ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 2 329 
Celotni sestanek je v bistvu prikazal mednarodno, italijansko ter lokalno stvar­
nost problematike, ki ji v razvitem svetu posvečajo veliko pozornosti. Od razvtosti 
državne institucije zavisi, kako lahko kaj zaživi m funkcionira, tudi muzeji, ki jih 
vsakodnevna politika deprivilegira v odnosu do 1.1. z l v e ^ u l t u C T
r e
c ^ . ^ ™
d ' k t P a ­
vlinemu delovanju teh institucij, trezorjev kulture in zgoščenega spomina, je pot pra 
v negTrazumevanja njihove vloge. Izrazita živahnost, ki je karaktenzirala omenjen, 
lestlnek k^že da je v deželi nekaj visokokvalificiranih strokovnjakov z mednarod­
nim p r i z n a j e m in'vsemi kvalifikacijami, ki se zaradi strukturnih težav ne morejo 
u^ljavl jati v taki meri, kot bi od njih lahko pričakova i. Njihova naloga e da jav­
nost s temi problemi seznanijo, da senzibilizirajo politiko ter nudijo deželni kulturi 
tisto, kar vsi od njih pričakujejo. r . g G 0 m b a č 
R A Z S T A V E 
800 LET N E M Š K E G A REDA 
Ob numizmatični razstavi v dunajskem Kulturnozgodovinskem muzeju 
V prostorih Kulturnozgodovinskega muzeja (KHM) na Dunaju je ^ l a v času od 
aveusta do decembra 1990 pozornosti in ogleda vredna razstava ob 800. obletnici usta­
n o v n e N Ä g T r l d a . Razstavo in skromen, vendar^ izredno £ * ^ g " % £ ™ 
kataloa« ie pripravil kustos Numizmatičnega kabineta (Münzkabinett) Kart bcmuz. 
Zgodovini N S e g a reda je bila na razstavi p r e d s t a v l j e n a L O ^ ^ ^ ^ l 
nj^veških in novoveških medalj in novcev, kj jih je koval Red v teku svojega o* 
stoia Na razstavi so predstavljene -samo« medalje in kovanci iz zbirk dunajskega 
tolrnega kfbineta, kar-nikakor ne pomeni, da je razstava zbirke dunajskegai kabi­
n e t skromna po številu ali kvaliteti; prav nasprotno. Ustanovite j zbirke medalj in 
kovancevTemškegTreda na Dunaju e bil veliki mojster Maksimilijan Franc 1780-
1Ш) Sprva Te zbirka Nemškega reda štela nekaj sto primerkov, njegovi naslednik 
Pa so zbirlo se dopolnjevali. V prvi polovici 19. ј ^ » » Х л Е Ж У « " 
katalogi zbirke kovancev in medalj Nemškega reda. Nad 30C» P ^ e r t o v je mio prvič 
sistematično razdeljenih na šest primarnih skupin, >" te razdelitev je ^ ° * п ° ^ £ 0 
in <!knrai nesDrefneniena vse do danes. 2e prvi katalog zbirke je povzročil veimu 
zlnimanje z ! E n e e in medalje Nemškega reda, in zbirka je že v nekaj letih močno 
П Д П м А • 
тттшжж 
3 & £ ^ & £ 1 ? i 5 S 5 Г » Г 4 : S S r . ^ satn, 
NemSkiali Tevtonski, pri nas pa tudi Križnlikl red (Orden des Hospitals Sankt 
pSfSSSS3S|S#kHS 
K A v viteškega in dobil ime Ш J * * * , » * "uradno'îotrdT K 
razliko od reda Ivanovcev so pripadniki Nemškega reda nosni oeia ogiuij 
latinskim križem na hrbtu. 
330 Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 . 1991 . 2 
in „ S ? ч лт6 З е - t e l ? m . " « ^ « « a veka razvil v pomembno cerkveno, politično 
in vojaško silo. Na eni strani je treba poudariti pomembne civilizacijske in gospo­
darske zasluge Reda, na drugi strani pa je Nemški red tudi sinonim za bedo in kru­
tost; zgodovina Nemškega reda priča o obojem. Prodiranje islamiziranih Turkov v 
Sinjo in Palestino je primoralo Red, da se je v začetku 13. stoletja povsem umaknil 
v fcvropo sprva na jugovzhodno mejno področje rimsko-nemškega cesarstva, kjer si 
je pridobil precejšnja posestva na Madžarskem in Hrvaškem, kasneje pa predvsem 
na področju Pnbaltika. Po padcu Akkona v muslimanske roke leta 1291 so postale 
Benetke prehodno središče Nemškega reda. Od leta 1309 do 1457 je za prestolnico 
Nemškega reda veljal Malbork (Marienburg), od tam pa se je preselil v Königsberg 
(Kaliningrad). Knez Konrad Mazovski je namreč že leta 1226 povabil Nemški red na 
poljsko, da bi se tam borili proti nepokristjanjenim Prusom. Čeprav je bil Red kot 
država zunaj okvirov rimsko-nemškega cesarstva, ji je cesar Friderik II. leta 1226 
z Zlato bulo podelil status samostojne države. V listini je bil med drugim izdan po­
seben privilegij, na osnovi katerega je smel Nemški red na vseh svojih posestih izko­
riščati tudi kovno pravico. 
Red je s svojo svetno in posvetno naravo od 13. stoletja dalje odigral pomembno 
vlogo kolonizacijske sile, še posebej na pribaltskem področju, kjer je predstavljal po­
membno gospodarsko in vojaško velesilo. Leta 1237 so pristopili člani Reda mečeno-
scev (Schwertbruder), ki so gospodarili na ozemlju vzhodne pribaltske obale, k Nem­
škemu redu. Konsolidiran in ojačan je začel Nemški red svoj pohod proti nepokri­
stjanjenim sosedom, sprva proti Prusom. Osnovno moč Reda in države so predstav­
ljala gospodarsko močno razvita mesta, med njimi predvsem Toruh, Kwidzyn, Klai­
peda m Königsberg. Kot svetni gospod je veliki mojster Reda posedoval in koristil 
med drugim tudi kovno pravico. 
, „ , Z | začetek kovanja Nemškega reda moremo označiti srebrne braktate iz leta 
. I. л?Г g ^ e ** k o v a n c e b r e z vsakega napisa na averzu in reverzu, jih moremo pri­
pisati Nemškemu redu dejansko samo na osnovi lika, na katerem se najpogosteje po­
javlja podoba kriza ali viteza Nemškega reda. Braktati Nemškega reda so po velikosti 
majhni (ne dosegajo tolarske velikosti) in med sabo dokaj različni tudi zato, ker so 
jih kovali v različnih mestnih in škofijskih kovnicah. Na razstavi je moč ločiti brak­
tate s ščitom Reda, s prostostoječim ščitom brez križa, s podobo vrat ali krone in 
slednjič s podobo zastav in drugo specifično dekoracijo. Prve kovance Nemškega 
reda so kovah v kovnicah v Torunu, Königsbergu in Gdansku ter v škofijski kovnici 
v aioinegu. 
Srebrni solidi ali šilingi (60-ti del srebrne marke) in četrtak velikega mojstra 
Winricha Kniprode (1351—1385) nam v zvezi s problematiko določanja posameznih 
kovancev dajejo veliko boljšo osnovo. Le-ti so namreč nosili njegovo ime ali pa vsaj 
napis Generalis magister. Najpomembnejši kovanec tega obdobja je bil šiling, ki je 
bil vzor tudi sosednjim svetnim kovnicam. Podobe v pruskih kovnicah izkovanih ši­
lingov se do 15. stoletja niso bistveno spreminjale. Na prednji strani novca je bil v 
grbu upodobljen križ velikega mojstra, na hrbtni strani pa je bil prikazan navaden 
kriz Nemškega reda. Ob koncu 15. stoletja zasledimo na kovancih tudi upodobitve 
družinskih grbov posameznih velikih mojstrov, kot npr. na šilingu Martina Truch-
sessa Wetzhausena (1477—1489) ali na grošu Johanna Tiefena (1489—1497) in vojvode 
Friedricha Saškega (1498—1510). 
V obdobju srednjega veka je Nemški red le izjemoma koval zlatnike. Na razstavi 
sta prikazana dukata velikega mojstra Heinricha Plauena (1410—1413) ter goldinar 
zadnjega v Prusiji vladajočega velikega mojstra Albrechta Brandenburškega (1511— 
1525—1568) iz leta 1520. V numizmatičnem oziru je slednji pomemben prav zaradi 
dokončne uveljavitve prakse datiranja kovancev. V drugi polovici 16. in v 17. stoletju 
se je le nekaj velikih mojstrov odločilo kovati zlate goldinarje; med njimi so na raz­
stavi predstavljeni: dukat litovskega mojstra Walterja Plettenburškega (1494—1535) 
iz leta 1533, dukat nadvojvode Maksimilijana (1590—1618), dvojni dukat velikega 
mojstra nadvojvode Karla (1619—1624), dukat velikega mojstra Johanna Evstahija 
Westernacha (1625—1627) iz leta 1626, dvojni dukat velikega mojstra Johanna Ka-
sparja Amprinškega (1664—1684) iz leta 1666 ter dukat velikega mojstra Franca Lu­
dvika Pfalz-Neuberškega (1694—1732) iz leta 1701. 
Ko je veliki mojster Albrecht Brandenburški leta 1525 uvedel reformacijo in 
Prusijo spremenil v povsem svetno vojvodstvo, se je kovanje denarja Nemškega reda 
iz Prusije preselilo v pribaltska mesta. »Veliki in nemški mojster« Walter Kronber-
ški (1526—1543), kakor se je odtlej imenoval vrhovni vodja Reda, je preselil upravni 
center v Malbork, kjer so bili izkovani prvi novci Nemškega reda po izgubi Prusije. 
Na razstavi je predstavljen s srebrnim tolarjem. Red je koval lastni denar še naprej 
kljub temu, da je nekdanja realna kovna pravica zdrsnila v povsem častno, ki seveda 
ni imela kaj dosti opraviti z realnimi gospodarskimi dejavniki. Kljub temu je večina 
mojstrov Nemškega reda vse do konca suverenosti to pravico tudi uveljavljala. Med 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 . 2 331 
redkimi velikimi mojstri, ki niso koristili kovne pravice, omenjam kot primer Wolf-
ganga Schutzperja (1543—1566) in Georga Wenkenheima (1566—1572). 
V začetku 17. stoletja je veliki mojster nadvojvoda Maksimilijan I. koval raz­
lične tolarske nominale v Nurnbergu in v Hallu, njegovi nasledniki pa so kovali tudi 
v drugih kovnicah nemškega cesarstva. Na prehodu iz 17. v 18. stoletje je veliki moj­
ster Franc Ludvik Pfalz-Neuburški kot nekdanji škof v Breslavu koval tolarske no­
minale Nemškega reda v škofijski kovnici, veliki mojster in nekdanji kölnski nadškof 
Klemens Avgust (1732—1761) pa v kölnski kovnici. Po drugi strani pa omenjam pri­
mer velikega mojstra nadvojvode Leopolda Wilhelma (1641—1662) in velikega moj­
stra nadvojvode Karla Jožefa (1662—1664), ki sta kot škofa v Olomovcu z izjemo ene­
ga pfeniga iz leta 1652 kovala novce samo za to škofijo. Na razstavi sta predstavljena 
srebrnika za 15 krajcarjev iz leta 1661 in 1663. Veliki mojster Johann Kaspar Am-
prinški je za Nemški red koval tudi v kovnici Mainz, veliki mojster Ludvik Anton 
Pfalški-Neuberški (1685—1694) v Friedburgu in Würzburgu, veliki mojster Karel 
Aleksander Lotarinški (1761—1780) pa je uporabljal usluge kovnice Wertheim. Med 
drugimi je moč videti različne srebrne tolarske nominale in groše, omenjam samo 
tolar iz leta 1673, dvojni groš iz leta 1688 in kovanec za 20 krajcarjev iz leta 1776. 
Posebno etapo v denarni zgodovini Nemškega reda predstavljajo kovanci litvan-
skega Reda mečenoscev, ki se je leta 1237 združil z Nemškim redom in pod vodstvom 
deželnega mojstra ostal dokaj avtonomen. V kovnicah Tallin, Cesis in Riga so od 15. 
stoletja dalje kovali svoj denar. Srebrni šiling je sprva tudi tu predstavljal osnovni 
kovanec, kasneje pa je kot večji srebrni kovanec prevladala srebrna marka. Zlate 
goldinarje so kovali skupaj z velikim mojstrom Nemškega reda. Prve kovance mo­
remo pripisati Cissu Ruttenberškemu (1424—1434), dejansko pa je bil deželni mojster 
Wolter Plettenberški prvi omenjen na kovancih. Le-ta je v različnih kovnicah koval 
tako srebrnike kot tudi zlatnike, med drugim omenjam razstavljeno marko iz leta 
1516, ki jo je koval skupaj s škofom iz Rige. V isti kovnici je bil izdelan tudi šiling 
deželnega mojstra Hermanna Bruggenaya (1535—1549) iz leta 1547. Na razstavi je 
moč videti primerke tolarjev, mark in šilingov, ki so pretežno opremljeni z družin­
skimi grbi mojstrov. Protestantizem je bil tudi v Litvaniji močan dejavnik zgodovin­
skega dogajanja, vendar je litvanski mojster za razliko od velikega mojstra ostal 
zvest katolicizmu. V času mojstra Wilhelma Fiirstenberškega (1557—1559) in njego­
vega naslednika Gottharda Kettlerja (1559—1562) se je Litva zapletla v vojno z Ru­
sijo. V tem obdobju zasledimo tudi prve primerke kovanja zasilnega denarja Nem­
škega reda. Razstavljena sta raritetna primerka iz leta 1558 in 1559. Kettler je kot 
svetni vladar nadaljeval s kovanjem denarja, vendar zunaj Nemškega reda, zato npr. 
razstavljenega šilinga iz leta 1576 ne moremo priznavati za denar Nemškega reda, 
čeprav ima korenine prav v tradiciji kovanja Nemškega reda. Številni poskusi Nem­
škega reda, da si ponovno pridobi izgubljeno področje v Litvaniji, so bili enako ne­
uspešni, kakor v primeru Prusije. 
Med razstavljenimi medaljami, ki slikovito predstavljajo zgodovino Reda, prav 
tako obstaja več medalj v spomin na vojaške zmage, kot pa onih, ki spominjajo na 
poraze. Obstaja nemalo znakov, ki so jih izdelali ob obletnicah pomembnih dogodkov 
in ki jih ne moremo direktno pripisati Redu. Jubilejna spominska medalja, izdelana 
leta 1910 na Poljskem, spominja na večstoletno nemško-poljsko nasprotovanje in pro­
slavlja 500-letnico zmage poljskega kralja Vladislava nad Nemškim redom pri Tan-
nenbergu (Grünwald). V ponovnih bojih s Poljsko (1453—1466) je Red pretrpel težke 
ozemeljske izgube ter bil primoran v končno priznanje suverenosti Poljske. Druga 
spominska medalja slavi začetek upora poljskih mest iz leta 1454, ko so si le-ta v 13-
letnem uporu proti Nemškemu redu uspela priboriti neodvisnost, veliki mojster pa je 
moral potrditi vazalni odnos dežele poljskemu kralju. Stoletnico neodvisnosti je 
Gdansk ovekovečil z izdelavo spominske medalje leta 1654 in 1754, Torun pa leta 
1754. 
Med prelomne poraze Nemškega reda štejemo tudi bitko pri Cudskem jezeru 
leta 1242, ko je Aleksander Nevski za dlje časa zaustavil nadaljnjo prodiranje Nem­
škega reda na vzhod proti Rusiji. Prelomni dogodek v razvoju Nemškega reda pred­
stavlja leto 1525, ko je del države Nemškega reda na čelu z Albrechtom Brandenbur-
škim postal svetna vojvodina rodbine Hohenzollern. Le-ta je sicer nadaljeval s ko­
vanjem denarja v novi svetni državi, vendar njegovega razstavljenega kovanca za 3 
groše ne moremo več pripisati Nemškemu redu. Z bratislavskim mirom 26. 12. 1805 
je dobil avstrijski cesar Franc I. pravico suverenosti nad Nemškim redom, kjer je 
kot duhovno gibanje in cerkvena ustanova še nadalje deloval. Veliki mojster nadvoj­
voda Anton Viktor je preselil sedež Nemškega reda na Dunaj, kjer mu je zadal mi­
lostni udarec cesar Napoleon I. leta 1809. Leta 1839 je avstrijski cesar Ferdinand I. 
obnovil Nemški red iz preostalih postojank Nemškega reda v avstrijskem cesarstvu. 
2e leta 1805 je prejel avstrijski kralj Franc I. pravico postaviti člana habsburške dru­
žine za velikega mojstra Nemškega reda. Grb Nemškega reda se je pojavil {udi y pe-
332 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 2 
čatnem grbu avstrijskih kovancev v letu 1807 in 1815, kar predstavlja poslednji pri­
mer denarništva Nemškega reda sploh. 
Vmesno stopnjo med kovanci in medaljami predstavljajo t. i. posmrtni in po­
grebni kovanci, ki so jih nasledniki velikega mojstra ali generalni kapi tel j kovali v 
spomin na umrlega velikega mojstra. Prvi taki kovanci nosijo ime umrlega velikega 
mojstra Johanna Evstahija Westernacha (t 1627). Kljub temu, da ti kovanci niso bili 
namenjeni za denarni obtok in niso imeli karakter pravega denarja, so nosili nomi­
nalne oznake, v tem primeru osminko tolarja. Poslednji tak kovanec je bil izdelan v 
spomin umrlega mojstra nadvojvode Maksimilijana Franca, ki je bil izdelan v kov­
nici Würzburg leta 1801. 
Medalje Nemškega reda je mogoče razvrstiti v dve veliki skupini, in sicer na 
medalje, ki predstavljajo pomembne osebnosti Nemškega reda, in na medalje, ki so 
povezane z določenim pomembnim zgodovinskim dogodkom v zvezi z Nemškim re­
dom. Slednje pogosto tudi nosijo podobo (zgodovinske) osebnosti. Na prvi medalji 
Nemškega reda, ki datira v leto 1523, je upodobljen veliki mojster Albrecht Branden-
burški. Tej kovani medalji so sledile številne, pretežno vlite medalje, ki pa vse dati­
rajo v obdobje, ko je bil Albrecht Brandenburški že svetni pruski vojvoda. Veliki 
mojster Walter Kronberški na področju izdelovanja medalj nikakor ni zaostajal za 
predhodnikom. 2e leta 1528 so bile izdelane njegove prve medalje. Na razstavi pred­
stavlja posebnost medalja medaljerja Friedricha Hagenauerja, ki jo strokovnjaki da­
tirajo v leto 1531, čeprav nosi napis na reverzu letnico 1525. V tem specifičnem pri­
meru gre za poudarjanje kontinuitete velikega mojstra Nemškega reda, ki je bila z 
izstopom Albrechta Brandenburškega iz Reda precej načeta. Veliki mojstri v Königs-
bergu vse do nadvojvode Maksimilijana izdelovanju medalj niso posvečali posebne 
pozornosti. 
Iz obdobja 16. stoletja na razstavi izstopata srebrna medalja velikega mojstra 
Wolfganga Schutzperja in zlata medalja Heinricha Bobenhausenškega (1572—1595), 
toda šele nadvojvoda Maksimilijan Franc, ki je bil že v času svojega koadjutorstva 
upodobljen na medalji, je posvetil izdelovanju medalj veliko pozornost. Rariteto 
predstavlja primer spremembe letnice na že obstoječi medalji ter prvič vpeljana 
praksa upodabljanja križa Nemškega reda na prsni strani portreta, medtem ko je bila 
hrbtna stran medalje namenjena Maksimilijanovemu izbranemu motu MILITEMVS. 
Podoba šotorišča na reverzu spominja na turške vojne, prav tako pa simbolizira 
splošne naloge Nemškega reda. Napisi na reverzu medalj so ob koncu 16. in v prvi 
polovici 17. stoletja pretežno še zelo skromni. Le redke so medalje iz tega obdobja, 
ki nosijo napis dostojanstva velikega mojstra. Raritetna medalja iz leta 1604 ozna­
čuje velikega mojstra Maksimilijana kot MA(gistri) PRVS(siae) ADMI(nistrator). Na 
medaljah velikih mojstrov nadvojvode Karla iz leta 1621 iri nadvojvode Leopolda 
Wilhelma iz sredine 17. stoletja je upodobljen samo križ Nemškega reda, brez čast­
nega naslova. To pa po drugi strani kaže tudi na to, da te medalje v prvi vrsti niso 
bile izdelane za potrebe Nemškega reda. Oba velika mojstra in nadvojvoda sta bila 
namreč istočasno tudi (naslovna) škofa več škofij, ki tudi niso bile naštete na me­
daljah. Tako sta bili obe medalji dejansko vsesplošno uporabni. 
Zlata medalja velikega mojstra Johanna Kasparja Stadiona iz leta 1628 pa po 
drugi strani nosi celoten naslov, enako tudi medalje Johanna Kasparja Ampnnškega 
iz leta 1664. Zlata medalja velikega mojstra Ludvika Antona Pfalz-Neuburškega iz 
leta 1684 dve srebrni medalji Franca Ludvika Pfalz-Neuburškega iz let 1730 in 1732 
ter dve srebrni medalji Klemensa Avgusta, vojvode bavarskega iz leta 1750 uvajajo 
nov sklop medalj, ki jih moremo zaradi velikega formata in tipičnega stila uvrstiti 
med baročne Le-te nosijo v reverzu pretežno kratice uradnega naslova velikega moj­
stra Povod izdelave teh odlikovanj pa ni bil vedno (tesno) povezan z Nemškim re­
dom, saj so bili ti veliki mojstri tudi škofje posameznih škofij in je zato težko posa­
mezno medaljo pripisati Nemškemu redu oziroma škofiji. 
Vojvoda Karel Aleksander Lotarinški je po smrti žene Marije Ane (sestra ce­
sarice Marije Terezije) nastopil kot eden redkih velikih mojstrov iz vrst svetnih go­
spodov Z njegovo izvolitvijo je prišel Nemški red pod vpliv habsburško-lotannske 
dinastije. V spomin na njegovo izvolitev je bilo narejenih kar nekaj medalj, med 
drugim tudi razstavljena vlita medalja dunajskega oblikovalca in medaljerja Antona 
Domanocka iz leta 1761. Druga njegova medalja z razstave skuša s predstavitvijo je­
ruzalemskega kralja Gottfrieda (Godefroì) Bouillonskega kot predhodnika lotarinške 
plemenite hiše poudariti legitimnost novega velikega mojstra, ki je bil poleg tega tudi 
državni upravitelj avstrijske Nizozemske v Bruslju. Prav tam so vsakoletno od leta 
1761 do 1779 izdelovali t. i. novoletne medalje, na katerih so bile upodobljene najpo-
membnejše osebnosti in njihovi dosežki leta. Za leto 1761 je bila izbrana upodobitev 
Karla Aleksandra v spomin na njegovo izvolitev za velikega mojstra Nemškega reda. 
Od tega časa dalje je bil Karel Aleksander upodobljen ah z zlatim runom ah s kri­
žem velikega mojstra na prsih. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . .1991 • 2 333 
Velikega mojstra Maksimilijana Franca, ki je bil med drugim tudi kolnski nad­
škof in münsterski škof, je leta 1801 nasledil nadvojvoda Karel Ludvik brat cesarja 
Franca II; Ker pa ni položil večnih zaobljub, ga je leta 1804 nasledil mlajši brat An­
ton Viktor Uspel je doseči poseben spregled, tako da je smel nositi poleg Reda ma­
ri ie Terezije tudi križ Nemškega reda. Izredno redka nedatirana medalja medaljerja 
Jožefa Daiserja, izdelana verjetno med leti 1801-1804, predstavlja nadvojvodo Karla 
z znakoma obeh redov. Veliki mojster Anton Viktor je z novim statutom leta 1833 
uspel korenito spremeniti Nemški red ter je nekdanji nemški značaj Reda spreme­
nil v povsem avstrijskega. Njemu v čast je posvečena razstavljena medalja Jožefa 
Langa iz leta 1833, ki na hrbtni strani v pečatu Reda prikazuje motiv Madone Na 
razstavi sta predstavljeni tudi vlita medalja s portretom mojstra nadvojvode Antona 
Viktorja kot udeleženca Dunajskega kongresa leta 1815, in leta 1835 lzkovana po­
smrtna medalja v formi spominske medalje. Naslednik nadvojvoda Maksimilijan Jo­
žef (1815—1863), član italijanske veje Habsburžanov, je ze leta 1803 prestopil med 
člane Nemškega reda. V času njegovega vodenja Nemškega reda so stopile v ospredje 
socialne komponente, čemur je prav gotovo pripomoglo pospeševanje razvoja žen­
skega dela Nemškega reda in duhovniški konvent. Edino medaljo z njegovim portre­
tom ki je tudi razstavljena, je po njegovi smrti leta 1868 izdelal priznani medaljer 
Kari Radnitzky. 
Z velikim mojstrom nadvojvodo Wilhelmom (1863-1894) je prišel na čelo Nem­
škega reda sin nekdanjega velikega mojstra Karla Ludvika Medaljer Kari Radnit-
zkv ki je izdeloval medalje že za velikega mojstra Maksimilijana Jožefa, je bil tudi 
avtor spominske medalje, ki je bila izdelana ob priliki njegovega svečanega ustoli­
čenja. Na razstavi je moč videti tudi medaljo v spomin na njegovo smrt ki je izde­
lana v stilu nekdanjih spominskih žetonov. Na njem je upodobljen tudi del grba 
avstrijskega Andrejevega Reda. Veliki mojstri se proti koncu.19. stoletja namreč mso 
Povsem striktno držali prepovedi nošenja znakov drugih redov. J e m u pritrjuje tudi 
spominska medalja ob ustoličenju velikega mojstra nadvojvode Evgena (1894-1923). 
Grb je bil namreč obdan z zlatim runom, ki ga poprejšnji habsburški veliki mojstri 
striktno niso upodabljali. Pač pa na medalji niso upodobljeni f n f ? Q R
d r ^ * a ^ -
skih Redov, ki sta jih npr. uporabljala njegova predhodnika. Leta 1896 je bila v spo­
min 200-letnice ustanovitve 4. pehotnega regimenta izdelana spominska m e d a l j a k i 
nosi uradni naslov »velikega in nemškega mojstra« Poleg velikega ^ t r a Evgena 
je na spominski medalji upodobljen tudi portret ustanovitelja pehotnega regimenta 
velikega mojstra Franca Ludvika Pfalz-Neuburškega. Z začetkom 20. stoletja^ se na 
medaljah Nemškega reda pojavljajo številne okrajšave ki se nanašajo, n a . s a m j e -
giment ali na npr. pridružena strelska in glasbena društva ter tovanšije Med prvo 
svetovno vojno j'e büo v seriji medalj, ki so upodabljale avstrijske vojskovodje in ki 
8 Г ш Г п 1 г е ^ е п е v dobrodelne namene, izdelanih nekaj medalj generalpolkovnika 
nadvojvoda Eugeni, na katerih je bil v nekaterih primerkih upodobljen tudi znak 
Nemškega reda To seveda niso bili uradni znaki Nemškega reda oziroma velikega 
mojstra. 
Medalie ki predstavljajo zgodovino Nemškega reda, na katerih niso predstav­
ljeni vehki mostr i , so zelo redke. Tu in tam so na medaljah predstavljeni npr de­
žel" komturTi medtem ko navadni člani-vitezi na medaljah niso upodobljeni N a r a z -
stavi ie med drugim predstavljena medalja iz leta 1581, na kateri je upodobljen grb 
S u r j a K o n r a d a ^ S n g g a vendar brez njegovega portreta. Iz serije medalj, ki 
so W i e î z d e ^ n e ob praznovan u stoletnice westfalskega mirovnega kongresa je na 
r a W t a V m e Ä s podobo Johanna von Giffena, poslanca Nemškega reda. Končno 
o b s t S te sklop jubilejnih medalj, ki spominjajo predvsem na dobre, pa tudi na 
manj dobre dogodke iz zgodovine Nemškega reda. Med prvimi se na razstavi pojav-
Hain medalie ki spominjajo na 550. (1787) in 600. (1837) obletnico ustanovitve mesta 
Elblag S i n g ) n IS™ a755) ter 600. (1855) obletnico ustanovitve Königsbergs V ve-
üni primerov gre za upodobitve deželnih gospodov in pruskih kraljev v Jubilejnih 
letih s čimer so jih na svojstven način poveličevali; le medalja iz leta 1837 v svoj! 
podobi prikazuje Hermanna Balka kot ustanovitelja mesta Elbing. 
4necifični znaki pripadnikov skupnosti poudarjajo posameznikovo pripadnost 
ReduS PKÏorReZS asàmPsoP tudi medalje" sčasoma dobile dvojni pomen na em strani 
ie Red predstavljal cerkveno institua o, na drugi strani pa posebno skupnost izora 
nih Medtem ko e bil znak Reda za zasluge osnovan kot nagrada za ze f a z a n e na­
pore Tnzal luge, se je znak pripadnosti Redu izročal v smislu spodbujanja Posamez-
n°ka in skupnosti za vestno opravljanje bodočih nalog. Prav-iz tega vzroka niso izde­
lovali, kot sicer drugi Redovi, znake Reda v različnih stopnjah in razredih ter stop 
njah zaslužnosti, ampak so znaki le oprede jevah ^ 0 8 1 1 6 ? ^ " ^ 0 ^ ^ " 1 1 ^ да 
velikega mojstra s ščitom sta predstavljala osnovno formo Nemškega r e d a veiiKi 
mojster j e k o t posebno znamenje nosil tudi vratni križ. Tekom nekajstoletnegat raz­
voja so se znotraj Nemškega reda oblikovale različne dejanske in častne stopnje ter 
334 Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 . 1991 . 2 
službe, ki so jih navzen poudarjali specifični znaki in častni naslovi. Sanitetna služba, 
redovne sestre in brati so tudi nosili svoje lastne znake. Šele nekako od srede 19. sto­
letja so pripadniki Nemškega reda smeli pripadati tudi kakemu drugemu Redu, kar 
obenem pomeni, da so smeli nositi tudi znamenja in odlikovanja drugega Reda. 
Osrednja slovesnost ob 800-letnici Nemškega reda na Slovenskem je potekala v 
nedeljo, 9. septembra 1990 v ormoški župnijski cerkvi ob prisotnosti visokih cerkve­
nih dostojanstvenikov in predstavnikov slovenske civilne oblasti. Sodobna slovenska 
historiografija je skoraj pozabila na zgodovinske in civilizacijske zasluge redovnikov 
Nemškega (Križniškega) reda, obenem pa se je zdelo, kakor da med Slovenci in Nem­
škim redom še niso pozabljene temne lise iz naše skupne preteklosti. Nemški red je 
bil še do nedavnega po krivici tudi na Slovenskem sinonim za nasilno germanizacijo. 
Prav slednja slovesnost je bila prilika za spravo in dokončno pomiritev obeh strani, 
ki dejansko nikoli nista bili v kakšnem večjem sporu. S to skromno zahvalno sloves­
nostjo se je svetna in cerkvena slovenska oblast zahvalila Križniškemu redu, ki je 
veliko pripomogel k duhovnemu in kulturnemu življenju Cerkve v Sloveniji. Ob tej 
priliki je bil poudarek na tem, kar nas je stoletja povezovalo in družilo, namreč na 
dobrodelnosti in specifični duhovni drži viteškega reda Križnikov. Slavnostni govor­
nik mariborski škof dr. Franc Kramberger pa je še posebej poudaril zasluge Križni­
škega reda pri ohranjanju slovenskega jezika v Beli Krajini in še kje, ter njihovo 
prizadevanje za enotnost slovenskega naroda. Tudi preko Križniškega reda smo bili 
Slovenci stoletja povezani z ostalo Evropo. 
Križniški red je tudi na Slovenskem oznanjal Evangelij z ognjem in mečem, 
vendar je mnogo več storil z dobrodelnostjo, kulturno, vzgojno in gospodarsko de­
javnostjo. Ko je sredi prejšnjega stoletja Nemški red postal povsem red duhovne na­
ravnanosti, in je nehal obstajati kot viteški, je tudi na Slovenskem nekako ponovno 
zaživel še v večji luči. Tudi na Slovenskem so se Križniki posvetili delu v šolah, bol­
nišnicah, ostarelim in zapuščenim, na Štajerskem, predvsem v okolici Ormoža in 
Velike Nedelje in v belokranjskih župnijah. Na Slovenskem so Križniki delovali v 
župnijah Črnomelj, Metlika, Semič, Podzemelj, Vinica, Velika Nedelja, Runeč, Ormož, 
Hum, Središče ob Dravi, Sv. Miklavž pri Ormožu in v Jeruzalemu nad Ljutomerom. 
Redovnikom Križniškega reda je bila v času zadnje vojne in z nacionalizacijo po letu 
1945 storjena velika krivica, saj je Red poleg številnih človeških izgub med vojno, 
utrpel tudi veliko materialno škodo z neupravičeno nacionalizacijo precejšnjega dela 
nepremične in premične dediščine. Visoka in častitljiva obletnica Nemškega reda, ki 
smo jo na Slovenskem skoraj prezrli, je na eni strani prilika dokončne sprave s pre­
teklostjo, in na drugi strani ponovnega skupnega dela. Ob praznovanju 800-letnice 
ustanovitve Reda so slovenski križniki izdali skromno jubilejno knjižico, v kateri so 
z besedo in sliko predstavili svojo bogato preteklost, delo v župnijah in načrte. 
J o ž e P o d p e č n i k