3 / Za r 202ebmevo a, n an Ljublj/ r de un a Ln Ele / a Glavic ucijL vsebino te publikacije so izključno odgovorni avtorji in partnerji projekta ter ne odraža nujno stališč (so)financerjev. Publikacija je nastala v okviru projekta, ki ga sofinancirata Fiends of the Earth Europe in Wellspring Philanthropic Fund. Analiza porocanja slovenskih podjetij o SKRBNEM PREGLEDU NA PODROCJU CLOVEKOVIH PRAVIC Analiza letnih porocil podpisnikov Zaveze k spostovanju clovekovih pravic pri poslovanju, na podlagi nacionalnega akcijskega nacrta za spostovanje clovekovih pravic v gospodarstvu VSEBINA POVZETEK 4// SUMMARY 5// 1. UVOD 7// 2. REGULATIVA NA PODROČJU ČLOVEKOVIH PRAVIC IN OKOLJA V GOSPODARSTVU 10// 2.1 NACIONALNI AKCIJSKI NAČRT ZA SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC V GOSPODARSTVU 11// 2.1. DIREKTIVA O POROČANJU PODJETIJ GLEDE TRAJNOSTNOSTI (CSRD) IN DIREKTIVA O SKRBNEM PREGLEDU V PODJETJIH GLEDE TRAJNOSTNOSTI (CSDDD) 14// 3. ANALIZA POROČANJA O ČLOVEKOVIH PRAVICAH V SLOVENSKIH PODJETJIH18// 3.1. METODOLOGIJA19// 3.2. IZSLEDKI PREGLEDA LETNIH POROČIL21// 3.2.1. SPLOŠNI VIDIKI POROČANJA O ČLOVEKOVIH PRAVICAH IN OKOLJU 22// 3.2.2. SKRBNI PREGLED IN VREDNOSTNA VERIGA 25// 3.2.3. POROČANJE O ESG (VKLJUČNO Z EMISIJAMI) IN O KONKRETNIH ČLOVEKOVIH PRAVICAH 39// 4. ZAKLJUČEK 46// 4.1 PRIPOROČILA IN DOBRE PRAKSE 49// PRILOGA 1: PODPISNIKI ZAVEZE K SPOŠTOVANJU ČLOVEKOVIH PRAVIC PO LETU PODPISA 51// PRILOGA 2: VPRAŠALNIK ZA OCENJEVANJE TRAJNOSTNIH POROČIL ORGANIZACIJ 52// Pregled tabel Tabela 1: Poročanje o človekovih pravicah 23// Tabela 2: Kakovost poročanja o človekovih pravicah 24// Tabela 3: Upravljanje in politike, ki vključujejo vsebine povezane z varovanjem človekovih pravic 26// Tabela 4: Poročanje o vključevanju deležnikov 26// Tabela 5: Identifikacija vplivov 28// Tabela 6: Prepoznane vsebine in povezava s človekovimi pravicami 30// Tabela 7: Pritožbeni mehanizmi 31// Tabela 8: pritožbeni mehanizmi podjetja Krka d.d. 32// Tabela 9: Prijave preko pritožbenih mehanizmov 33// Tabela 10: Primer izrednega inšpekcijskega pregleda Luke Koper 34// Tabela 11: Poročanje o spoštovanju človekovih pravic v vrednostni verigi 37// Tabela 12: Poročanje o človekovih pravicah 41// Tabela 13: Okoljski, socialni in upravljavski dejavniki 43// Tabela 14: Primeri orodij za identifikacijo tveganj ESG 50// POVZETEK Družbeno odgovorno in trajnostno ravnanje podjetij je vse bolj v ospredju, tako na agendi Evropske unije (v nadaljevanju EU) kot tudi v pozivih civilne družbe. V Sloveniji smo leta 2018 sprejeli Nacionalni akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu (v nadaljevanju NAN). V njem so kot največja tveganja za kršitve človekovih pravic v gospodarskih procesih v Sloveniji navedeni izkoriščanje delovne sile (npr. prekarno delo in diskriminacija) ter škodljivi vplivi na okolje. Od leta 2019 je prostovoljno Zavezo k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju, ki je nastala na podlagi omenjenega nacionalnega akcijskega načrta, podpisalo 24 podjetij, ki delujejo v Sloveniji. V okviru zaveze morajo podjetja v treh letih od podpisa poročati o izvajanju skrbnega pregleda vplivov na človekove pravice in okolje v svojih vrednostnih verigah. Analiza poročanja slovenskih podjetij o skrbnem pregledu vključuje 15 podjetij, ki so zavezo podpisala v letih 2019 in 2020 in že morajo poročati o izvajanju. Teh 15 podjetij ima skupaj več kot 40 tisoč zaposlenih in poleg Slovenije delujejo še v 20 drugih državah. Namen analize je ocena učinkovitosti prostovoljne zaveze podjetij, da bodo izvajala skrbni pregled za identifikacijo in naslavljanje kršitev človekovih pravic. Glavne ugotovitve: Analiza je pokazala, da so podjetja pri svojem poročanju napredovala glede na prejšnje poročevalsko obdobje (2022).1 Vendar pa lahko na podlagi analize poročanja še vedno ugotovimo, da nobeno od podjetij ne izvaja skrbnega pregleda svojih vplivov v celotni vrednostni verigi. » Samo tri podjetja v določenih delih jasno povežejo svoje vplive s specifičnimi človekovimi pravicami. » Podjetja se pri ocenjevanju vplivov svojega delovanja še vedno osredotočajo predvsem na zaščito človekovih pravic lastnih zaposlenih. Pri pregledu pa smo zaznali nekaj izjem. » Proces samega skrbnega pregleda ter vzpostavljeni mehanizem zaznavanja, preprečevanja in odpravljanja tveganj za kršitve človekovih pravic nista jasno predstavljena. Nobeno od podjetij ne poroča o vseh korakih skrbnega pregleda. » Poročanje o pritožbenem mehanizmu in o sodelovanju deležnikov pri zagotavljanju dostopa do pravnih sredstev je pogosto skopo. Tudi obstoječi pritožbeni mehanizmi so pri večini podjetij namenjeni zgolj zaposlenim v podjetju, ne pa tudi drugim deležnikom. » Nobeno od podjetij ni poročalo o oceni vplivov in tveganj za kršitve človekovih pravic in negativne posledice na okolje v celotnih vrednostnih verigah ter v različnih državah svojega delovanja. Nobeno od podjetij ni poročalo o svojih vplivih, ki bi lahko bili prisotni globlje v dobavni verigi kot pri njihovem prvem dobavitelju. SUMMARY Corporate social responsibility and sustainability are increasingly at the forefront of both the European Union (EU) agenda and civil society demands. In 2018, Slovenia adopted the National Action Plan on Business and Human Rights (hereafter NAN). The NAN identifies both labour exploitation (e.g. precarious work and discrimination) and adverse environmental impacts as the greatest risks of human rights violations in business processes in Slovenia. As of 2019, 24 companies operating in Slovenia have signed the voluntary Commitment to Respect Human Rights in Business Operations, based on the above-mentioned NAN. Under the https://focus.us9.list-manage.com/track/click?u=772277805c7b261b0808d8629&id=c7c844f9c1&e=feceecd3d0  1 5  4 Commitment, companies are required to report on the implementation of human rights and environmental due diligence in their value chains within three years of signing. The analysis of due diligence reporting by Slovenian companies includes 15 companies that signed the Commitment in 2019 and 2020 and are already required to report on implementation. These 15 companies have a total of more than 40,000 employees and operate in 20 countries in addition to Slovenia. The purpose of the analysis is to assess the effectiveness of the voluntary commitment to carry out due diligence to identify and address human rights violations. Main findings: The analysis shows that companies have made progress in their reporting since the previous reporting period (2022).1 However, based on the analysis of the reports, it can still be concluded that none of the companies conduct due diligence on their impacts throughout their value chain. » Only three companies clearly link their impacts to specific human rights. » With a few exceptions, impact assessments of a company’s operations still focus primarily on protecting the human rights of its own employees. » The due diligence process itself and the mechanism in place to identify, prevent and address risks of human rights violations are not clearly presented. None of the companies report on all steps of the due diligence process. » There is often little reporting on the grievance mechanism and on stakeholder involvement in providing access to remedy. Also, in most companies, existing grievance mechanisms are only for company employees and not for other stakeholders. » None of the companies reported on the assessment of the impacts and risks of human rights violations and negative environmental consequences throughout their value chains and in their different countries of operation. None of the companies reported on impacts that may be present further up the supply chain, beyond their first tier supplier. e- 1. UVOD Družbeno odgovorno in trajnostno ravnanje podjetij je vse bolj v ospredju, objavljena tako na agendi Evropske unije (v nadaljevanju EU) kot tudi v pozivih je civilne družbe. Izpostavljanje kršitev človekovih pravic in uničevanja okolja, za katere so odgovorna nekatera podjetja, je vse pomembnejše ih-delavcev-v-ljubljanski-poslovanju tudi v Sloveniji, kljub pomanjkanju širšega diskurza o tej temi. To je pri očitno iz razkritij izkoriščanja tujih delavcev v Sloveniji.2 Podobno oceno pravic inistrstva-za-infrastrukturo-v-prim vsebuje tudi Nacionalni akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu (v nadaljevanju NAN), saj kot glavna tveganja v povezavi človekovih s človekovimi pravicami v gospodarskih procesih v Sloveniji navaja izkoriščanje delovne sile (npr. prekarno delo in diskriminacijo), pa tudi škodljive vplive na okolje.3 Omenjene kršitve človekovih pravic kažejo k spoštovanju na sistemske težave pri prepoznavanju in preprečevanju tovrstnih Zaveze dejanj na državni ravni in na ravni podjetij, a tudi na pomanjkljivo razumevanje pomembnosti te tematike v slovenskem prostoru. Podjetja lahko neposredno kršijo človekove pravice svojih zaposlenih ali drugih Predloga  deležnikov, hkrati pa lahko s svojim zavestnim ali pa nezavednim (ne) (https://www.rtvslo.si/slovenija/suzenjsko-izkoriscanje-indijsk 4 delovanjem prispevajo h njihovem kršenju ali pa so soudeležena pri .ekvilib.org/sl/odziv-ekvilib-instituta-na-neukrepanje-m stvu ww njem vzdolž celotne vrednostne verige. podar avtopralnicah v-gos Poročilo Analiza poročanja slovenskih podjetij o skrbnem pregledu ice-av (angl. due diligence) na področju človekovih pravic je drugo tovrstno ljubljanskih v pre- poročilo. V prvem poročilu (februar 2023) smo analizirali poročanje ovek slovenskih podjetij, ki so podpisala Zavezo k spoštovanju človekovih delavcev ovcle/ pravic pri poslovanju (v nadaljevanju Zaveza)4 za poročevalsko leto tujih 2022. Podpisniki so se zavezali, da bodo v roku treh let od podpisa .si/tem uvedli proces skrbnega pregleda na področju človekovih pravic v gov izkoriščanje svoje poslovanje ter o tem poročali. ://www. primer tps Na ht 2  avtopralnici/636782), kršitve delovnih pravic voznikov (https://w ru-krsitve-delavskih-pravic-voznikov) in primeri prekarnega dela (https://n1info.si/novice/slovenija/luka-koper-naj-uresnici-sodbo-vrhovnega-sodisca). 3  na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve: https://www.gov.si/teme/clovekove-pravice-v-gospodarstvu V prvem delu poročila predstavljamo obstoječe politike in zakonodajo na tem področju, v drugem delu pa predstavljamo rezultate analize aktivnosti izbranih podjetij z vidika kakovosti poročanja o izvajanju skrbnega pregleda na področju človekovih pravic v njihovih letnih ali trajnostnih poročilih. Namen analize je oceniti učinkovitost prostovoljne zaveze podjetij k izvajanju skrbnega pregleda za prepoznavanje in odpravljanje kršitev človekovih pravic. To preverjamo z analizo poročanja podjetij o skrbnem pregledu svojih vplivov na človekove pravice in okolje. S pomočjo analize opazujemo, v kolikšni meri so posamezna podjetja prilagodila svoje poslovanje in poročanje glede na podpisano zavezo. 20 tujih držav 6 (Podružnice in proizvodne lokacije) 16 podjetij 5 Hrvaška, BTC d.d., Nemčija, Krka d.d., Poljska, Lek d.d., Ruska federacija, Kitajska, Luka Koper d.d., Črna Gora, Plinovodi d.o.o., Srbija, Pošta Slovenije d.o.o., Bosna in Hercegovina, SID Banka d.d., S. Makedonija, Slovenske železnice d.o.o., Italija, Slovenski državni holding d.d., Ukrajina, Vzajemna d.v.z., Albanija, Zavarovalnica Triglav d.d., 40.352 zaposlenih Turčija, GEN energija d.o.o., Grčija, Kontrola zračnega prometa d.o.o., Bolgarija, ORO d.o.o., Avstrija, Telekom Slovenije d.d., Gruzija, Triglav Zdravstvena zavarovalnica d.d. Češka, Romunija, Kosovo Podjetja, ki so podpisala zavezo v letih 2019 in 2020. Vključena podjetja imajo lahko še druga predstavništva, partnerstva in prodajne trge. Slika 1: Podjetja, vključena v analizo (podatki za leto 2022) 5  6  2REGULATIVA NA PODROČJU ČLOVEKOVIH PRAVIC IN OKOLJA V GOSPODARSTVU 2.NA1 CIONALNI AKCIJSKI NAČRT ZA SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC V GOSPODARSTVU Postopek skrbnega pregleda spoštovanja človekovih pravic je zasnoval posebni odposlanec Organizacije združenih narodov John Ruggie in je del Smernic Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu (angl. United Nations’ Guiding Principles – UNGP). Smernice so bile soglasno sprejete v Svetu Združenih narodov za človekove pravice, s čimer je bilo na mednarodni ravni uradno priznano, da so podjetja odgovorna za spoštovanje človekovih pravic. Smernice UNGP so bile nujne, saj je potreba po zaščiti človekovih pravic v mednarodnih vrednostnih verigah podjetij vse bolj očitna. V skladu z mednarodnim pravom so države tiste, ki so odgovorne za varstvo človekovih pravic in okolja v njihovi pristojnosti. To ustvarja neenakomeren mozaik človekovih pravic, pravic delavcev in varstva okolja po vsem svetu, kar so izkoristila multinacionalna podjetja, ki so tako našla način za čim cenejšo proizvodnjo s selitvijo delov proizvodnje v države, kjer je ta zaščita najšibkejša. Razlogi za to, da nekatere države ne vlagajo v krepitev varstva človekovih pravic in okolja v svoji pristojnosti, so lahko različni, vendar je obsežna raziskava, na podlagi katere so bile zasnovane smernice UNGP, pokazala, da so države v številnih primerih odvisne od izvoza določene surovine ali proizvoda. Zato jih nekatera podjetja ali interesne skupine nagovarjajo, da ohranijo nizko raven varstva in tako ustvarijo ugodno okolje za podjetja, ki želijo proizvajati ceneje,7 pogosto tudi pod ceno stroškov izdelave.8 Raziskave kažejo tudi, da v nekaterih primerih velika podjetja neposredno pritiskajo na države, ki so finančno šibkejše kot nekatere multinacionalke.9 V praksi morajo podjetja izvajati stalen skrbni pregled spoštovanja človekovih pravic in okolja (angl. human rights and environmental due diligence), da bi ugotovila, ublažila, odpravila in poročala o kršitvah človekovih pravic v svojih dejavnostih in vrednostnih verigah. Na podlagi smernic UNGP je bil postopek skupaj z načelom odgovornosti podjetij vključen tudi v smernice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju: OECD) za multinacionalna podjetja in v tristransko deklaracijo Mednarodne organizacije dela Kaj je skrbni pregled človekovih (v nadaljevanju: MOD) o načelih pravic in okolja? Skrbni pregled glede multinacionalnih podjetij in je postopek, s katerim podjetja socialne politike. Smernice UNGP so vzpostavile okvir zaščite, spoštovanja opredelijo, preprečijo in ublažijo in odpravljanja (angl. protect, respect, dejanske in morebitne negativne remedy), ki določa obveznosti držav, vplive na okolje in ljudi, povezane z pa tudi vlogo poslovnih organizacij njihovim poslovanjem, ter poročajo kot specializiranih organov družbe, od katerih je zahtevano, da spoštujejo o načinu, na katerega odpravljajo vse veljavne zakone in človekove te vplive. Med tovrstne vplive sodijo pravice. negativni vplivi, povezani z lastnimi dejavnostmi podjetja ter višjim in Kot del svojih dolžnosti je v zadnjih desetih letih večina evropskih držav nižjim delom njegove vrednostne vzpostavila nacionalne akcijske načrte verige, tudi prek njegovih za spoštovanje človekovih pravic v proizvodov ali storitev ter poslovnih gospodarstvu (NAN).10 Slovenija je odnosov. Skrbni pregled je stalna praksa, ki se prilagaja na oziroma lahko sproži spremembe v strategiji, poslovnem modelu, dejavnostih, poslovnih odnosih, poslovanju, pridobivanju in prodaji podjetja (ESRS, 2023). NAN sprejela novembra 2018, kot prednostne teme za slovenski prostor pa so avtorji prepoznali: 0Just%20Business.pdf. » preprečevanje diskriminacije in neenakosti ter promocijo enakih možnosti, » promocijo in varstvo temeljnih delavskih pravic, tudi v transnacionalnih podjetjih oziroma v celotni proizvodni verigi, » preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej ter » varstvo okolja, ohranjanje narave in trajnostni razvoj. NAN le površno opiše, zakaj so bila izbrana ta področja in ne druga, ne vsebuje pa namena ponovne presoje izbora po določenem času glede na morebitne spremenjene okoliščine. Ta pristop ni v skladu z osnovnimi načeli smernic UNGP, ki jasno poudarjajo, da so človekove pravice povezane, nehierarhične in medsebojno dopolnjujoče se. Smernice UNGP dovoljujejo, da se vplive naslavlja prioritetno, a mora odločitev za to temeljiti na jasni oceni resnosti in nepopravljivosti ter ne pomeni, da se ostalih dejanskih in možnih tveganj ne naslovi takoj, ko je to mogoče. V vsakem primeru je treba odločitev redno presojati in prilagajati glede na nove potrebe in zmožnosti. Ob tem NAN navaja, da lahko podjetja »v veliki meri zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic s tem, da dosledno izvajajo že obstoječe predpise«. Čeprav med prednostnimi temami omenja pomembnost naslavljanja temeljnih delavskih pravic v celotni vrednostni verigi, te odgovornosti ne prepozna kot ključne. To je problematično, saj se obstoječi predpisi za varovanje delavskih pravic, na katere se zanaša, navezujejo samo na slovenski prostor. Slovenski NAN ne vključuje vseh treh stebrov smernic OZN: zaščite, spoštovanja in odpravljanja. Glavni dokument vključuje le steber »zaščita« in steber »odpravljanje«. Drugi steber, »spoštovanje«, ki opredeljuje odgovornost podjetij in predstavi skrbni pregled, pa vključuje le kot prilogo. Zaveza pa vsebuje sklicevanja na NAN in UNGP ter konkretne korake, h katerim se podjetja (lahko) zavežejo. Podjetja imajo tako priložnost prostovoljno pristopiti k Zavezi o spoštovanju https://www.ohchr.org/sites/default/files/documents/publications/guidingprinciplesbusinesshr_en.pdf https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---ed_protect/---protrav/---travail/documents/publication/wcms_556336.pdf Ruggie (2013). Just Business: Multinational Corporations and Human Rights: https://edisciplinas.usp.br/pluginfile.php/4424946/mod_resource/content/1/Ruggie%20-%2 Slovenski NAN: https://www.ohchr.org/sites/default/files/Documents/Issues/Business/NationalPlans/Slovenia_Slovenian.pdf   7 8  9  10 človekovih pravic pri poslovanju.11 S tem se zavezujejo, da bodo:12 » vključila spoštovanje človekovih pravic v del politike podjetja, dnebne spremembe. » imenovala skrbnika_co za človekove pravice, » izvajala skrbni pregled za identifikacijo ključnih dejavnikov tveganja za kršitve človekovih pravic, » o tem poročala v letnem ali trajnostnem poročilu, » vzpostavila pritožbeni mehanizem in komunicirala ter ozaveščala deležnike, » spoštovala človekove pravice v vrednostni verigi, » 2.2 sodelovala za večje spoštovanje človekovih pravic. DIREKTIVA O POROČANJU PODJETIJ GLEDE TRAJNOSTNOSTI (CSRD) IN DIREKTIVA O SKRBNEM PREGLEDU V PODJETJIH GLEDE TRAJNOSTNOSTI (CSDDD) CSRD je direktiva o poročanju podjetij glede trajnostnosti (angl. Corporate Sustainability Reporting Directive CSRD),13 ki jo je Evropski parlament sprejel 10. 11. 2022. CSRD dopolnjuje obstoječa pravila poročanja o trajnostnosti, predhodno opredeljena v direktivi o nefinančnem poročanju (angl. Non-financial Reporting Directive ali NFRD), in bo prenesena v pravni red Republike Slovenije v ZGD-1J do leta 2024. Direktiva CSRD z novimi pravili odpravlja težave s kakovostjo in zanesljivostjo dosedanjega nefinančnega poročanja podjetij, ki povzročajo vrzel v odgovornosti. Cilj CSRD je, da se poročanje o trajnostnosti sčasoma izenači s finančnim poročanjem, tako da se javnosti omogoči dostop do zanesljivih in primerljivih podatkov. Za dosego tega cilja Evropska komisija trenutno sprejema obvezne skupne standarde poročanja o trajnostnosti (angl. European Sustainability Reporting Standard ali ESRS). https://view.officeapps.live.com/op/view.aspx?src=https%3A%2F%2Fwww.gov.si%2Fassets%2Fmini-V okviru Zaveze okolje ni omenjeno kot ena izmed prioritet, vendar naj bi pri izvajanju zaveze upoštevali NAN ter smernice OECD in UNGP, ki pa vse vključujejo okolje in po https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32022L2464 https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A52022PC0071    11  strstva%2FMZZ%2FDokumenti%2Fmultilaterala%2Fclovekove-pravice%2FZaveza-k-spostovanju-CP.docx&wdOrigin=BROWSELINK 12 13 14 CSDDD, direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (angl. Corporate Sustainability Due Diligence Directive)14 obvezuje podjetja k izvajanju skrbnega pregleda glede trajnostnosti ter k vzpostavitvi akcijskega načrta za skladnost poslovanja s cilji Pariškega sporazuma. Evropska komisija je predlog direktive objavila februarja 2022, trenutno, jeseni 2023, pa potekajo tristranska pogajanja, s katerimi bo določena končna vsebina zakonodaje. Medtem ko CSRD zahteva poročanje o trajnostnosti, vključno o skrbnem pregledu, CSDDD podjetjem nalaga konkretne korake za izvajanje skrbnega pregleda in predvideva administrativne in civilnopravne mehanizme odgovornosti podjetij v primeru kršitev obveze skrbnega pregleda. CSDDD CSRD OKVIR IN STANDARDI ZAHTEVA PO ZA POROČANJE O OBVEZNEM TRAJNOSTNOSTI POROČANJU PO DIREKTIVI CSRD SMERNICE OECD ZA VEČNACIONALNA OBVEZEN SKRBNI PREGLED PODJETJA POROČANJE O SKRBNI PREGLED O VPLIVIH V CELOTNI VPLIVIH V CELOTNI SMERNICE OZN VREDNOSTNI VERIGI VREDNOSTNI VERIGI ZA SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC PRIČAKOVANO IN V GOSPODARSTVU ZAHTEVANO ZMANJŠEVANJE PRIČAKOVANI (UNGP) NEGATIVNIH VPLIVOV NA ČLOVEKOVE PRAVICE IN TRANSPARENTNOST OKOLJE. IN PRIMERLJIVOST PODATKOV. Slika 2: Primerjava CSRD in CSDDD Direktivama je skupen skrbni pregled. Skrbni pregled je vsebina, ki zavzema pomemben del standardov ESRS (oz. CSRD). Tako direktiva CSRD kot iz nje izhajajoči standardi se v več delih sklicujejo prav na načela UNGP ter tudi na smernice OECD za večnacionalna podjetja. Podjetja bodo namreč po direktivi CSRD morala poročati o dejavnikih na področju okolja (E), socialnih dejavnikov (S) in upravljanja (G). V ta namen pa bodo morala najprej prikazati postopek ocenjevanja bistvenih vplivov, priložnosti in nevarnosti oz. prikazati dvojno pomembnost: finančno pomembnost in pomembnost vplivov. Če se finančna pomembnost navezuje izključno na uspešnost podjetja, pa se pomembnost vplivov nanaša na vplive, ki jih ima podjetje navzven, in sicer do svojih deležnikov in okolja. Da pa lahko podjetje identificira te vplive, mora imeti vzpostavljen postopek skrbnega pregleda, ki vsebuje naslednje korake: IDENTIFIKACIJA IN 2 POVRAČILO IN 6 OCENA VPLIVOV POPRAVA V AKTIVNOSTIH IN NASTALE ŠKODE15 VREDNOSTNI VERIGI 1 SKRBNI PREGLED 3 KOT DEL PREPREČEVANJE 5 IN UPRAVLJANJE UPRAVLJANJA IN POROČANJE IN Z VPLIVI KOMUNICIRANJE POLITIK PODJETJA 4 SPREMLJANJE UKREPOV IN REZULTATI Slika 3: Postopek skrbnega pregleda16 Podjetja bodo tako po CSRD v poročilo glede trajnostnosti morala topa. duct.htm. vključiti Izjavo o skrbnem pregledu, kjer bodo razkrila informacije o postopkih skrbnega pregleda (ESRS 2, GOV-4). Prav tako se posamezni koraki in vidiki skrbnega pregleda pojavljajo v številnih drugih standardih ESRS. A po drugi strani direktiva CSRD ne predpisuje nobenih posebnih zahtev glede ravnanja v zvezi z ukrepi skrbnega pregleda. Če povzamemo, direktiva CSDDD od podjetij pričakuje, da prevzamejo odgovornosti za negativne okoljske in družbene vplive, medtem ko direktiva CSRD pričakuje transparentnost poročanja o njih. Namen je, da podjetja obe direktivi implementirajo povezano. Hkratna implementacija najverjetneje ne bo izvedljiva, saj direktiva CSDDD še ni sprejeta in prenesena v nacionalni pravni okvir. Vseeno je njene določbe smiselno upoštevati že ob implementaciji določb direktive CSRD. 6. korak (tretji steber UNGP) krije obveze za podjetja in države. Podjetja morajo tako zagotoviti dostop do povračila in sodelovati z državnimi organi pri zagotavljanju dos Vir: Smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno poslovno ravnanje, https://www.oecd.org/daf/inv/mne/due-diligence-guidance-for-responsible-business-con   15 16 17  16 3ANALIZA POROČANJA O ČLOVEKOVIH PRAVICAH V SLOVENSKIH PODJETJIH 3.1 METODOL OGIJA Metodologijo ocenjevanja oz. pregleda letnih poročil v zvezi s poročanjem o spoštovanju človekovih pravic v gospodarstvu smo zasnovali v letu 2022 ob izvedbi prve tovrstne analize.17 Izhaja predvsem iz smernic za izvajanje skrbnega pregleda človekovih pravic v gospodarstvu, priloge NAN, pa tudi smernic za družbeno odgovornost podjetij ISO 26000 ter standardov GRI (angl. Global Reporting Initiative) za trajnostno poročanje. V letu 2023 smo metodologijo dopolnili tudi z zahtevami in vsebinami direktive CSRD oz. iz nje izhajajočih EU standardov poročanja ESRS. Metodologija, ki smo jo uporabljali pri analizi poročil, je omejena na 6. korak skrbnega pregleda – poročanje o skrbnem pregledu in spoštovanju človekovih pravic. Poročanje oziroma transparentnost je obenem tudi eno osnovnih načel družbene odgovornosti, ki narekuje, da mora podjetje o spoštovanju človekovih pravic deležnikom poročati redno, celovito in jasno. Širše družbena odgovornost ne zajema zgolj spoštovanja zakonodaje, temveč pomeni korak dlje od zakonsko določenih minimalnih standardov, kar je treba upoštevati tudi pri poročanju. O spoštovanju človekovih pravic in okoljskih standardov lahko podjetje poroča v letnem poročilu ali v posebnem trajnostnem poročilu oziroma poročilu o družbeni odgovornosti podjetja, v katerem poroča tudi o drugih kazalnikih trajnostnosti poslovanja. Čeprav poročanja o človekovih pravicah ne moremo neposredno povezovati z dejanskim stanjem in aktivnostmi podjetja (in obratno – obsežno poročanje ne pomeni nujno, da tveganj ni ali da do kršenja človekovih pravic ne prihaja), lahko na podlagi predstavljene vsebine v letnih poročilih sklepamo o pomenu, ki ga podjetja pripisujejo spoštovanju človekovih pravic in okoljskih standardov, kot tudi vsaj deloma oz. posredno o aktivnostih podjetij na tem področju. Vsebine, ki smo jih ocenjevali, smo tudi v letošnjem letu razdelili na 3 glavne sklope. Smo pa pri identifikaciji človekovih pravic dodali še zahteve vsebin standardov ESRS ter vprašanje glede poročanja o emisijah (1., 2. in 3. obsega).18 Prav tako smo nadgradili ocenjevanje poročanja o človekovih pravicah. Če je bilo poročilo v letu 2022 osredotočeno izključno na človekove pravice, v tem poročilu želimo ugotoviti, na kakšen način se skrbni pregled prepleta z okoljskimi vidiki trajnostnega poročanja. Skladno s sprejetjem direktive CSRD in potrditvijo standardov ESRS je namreč v zadnjem letu opazen tudi velik razvoj in napredek pri poročanju podjetij o okoljskih vidikih. Zaradi tega in zaradi jasne povezanosti identifikacije negativnih vplivov na trajnostnost ter postopka skrbnega pregleda smo v analizi letnih poročil za leto 2022 posebno pozornost namenili najprej trajnostnemu poročanju in identifikaciji vplivov ter nato vprašanju, ali so v zvezi s temi vplivi prepoznana tudi tveganja kršenja človekovih pravic. Metodologija se ni bistveno spreminjala in omogoča primerjavo z analizo poročil za leto 2021.19 Trije sklopi vprašanj so naslednji: » splošna vprašanja o poročanju glede trajnostnosti in človekovih pravic, » opis izvajanja skrbnega pregleda ter poročanje o človekovih pravicah v vrednostni verigi, » poročanje o specifičnih človekovih pravicah, vsebinah ESG in emisijah. IZSLEDKI PREGLED 3.2 A LETNIH POROČIL Zavezo k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju, predlagano v okviru NAN, ki ga je leta 2018 sprejela Vlada Republike Slovenije, je do novembra 2023 podpisalo 24 podjetij. S podpisom so se podjetja prostovoljno zavezala k izvajanju skrbnega pregleda o svojih vplivih na človekove pravice v vrednostnih verigah ter k poročanju o teh aktivnostih. Podjetja so se s podpisom zavezala, da bodo navedene ukrepe izvedla postopoma, a najpozneje v treh (3) letih od podpisa izjave. Analiza tako temelji na pregledu poslovnih oz. trajnostnih poročil 16 slovenskih podjetij, ki so zavezo podpisala v letih 2019 in 2020. Čas za izpolnitev zaveze se je prvim podpisnicam iztekel konec leta 2022, drugim pa rok poteče konec leta 2023. 1. Analizirana podjetja so vedno boljša pri identifikaciji in poročanju o vplivih na družbo in okolje. Kljub vsemu vplivi pogosto niso jasno predstavljeni, prav tako ni jasne povezave z dejanskim ali potencialnim vplivom na človekove pravice. 2. Samo tri podjetja v določenih delih svoje vplive jasno povežejo tudi s človekovimi pravicami. 3. Ocena vplivov delovanja podjetja je še vedno osredotočena predvsem na zaščito človekovih pravic lastnih zaposlenih. 4. Proces skrbnega pregleda ter vzpostavljeni mehanizem zaznave, preprečevanja in odprave tveganj, povezanih z negativnimi vplivi na človekove pravice, ni jasno predstavljen. 5. Tretjina podjetij podpisnikov zaveze ne poroča o pritožbenem mehanizmu, ki bi bil povezan s človekovimi pravicami. 6. Podjetja ne prepoznavajo vplivov in tveganj, povezanih s človekovimi pravicami v vrednostnih verigah in v različnih državah delovanja. Zavarujejo se s klavzulami v pogodbah in kodeksih delovanja, ki naj bi veljali za vse odvisne družbe. SPLOŠNI VIDIKI POROČANJ 3.2. A O ČLOVEKOVIH PRAVICAH IN OKOLJU 1 Opažamo, da večina podjetij poroča o trajnostnemu razvoju, pri tem pa se najpogosteje opira na metodologijo poročanja po prostovoljnih standardih trajnostnega poročanja, kot so standardi GRI in SASB (angl. Sustainability Accounting Standards Board). Določena podjetja se s tem ter z drugimi smernicami, okviri ali s sklicevanjem na zakonodajo že pripravljajo na poročanje po standardih CSRD oz. ESRS. Ugotavljamo, da vsa podjetja (razen podjetja ORO d.o.o., ki ne izdaja ali pa nima dostopnega poslovnega poročila)20 poročajo o trajnostnemu razvoju, velika večina pa je tudi identificirala vplive na tri vidike trajnostnosti (kot so povzeti v ESG). Kakovost poročanja se sicer močno razlikuje in je v večini primerov odvisna od zahtev zakonodaje21 in uporabe prostovoljnih standardov in smernic. Opazno je tudi, da podjetja, ki imajo bolj poglobljena trajnostna poročila, v njih vključujejo tudi bolj kakovostno poročanje o človekovih pravicah, kar nakazuje boljše razumevanje pomena trajnostnega razvoja. V zvezi s poročanjem o človekovih pravicah smo v analizi ugotovili, da – podobno kot v preteklem letu – eno (1) podjetje o njih še vedno ne poroča. Ostala podjetja človekove pravice omenjajo, jim namenijo pozornost v posebnem poglavju ali pa jih integrirajo v različne vsebine, kjer se jim zdi smiselno. .Podjetja ORO d.o.o. v nadaljevanju nismo vključili v rezultate analize, saj zaradi nedostopnosti letnega oz. poslovnega poročila ne moremo oceniti poročanja. Npr. če so podjetja zavezana k poročanju po direktivi NFRD (od leta 2024 naprej CSRD), je poročanje natančnejše.   20 21 ŠTEVILO KAKOVOST POROČANJA O ČLOVEKOVIH PRAVICAH PODJETIJ NE POROČAJO O BTC d.d. 1 ČLOVEKOVIH PRAVICAH Slovenski državni holding d.d., SID Banka d.d., ČLOVEKOVE PRAVICE SO Slovenske železnice d.o.o., 5 OMENJENE Plinovodi d.o.o., GEN energija d.o.o. Vzajemna d.v.z., , Kontrola zračnega prometa d.o.o., Telekom Slovenije d.d., POROČANJE O Krka d.d., Lek d.d., ČLOVEKOVIH PRAVICAH 10 Pošta Slovenije d.o.o., IN KORAKIH SKRBNEGA Luka Koper d.d.. PREGLED Triglav ZZ d.d., Zavarovalnica Triglav d.d. Tabela 1: Poročanje o človekovih pravicah Opažamo, da se podjetja, ki so v analizo vključena na novo, uvrščajo v sklop tistih, ki bolj poglobljeno poročajo o skrbnem pregledu, kar nakazuje boljše razumevanje tematike med novo priključenimi podjetji. V primerjavi s preteklim letom tako opažamo porast podjetij, ki poročajo o človekovih pravicah. Pri podjetjih Lek d.d. in Pošta Slovenija d.o.o. opažamo napredek pri poročanju o človekovih pravicah, tudi podjetje Krka d.d. je znatno izboljšalo svoje trajnostno poročilo (čeprav poročanje o človekovih pravicah ostaja podobno kot prejšnje leto). Ostala podjetja poročajo podobno kot v preteklih letih. Izjemi sta še družbi SDH d.d. in Slovenske železnice, ki v sta primerjavi s preteklim letom zmanjšali obseg poročanja o človekovih pravicah. 23  22 Napredek pri poročanju podjetij, ki so bila k poročanju zavezana že preteklo leto, je razviden iz Tabele 2. Pri tem lahko dodamo, da Zavarovalnica Triglav d.d. in Luka Koper d.d. še vedno ohranjata najbolj temeljito poročanje o človekovih pravicah, čeprav posebnega napredka v primerjavi s preteklim letom nista naredili. KAK. KAK. POROČANJA O POROČANJA O NAPRE- PODJETJE ČP 2021 ČP 2021 DEK BTC d.d.   == SID Banka d.d.   = Plinovodi d.o.o.   = Slovenske železnice d.o.o.    Slovenski državni holding d.d.    Pošta Slovenije d.o.o.    Lek d.d.    Vzajemna d.v.z.   == Krka d.d.   = Luka Koper d.d.   = Zavarovalnica Triglav d.d.   = Tabela 2: Kakovost poročanja o človekovih pravicah Opažamo, da se podjetja, ki so v analizo vključena na novo, uvrščajo v sklop tistih, ki bolj poglobljeno poročajo o skrbnem pregledu, kar nakazuje boljše razumevanje tematike med novo priključenimi podjetji. V primerjavi s preteklim letom tako opažamo porast podjetij, ki poročajo o človekovih pravicah. Pri podjetjih Lek d.d. in Pošta Slovenija d.o.o. opažamo napredek pri poročanju o človekovih pravicah, tudi podjetje Krka d.d. je znatno izboljšalo svoje trajnostno poročilo (čeprav poročanje o človekovih pravicah ostaja podobno kot prejšnje leto). Ostala podjetja poročajo podobno kot v preteklih letih. Izjemi sta še družbi SDH d.d. in Slovenske železnice, ki v sta primerjavi s preteklim letom zmanjšali obseg poročanja o človekovih pravicah. 3.2.2 SKRBNI PREGLED IN VREDNOSTNA VERIGA Struktura skrbnega pregleda, odgovorne osebe ter politike, ki urejajo to področje Področje človekovih pravic najpogosteje urejajo kodeksi delovanja podjetja, in sicer kar pri desetih (10) podjetjih (Krka, d.d., Lek d.d., Luka Koper, d.d., Plinovodi d.o.o., Pošta Slovenije d.o.o., Vzajemna d.v.z., Zavarovalnica Triglav, d.d., Telekom Slovenije, d.d., Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., Kontrola zračnega prometa d.o.o.). Posamezna podjetja naštevajo še dokumente in politike, kot so Pravilnik o varovanju dostojanstva, Pravilnik o spoštovanju človekovih pravic, Pravilniki o mobingu in ne-trpinčenju na delovnem mestu, Listini raznolikosti ipd. Kljub prisotnosti teh dokumentov ni razvidno, kako se povezujejo s procesom skrbnega pregleda. 25  24 DOKUMENT, KI NAJPOGOSTEJE SLUŽBA ALI ODGOVORNA OSEBA, KI UREJA PODROČJE ČLOVEKOVIH NAJPOGOSTEJE POKRIVA TEMATIKO PRAVIC ČLOVEKOVIH PRAVIC Služba za skladnost poslovanja, Etični kodeks etiko in integriteto Tabela 3: Upravljanje in politike, ki vključujejo vsebine povezane z varovanjem človekovih pravic Službe, ki se najpogosteje omenjajo skupaj z varovanjem ČP, pa so služba za skladnost poslovanja, etiko in integriteto, pa tudi kadrovska služba. Podjetja imajo sicer upravljanje in politike različne, zato pravzaprav vsako podjetje na svoj način vključuje vsebine človekovih pravic v svoj upravljavski sistem ter v svoje politike ter dokumente. Kot primer dobre prakse lahko izpostavimo tudi podjetje Telekom, ki je za skrbnico za človekove pravice imenoval članico uprave – delavsko direktorico, ki pokriva človekove pravice na delovnem mestu, s čimer je odgovornost za s tem povezane vsebine predal najvišjemu vodstvu. ŠTEVILO PODJETIJ Krka d.d., Lek d.d., Luka Koper d.d., Pošta Slovenije d.o.o., POROČA O Slovenske železnice d.o.o., VKLJUČEVANJU 10 Slovenski državni holding d.d., Vzajemna d.v.z., DELEŽNIKOV Zavarovalnica Triglav d.d., GEN energija d.o.o., Telekom Slovenije d.d. BTC d.d., Plinovodi d.o.o., NE POROČA O SID Banka d.d., VKLJUČEVANJU 6 Kontrola zračnega prometa d.o.o., Triglav ZZ d.d., DELEŽNIKOV Tabela 4: Poročanje o vključevanju deležnikov Ključen del strukture skrbnega pregleda je tudi smiselno posvetovanje z deležniki, saj imajo ti najboljši vpogled v obstoječa tveganja, s katerimi se srečujejo. Glede na namen skrbnega pregleda je še posebej pomembno, da so aktivno vključeni imetniki človekovih pravic, na primer delavci tako v lastnih obratih in v vrednostni verigi ter lokalne skupnosti. O vključevanju deležnikov je poročalo 10 od 15 podjetij, a večina ni poročala o povezavi med vključevanjem deležnikov in koraki skrbnega pregleda. Identifikacija vplivov na človekove pravice Poleg politike spoštovanja človekovih pravic in upravljanja s trajnostnim razvojem je prvi korak skrbnega pregleda identifikacija vplivov na okolje, družbene dejavnike in upravljanje, vključno z vplivom na človekove pravice. Ko govorimo o vplivih, imamo v mislih potencialne ali dejanske vplive, ki so lahko negativni ali pozitivni in ki jih podjetja povzročajo sama, k njim prispevajo ali pa so vpletena preko svojih poslovnih razmerij. Pri tem je zelo pomembno, da razumemo razliko med vplivi, ki jih ima podjetje na okolje in družbo, ter vplivi iz okolja in družbe, ki vplivajo na poslovanje podjetja (ti. dvojna pomembnost, v poročanju CSRD). Skrbni pregled glede trajnostnosti, kot je zamišljen v smernicah UNGP in predlagan v direktivi CSDDD, krije izključno vplive, ki jih ima podjetje navzven. Tudi naša analiza je preverjala le poročanje podjetij o vplivih, ki jih imajo navzven. Analiza je bila v tem smislu otežena, saj poročila podjetij ne podajajo jasne razlike med vplivi podjetja na okolje in družbo ter vplivi, ki jih imajo okoljski in družbeni dejavniki na podjetje. Podobno tudi ni razvidno, kdaj podjetja poročajo o prepoznanih tveganjih za svoje poslovanje in kdaj o tveganjih, ki jih njihovo poslovanje predstavlja za človekove pravice in okolje. V analizi smo najprej preverili, katera podjetja so prepoznala svoje vplive, in nato še, katera te vplive povezujejo tudi s konkretnimi človekovimi pravicami in zaščito okolja. 27  26 MOŽNOST POVEZAVE JASNA POVEZAVA JASNA MED VPLIVI IN MED VPLIVI IN IDENTIFIKACIJA ČLOVEKOVIMI ČLOVEKOVIMI VPLIVOV NA PRAVICAMI (PREDVSEM PRAVICAMI (PRED- OKOLJE IN V POVEZAVI Z VSEM V POVEZAVI Z PODJETJE DRUŽBO22 ZAPOSLENIMI) ZAPOSLENIMI) BTC d.d.    Plinovodi d.o.o.    Vzajemna d.v.z.    Slovenski državni    holding d.d. Slovenske    železnice d.o.o. SID Banka d.d.    Kontrola zračnega    prometa d.o.o. Triglav, Zdravstvena    zavarovalnica d.d Lek d.d.    Pošta    Slovenije d.o.o. GEN energija d.o.o.    Telekom    Slovenije d.d. Krka d.d.    Luka Koper d.d.    Zavarovalnica    Triglav d.d. Tabela 5: Identifikacija vplivov postopek, Ugotavljamo, da večina podjetij prepoznava svoje vplive na okolje in družbo, a le redko te vplive dovolj jasno poveže tudi s človekovimi predstavljen pravicami. Čeprav je prepoznavanje vpliva prvi korak, pa je treba te celo pa vplive še kategorizirati (v pozitivne/negativne, potencialne/dejanske, ali z dolgoročnimi/kratkoročnimi učinki, popravljive/nepopravljive) ter oceniti njihovo verjetnost in resnost. Ocena resnosti pa je odvisna tudi premislek, od tega, ali gre za dejanski ali morebitni vpliv na človekove pravice. zaznan Samo tri podjetja v določenih delih svoje vplive jasno povežejo tudi s človekovimi pravicami. To so Krka d.d., Luka Koper d.d. in Zavarovalnica poročanju v Triglav d.d., torej podjetja, ki tudi sicer najbolj kakovostno poročajo. bil je So pa vplivi v veliki meri omejeni le na vplive ter človekove pravice, da povezane z zaposlenimi. Izjema so prepoznani vplivi na lokalno dovolj, skupnost s strani Luke Koper ter v zvezi z dostopnostjo zdravil pri bilo podjetju Krka. Podobno je tudi pri ostalih podjetjih, ki so identificirala je vplive in pripoznala tveganja v zvezi s človekovimi pravicami. Slednje oceno se večinoma nanašajo le na lastne zaposlene, vplivi na človekove pravice ostalih deležnikov so omenjeni le na kratko ali pa sploh ne. pozitivno Način, na katerega omenjena podjetja povežejo vplive s človekovimi Za pravicami, je predstavljen v Tabeli 5. ocenjevali. nismo vplivov identifikacije uravnoteženosti in celovitosti .Kakovosti,  29  22 identifikacije vplivov in pomembnih vsebin, na katere ima podjetje vpliv. 28 POMEMBNA VSEBINA, ČLOVEKOVE PRAVICE, PREPOZNANA S POVEZANE S TO PRIMER PODJETJE STRANI PODJETJA VSEBINO KAZALNIKOV število smrti; ukrepi za promocijo zdravja pravica do življenja, število poškodb pri delu varnost in zdravje pri pravica do zdravja, pravica število zdravniških delu do počitka in prostega pregledov; izkoriščenost časa d.d letnega dopusta Luka Koper d.d. izplačilo regresa za letni dopust raven hrupa pravica do zdravega koncentracija prašnih emisije prahu v življenjskega delcev ozračje; emisije hrupa okolja število onesnaženj kakovost pitne vode enake možnosti za razvoj in pravica do dostojanstva Zavarovalnica število prijav nagrajevanje pri delu; pravica do Triglav d.d nedopustnih ravnanj zaposlenih nediskriminacije pravica do zdravstvene Krka d.d. dostopno zdravljenje oskrbe / Tabela 6: Prepoznane vsebine in povezava s človekovimi pravicami Pritožbeni mehanizem Večina podjetij, ki poroča o človekovih pravicah, poroča tudi o obstoju pritožbenega mehanizma prav za pritožbe, povezane s kršenjem človekovih pravic, npr. pritožbe glede neetičnih ravnanj v podjetju ali pritožbeni mehanizem na področju mobinga. A tretjina podjetij, ki so podpisala zavezo, ne poroča o pritožbenem mehanizmu, ki bi bil povezan s človekovimi pravicami. Ta pa je ključen del naslavljanja vplivov na človekove pravice in okolje ter izvajanja skrbnega pregleda. ŠTEVILO PODJETIJ Krka d.d., Lek d.d., Luka Koper d.d., Pošta Slovenije d.o.o., OBSTOJ Zavarovalnica Triglav d.d., PRITOŽBENEGA 9 GEN energija d.o.o., Kontrola zračnega prometa d.o.o., MEHANIZMA Telekom Slovenije d.d., Triglav ZZ d.d., BTC d.d., Plinovodi d.o.o., Sid Banka d.d., NIMA PRITOŽBENEGA 6 Slovenske železnice d.o.o., MEHANIZMA Slovenski državni holding d.d., Vzajemna d.v.z. Tabela 7: Pritožbeni mehanizmi Nekatera podjetja, med drugim Zavarovalnica Triglav, Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d. in Krka d.d., pa poročajo o obstoju več pritožbenih mehanizmov, npr. za različne deležnike in za različne vsebine, ki so tako ali drugače povezane s človekovimi pravicami. Primer Krke je naveden spodaj. 31  30 PRITOŽBENI MEHANIZEM DRUŽBE KRKA D.D. ZA SKUPINO DELEŽNIKOV OPIS Vsi zaposleni smo se dolžni vzdržati neprimernega ravnanja, ki Etični kodeks ogroža dostojanstvo druge osebe. Vsak zaposleni lahko prijavi mobing enemu od pooblaščencev za obravnavo mobinga. Lokalni skupnosti in ostalim deležnikom je na voljo delujoč sistem za pritožbe, vprašanja in predloge o varstvu okolja. Lokalna skupnost Informacije o varstvu okolja in kontakti, namenjeni javnosti, so objavljeni na spletni strani www.krka.si, ki je bila v letu 2022 popolnoma prenovljena in dopolnjena s trajnostnimi temami. Za zagotavljanje kakovostnih, varnih in učinkovitih zdravil in Kupci učinkovin pridobivamo povratne informacije in mnenja z vsakodnevnimi stiki in neodvisnimi tržnimi raziskavami. Tabela 8: pritožbeni mehanizmi podjetja Krka d.d. Po smernicah UNGP in OECD bi podjetja ob poročanju o pritožbenih mehanizmih morala navajati tudi konkretne podatke o kršitvah in prijavah. Od vseh pregledanih podjetij jih o konkretnem številu prijav poroča manj kot pol. ŠTEVILO PODJETIJ Krka d.d. (0), ŠTEVILO PRIJAV KRŠENJA Telekom Slovenije d.d. (0), 1 ČLOVEKOVIH PRAVIC Luka Koper d.d. (123 ) Lek d.d. (0), Zavarovalnica Triglav d.d. (3), PRIJAVE DISKRIMINACIJE 3 Triglav ZZ d.d. (0) Triglav ZZ d.d. (0), NEDOPUSTNA/NEETIČNA Kontrola zračnega prometa d.o.o. (0), RAVNANJA, KRŠITVE Krka d.d. (8), ETIČNEGA KODEKSA (LAHKO Telekom Slovenije d.d. (2), POVEZANO S ČLOVEKOVIMI 44 Zavarovalnica Triglav d.d. (14), Luka Koper d.d. (14), PRAVICAMI, DISKRIMINACIJO Pošta Slovenije d.o.o. (6), ALI DRUGIMI KRŠITVAMI Slovenski državni holding d.d.24 KODEKSA) Tabela 9: Prijave preko pritožbenih mehanizmov ti SDH, povezan aktivnos (odstop teles domnevnih z internimi okvir v institucij prijav skladu v delovnih ali neposredno jemo in ni šte bile ne so organov obravnavo H organov za SDe Prijave mehanizem drugih -1, ta prijav članov sistema ker pravic. A anje pristojnosti okviru v v prijav. poroč zaposlenih, je je 51 človekovih SDH pravic, h obravnava nepravilnosti podjetje obravnavalo spoštovanja človekovi katerih V povezavi z dostojanstvom pri delu in mobingom Tudi iko   področju domnevne domnevne nepravilnosti v družbah s kapitalsko naložbo države, kršitve, neprimerna ravnanja po 57. členu ZSDH izražanje mnenja prijaviteljev, druge zadeve, ki ne predstavljajo prijave. 33  23 24 nepravilnosti s temat na postopki razvrščene v naslednje kategorije: – – – prijav v obravnavo), – – – 32 Slovenska podjetja, ki so podpisala NAN, so v letu 2022 prejela le eno (1) prijavo, neposredno povezano s človekovimi pravicami (razen s pravico do ne-diskriminacije), in to je prijava, ki jo je prejela Luke Koper. Nanaša se na sum nadlegovanja oz. mobinga. Ostali dve podjetji, ki poročata o prijavah v zvezi s ČP, nista zaznali prijav kršenja človekovih pravic. Ostala podjetja, ki imajo vzpostavljen širši mehanizem za pritožbe, posredno povezane s človekovimi pravicami, so poročala o treh (3) prijavah s področja diskriminacije in 44 prijavah glede neupoštevanja etičnega kodeksa. Prijave glede neetičnih ravnanj niso nujno neposredno povezane s človekovimi pravicami, a ker njihova vsebina v nadaljevanju ni povsem razkrita, podatkov o vrsti prijav nimamo in jih v analizi štejemo le posredno. Morebitno kršenje pravice do tedenskega počitka je bilo zaznati tudi v poročilu Luke Koper, a pri poročanju o inšpekcijskih pregledih niso poročali kot prijave glede kršenja človekovih pravic. JE Z OSEBNIMI PODATKI V KADROVSKI POOBLAŠČENEC SLUŽBI ZAVEZANCA KRŠITEV Inšpektor RS za Izredni inšpekcijski pregled v zadevi dela in delo OE Koper zaposlovanja delavcev in kontrolni pregled nad postopek še Postojna - Nova izvršitvijo odločbe glede zagotovitve pravice do v teku Gorica tedenskega počitka Tabela 10: Primer izrednega inšpekcijskega pregleda Luke Koper Podjetja po zaznani prijavi največkrat na kratko opišejo korake, ki prijavam sledijo. Samo eno podjetje, Luka Koper, pa poroča tudi o izvedbi konkretnejših ukrepov v zvezi s tem. Iz poročila je razvidno, da je bilo od štirinajstih prijav devet anonimnih in pet z znanim prijaviteljem. Pooblaščenec je ob obravnavi prijav preverjal njihovo utemeljenost in kot delno upravičeno priznal le eno prijavo, ki je bila podana anonimno. Ob pregledu prijav so preverili tudi interne procese in izdali osem priporočil, ki jih je poslovodstvo realiziralo v letu 2022. V analizi pozdravljamo transparentnost podjetij glede poročanja o zaznanih prijavah in v nadaljevanju tudi o njihovih rezultatih. Kljub vsemu bi pričakovali več prijav, pa tudi bolj jasne informacije glede vrste prijav in njihovih rezultatov. V primeru Luke Koper poznamo namreč tudi trditve sindikata žerjavistov o več kršitvah delavskih pravic, kar postavi učinkovitost pritožbenega mehanizma pod vprašaj.25 Ne glede na potencialno utemeljenost trditev se zdi, da pritožbeni mehanizem ne deluje dovolj učinkovito kot uporabno (ali varno) orodje za izražanje nepravilnosti s strani delavcev_k. O tem bi lahko podjetje razmislilo med postopkom skrbnega pregleda. Pri ostalih podjetjih, ki poročajo o nizkem številu prijav ali o tem sploh ne poročajo, pa je to še bolj očitno. Zavedati se moramo, da imajo najbolj ranljive skupine običajno najslabši dostop do varnih pritožbenih mehanizmov. To je lahko zaradi različnih razlogov in omejitev, kot so jezik, tehnična dostopnost, varnost mehanizmov, izpostavljanje, možnost anonimne prijave ali pa sploh zavedanje, da tak mehanizem obstaja. Za učinkovit pritožbeni mehanizem je potrebno tudi ozaveščanje. Obstoj varnega pritožbenega mehanizma mora biti poznan na primer delavcem migrantom v lastni dejavnosti podjetij, ali pa delavcem in lokalni skupnosti v vrednostnih verigah podjetij, ki so bolj oddaljeni od lastnih dejavnosti. Pogosto so to ravno tisti posamezniki, ki so najbolj izpostavljeni dejanskim in potencialnim negativnim vplivom na človekove pravice in okolje.26 Identifikacija dejstev v povezavi s celotno vrednostno verigo Podjetja človekove pravice najpogosteje povezujejo s svojimi neposrednimi vplivi na zaposlene, v manjšem obsegu pa tudi z vplivi https://www.sta.si/3159834/sindikat-zerjavistov-s-shodom-opozoril-na-krsitve-delavskih-pravic-v-luki-koper https://www.hrw.org/report/2016/05/30/human-rights-supply-chains/call-binding-global-standard-due-diligence   35  25 26 34 na kupce in lokalno skupnost. Res je sicer, da imajo organizacije a Krke. običajno največji vpliv na zaščito človekovih pravic ravno med lastnimi dejavnostmi in zaposlenimi. Ker pa so si organizacije med seboj različne, in ker so okoliščine ter razmere v vrednostnih verigah, v katerih delujejo organizacije, specifične, bi lahko imela podjetja pomembne vplive na človekove pravice tudi drugje (ISO 26000, 2010). Pogosto se najhujše kršitve dogajajo ravno vzdolž vrednostnih verig podjetij. Če identifikacija dejstev ostaja omejena na lastne dejavnosti, je to izjemno pomanjkljiv skrbni pregled. Potrebna je ocena vplivov vzdolž celotne vrednostne verige, nato pa še ocena možnosti vpliva podjetja na akterje, ki povzročajo tveganja. Če škode ne povzroča podjetje samo, mora uporabiti svoj vpliv in izvesti aktivnosti za izboljšave skupaj s poslovnimi partnerji. Če je vpliv podjetja omejen, pa mora poskusiti vpliv povečati, kar lahko naredi s sodelovanjem z drugimi podjetji, ki kupujejo pri določenem dobavitelju.27 Ker je pri identifikaciji tveganj treba upoštevati vplive kršitev, nujnost in nepopravljivost škode, je podjetje včasih obvezano nasloviti tudi tveganja, pri katerih ima manj vpliva kot v lastnih operacijah. V primeru, da se izkaže, da podjetje ne more vplivati ali da poslovni partnerji ne želijo sodelovati pri omejevanju kršitev, bi moralo podjetje poslovni odnos prekiniti.28 files/documents/publications/guidingprinciplesbusinesshr_en.pdf https://www.ohchr.org/sites/default/ ibid. Krka poroča, da pogodbe, ki jih sklepa s poslovnimi subjekti, še ne vsebujejo določb o spoštovanju človekovih pravic, je pa njihovo spoštovanje določeno v Kodeksu ravnanj    27 28 29 POROČANJE O PODJETJE POVEŽE ČLOVEKOVE ŠT. SPOŠTOVANJU PRAVICE Z VREDNOSTNO POD- ČLOVEKOVIH PRAVIC V VERIGO, ČEPRAV O TEM NE JETIJ VREDNOSTNI VERIGI POROČA NATANČNO DODATNA OBRAZLOŽITEV (OD 15) V NABAVNIH VERIGAH PODJETIJ (NPR. / / 0 PRIDOBIVANJE SUROVIN) Krka d.d.29 , Podjetja poročajo o klavzulah Pošta Slovenije d.o.o., v pogodbah ter o pregledih Zavarovalnica Triglav d.d., in ocenjevanju dobaviteljev. PRI DOBAVITELJIH IN Luka Koper d.d.; Ni pa identificiranih vplivov 9 POGODBENIH PARTNERJIH Lek d.d.; na ČP pri dobaviteljih ali v Telekom Slovenije d.d., nabavni verigi ali aktivnosti za Triglav ZZ d.d., naslavljanje potencialnih ali Slovenske železnice d.o.o. dejanskih kršitev. Poročajo npr. da pravila glede MED ODVISNIMI spoštovanja človekovih pravic DRUŽBAMI – DRUŽBAMI Luka Koper d.d., veljajo tudi za odvisne družbe V SKUPINI, DRUŽBAMI Zavarovalnica Triglav d.d., in da spoštujejo lokalno Pošta Slovenije d.o.o., zakonodajo. Le Luka Koper V UPRAVLJANJU, V 5 Krka d.d., v zvezi z izvajalci poroča o PODRUŽNICAH IN NA Telekom Slovenije d.d. konkretnih aktivnostih, ki so PROIZVODNIH LOKACIJAH bile sprejete tudi v zvezi s V TUJIH DRŽAVAH spoštovanjem človekovih pravic. Lek d.d., Krka d.d., Luka Koper d.d., Podjetja bolj ali manj MED ZAPOSLENIMI OZ. Pošta Slovenije d.o.o., dobro ocenjujejo vplive Zavarovalnica Triglav d.d., na zaposlene, povezane s 9 ZNOTRAJ PODJETJA GEN energija d.o.o., človekovimi pravicami, ter o Kontrola zračnega prometa d.o.o., njih poročajo. Telekom Slovenije d.d., Triglav ZZ d.d SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC IN VPLIVI MED OSTALIMI Pri Luki Koper so človekove Luka Koper d.d.; pravice povezane z lokalno DELEŽNIKI (KUPCI, 2 Krka d.d. skupnostjo. Krka jih povezuje s POTROŠNIKI, LOKALNA kupci in dostopom do zdravil. SKUPNOST, OKOLJE ...) (VREDNOSTNE VERIGE) Tabela 11: Poročanje o spoštovanju človekovih pravic v vrednostni verigi e sm ne inre mo Ugotavljamo, da se podjetja zavedajo, da bi lahko do kršenja nest človekovih pravic prišlo tudi v vrednostni verigi in ne samo med rnovo lastnimi zaposlenimi. Da zavarujejo morebitni lastni vpliv na kršenje go ČP, pogosto vključujejo pogodbene klavzule. Take klavzule vsebujejo odna področja spoštovanja ČP ter ocenjevanje dobaviteljev z vidika beuž okoljskih, družbenih in upravljavskih vplivov. Slovenska podjetja tako Dre.aj nalagajo odgovornost spoštovanja ČP tudi svojim odvisnim družbam. nod Pri tem se pogosto sklicujejo na spoštovanje lokalne zakonodaje v ko za okolju, kjer te odvisne družbe delujejo. Te aktivnosti same niso dovolj, jean da bi bila konkretno naslovljena tveganja v vrednostnih verigah, saj ov ošt nacionalni zakoni pogosto niso v skladu z mednarodnimi standardi sp ne za zaščito človekovih pravic in okolja. ko mstesis To je potrdila tudi raziskava, ki jo je Evropska komisija objavila pred a predlogom direktive CSDDD. Ravno pomanjkljivi nacionalni pravni okvirji irom oz v različnih državah po svetu ali institucionalno nespoštovanje pravnih re okvi okvirov so eden glavnih razlogov za zahteve po izvajanju skrbnih e jn pregledov vplivov v vrednostnih verigah podjetij. Zgolj sklicevanje na dano spoštovanje lokalne zakonodaje v primeru kršitev ČP in uničevanja ko za okolja ni zadostno.30 Primer take pomanjkljivosti je prisilno delo, ki ga kešib sponzorira država, kot je na primer prisilno delo Ujgurov v provinci e ujraj Šindžjang na Kitajskem, kjer so vpletena tudi podjetja iz različnih dg sektorjev iz EU (tekstilnega, kmetijskega, tehnološkega in drugih).31 t na nosorov odga en užbdr , da vojst i de evat oštupa treb je i temPr https://www.reuters.com/world/china/un-expert-concludes-forced-labour-has-taken-place-xinjiang-2022-08-18  30  zaobjemati zgolj področja spoštovanja obstoječe zakonodaje (to bi moral biti minimum). 31 3.2.3 POROČ ANJE O ESG (VKLJUČNO Z EMISIJAMI) IN O KONKRETNIH ČLOVEKOVIH PRAVICAH Tretji sklop vprašanj se nanaša na poročanje o konkretnih človekovih pravicah in z njimi povezanih kazalnikih. Kot omembo človekove pravice smo šteli le eksplicitne omembe. Tako v primeru, da je podjetje poročalo o varnosti in zdravju delavcev in tega ni povezalo s pravico do varnosti in zdravja pri delu, pravico do življenja ali pravico do počitka ipd., poročanja nismo prepoznali kot poročanja o teh človekovih pravicah, razen če so bili v zvezi s tem prikazani jasni koraki vključitve v skrben pregled. Nekatera podjetja, kot je na primer Krka, so tudi poročala, da so v njihovem delovanju prepovedane »vse oblike nepoštenega in nedovoljenega dela«, kar je lahko zavajajoče. Izraza namreč nista osnovana na pravnih opredelitvah v okviru zaščite delavskih pravic in kot taka ne pomenita nujno zaščite pred prisilnim delom. Analiza je sledila vsebini NAN, s katerim je povezana prostovoljna zaveza podjetij. NAN opredeljuje pet prednostnih nalog v Sloveniji: » preprečevanje diskriminacije in neenakosti ter promocijo enakih možnosti, » promocijo in varstvo temeljnih delavskih pravic, tudi v transnacionalnih podjetjih oziroma v celotni proizvodni verigi, » preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej, » varstvo okolja, ohranjanje narave in trajnostni razvoj, » razvoj obveze skrbnega pregleda človekovih pravic. Temeljne delavske pravice definira Deklaracija MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu. Kot temeljne izpostavi naslednje štiri delavske pravice: » svobodo združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj; 39  38 » odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela; » učinkovito odpravo dela otrok; odpravo diskriminacije na področju dela zaposlovanja in poklica ter » pravico do zdravega in varnega delovnega okolja.32 V kolikor bi podjetja želela zagotoviti spoštovanje vseh temeljnih delavskih pravic, bi bilo smiselno, da bi o temeljnih pravicah poročala ločeno in poimensko. V nasprotnem primeru iz poročil ni mogoče razbrati, katere pravice so vključene in katere ne. Analiza je pokazala, da nobeno od petih podjetij, ki so v poročila vključila temeljne delavske pravice, ni prikazalo ocene pomembnosti posamičnih temeljnih delavskih pravic. Identifikacija poročanja o konkretnih človekovih pravicah je bila letos dopolnjena s človekovo pravico do zdravega življenjskega okolja in s seznamom drugih pravic, ki niso prioritetno omenjene v NAN. O tej pravici poročata podjetji Luka Koper in Lek, pri čemer je iz poročila Luke Koper jasno razvidna tudi povezava s kazalniki na področju okolja, ki vplivajo na življenje v okolju, kjer deluje Luka Koper. To so naslednji kazalniki – raven hrupa, koncentracija prašnih delcev, število onesnaženj in kakovost pitne vode. V poročilu družbe Lek pa so človekove pravice v povezavi z okoljem zgolj omenjene, v nadaljevanju pa to področje ni jasno predstavljeno. https://zssszaupnikvzd.si/baza-znanja/elementi-sistema-varnosti-in-zdravja-pri-delu/ilo-elementi-sistem-varnosti-in-zdravja-pri-delu/ilo-mednarodna-organizacija-Poročilo družbe Lek to pravico le omeni, področje pa ni podrobneje predstavljeno. Svobodo izražanja pri Luki Koper povezujejo s pravico do organiziranega sindikalnega gibanja.    32 33 32 Prednostne pravice, prepoznane v NAN Krka d.d., Lek, Luka Koper d.d., Plinovodi d.o.o., Pošta Slovenije d.o.o., Kontrola SPODBUJANJE ENAKIH MOŽNOSTI IN zračnega prometa d.o.o., Slovenske 11 NEDISKRIMINACIJE železnice d. o. o., GEN energija d.o.o., Triglav, Zdravstvena zavarovalnica d.d., Telekom Slovenije d.d., Zavarovalnica Triglav d.d. Krka d.d., VARSTVO TEMELJNIH DELAVSKIH Lek d.d., Luka Koper d.d., 5 PRAVIC Pošta Slovenije d.o.o., GEN energija d.o.o. PREPOVED PRISILNEGA DELA IN Lek d.d., 1 IZKORIŠČANJA DELOVNE SILE Krka d.d., SVOBODA ZDRUŽEVANJA IN PRAVICA Luka Koper d.d., 4 DO KOLEKTIVNEGA POGAJANJA GEN energija d.o.o., Pošta Slovenije d.o.o. PREPR. TRGOVINE Z LJUDMI Luka Koper d.d.; 1 Ostale človekove pravice PRAVICA DO ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA Lek d.d.33, Luka Koper d.d. 2 SVOBODA GOVORA, SVOBODA IZRAŽANJA Krka d.d., Luka Koper d.d.34 2 Slovenske železnice d.o.o. (zdravstveno PRAVICA DO SOCIALNE VARNOSTI 2 zavarovanje, stanovanje), Luka Koper d.d. PRAVICA DO ŽIVLJENJA Luka Koper d.d.; 1 PRAVICA DO DELA Luka Koper d.d.; 1 PRAVICA DO ENAKEGA PLAČILA ZA Luka Koper d.d.; 1 ENAKO DELO PRAVICA DO IZOBRAZBE Luka Koper d.d.; 1 PRAVICA DO ORGANIZIRANJA SINDIKALNEGA DELOVANJA, Luka Koper d.d.; 1 PARTICIPACIJE IN STAVKE PRAVICA DO DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA Luka Koper d.d. 1 PRAVICA DO POČITKA IN PROSTEGA ČASA Luka Koper d.d.; 1 41 Tabela 12: Poročanje o človekovih pravicah  40 Poleg poročanja o konkretnih človekovih pravicah, ki so bile identificirane v letnih poročilih, smo analizirali tudi poročanje podjetij o vplivih na vsebine trajnostnega razvoja, kot jih opredeljujejo standardi ESRS – torej o vplivih podjetij na upravljanje, okolje in družbena vprašanja. Rezultati sicer ne ponujajo vpogleda v kakovost poročanja o posameznih vsebinah, ampak samo v to, ali je bila posamezna vsebina v poročilu obravnavana. Ker se vsebine med seboj močno prepletajo in ker podjetja še ne poročajo po enotnih standardih, je bilo npr. za poročanje o podnebnih spremembah dovolj že to, da je podjetje naslovilo vprašanja emisij, energije ipd. Poročanje podjetij o dejavnikih ESG je razvidno iz tabele. OKOLJE (E) OKOLJSKI, SOCIALNI IN NAZIV IN ŠTEVILO PODJETIJ, KI OMENJA ALI POROČA O TEH DEJAVNIKIH UPRAVLJAVSKI DEJAVNIKI (OD 15 PODJETIJ) BTC d.d., Krka d.d., Lek d.d., Luka Koper d.d., Plinovodi d.o.o., Pošta Slovenije d.o.o., Slovenske železnice d. o. o., GEN energija d.o.o., PODNEBNE SPREMEMBE Triglav Zdravstvena zavarovalnica d.d., SID – Slovenska izvozna in 12 razvojna banka d.d., Telekom Slovenije d.d., Zavarovalnica Triglav d.d. POROČANJE O 1. OBSEGU Krka d.d., Lek d.d., Luka Koper d.d., Plinovodi d.o.o., Pošta Slovenije d.o.o., Slovenske železnice d. o. o., GEN energija d.o.o., SID – EMISIJ (PODNEBNE 10 Slovenska izvozna in razvojna banka d.d., Telekom Slovenije d.d., SPREMEMBE) Zavarovalnica Triglav d.d. POROČANJE O 2. OBSEGU Krka d.d., Lek d.d., Luka Koper d.d., Plinovodi d.o.o., Pošta Slovenije EMISIJ (PODNEBNE d.o.o., Slovenske železnice d. o. o., GEN energija d.o.o., SID – 9 SPREMEMBE) Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Telekom Slovenije d.d. POROČANJE O 3. OBSEGU Luka Koper d.d., SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., EMISIJ (PODNEBNE 4 Telekom Slovenije d.d., Zavarovalnica Triglav d.d. SPREMEMBE) BTC d.d., Krka d.d., Lek d.d., Luka Koper d.d., Plinovodi d.o.o., Pošta Slovenije d.o.o., Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o. ONESNAŽEVANJE Slovenske železnice, d.o.o., Vzajemna d.v.z., GEN energija d.o.o., SID 13 – Slovenska izvozna in razvojna banka d.d., Telekom Slovenije d.d., Zavarovalnica Triglav d.d. BTC d.d., Krka d.d., Lek d.d., Luka Koper d.d., Plinovodi d.o.o., Slovenske VODA IN MORSKI VIRI 8 železnice d. o. o., GEN energija d.o.o., Telekom Slovenije d.o.o. BIODIVERZITETA IN Krka d.d., Lek d.d., Luka Koper d.d., Plinovodi d.o.o., Slovenske 5 EKOSISTEMI železnice d. o. o. RABA VIROV IN KROŽNO Krka d.d., Lek d.d., Luka Koper d.d., Plinovodi d.o.o., Pošta 7 GOSPODARSTVO Slovenije d.o.o., GEN energija d.o.o., Telekom Slovenije d.d. Tabela 13: Okoljski, socialni in upravljavski dejavniki (se nadaljuje) 43  42 SOCIALA (S) OKOLJSKI, SOCIALNI IN NAZIV IN ŠTEVILO PODJETIJ, KI OMENJA ALI POROČA O TEH DEJAVNIKIH UPRAVLJAVSKI DEJAVNIKI (OD 11 PODJETIJ) BTC d.d., Krka d.d., Lek d.d., Luka Koper d.d., Plinovodi d.o.o., Pošta Slovenije d.o.o., Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o., Slovenske železnice d.o.o., Slovenski državni holding ZAPOSLENI 15 d.d., Vzajemna d.v.z., GEN energija d.o.o., Triglav, Zdravstvena zavarovalnica d.d., SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Telekom d.d., Zavarovalnica Triglav d.d. ZAPOSLENI V VREDNOSTNI 0 VERIGI Krka d.d., Luka Koper d.d., Pošta Slovenije d.o.o., Kontrola zračnega PRIZADETE SKUPNOSTI prometa Slovenije d.o.o., Slovenske železnice d.o.o., Vzajemna 9 d.v.z., GEN energija d.o.o., Telekom Slovenije d.d. Krka d.d., Lek d.d., Luka Koper d.d., Plinovodi d.o.o., Pošta Slovenije POTROŠNIKI IN KONČNI d.o.o., Kontrola zračnega prometa Slovenije d.o.o., Slovenske 12 UPORABNIKI železnice d.o.o., Vzajemna d.v.z., GEN energija d.o.o., SID – Slovenska izvozna in razvojna banka d.d., Telekom Slovenije d.d. UPRAVLJANJE (G) OKOLJSKI, SOCIALNI IN NAZIV IN ŠTEVILO PODJETIJ, KI OMENJA ALI POROČA O TEH DEJAVNIKIH UPRAVLJAVSKI DEJAVNIKI (OD 11 PODJETIJ) Krka d.d., Lek d.d., Luka Koper d.d., Plinovodi d.o.o., Pošta POSLOVNO RAVNANJE Slovenije d.o.o., Kontrola zračnega prometa Slovenije d.o.o., Slovenske železnice d.o.o., Slovenski državni holding d.d., (ETIKA, INTEGRITETA, 14 Vzajemna d.v.z., GEN energija d.o.o., Triglav, Zdravstvena KORUPCIJA ...) zavarovalnica d.d., SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Telekom Slovenije d.d., Zavarovalnica Triglav d.d. Tabela 13: (nadaljevanje) Okoljski, socialni in upravljavski dejavniki Čeprav ta analiza ne obsega ocene kakovosti poročanja o posamezni vsebini na področju okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikov, ugotavljamo, da prav vsa podjetja razumejo, da morajo nujno nasloviti vprašanja v zvezi z zaposlenimi in poročati o njih. To je enako kot pri analizi poročanja o človekovih pravicah, v kateri ugotavljamo, da največ podjetij poroča o človekovih pravicah prav na področju zaposlovanja. Nadalje pa je precej pozornosti posvečene še podnebnim spremembam, predvsem v povezavi z emisijami, pa tudi onesnaževanju, odgovornosti do kupcev in upravljanju oz. etiki in integriteti. Nobeno podjetje pa ni poročalo o vplivih na zaposlene v svojih vrednostnih oz. nabavnih verigah. Presenetljivo veliko število podjetij že poroča o emisijah, čeprav bolj pogosto o 1. in 2. obsegu emisij. Le štiri podjetja poročajo o emisijah v 3. obsegu, pri čemer med njimi ni podjetij, ki na primer trgujejo z nafto ali plinom, katerih vpliv v 3. obsegu je največji (GEN energija in Plinovodi). Prav tako je treba posebno pozornost nameniti razumevanju emisij, še posebej 3. obsega, saj podjetja pri zajemanju podatkov ne upoštevajo nujno vseh kategorij emisij, kar močno omejuje obravnavo najhujših kršiteljev.35 https://notreaffaireatous.org/climate-vigilance-by-french-multinationals-notre-affaire-a-tous-once-again-warns-of-potential-serious-breaches-of-the-law  45  35 44 4ZAKLJUČEK 4.ZAKLJUČEK Analizirana podjetja so vedno boljša pri identifikaciji in poročanju o vplivih na družbo in okolje. Kljub vsemu pa vplivi pogosto niso jasno predstavljeni, prav tako ni jasne povezave med vplivi, o katerih podjetja poročajo, ter konkretnimi človekovimi pravicami ali okoljem in podnebnimi spremembami. Analiza je pokazala, da večina podjetij sicer prepoznava svoje vplive na okolje in družbo, a le redko te vplive dovolj jasno poveže tudi s človekovimi pravicami. Zgolj prepoznava vplivov namreč ni dovolj, potrebna je še njihova konkretizacija ter ocena verjetnosti in resnosti. Le tri podjetja v določenih delih poročil svoje vplive jasno povežejo tudi s konkretnimi vplivi na človekove pravice. To so obenem podjetja, ki tudi sicer najbolj kakovostno poročajo: Krka d.d., Luka Koper d.d. in Zavarovalnica Triglav d.d. Samo tri podjetja v določenih delih svoje vplive jasno povežejo tudi s specifičnimi človekovimi pravicami. Večina podjetij prepoznava svoje vplive na okolje in družbo, nekatera tudi omenijo človekove pravice, le redko pa slednje povežejo s svojimi konkretnimi vplivi. Prav tako poročila podjetij ne podajajo jasne razlike med vplivi podjetja na okolje in družbo ter vplivi, ki jih imajo okoljski in družbeni dejavniki na podjetje. Podobno tudi ni razvidno, kdaj podjetja poročajo o prepoznanih tveganjih za svoje poslovanje in kdaj o tveganjih, ki jih njihovo poslovanje povzroča za človekove pravice in okolje. Ocena vplivov delovanja podjetja je še vedno osredotočena predvsem na zaščito človekovih pravic lastnih zaposlenih. Pri pregledu pa smo zaznali nekaj izjem. Vplive na človekove pravice ostalih deležnikov omenjajo le na kratko ali pa sploh ne. Izjema so prepoznani vplivi na lokalno skupnost s strani Luke Koper in v zvezi z dostopnostjo zdravil pri podjetju Krka. 11  10 Proces samega skrbnega pregleda ter vzpostavljen mehanizem zaznavanja, preprečevanja in odpravljanja tveganj, ki so povezana z negativnimi vplivi na človekove pravice, nista jasno predstavljena. Nobeno izmed podjetij ne poroča o vseh korakih skrbnega pregleda. Poročanje o pritožbenem mehanizmu in o sodelovanju deležnikov pri zagotavljanju dostopa do pravnih sredstev je pogosto skopo. Tudi obstoječi pritožbeni mehanizmi pri so večini podjetij namenjeni zaposlenim v podjetju, in ne drugim deležnikom. Nobeno od podjetij ni navedlo obstoječih ali novih pritožbenih mehanizmov kot orodja skrbnega pregleda. Hkrati je le eno od podjetij, ki so poročala o tem, da imajo pritožbene mehanizme za specifične kršitve, navedlo tudi število pritožb. Nobeno podjetje pa ni poročalo o izvedbi korakov, ki so potrebni za odpravo ali povračilo škode. Nobeno od podjetij ni poročalo o oceni vplivov in tveganj, povezanih s človekovimi pravicami in okoljem v celotnih vrednostnih verigah in v različnih državah svojega delovanja. Ugotavljamo, da se podjetja zavedajo, da bi lahko do kršenja človekovih pravic (ČP) prišlo v celotni vrednostni verigi, in ne samo med lastnimi zaposlenimi. Da bi zavarovali tveganje povezanosti s kršenjem ČP, podjetja pogosto vključujejo pogodbene klavzule, ki zadevajo spoštovanje ČP pri pogodbenih partnerjih. Nekatera, a redka, naredijo korak naprej ter periodično ocenjujejo svoje dobavitelje z vidika spoštovanja ČP. Pogosto pa se sklicujejo na spoštovanje lokalne zakonodaje, kar je z vidika skrbnega pregleda nezadostno. Spoštovanje zakonodaje je obvezno in tega ne bi smeli šteti kot družbeno odgovornost. Družbena odgovornost pomeni višje standarde spoštovanja človekovih pravic in okolja od minimalnih, kot jih opredeljuje zakonodaja. Ob tem je obstoječa zakonodaja pogosto nezadostna za zaščito mednarodno sprejetih človekovih pravic in okoljskih standardov. 4.1 PRIPOROČILA IN DOBRE PRAKSE Identifikacija vplivov na človekove pravice Pri identifikaciji vplivov na okolje, družbo in upravljanje, pa tudi na človekove pravice, ki so morda ogrožene zaradi vplivov delovanja podjetja, mora podjetje upoštevati različne dejavnike. To so na primer sektor, v katerem deluje, obseg delovanja, in kontekst (v katerih državah deluje), kakšna je vrednostna veriga ipd. Pravzaprav je težko oceniti ali podati enotna navodila, kateri vplivi so pomembni in kateri ne. Najbolj smiselno in tudi primerljivo je raziskati in uporabiti standarde ali raziskave, ki veljajo za posamezen sektor. V nadaljevanju predstavljamo nekaj takšnih sektorskih standardov ali smernic, ki se nanašajo splošno na trajnostni razvoj ali pa so osredotočeni prav na človekove pravice. V nadaljevanju je naštetih nekaj orodij, ki ponujajo identifikacijo tveganj, povezanih s kršenjem človekovih pravic v različnih sektorjih in po različnih državah: 49  48 ORODJE OPIS IN POVEZAVA UNEP FI je orodje za prepoznavanje tveganj, povezanih s kršenjem človekovih pravic po industrijskih sektorjih. Orodje je × Po državah sicer namenjeno finančnemu sektorju za prepoznavo tveganj, povezanih s človekovimi pravicami, in upravljanje z njimi.  Po sektorjih Povezava: https://www.unepfi.org/humanrightstoolkit/chemicals.php. KnowTheChain je organizacija, ki ponuja vpogled v različne sektorje ter izdaja poročila o tveganjih, pa tudi najboljših × Po državah praksah v sektorju, povezanih s pravicami delavcev v nabavnih verigah. Njihovo orodje se osredotoča zlasti na naslednje  Po sektorjih panoge: oblačila in obutev, hrana in pijača ter informacijsko-komunikacijska tehnologija. Povezava: https://knowthechain.org. Fairtrade Risk Map je orodje, ki ponuja vpogled v družbeno ekonomski status držav ter tveganja, ki so povezana z dejavniki  Po državah ESG v teh državah. Orodje poleg ocene tveganj po državah ponuja tudi vpogled v tveganja ESG glede na različne surovine, × Po sektorjih kot so kava, banane, med itd. Povezava: https://riskmap.fairtrade.net. Standardi SASB (Sustainability Accounting Standards Board) ponujajo nabor sektorskih standardov, s pomočjo katerih × Po državah lahko podjetja identificirajo ter spremljajo svojo uspešnost na področju trajnostnosti. Standardi so sicer namenjeni predvsem  Po sektorjih naslavljanju tveganj in priložnosti, povezanih z ESG dejavniki. Povezava: https://sasb.org/standards. The CSR Risk Check je orodje za identifikacijo tveganj ESG po  Po državah sektorjih ter po državah. Povezava: https://www.mvorisicochecker.nl/en.  Po sektorjih Tabela 14: Primeri orodij za identifikacijo tveganj ESG PRILOGA 1: Podpisniki zaveze k spoštovanju človekovih pravic po letu podpisa PODJETJE LETO PODPISA 1. BTC d.d. 2019 2. Krka d.d. 2019 3. Lek d.d. 2019 4. Luka Koper d.d. 2019 5. Plinovodi d.o.o. 2019 6. Pošta Slovenije d.o.o. 2019 7. SID Banka d.d. 2019 8. Slovenske železnice d.o.o. 2019 9. Slovenski državni holding d.d. 2019 10. Vzajemna d.v.z. 2019 11. Zavarovalnica Triglav d.d. 2019 12. GEN energija d.o.o. 2020 13. Kontrola zračnega prometa d.o.o. 2020 14. ORO d.o.o. 2020 15. Telekom Slovenije d.d. 2020 16. Triglav, Zdravstvena zavarovalnica d.d. 2020 17. Energija Plus d.o.o. 2021 18. Loterija Slovenije d.d. 2021 19. B+N SL Facility Services d.o.o. 2022 20. Elektro Ljubljana d.d. 2022 21. Elektro Gorenjska d.d. 2023 22. NLB d.d. 2023 23. Uradni list Republike Slovenije 2023 51  50 PRILOGA 2: Vprašalnik za ocenjevanje trajnostnih poročil organizacij 1. Splošna vprašanja o poročanju o spoštovanju človekovih pravic Prvi sklop vprašanj, predstavljen v Tabeli 1 spodaj, se nanaša na vprašanje ali, podjetje poroča o trajnostnosti, in nato, ali – ter kako – poroča o človekovih pravicah. Cilj je ugotoviti, ali organizacija poroča o človekovih pravicah in o svoji javni zavezi k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju. VPRAŠANJE OCENA KAKO? Ali podjetje v letnem poročilu poroča tudi o da / ne trajnostnosti? So bili pri poročanju uporabljeni kakšni standardi ali da / ne smernice poročanja in kateri? Om meba / Ali je organizacija v letno ali trajnostno poročilo Naslovljeno vključila razkritja s področja človekovih pravic? Če da / ne poglavje / da, kako? Drugače? Ali je organizacija omenila Zavezo k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju kot del slovenskega da / ne Nacionalnega akcijskega načrta za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu? Tabela 1: Splošna vprašanja o trajnostnem poročanju in vključevanju človekovih pravic v poročanje organizacij 2. Informacije o izvajanju skrbnega pregleda človekovih pravic in njegovem obsegu Drugi sklop vprašanj zajema vprašanja, povezana s kakovostjo poročanja o človekovih pravicah, kot je predstavljeno v Tabeli 2. Če je kakovost poročanja ocenjena kot nizka, to ne pomeni nujno, da organizacija ne izvaja aktivnosti na področju spoštovanja človekovih pravic; lahko pa kaže na nižjo stopnjo razumevanja človekovih pravic in predvsem načela transparentnosti znotraj organizacije. Z vprašanji skušamo prepoznati pristop k upravljanju varovanja človekovih pravic v konkretni organizaciji. Drugi sklop vprašanj se v prvem delu tudi deloma razlikuje od vprašanj predhodne analize spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu, ki je bila objavljena februarja 2023. V tej analizi poskušamo bolje razumeti odnos med trajnostnim razvojem ter človekovimi pravicami. Človekove pravice namreč niso ločene od trajnostnosti, temveč so del nje. Negativni vplivi na okolje, družbo in upravljanje (ESG) pomenijo negativne dejanske ali potencialne vplive na človekove pravice. Sklop temelji na štirih načelih poročanja o standardih GRI, ki opredeljujejo kakovost poročanja: vključevanje deležnikov, trajnostni kontekst, bistvenost in popolnost, kot tudi načela in smernice ISO 26000 ter proces skrbnega pregleda, opredeljen v Nacionalnem akcijskem načrtu. 53  52 OCENA (1 – nezadostno poročanje, 5 – kakovostno VPRAŠANJE POJASNILO poročanje) Ali in kako podjetje poroča o vplivih na » Ali in kako ima podjetje prepoznane vplive na okoljske, socialne dejavnike ESG in upravljavske dejavnike? » Ali in kako ima podjetje te vplive povezane s tveganji in kako so ti negativnega vpliva na človekove pravice? vplivi povezani z vplivi na človekove pravice? » Kako poročilo izkazuje zavezo organizacije in » njenega vodstva k spoštovanju človekovih pravic? » Ali je organizacija človekove pravice prepoznala kot pomembne in kakšen je bil postopek? » Ali je organizacija poročala o postopku skrbnega pregleda? Ali sta pristop » Ali so človekove pravice del politik in dokumentov organizacije vodenja/ (na primer kodeksa ravnanja)? upravljanja in » Ali so ti dokumenti navedeni v poročilu? Če ne, ali so sicer dostopni javnosti? Kdo je odgovoren za področje človekovih postopek pravic? skrbnega » Ali organizacija poroča o človekovih pravicah kot procesu pregleda obvladovanja tveganj? (Ali ima organizacija mehanizem, s omenjena v katerim lahko zazna kršitve človekovih pravic; odzivni protokol; poročilu in mehanizem, s katerim ublaži ali nadomesti škodo?) » Ali ima organizacija vzpostavljen mehanizem za pritožbe? Ali so kako dobro razkrili število in naravo pritožb ali vključili kakšno drugo posebno sta razkritje? predstavljena? » Ali so bili zaposleni deležni usposabljanja na temo človekovih pravic? Če da, kolikšen delež zaposlenih? » Ali so razkrili število operacij, ki so bile predmet pregledov na področju človekovih pravic ali ocene učinka, ali pomembne investicijske sporazume in pogodbe, ki vključujejo klavzule o človekovih pravicah ali ki so bile podvržene preverbi/pregledu na področju človekovih pravic? Ali so meje poročanja » Ali je organizacija upoštevala vpliv vzdolž celotne vrednostne jasne? Ali je verige? organizacija » Ali so upoštevana vsa relevantna dejstva? Ali so identificirana potencialna in dejanska tveganja, kot tudi skupine, ki bi lahko upoštevala vsa bile predmet kršitev človekovih pravic v poslovnih procesih? pomembna » Kako se organizacija izogiba vpletenosti v kršitve človekovih dejstva in pravic? Ali organizacija spodbuja spoštovanje človekovih pravic svoje področje tudi med svojimi pogodbenimi partnerji? Če da, kako? vpliva? Tabela 2: Vprašanja o izvajanju skrbnega pregleda spoštovanja človekovih pravic in o njegovem obsegu 3. Ocena kakovosti poročanja o konkretnem vprašanju človekovih pravic Tretji sklop vprašanj, predstavljen v Tabeli 3, je povezan s poročanjem o specifičnih vprašanjih človekovih pravic, kar daje priložnost za identifikacijo ugotovljenih tvegan, in s kakovostjo poročanja. Kot vodilo za ta sklop so bile upoštevane prednostne naloge slovenskega Nacionalnega akcijskega načrta. V drugem delu pa so bila dodana vprašanja glede poročanja podjetij o okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikih, vključno s poročanjem o emisijah. 55  54 VPRAŠANJE OCENA IN KOMENTARJI Ali je organizacija poročala o posameznem vprašanju s Da/Ne področja človekovih pravic? Da/Ne Spodbujanje enakih možnosti in nediskriminacije Vključi komentar Varstvo temeljnih pravic pri delu (prekarno delo) Da/Ne Prepoved prisilnega dela in izkoriščanja delovne sile Da/Ne O katerih vprašanjih s področja človekovih pravic je organizacija Svoboda združevanja in pravica do Da/Ne poročala? kolektivnega pogajanja Varstvo okolja in trajnostni razvoj Da/Ne Preprečevanje trgovine z ljudmi Da/Ne Je organizacija v svojem poročilu identificirala druga Če da, vprašanja s področja človekovih pravic? katere? O katerih vsebinah ESG je poročalo podjetje? Podnebne spremembe Da/Ne Poročanje o emisijah 1. obsega Da/Ne (podnebne spremembe) Poročanje o emisijah 2. obsega Da/Ne (podnebne spremembe) Poročanje o emisijah 3. obsega Da/Ne (podnebne spremembe) Onesnaževanje Da/Ne Voda in morski viri Da/Ne Biodiverziteta in ekosistemi Da/Ne Raba virov in krožno gospodarstvo Da/Ne Lastni zaposleni Da/Ne Zaposleni v vrednostni verigi Da/Ne Prizadete skupnosti Da/Ne Potrošniki in končni uporabniki Da/Ne Poslovno ravnanje Da/Ne Tabela 3: Vprašanja, povezana s kakovostjo poročanja o konkretnih človekovih pravicah Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 173719299 ISBN 978-961-96494-0-4 (PDF) Analiza poročanja slovenskih podjetij o skrbnem pregledu na področju človekovih pravic; Analiza letnih poročil podpisnikov Zaveze k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju, na podlagi nacionalnega akcijskega načrta za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu Avtorici: Lucija Glavič, Elena Lunder Uredili: Živa Lopatič, Živa Kavka Gobbo Izdajatelj: Focus, društvo za sonaraven razvoj Sedež: Maurerjeva 7, Ljubljana Pisarna: Trubarjeva 50, Ljubljana Telefon: +386 1 515 40 80 info@focus.si www.focus.si Oblikovanje: https://neagencija.si Publikacija je brezplačna. Publikacija je v elektronski obliki dostopna na povezavi https://focus.si/publikacija/analiza-porocanja-slovenskih-podjetij-o-skrbnem-pregledu-na-podrocju-clovekovih-pravic/ November 2023