9. leti. Zraven je zemlje za 10 mernikov posetve in tekaj čez 5 oralov gojzda Cena po dogovoru. Posestvo je uro proč od farne cerkve ali kolodvora litijskega. Več pove lastnik Ivan Selan v Gradišču št. 3, pošta Šmartno pri Litiji. 441 l-l
c. in k. aposl. Veličanstvi
Ma najvišje povelje Njega
XX. c. k. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija - edina v Avstriji postavno dopuščena — ima 12728 dobitkov v gotovem denarji in skupnem znesku 403.160 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Za izplačilo jamči c. k. loterijski urad. Žrebanje bode nepreklicljivo dne IS. junja 1899. Jedna srečka stane 4 krone. "•0
Srečke so dobiti pri državni loteriji na Dunaji, I., Riemergasse 7, v loterijskih kolekturah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železničnih uradih, po menjalnicah itd Načrti za kupovalce srečk zastonj.	101 10—2
Srečke se pošiljajo pošta ne prosto.
iU 4-3 c. k. vodstvo državne dohodnije
Oddelek za državne loterije.
KmetiskaposojilnicaLjubljanskeckolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Knezovi hiši, Marije Terezije cesta štev. I
obrestuje hranilne vloge po 4 '/2 °/0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
443 8—1	plačuje.
Uradne ure razun nedelj in praznikov vsak dan od 8—12. ure dopoldne in od 3—6. ure popoludne.
Poštn. hran. urada štev. 828 406. — Telefon štev. 57.
Na prodaj je
60 škafov medu - pitanca I. vrste in do 40 škafov II. vrste, od d eh let pri Andrej Les/eovic u v Škofji Loki. 467 ;i-2
Ivan KORDIK
v Ljubljani, Prešernove ulice 10-14,
Najboljša
427 4
živinska
štupa ja Barthel-novo apno za klajo,
zabranja on0 lizanje lesa odstranja shujšanje
vzbuja pospešuje namnoži daje redi
vsako žival
siast, prebavo, mleko, delavno moč meso itd Za prepotrtbno.
.'opis na zahtevanje brezplačno Za poskuSnjo 5 klg. od Dunaja za 1 gld,
M. Barthel in dr.
Dunaj, X,, Kepplergasse 20.

m,
Na prodnj sta
i?© hiši
v Zjor. Kašlju. V jedni hiši je gostilna že 80 let, v drugi pa prodajalnica Špecerijskega blaga že 16 let Proda se zraven tudi polje ali samo h Si. Več se poizve v Zgor. Kašlju št. 20, pri papirnici, pošta Zalog pri Ljubljani.	435 2-2
fffff
E t! P t \
Ml«l r«
Liniment. Capsici compos.
353 ti lekarne Blohter-Jeve ▼ Pragi 24-15
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mašilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno
......... t 759 40
domače zdravilo kar kratko kot
U
Richter-jev liniment i,sidrom'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah i snano varstveno marko „aidrou kot prlsta«.
Riohter jeva lekarna
pri alatem leva ▼ P r a f t.
I
It a % $ l a m.
Mestna hranilnica pijanska
p o s o j u j e denar na posestva in sicer do 5000 gld. po 4 Vocl 5000 gld. naprej pa po 4'/, %, ter daje posojila na poseslva tudi na ta način, da prevzema potom odstopa uže vknjižene dolgove proti 4 7t %, oziroma 4 '/, % obrestovanju.
Obresti se plačujejo vsacega pol leta naprej, z njimi pa plača vs.tk dolžnik tudi toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo vsako leto ravno 5% od izposojenega kapitala, tako da se ves dolg polagoma poplača.	444 4-1
418 2
pnporoca svojo zalogo
galanterijskega blaga in drobnine
posebno sa kupčevaIcc, Mor tudi orodje za črev-Ijarje in sedlarje, posebno na debelo po nizlci ceni.
\
\
Preselitev trgovine.
Uljudno naznanjam, da sem preaelll svojo prodajalnloo
iz barake za knezofikofijsko palačo na Pogačerjevem trgu (zavod6) v
^emeiii^<5iio poslopje
na istem trgu, kjer bodem nadaljeval prodajo leane, pletarake *n iitarske robe, ilme ln morske trave. — Zahvaljujem le oh jednem slav. občinstvu za doslej izkazano naklonjenost in zaupanje ter se priporočam tudi v bodoče v obila naročila.
370 12—12	Odličnim spoštovanjem
Matko Arko.
IIERBABNY -jo v
podfosfornaBto-kisli
415 20-5
apneaa« železni sirup,
Ta 29 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja alez, upokojuje kaielj, pomanjšuje pflt, daje »last do Jedi, pospešuje prebavljanje in redll-
nost. telo Jadi in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive foaforno - apnene aoll, ki so v njem, pa posebno pri alabotnih otrooih pospešujejo narejenje kostij.	»9« f20 20)
Cena ateklenioi 1. gld 25 kr. po poitl 20 kr.
ved za zavijanje. (Polsteklenic ni )
Prosimo, da se vedno zrccno zahteva Herbabny-Jev apneno - telezni airup. Kot
znak izvora se nahaja v steklu in na zamaSku ime, , Herbabnjr vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka stcklenica poleg stoječo nradno registrov, varstveno mamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti.
Osrednje skladišče
Dunaj, lekarna „zur Barinlierzigkeit"
VZZ./l, Kalaeratraaae 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju In v krenovinah.
6-4
4"/4 klg. kave.
420
peStnine prosto proti povzetji, ali 'e ae denar naprej poSlje, zajamčeno najboljše blago. Afrlk. moka, biserni . gld. 3 '0 »antos, fini .... » 3"0 Salvador, zelen poseb. fini . 4-35 t'ejlon, modro zelen p. f. » 6-10 Jlutl Java, rumen. p. f. » 5-90 Jllserna kava, zelo fina » &-55 Arab. moka, blagodiSefi » 6 9« Cenik in carinski tarif zastonj.
Ettlingcr & Co., Hamburg
Koverte s firmo vizitnice in
trgovske račune
priporoča
Katol. tiskarna
v Ljubljani. 4*4*4* 4*****»»'»*
F. P.Vidic «Jfc
v	■■ Itl jf« aa ■
ponudijo po najnižji fenl poljubno množino
stavbinske opeke, 432 3
mr
(Strangfalz-Ziegel) in temu pripadajočo
stekleno zarczno opeko.
Strešna okna ix litega železa.
Peči in štedilna ognjišča
(lastni izdelek),
Roman-cement, dovski Portland-cement
pa ludi vse druge za stavbe potrebne predmete.
gg- Najnižje cene. -gg
Vožnje karte
ln
tovorni listi

312 18 Kraljevi belgijski poStni parnik
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje:
■(<><1 m *	liiiaie
Dunaj IV., Wiedenergurtel 20,
ali pa	317 25-7
ANTON REBEK v LJubljani Kolodvorske ulice 29.
Urban VVEBER nasl.
Zaliloff, pošta Železniki. 'Na prodaj Je ved tiaoi atotov 433 5-3
strešnih skale (Dachschiefer)
lz laatnlh ikrilolomov po jako nizkih cenah. Prevzamem
pokrivanja vsakovrstnih stavb
kakor tudi cerkva in zvonikov.
Oelz-ova kava
je od ^priljubljena
kerbodo dnč boli	bovo kavo spremeni v z d r a v o, okusno
in pokrepčevalno redilno sredstvo.
400 (20-7)
Rudeči zavitki z belim trakom.
u ♦
u ♦
M ki
t U
i
u ♦
n
u ♦
n
l n
N
u t
l f
n
I
n u
t
u ♦
n <k
Gabr.Piccoli,!
lilagorod ni gospod
lekarnar
„l»i*l n i»g e I u".
dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII.. v Ljubljani. Dunajska cesta.
Brezje tia Sp. Štajerskem 14. nor. 1 fWv
Vase blagorodje!
Ker smo se že velikokrat prepričali, da je ta Vaša tinktura za želodec, katero je rabila že eela moja hiša z najboljšim uspehom, res najboljše sred-stro zoper želodčne in tudi mnoge druge bolezni, se Vam iskreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu. I.uteri me je na to izvrstno tinkturo opozoril, sem hvaležen.
To potrjujem s tem, da Vam izrečem srojo naj-iskrenejšo zahvalo v imenu ee'e moje družine ter IVts uljudno prosim, da mi pošljete zopet jedno škatljico tinkture za želodec z lZterimi stekleničkami in jeden lonček Glicerin Creme.
S spoštovanjem	Tomaž /)«'.'"A'.
Pošljite mi s pustnim povzetjem pod spodaj stoječim napisom 24 stekleničic izvrstne ,zeludčne esenceu ki se rabi z najboljšim uspehom.
Jožef Cernko, župnik, Vuhred. — Štajersko.
Pošljite mi s poštnim povzetjem 12 steklenic l*«šc želodečne tinkture. Naš gosp. župnik lielec jo vsakemu bolchnemu prav gorko priporočajo in skoraj rsaki. ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi.
S spoštovanjem Tiana Vitlan
pri Sv. Martin u, p. Sv. Nedelja, 309 12—(i I S. Domenila d' Albonu, Istria.
u ♦
n u n
u ♦
n
u ♦
u ♦
Sl ♦
n
u ♦
u ♦
n
Mudim kiiva 5„lske družbe sv. Cirila I ti Metoda
Cenjena ffospvdlnja !
Ne dajte si vsiljevati drugih iztiri kov ril,ovij, a »i/Iti k zahtevajte pot sod najboljši pridevek /.• pravi holtovi kavi, I,i se Vam ho gotovo tlopatlel, to je iz čiste rihorijshr in s/atlove t vari ne napravljena domača
kava in Hladna kava
Xo'H/;e družbe sv. Cirila in Metoda
411 fi 20 Dobiva se povsod!
hladna kava fiolske družbe sv. Cirila In Metoda
Birmanska darila!
Priporočam svojo bogato naj večjo zalogo zlatih, srebrnih m nikelnastih	412 2
verižic, uhanov, z»pes'nic, ovratnih verižic, prstanov ii.l
po jako z n i i. an ih cenah.
Se priporočam ter uljudno vabim
Fr. Čudni
trgovina z zlatnino in srebrnino v Ljubljani, na mestnem trgu,
Ceniki i/rntis in /imil.^
Najnovejše stvari. Vse novosti najceneje
M 7 AR frl(Špitaisto) Lingerjeve ulice
lil. U A11U1 v kresijski palači.
\ajve('jji izbera za k roj jut in šivilje, zaloga raznovrstnega drobnega blaga, dalje
vencev, oblival, perila, g* 3 2 kravat i. t. d.
ker le edino pri nas se dobi P	<:'!"" Streh° iz Skrlji1' l,lagovoli naJ se ob™!« 'lo "'e»e podpisanega, ^
let.
^"T**4** fepa,lJski sk*I (Daebgehfefer)«
™!...^lc.stroSne »»Pravo z tesarskim
spoštovanjem
Fran Kovič
Za obilno naročbcTse^p^r^jodlSm ^^ dftlom vretL ,)el° oajsolidneje. Jamstvo na več
437 10-2
Izdajatelj: dr. I. lanežlfi.
Odgovorni urednik: Ivan Rakoveo
Tiska »Katoliška Tiakama.«