Edini slovenski dnevnik L 0 mož in ustaši približno ravno toliko. Juarez, Mehika, R. dec. — Da da ustaskim pokrajinam normalno bazo, j" izdal danes general Villa odlok, glasom kojega se sme živila prodajati le za ceno, kakor je bila običajna v mirnih 4'asih. Trgovine v Chihuahui in drugih mestih morajo prodajati blago za ceno. katero je določil Villa. Ako se ne pokore, se jim blago enostavno koufiseira. El Paso, Tex., 8. dec. — Zvečer došla poročilu pravijo, da je Vili« danes zjutraj dospel v Chi-lmahuo ter da ga je prebivalstvo burno pozdravljalo. 200 federalnih voiakov, kat«*ri so ostali v inegtu kot policijska straža, je pom i lost i I. l>omueva s<>, da s*' nahajajo vsi federalei v Ojina- London, Anglija, 8. dee. Tu-ka.inni agenti Huerte !»o dobili danes iz Mexico City poročilo, da namerava Huerta preložiti se-vlade v Iguala. v državi ttin-rrero. na jugozapadu. Kdo je odgovoren za draginjo? Washington, D. C., 8. dee. — Poslanec MeKellar iz Tennessee j«* danes v svojem govoru ostro napadal Warehouse Men's Association, češ. da je ona odgovorna za vedno narašcojočo draginjo. Posebno si je privoščil jajčnega kralj:: Wetza. Po njegovem mnenju bi up smelo ležati goveje meso vej kot 7 mesecev, perutnina pa ne več kot '1 mesece na ledu. Prestopki naj bi se kaznovali s kaznijo od $500 do ijCjOOO. 1 Angleške suf rage tke. Lcndon, Anglija. 8. dee. — Včeraj zvečer ho izpustili na prosto ' gpnt-ral" sutra^fetko, ker je bila začel* s »tradalno stavko. Njene Homišljenice so ji priredile burne! ovaeije. Uila je tako slaba, da ni mogla več stati na nogah. V Shandonu, Škofija, so zažgale amazonke neko poslopje, potem so pa »drle v katedralo sv. Pavla, kj»*r so zapele "God save Enune-lnie Pankhurat". Draga jajca. Montreal, Ont., Canada, 8. dec. ''lani neke tukajšnje delavske or-, ganizacije so sklenili, da od danes zanaprej ne bodo toliko časa ku-' povali jajc, dokler se jim cena ne, zmanjša. Orkan v New Yorku. Celi vderajšni dan je divjal v New Yorku vihar, ki je dosegel hitrost 60 milj na uro. Veliko mest po deželi je obiskal včeraj snežni vihar in s cele obali prihajajo poročila o viharjih na visokem morju. Iz države Indiana in iz Cleveland* poročajo o zametih in viharjih, ki ogrožajo varnost plovbe na Erie-jezeru. V New Yorku samem je padal zjutraj par minut sneg, nato pa je pričel divjati vihar, ki se je polegel šele proti večeru. Seve-rozapiadnik je imel povprečno hitrost 60 milj na uro ter je dosegel krog poldne višek, tako da je bila pasantom na eesti nemogoče obdržati se na nogah. Wool-worth- poslopje je vibriralo sem-intja in v gorenjih nadstropjih se je ustavilo par ur. To prikazen je bilo opazovati že večkrat pri drugih nebotičnikih, ki se ne morejo meriti z Woolworth-po-s I op jem glede višine ter se jo razlaga s tem, da se vibracije popolnoma slagajo z nihanjem nihala. Woolwort h-poslopje je zgrajeno tako, da lahko vzdrži vihar do litrosti 150 milj na uro, a inže-nerji so prepričani, da bi zdržalo še silnejši vihar. V pristanišču je plovba skoro »očivala in manjši parniki sploh )iso mogli ne notri ne ven. Parnik Avstro-Amerikana črte, "Martha Washington" je Ive uri skušal priti na svoj po-Jioi št. 2. ob Bush Stores, Brook-yn, a je moral konečno opustiti jadaljne poiskuse. Povodnji v Texasu. Pcvcdenj je zahtevala dosedaj že ikcro 100 žrtev. Trpljenja ponesrečencev, Houston, Tex., 8. dec. — Gla-iom poročil, ki so došla do danes »poldne, je našlo dosedaj naj-nanj f>t> oseb smrt v valovih ob iriliki velikih po vodni j v različ-3 i h delih države Texas. Med po-lesrečenei se je nahajalo 25 oseb z krajev, o katerih se je vedelo, ia so v neposredni nevarnosti. V eh mestnih delih so bili nabiti letaki, ki so svarili ljudstvo pred »rihajajočo vodo. Večina žrtev je •rneev. V Wharton je včeraj utonilo test oseb. katere so stanovale - mestnem delu, kjer so celo noč rozili čolni. Večji del mesta je bil mplavljen od vode, ki je prihaja-a iz C'olorado-reke, vendar pa je lanes pričela voda znatno padati. > farm, kjer se prideluje riž, po--očajo o velikih izgubah. V bliži-ii Brookshire v Waller county je itonilo danes dvajset oseb. Te-com noči je nastopil hud mraz, ki e še povečal trpljenja nesrečne-:ev. ki morajo prenočevati na »rostem. Dvoboj se je končal s poljubi. Rim, Italija, 8. dec. — Zaradi lekega konflikta v poslanski -borniei sta se danes dvobojevala iberalni poslanec Gambarotta in oeialist Guifrida. V 23. mahljaju e zadobil Gambarotta lahko rano j a rami, nakar sta se nasprotnika ►bjela in poljubila. Čudna želja. Kane, Pa., 8, dec. Mrs. Frank Martin iz Warren, Pa., mati jeorge Gillespie-a, katerega je nnoril septembra meseca Italian Digiola, želi prisostvovati fcsekuciji morilca. V nekem pismi na distriktnega pravdnika Dudley-a je prosila za dovolje-ije, da sme biti navzoča, ko bo »ed»l Digiola na električni sto-ec. Eksekucija je določena naj ian 4. januarja v Auburn. s Morilec Schmidt pred sodiščem, Obtoženec se ne zmeni za nobe- f no stvar. Zdravniki pravijo, da je nervozen, drugače pa zdrav. POROTA. Želi, da bi bila stvar prejkomo-goče končana. Nič zasliševanja. 17 odpuščenih. —o— Včeraj se je začela pred sodnikom Posterjem obravnava proti nemškemu duhovniku Hansu Sehmidtu, ki je umoril svojo ljubico, s katero je imel že precej časa ljubavno razmerje. Izmed 250 meščanov so izbrali dosedaj šele osem porotnikov. Obtoženca zagovarjajo "William K. Oleott, Alplionse G. Koelble in Terence McManus, dočim zastopajo obtožbo Dele-hanty, Murphv in Koeni. Na videz se ni Schmidt za nobeno stvar zanimal. Okoli vrata je imel zavezano umazano cunjo, ni bil ne obrit, ne ostrižen. Popoldan je gledal zmedeno sedaj tega, sedaj onega in je sploh kazal znake hude nervoznosti. Predno se je začela obravnava se je posvetoval s zagovornikom Koelblom in McManusom in jima odločno prepovedal delati na to, da bi se obravnava preložila. — Prej če se konča — je baje rekel — boljše bo. Vidva niti ne vesta, kako si želim električnega stola in kako rad bi bil že združen s svojo Ano. Med poslušalci je bilo precej elegantno oblečenih dara. Pri izbiranju porotnikov je rekel Delehantv. da bi lahko na- i stale kake nerednosti, če bi se imenovalo za porotnike tudi : meščane iz Bronxa, ker Bronx postane s prvim januarjem samostojen okraj. Sodnik Foster je nato odpustil 17 v Bronxu stanujočih kandidatov. 1 Predrzen rop. Neznani lopovi so oplenili včeraj na skrajno predrzen način trgovino S. Goldmana. št v. 119. < Delancey St., New York. Izlož- , beno okno so pobarvali z belo barvo, ravnotako tudi steklo na , vratih in so šli na delo. Mudili so se komaj petnajst minut in , odnesli za $5000 zlatnine. ; Goldman je zapustil okoli desete ure dopoldan trgovino in sc napotil v bližno banko. Medtem i ga je prišel obiskat nek prijatelj iz Brooklvna in na svoje zaeu- < denje zapazil, da je izložbeno ok- , no pobarvano. Ker so bila vrata . odprta, je vstopil in našel vso . trgovino v velikem neredu. Zlate verižice in ure so kar ležale po tleh. Ko je obvestil policijo, se je že Goldman vrnil nazaj iz banke. Detektivi zastonj poizvedujejo po rafiniranih banditih. Koliko zaslužijo zdravniki? Carolina W. Griffon iz New Yorka toži svojega moža, ki je specialist za nosne bolezni in se hoče ločiti od njega. Pri obravnavi se je dognalo, da ima dr. Grifon kakih $80,000 letnih dohodkov, toraj več kot predsednik Zdr. držav. Žena. zahteva od njega $20,000 letnih alimentov. -- ] .ji 137 zarotnikov obsojenih. J Tokio, Japonsko, 8. dec. Na 1 Formosi je končal obsežen zarot-niški proces. Šest zarotnikov je 1 obsojenih na smrt, 131 pa na 1 večletno ječo. J] Odgrizel očetu nos. 27-letni črnec Asbury Norflett iz Yonkers je bil včeraj aretiran, ; ker ga dolže, da je tekom neke- 1 ga prepira odgrizel svojemu očetu nos. i Sufragetke in Wilson. Sufragetkam, ki so ga posetile, | je rekel, da ne bo poslal kon-t gresu poslanice. Washington, D. C.. 8. dec. — Delegacija National Suffrage Convention v Washingtonu se je oglasila včeraj v Beli hiši. da napoti predsednika Wilsona. naj bi v svoji prihodnji poslanici predložil kongresu vprašanje ženske volilne pravice. Predsednik je pa odklonil ter izjavil, da kaj takega ne more storiti, ker ni "prost" človek, ki bi mogel stopiti pred kongres s svojimi privatnimi nazori glede kakega vprašanja. On da je le zastopnik in načelnik stranke ter si je vzel za princip, da v svojih poslanicah na kongres obravnava le vprašanja, katera so bila sprejeta v program stranke ob priliki volitev. Drugega stališča ne more zavzeti kot predsednik. Raditega mu je tudi nemogoče iz lastnega nagiba lotiti se stvari. Na vprašanje govornice delegacije, Mrs. dr. Ane Howard Shaw, kdo bo zanje govoril, ko vendar ne pripadajo nobeni stranki, je menil predsednik, da to sufragetke prav dobro same razumejo. Volitve v San Domingo. Kljub protestu vlade v Santo Domingo '' opazujej o'' ameriški agenti priprave za volitve. Washington, D. C., 8. dec. — Kljub protestom vlade v Santo Domingo bode kakih 30 zastopnikov vlade Združenih držav "opazovalo" prihodnji ponedeljek vršeče se volitve. Po nekem obisku pri poslaniku iz Santo Domingo, ob priliki lojega je slednji v imenu svoja vlade še enkrat protestiral proti tej metodi, je objavil državni .ajnik svoja včerajšna navo i'1* imeriškemu poslaniku v Santo Domingo glede volitev. V tem nastopu vlade je videti or vi korak za uresničenje programa demokratične administracije, da bo skrbela za ustavne volitve v Srednji Ameriki. Veliko pozornost so vzbudile y Washingtonu izjave bivšega župana iz Syracuse, ki stoji sedaj pod obtožbo radi razkritij grafta v državi New York. Rekel je, da je šel na povabilo ameriškega poslanika Sullivana v San Domingo, da si ogleda načrte za neka javna dela. Proti vsem navadam je, da bi kak ameriški poslanik sporočil glede javnih del direktno kakemu svojemu prijatelju. To bi se moralo zgoditi potoni državnega tajništva, da bi bila dana vsem ameriškim državljanom ista prilika. Delavske homatije v Coloradu. Washington, D. C., 8. dee. — Predsednik Wilson je danes u-gotovil, da justični department ai odredil procesiranja delavcev v Pueblo, Colo., ki so bili stavljeni pod obtožbo radi kršenja Shermanove protitrustne postave. Zvezni veliki porotniki v Pueblo so na lastno inicijativo preiskali zadevo ter dvignili obtožbo. Tamošnji zvezni distrikt-ni pravdnik ni prinesel zadeve pred veliko poroto, vendar bo pa vodil vsled danih razmer razpravo. Na vprašanje, ako bodo najeti posebni odvetniki, je pripomnil predsednik, da se v tem slučaju ne more uporabiti posebnega fonda, $300,000, katerega je dovolil kongres v svrlio pokritja stroškov procesov radi kršenja Sherman-protitrustne postave. Kongres je izrecno izključil procesiranje delavskih organizacij. / i Dozdeven detektiv I slednjič v pasti. "Grof" Bremont se je dolgo časa izdajal za detektiva in pri tem osleparil precej ljudi. I BOGAT DEDIČ. i Včeraj zjutraj so ga aretirali v Brooklynu. Sodnik ga je postavil Pod $2500 varščine. j j Včeraj zjutraj je aretirala po-j lieija pred hišo št v. 260. Presi-j dent St., Brooklyn, nekega mo-i ža, ki se izdaja za grofa Gastona : Bremonta. Zvezni komisar ga je nato postavil pod $2500 varščine. Obravnava se bo vršila 16. decembra. Dolže ga, da je spravil 14. oktobra pod različimi pretvezami od Louise Mund, posest-nice v Brooklynu, $22 denarja. Možu sta bila že dalj časa za petami detektiva Connelly in Schroeder. Pred dvema mesecema je namreč prišel "grof" Bremont k Rihardu Shwarzu, nekemu salonerju, v Hoboken. Rekel mu je, da je detektiv in se kot ta k tudi legitimiral. Pri sebi je imel znamenje s črkama 'U. S.', revolver in spone. Pripovedoval ie. da zasleduje tajno bando italijanskih ponarejevalcev denarja. Pri tej priliki ga je tudi naprosil za precejšnjo svoto denarni, katerega mu je brez obotavljanja dal. Tz Hobokena je peljala sled v Brooklyn k hiši gospe Mundove, ki je izpovedala, da je detektivu, "grof" Bremontu posodila vsega skupaj skoraj $2000. Detektiva sta čakala nanj do četrte ure zjutraj in ga takoj aretirala, ko je prestopil hišni prag. V žepu je imel revolver, .nekaj policijskih listin in par dolarjev denarja. Ameriški umetnik umrl. Rim, Italija, 8. dec. — Danes je tukaj umrl v starosti 74 let znani imerišiki kipar Franklin Simmons. Pokojnik je bil rojen leta 1839 v Webster, Me., od leta 1868 :e pa trajno bival v Italiji. Italijanski kralj ga je odlikoval s treni kolajnami. Plačala račun z dinamitoM. Pasadena, Cal., 8. dec. — Mrs. Gamer iz Orange Grope je naprosila davkarja, ako bi smela svoj račun za vodo plačati s par palicami dinamita. Uradnik je privolil pod pogojem, da je dina-mit v resnici poraben. Ženska je dobila dinamit od nekega delavca mesto denarja za hrano in stanovanje. Bulgarski socijalisti. Sofija, Bulgarska, 8. dec. — Dasiravno ni še v vseh posameznostih ugotovljen rezultat splošnih volitev, je vendar gotovo, da je dobila vladna stranka ve* čino in da stoje socialisti na drugem mestu. Rusofilska stranka je doživela popolen poraz. Ločitev na visokem morju. Queenstown, Irska, 8. dec. — Bojne ladije Združenih držav "Ohio", "Conecticut" in 'Kansas' so se danes opoldne ločile od ostalega dela atlantiškega brodovja vsled ukaza naj odplo-vejo v mehiško vodovje. Vse tri so odplule v smeri proti Vera Cruz, dočim plovejo ostale proti Združenim državam. "Skof" pi. Kubinyi. South Bend, Ind, 8. dec. Rev, Viktor pi. Kubinyi, se je odpovedal škofovskem naslovu narodne katoliške cerkve v Ameri-k,i katero je osnoval, ko se je spri s škofom Alerdingom in šel s svojimi 200 verniki v St. James cerkev. Vivisekcija. V Rockefeller j evem inštitutu uporabljajo tudi ljudi v vivisek- cijske svrhe. Washington, D. C., 8. dec. — Dane? je zauel tukaj zborovati ' Antivivisekcžjski' kongres, katerega se je udeležilo veliko delegatov. Govorniki so se posebno zgražali nad tem, da zdravniki po nekaterih newyorških bolnicah ne delajo poskusov samo na kuncih in morskih prašičkih, ampak tudi na živili ljudeh. Frank Stephens iz Philadel-phije je odločno obsojal Rocke-fellerjev inštitut in ga imenoval pekel. — Znameniti japonski zdravnik — je izvajal govornik — dr. Mo-guichi pravi v svojem poročilu, da so mu poslali mestni zavodi 148 nedolžnih sirot in uajdencev. v starosti od osmih do osemnajstih let, katerim so v Rocltefd-lerjevem inštitutu vzbrizgali kali sifilide. Pomislite, 148 otrok je bilo dovedenih v to klavnico znanosti. Robert Tngersoll, eden izmed neivvorških delegatov se j * zahvalil vsem onim zdravnikom, ki so odločni nasprotniki vivisek-cije. Med navzočimi gosti je bila fndi soproga ruskega poslanika Jurja Bakneteva in več drugih uglednih dam. Eksplozija v smodnišnici. V mešalnih prostorih Du Pont tovarne za smodnik je bilo ubi-, tih šest delavcev. Philadelphia, Pa., 8. dec. — Šest mož je bilo na mestu ubitih in dva sta bila težko ranjena, ko je včeraj popoldne v napravah Du Pont Powder Works v Gibbs-'mvn, N. J. ob Delaware reki. 16 milj od Philadelphije, eksplodi-1 ralo 700 funtov smodnika. Ubiti J ■o delali v želatinski mešalnici, I ki je bila vsled eksplozije popolnoma razdejana. Ubiti so bili sledeči : Harry Ilorner, 45 let, oče štirih otrok: Howard Blank, Herbert Mulen, Stanley Joka, St. Casper in Joseph Smusi. Oba ranjenca sta delala v bližini ter so nh potegnili iz razvalin. Preved-'i so ju v bolnico družbe. Hiša je bila enonadstropna ter 'grajena iz opeke. Po navadi so delali le štirje možje v enem po-u. Pred kakimi tremi meseci se je dogodila v isti hišici eksplozija, ki je povzročila smrt štirih delavcev. Uradniki niso mogli povedati, kaj da je bil vzrok nesreče. Moč razstrelbe je bilo čutiti v Philadelphiji, v celi Delaware County in v nekaterih delih države New Jersey. Import in eksport. Washington, D. C., 8. dec. — Eksport Zdr. držav se je v zadnjem času povečal, dočim se je import znatno zmanjšal. V po-štev pridejo seveda le južne dežele. V zadnjih desetih mesecih se je izvozilo v Brazilijo in Ar-gentinijo za $106,300.000 blaga dočim je znašal eksport lansko leto $163,000. Import se je zmanjšal za $20,000.000. POZIV slovenskim slamnikarjem» Slamnikarska unija št. 24. v New Yorku zboruje jutri, dne 10. deeembra zvečer na št. 62. East 4. cesti. Ako hočeš boljšo plačo in dobro delo; ako nočeš, da bi bil vsako leto slabejši zaslužek: potem pridi ti in vsi drugi k seji in pojasnilo se vam bode. Slamnikarska unija preskrbi lahko to in še veliko drugih stvari. ' Francoski kabinet. Triletna služba. Nekaj franccsCrih ministrov je ra-dikaleev, radikalnih socialistov in socialistov. SENATOR DOUMERGUE. Pariško časopisje ni posebno zadovoljno z novim kabinetom. — Nova naredba. Pariz, Francija, 8. dec. — Senator Gaston Doumergue je danes po navodilu predsednika Poinca-re-a sestavil novi francoski kabinet, ki sestoji iz sledečih članov: Ministrski predsednik in zunanji minister, Gaston Doumergue; notranji, Rene Renoult; justični, Bienvenue Martin; vojni Joseph B. C. Noulens; momaiični. Er-neste Monis; finančni, Joseph Caillaux; za javna dela, Fernand David; trgovski, Louis Malvy; kolonialni, Albert Lebrun; poljedelski, Maurice Raynaud; delavski, Albert Matin. Ministri so po večini radikalci, nekaj je radikalnih socialistov in pravih socialistov. Pariško časopisje je noviin kabinetom precej nezadovoljno iu mu prerokuje kratek obstanek. Kabinet namerava uvesti triletno vejaško službo, katera se pa lahko zniža na dveletno, kakor hitro bo to dopustil mednarodni položaj. Kot se čuje, ne bo iinanč-ni minister najel novega posojila, ampak bo skušal pokriti tozadevne stroške iz drugih fondov. Pariz, Francija, 8. dec. — Policijski prefekt Celestin Ilennion jo danes izdal odlok, na podlagi katerega bo kaznovana vsaka ženska, ki bo nosila na promenadi, v gledališču, cerkvi in drugih javnih prostorih predolgo in preostro iglo na klobuku. Predsednik Wilson. Washington, D. C., 8. dec. — Predsednik Wilson bo najbrže preživel božične praznike kje na jugu, ker se mu zdravstveno stane še ni kaj posebno poboljšalo. Sole za izseljence. Rim, Italija, 8. dec. — V poslanski zbornici je bile, danes stavljena interpelacija, ki želi, da naj bi se kaj ukrenilo, če bi zahtevale Zdr. države od vsakega izseljenca, da bi znal pisati in brati. Vlada se sicer ne more u-mešavati v notranje zadeve Zdr. držav, ampak edino, kar se lahko stori je to, da se sezida trebno število izselil izvili šol. Denarje v staro domovino poMljamOl K. $ K. $ 6.... 1.10 ISO.... 38.81 10.... 2.15 140____ 28.66 15.... 3.16 150.... 30.70 »0________4.20 160____ 32.75 25.... 5.20 170.... 84.80 3G.... 6.25 180.... 88 85 35.... 7.25 190-... 38.90 40________8.30 200____ 40.90 45.... 9 30 250.... 51,18 50.... 10.30 300____ 61. S8 55.... 11,35 850.... 71.60 60.... 12.35 400____ 81.80 65________13.40 460____ 92.00 70.... 14.40 500.... 102.25 75________16,45 600____ 123 70 80.... 16,46 700.... 143.18 85.... 17.45 800____163.60 90________18.45 900_____ 184,00 .00________20.46 1000...- 204.00 110________22.50 2000.... 407.00 120.... 24.56 S000....1017.00 Po Starina je ▼ Šteta pri teh its-rah. Doma se nakazane svote popolnoma Izplačajo brea vinarji odbitka. Na&e denarne potiljatve razp* Silja na zadnje pošte e. k. poitM hranilnični urad na Dunaju t najkrajšem času. Denarje nam podati fe nftjpft ličneje do $50.00 v gotovimi t pil poročenem ali registriranem pi» mu, več j t zneske pm po PosUl Money Order ali pa po N«w JoiU Bank Draft. FRANK ■ A KI«, 82 Cortlandt St.. New York, M. Y* «104 St. Glair Avean«. N. W. GLAS NARODA. ft. DECEMBR A, 1913. "GLAS NARODA" iSloremc Daily.) Owned and pubkab^d by tbm iloftnic Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLES KO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treaaorer. PUce of Bamnesj of the corporation and •ddreaaea of above officers : m Cortlandt Street, Borough of Man-hat'-m, New York City, N. Y. In celo leto velja kat ta Ameriko io > Canado........................$3.00 i Z P011*^............................................1.50 2 letoxa meato New York........4.00 pol Uta t* mesto New York ... 2.00 Evropo ta v»e leto...........4.60 ;* pol leta..........................2.55 "četrt leta........................1.70 <4GLaS NAItODA" izhaja vsak dao «■ 'D praznik ov. ''GLAS NARODA** ("Voice of the People") «**a*d every day except Sunday* and Holidays. Subscript'on yeariy $3.00. oniurowntit Ocpla^ brea podp^a in ot<*noeti~eene priobčuj ejo. Omtr pa» «e blagovoli poAiljatj po — Monty Order Pri spreccembi kraj« naročnikov proximo, da se nam tudi prejšnje ^^•liiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopi»on> In poSiljatvam naredite ta » naslov: •GLAS NARODA" M Cectiandt St., New York City. Telefon 46 7 Cortlandt. Alkohol ali kaj hujšega? Edinole Kitajska prekaša Zdru-. žen*- države v zavživanju opija in družili omainljevaluiii sredstev, i To S4-n/.aei,ouelno izjavo je podal pred vče raj šnein na kongresu za študij vporabe alkohola in drugih opojnih sredstev, ki zboruje sedaj v Pkiladelphiji, dr. B. C. Keinter, spec i ja list dobrega imena. — Dr. Keister je ugotovil, da se uvede v Združene države vsako leto 400,0U0 funtov opija, ali pet-, najstkrat toliko, kot ga porabijo Ne-inčija, Avstrija iu Italija skupaj. Petinsedemdeset odstotkov te količine se izpretneni v morfij, od kojega konsumira občinstvo 80 odstotkov, dočim se uporabi 20 odstotkov v zdravniške svrhe. Kokaina porabi publika 150.000 unč na leto. V Bostonu imajo čisto novo opojno sredstvo, imeno- ^ vano Heroin. To je izpovedal na kongresu dr. J. C. Douglas. Po , večini obstaja iz opija. Pri družabnih prireditvah se ga ponuja kot slaščice krog mize. To so strašne številke in groz- ' no razmere. Da se izžene demona alkohola, ] sano uvedli \ deželo Belcebuba o- " .... j rKJa- V zgodovini ni znan noben ' slučaj, da bi kak narod propadel vsied uživanja alkohola, kajti počasi so pijače, ki so vsebovale , mnogo alkohola, nadomestili s t>i-voni ui drugimi manj alkoholič-nirni pijačami. Delno propast Ki- 1 tajske ,e pa v prvi vrsti pripiso- 1 vali zavživanju opija. Ali hočemo v tem slučaju posnemati Kitajce? Treba je le uvesti narodno pro- I! hibicijo in zgodilo se bo. ! c r Preveč nebotičnikov. ; —o— I] Tudi pri nas ne rastejo drevesa v nebo. J ^^^H Ji® Nebotičniki so rasli v New Yor- ^ ku iz tal kot gobe po gorkern je- J ^ senskem dežju. Komaj je bila tri- '' desetnadstropna stavba gotova.'* so jo že podrli ter na njenem me-(s »tu zgradili štiridesetnadstropno. {fx Zidanja in grajenja ni hotelo biti ^ konca. 11 Sedaj pa je nastopila reakcija. ri Komisija za omejen je višine ne-botičnikov je sporočilu, da bi no-!11 beno poslopje ne smelo biti višje z kot osemnajst nadstropij. Tudi se ^ je izkazalo, da se poslopja, ki so višja kot osemnajst nadstropij, ^ ne rent ii a jo ali izplačajo. Prišlo * se je že na uadaljni nedostatek. Število najemnikov nc raste v ^ istian razmerju kot pa grajenje ^ poslopij. Veliko nebotičnikov je bl polnih le do polovice. ^^HHlMj Kot vse drugo »mo tudi preti- ®r ravali grajenje nebotičnikov. 1 -—---p) d< Predlog. d< — Vi se želite poročiti z mojo A najmlajšo hčerjo — kaj net — Dal — Ali dovolite mi opombo — po too jih mislih bi bila za vaše dolgove najbolj primerna moja naj- ca •tarejša bči, je Dopisi. Brccklyn, N. Y. — V soboto zvečer je priredil v Štruklovi dvorani dramatični klub "Danilova" svojo prvo predstavo. Ker je to nekaj velevažnega za grea-ternevvyorsko slovensko naselbino, se mi zdi potrebno spregovoriti par besed. Pred kratkim je, vsled krize na slov. gledališču v Ljubljani, dospela sem Augusta Danilova, najboljša slov. gledali-j ška fgralka. Ko je začela govoriti da bo ustanovila dramatični' klub, so ljudje kimali z glavami, češ, ne bo šlo, razmer ne pozna, previsoko si upa. No. pa je šlo vseeno, in t uspehom, ki ga je imela, je lahko zadovoljna. Dvorana je bila primeroma polna, po-. ' sebno Slovenke so bile zastopane v častnem številu. Gospa Danilova je bila v deklamaciji in igri umetnica v pravem pomenu besede. N,en precizen nastop in sigurnost sta morala vsem imponirati, samo lornjet bi lahko izostal. Gospa Kremovska je bila dobra, če pa popravi v prihodnje par pomanjkljivosti, bo laiiko izvrstna. Prve pesmi bi se morala malo bolj naučiti in bi ne smela toliko mučiti zgovornega suflerja. Komada "Sladka noč"invenček "Slovenskih narodnih pesmi" sta vse zadovoljila. V igri "Brat Sokol" je Danilova pokazala, da ga nima para. Srečko je bil neprimerno dober, ravno tako tudi tatova posebno Mr. Kušar. Za Mr. Filipiča bi bilo boljše, če bi govoril hrvaško, oziroma naj bi se uloga v toliko spremenila, da prihaja Sokol iz Zagreba in ne iz Trsta. Gospa Kremovska je igrala z }Lr. Fili-pičem popolnoma naravuo, kar je seveda dosegla z rednim obiskova-, 'njeni vaj. "Apaški ples" je zado-j volil občinstvo. — To je torej pregled. Po pravici rečeno, je nas prireditev naravnost presenetila, in upamo, da bomo imeli v naj-' krajšem času priliko videti zopet kaj novega. Igralci bodo gledali,1 Ida nam bodo dali res umetniškega užitka, naša sveta dolžnost je pa, da jih podpiramo. — T. New Yoiu, N. Y. — Hrvaško prosvetno tamburaško društvo "Dalmacija" priredi v soboto ,115. decembra t. 1. v Bryant Ilall (pre-! je Lyric Theatre), 725 G. Avenue1 (med 41. in 42. cesto veliki koncert s plesom. Unijsko godbo vodi prof. Lauerman. Vstopnina 25 centov. Pričetek točno ob 8. uri zvečer. Na to prireditev bratske-, ga nam hrvaškega društva vabimo vse Slovence in Slovenke new- i vorške kolonije. Spring-field, HI. — Moje roke niso izurjene v pisavi in glava tu-^ di ni učena, ker kar se človek v stari domovini nauči je le malo proti učenju v Ameriki. Tukaj v ^ Springtieldu je veliko šol in ino- , goče bomo prihodnje leto imeli j tudi že slovensko. Otroci zdaj vsi , angleško govorijo, pa še veliki se ; spremenijo v Angleže ali Nemce. ^ Dela se sedaj v premogokopih le malo. Spomladi so nekateri govo- s rili, da služijo po osem dolarjev £ na dan, pa mislim, da je bilo le ^ malo takih dni. Dohovkov je ma- j lo, stroškov pa veliko. Ce ne mo-;( reš vsakemu dati, kar hoče, si pa j socijalist. Društvo sv. Rozalije št.i 140 K. S. K. J. bo imelo dne 21. |g decembra ob uri popoldan sejo. i s Pri tej priliki bo volitev novega j s odbora. Katera se jo ne udeleži. A 1)0 morala plačati 50 centov kaz- -ii i. S pozdravom Ivana Logar.. .Kan£as City, Mo. — Gotovo se s b odete čudili dopisu iz mesta } Kansas City, Mo. Odkar sem tu- n ima tudi krasno prodajalno ^ redi mesta, ki zelo lepo napredu- n e. Pri njem se najdejo vsi sloven- p ki časopisi, v njegovi hiši je ta- w korekoč naša čitalnica. Ima veli- ^ :o ljudi zaposlenih in vsi so sami j v Uovenci. Obenem naznanjam, da jj »omo v kratkem ustanovili dra- k aatičen klub, ker prepričani y> mo, da bo dobro uspeval. Iz ma- g, •ga raste veliko, tako bode tudi (] ri našem društvu. V prihodnjem opisu vam sporočim nekoliko o id elavskih razmerah. Pozdrav! — d, dbin Franc. ---ZJ Iz šolske naloge. x "Kraj potoka je sedela dekli- n j a in je molzla kravo: v vodi se' ; pa videlo ravno nasprotno.'* >v Einspielerjeva slavnost v Celovcu. j Naš rod na Koroškem je za dre-' uial. Ni umrl. Le dremal je. in od narodnih nasprotnikov je bil obsojen, da se speč ne prebudi nikdar več. To spanje pa ni bilo noben krepilen počitek, ampak bolezen. ki jo je zanesel v naš rod in ga zastrupil sovražnik. In ni bilo tako močnega buditelja. kli-! ear-ja, da bi ga bil vzbudil. Toda v vseh zdravih narodih jo živeli junaki. In tudi slovenska mati v R-ožu je rodila junaka, koroškega kraljeviča Marka, ki ni poznal strahu, čigar duševna moč je bila velikanska, čigar vztrajnost in moška značajnost ima malo primer v svetovni zgodovini. Andrej Einspieler mu je bilo ime. Ta je budil napol mrliče in podil tujce, ki so škodoželjno ponujali našim rojakom strup. In danes, ko je poteklo sto let odkar je rodila koroška slovenska mati tega junaka, rečemo z vsein iskrenim prepričanjem: "Koroški Slovenci smo deloma že prebujeni, deloma pa se še probujajo iz narodnega span, a in se oprošeajo tujih verig." Kako globoko da je Andrej Einspieler prodrl v narod, priča živahen spomin na njega med ljudstvom. Druga imena so obsojena v poi;abljenost, Einspielerje-vo ime pa med ljudstvom, med Slovenci in Nemci, še zdaj živi. Kako da ceni narod Einspielerja in njegovo delo, dokazuje število udeležencev njegove slavnosti v nedeljo 16. nov. popoldne. Nad 400 mož, žen in mladine iz cele dežele in gostov iz drugih dežel je bilo pri slavnosti navzočih. Pozdrav. j G. monsignor Valentin Podgore je otvoril si a vn ost s pozdravom: i Dragi gostje! Z veliko radostjo pozdravljam danes celovške Slo-i vence, prijatelje iz celovške oko-liee in druge zbrane koroške Slovence. Prijetna dolžnost mi je tudi, pozdraviti drage goste iz sosednje Kranjske in Štajerske. (Pritrjevanje.) Pozdravljam go-: fepoda slavnostnega govornika dr. | Medveda iz Maribora (živahno o-i dobravanje), ki je prevzel nalogo. govoriti v spomin moža, kakršnih je imel Gorotan le malo. Pozdravljam g. predsednika "Slovenske Matice", g. dr. Uešiča iz Ljubljane (živahno odobravanje).i g. dr. Wes.tra kot zastopnika dru- J štva slovenskih profesorjev v! Ljubljani (živahno odobravanje).j Pozdravljal starega prijatelja g. dekana Koblarja iz Kranja. (Živahno odobravanje.) V hvaležnem spominu nam je iz dobe, ko e v raznih zastopih govoril v, prid koroškim Slovencem. Po-1 zdravi jam c. in kr. podpolkovnika v pok. g. Ivana barona Ro-seher-Ratha (živahni živio-klici in ploskanje), ki so ga poti njegovega življenja vodile dalje časa po tujini, pa vendar ni pozabil svoje slovenske do-movine in je s svcijo preblagorodno soprogo počastil današnje slavlje. Pozdravljeni kmetje, pozdravljeni delavci, pozdravljena slovenska mladina! j Govornik se zahvali S. L. S., ki se na vseh shodih po Kranjskem spominja moža. katerega zasluge so ne veni j i ve. Lahko je delo pri večini; hudo pa jf\ če se mora človek boriti proti veliki, brezobzirni večini iu takorekoč brez , sredstev. Tak je bil boj Andreja': Einspielerja. Sloveč učenjak je okušal zgodovino človeškega rodu razdeliti v dobo od 300 do 300 let. < Vsakih 300 let dobi zgodovina no-1 vo lice. Toda od časa Einspieler- i jevega rojstva, torej že v dobi j 100 let, se je mnogo izpremenilo. i Kakor burja je šla pred 100 leti : revolucionarna misel preko Evro- s ?e in širila nevarnost, da zatre V f larodili krščansko uaziranje; dales se olikanci vračajo v naročje i ?erkve. Kdo bi si bil tedaj mislil.' ^ iO se je porodil iz ubožne rodbi-' <. le v Rožu Andrej, da se bo čez < 100 let njegovo ime slavilo. Boril! se je proti krivici. Grški pesnik s tofoklej pravi: Kdor tepta pra- l ico, nikdar ne bo imel uspeha, s n v znamenju tega boja proti i erivieam pozdravljam še enkrat i se ljube goste, zlasti še našega' rospoda poslanca Grafenauerjaj burno odobravanje), da vznetil znova naša srca za naše stare; deale, da bi nas ta plamen na v- P iušil za novo delovanje za celje, « a katere se je trudil Einspieler. k •a predsednika predlaga g. posl. d rrafenauerja, za podpredsednika p dr. Rožiča, kar se s sploska-jem sprejme. v Iskreno je pozdravljal slavnost imenu "Slovenske Straže" g. 'a I dr. Puntar. Tudi uredništvo "Slovenca" sta zastopala gg. uredili-, ka Krline in Trseglav. V imenu' "Mat ice Slovenske" je pozdravil dr. llešie, ki je povdarjal. da je! "Mat ica" izprva sklenila ne le v s-vojih knjigah odkazati Einspie-lerju primeren prostor, ampak prirediti tudi slavnost na Koroškem, a je koneeno spoznala, da je primerneje, ako tako slavnost priredijo koroški Slovenci sami. Ni njegova naloga govoriti o Ein-spielerjevem programu, ampak le. pozdraviti občinstvo, katerega mnegoštevilnost ga je prijetno razočarala. Silna je povest o Go-sposvetskem polju. Petsto let je, odkar je zadnji vojvoda koroških Slovencev, Ernest Železni, legel v grob. Želeti je Slovencem železnih značajev, kakršen je bil Einspieler. Slava Einspielerju in njegovi preteklosti! (Živahno odobravanje.) Gospod gledališki igralec Valo Bratina iz Ljubljane je nato krasno deklamiral globoko zaiuisleno pesem, . ki jo je za to slavnost spesnil g. dr. Lenard. Poslanec Grafenauer, burno pozdravljen, izvaja v slavnostnem govoru sledeče misli: Živimo v letu jubilejev. Vsake štiri ! mesece imamo en jubilej. Slavimo zmago krščanstva nad poganstvom, praznujemo zmago pri Lipskem, in koroški Slovenci obhajamo še poseben jubilej: 100-letnico rojstva, 501etnico in 25-letnico smrti Andreja Einspielerja očeta koroških Slovencev. Časi, v katerih je živel in tkal naš Andre", katerega oče je bil tkalec, so bili zelo burni. Ni bilo nič boljše kakor dan ; poslabšali so se odtedaj le naši sosedje Nemci, ki niso bili tako strastni kakor j danes. Slovenci živimo v svoji domovini. kakor da bi bili tujci, j Nemci mislijo, da Slovenci na Koroškem sploh nimamo nobene pravice več do lastnega narodnega življenja. Ne privoščijo nam , niti najmanjše trohice po postavi .zajamčenih pravic. Ko bi ne bili i imeli inspielerja, bi bilo po nas. I Kot učitelj naroda je vsadil se-; me, ki pogan a kljub vsemu pri-: tiskanju. I Vi ste danes priča, kako koroški Slovenci častijo in ljubijo o-neg;> moža, ki jim je prvi vdihnil narodnega duha in življenja, ki je bil zvest onemu programu, ki priča, da nas ni mogoče pokončati. Njegov program je bil kratek, pa biser vseh programov: Vse za vero, dom. cesarja! Imamo vzrok, da častimo Einspielerja kot svojega očeta. Kadar doraste otrok v moža. šele spozna, kaj mu je bil oče, kaj, je storil zanj oče. Priden oče napravi testament, da so njegovi otroci še po njegovi smrti oskrbljeni. Tak oče nam je bil Eiijspieler, ki je videl dalje, kakor njegovi sodobniki, in začel odbijati napade nasprotnikov, ki imajo še danes program: "Schmerzlos germani-sieren" (brez vsakih bolečin po-nemčevati). Einspieler j evo čudovito marljivo delovanje je bilo združeno z del o van em Matije Majarja in Antona Janežiča. Ti so sezidali temelj, na katerem gradimo naš narodni dom. | Njegovi sinovi smo, ker stopa- J mo po njegovih stopinjah, ker branimo pred potopom ladjo, katere je bil Einspieler kapitan. Leto 1848. je prineslo narodom v Avstriji upanje, da bodo začeli prosto dihati, in dobili so tudi ne-1 kaj pravic. A naši nasprotniki sol spoznali, da njim naša prostost ni j v prid; zato je prišla reakcija. Zato tedaj Einspieler ni mogel tako delati, kakor delamo sedaj, ko so nam odprti politični zasto-!>i. A Einspieler je tedaj delal s peresom in poukom. Ne moremo mu postaviti spomenika, kakor ga zasluži, a postavimo mu lahko spomenik, kakor si ga je želel iam: I Enaki mu moramo biti v delo-1 i-anju, in na podlagi Einspielerje-tega programa: "Vse za vero,I lom, cesarja!" bomo zmagali.! Živahno odobravanje.) j Pevski zbor iz Borovelj je pod spretnim vodstvom gospoda Pre-ca prepeval koroške narodne pe-ani in žel za svoje izborno petje nnogo odobravanja in priznanja. (Pride še.) --— - — --- Izgovor. Pepček je jako malomaren in ■ »osebno pogostoma se mu pri- ] leri, da pozabi hlače zapeti. Ne-! :ega večera pride po sedmi uri lomov in ima zopet hlače od-ete. ; Mati: Pepček — kupčije so že se zaprte.., | Pepček: A — saj jaz imam poteko. * | "Staroslovanska fekade-mija . Leta 1902. se je ustanovila v Krku (na otoku istega imena) : "Starosla venska akademija", znanstvena družba, ki hoče po svojih pravilih 1. gojiti staroslo-vanski liturgijski jezik ter pospeševati njega učenje in 2. gojiti glaguliŠko cerkveno petje. Ta namen hoče doseči: z društvenimi sestanki, z akadeiničnim izobraževanjem mlagih duhovnikov v cerkvenoslovanskem jeziku, z objavljanjem knjig in društvenega glasila in pa s pevsko šolo za gojitev staroslovanskega cerkvenega petja. Udje so: častni, ustanovni, podpirajoči in redni. Redni plačujejo le po 5 kron na leto ter dobivajo društvene publikacije; podporni so tisti člani, ki plačajo enkrat za zmerom 100 kron (to so lahko tudi društva, šole. zavodi, korporacije, uredništva). Za častne člane je imenovala akademija doslej Jagiča (zaradi njegovih znanstvenih del o glagolici in stari slovenščini), škofa Stross--maverja in P os il o vie a in profesorja De Nunzia. Med ustanovni-ki (300 kron enkrat za vselej) je n. pr. finančni nadsvetnik dr. Vi-tezič, škof Mahnič in kanonik Parčič; med podpornimi nahajamo poleg duhovnikov-glagolašev tudi zdravnika dr. Ožbolta na Reki upokojenega gimnazijskega ravnatelja R. Strohala v Zagrebu. ki je že napisal mnogo lepili spisov o glagoliških spomenikih, potem dr. J. Vajsa, docenta češke univerze v Pragi, ki priobču-je že nekaj let znanstvene razprave o glagolici in slovanski litur-giji, i. dr. Rednih udov je doslei 145. Žalosten simptom bi bil, ako izmed mnogoštevilnih slovenskih profesorjev-slavistov ne bi pristopil akademiji nobeden. Da hoče to društvo delati pozitivno in resno, nam kažejo njegove dosedanje publikacije in tudi letošnji 'Vjes-nik\ Iz velezauimive vsebine tega zbornika naj omenimo: "O Slovencu Juriju", "Priloži za literal uru hrvatskih glagolskih spomenika", "Glagolski recepti, j eozoreiz-mi i zapisi", "Još oble | glagolice na Kvarneru", "Gla-j golski pabirei", "Osvrt na djela o glagoliei" itd. Avtorji prispev-j kov .so: V. Premuda, M'. Oršič iu jI. Milčet ič; urednik je profesor Nikola Žic. Od delavca do vseučiliskega pro-l feserja. ! Franc llaelka, sedaj profesor na politehniki v Tomsku v Rusi "i, je preje delal kot litograf v tovarni za pločevinasto embalažo v Jeni na Nemškem. Kasneje je obiskoval umetno-obrtno šolo v Bar-mesu iu kraljevo akademijo v Lipskem. Tu je s-pisal več del o ornamentiki in umetnem tisku, ( nakar je bil na isti akademiji ime-' novan za asistenta. Nadaljna njegova odlična dela na polju reprodukcijskega postopanja in umetnega tiska so dala povod, da je bil sedaj kot profesor poklican na politehniko v Tomsku. Turisti. Žena (na Triglavu) : Glej tam doli — ali vidiš? — Sava teče tam! Mož: Ah. kaj, to sem že zdolaj videl. POSLANO. Antonu Gunde odgovarjam na javno tirjatev, da mi ni nikdar nič posodil in za staro izrabljeno opravo sem mu zdavnej vse plačala. Kupila sem isto od njega pred 6. leti in dobil si od naju, kar je bila vredna. Kaj vendar to pomeni, da šele sedaj tirjaš, saj je že 6 let preteklo, ko smo napravili kupčijo. Morda si misliš, da bo šlo z zvijačo, ker je glavna priča sedatj umrla. Ne prenagli se, midva imava še dovolj prič. Alojzija Vončina, 232 Salve Ave., Detroit, Mich. . t--!i Iščem svojega bratranca FRANC BOBK-A. Pred tremi leti qe je ' nahajal nekje v MeKinlev, ! Minu. Prosim cenjene rojake, j če kedo ve za njegov naslov, da ■ ga mi javi, ali naj se sam ogla- j si, za kar bodem zelo hvaležen.! Jacob Bobek, Tolleston Street/ Gary, Ind._(9-10—12) \ Rad bi zvedel za svojega prijate-!* lja JOHN MUZGA. Prosim ce-'j ngene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ini ga naznani, J še boljši je pa, če se sam oglasi, ^ ker mu imam nekaj važnega j sporočiti iz starega .kraja. —j Andrew Magister, 206 Lake St. J MiKrniiL-oa Wio I Slovensko katoliško podp. društvo ^^^ svete Barbare B -B X« Zedlnjene državo Severno Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa lakorporiraco dne 31. januarja 1902 t državi Fennsykania. ODBORNIKI: Predsednik; martin GERCmaN, Box 633, Forest City P». Podpredsednik: josef PBTERNEL, Box 95 Wlllock, P». 1. tajnik ivan TELBAX, Box 707. Forest City, Pa II tajnik: john osolin, Box 492 Forest City Pa. Blagajnik: martin muhlc, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: Predsednik nadzornega odbora: karol zalar, Box 647, Forest City, P» L nadzornik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield 8t. Pittsburg, Pa II nadzornik: FRANK SUNK, 50 Mill St., Luzerne, Pa. HI. nadzurnlk: ALOJZ TAVOAIl, 299 Cor. N. — 3rd St.. Rock Springs, Wy POROTNI IN PRIZTVNI ODBOR: Predsednik porot odbora: PAUL OBREGAR, Box 402, Witt, HL 1. porotnik: MARTIN OBERŽAN. Box 61, Mineral, Kans. H porotnik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler St., Cleveland. Ohio. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. m. SELISKAR, G127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku IVAN TELBAN, P. O. Box 707 T. Fores City. Pa. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". IZ URADA GL. TAJNIKA ZDRUŽENIH DRUŠTEV SV. BARBARE S SEDEŽEM V FOREST CITY, PA. Tem potom se naznanja, da je bilo na 4 g'avni konvenciji sklenjeno, da ai vsak član, oziroma Olanlca, kateri je zavarovan za I25S-00 lahko poviša u-smrtnino do 1. januarja 1914 na $500.00; to velja tudi za one. ki so te Drestonlll 45. leto. Kdor želi povišati usmrtnno, naj se da preiskati pri zdravniku; proSnJa In spričevalo aaj ee pošlje vrhovnemu zdravniku v potrditev. Asesment je raxvi-den iz lestvice, ki Je razdeljena na 1250.00 in na $500 00. Ivan Telban, glavni tajnik. Kje je moj brat FRANK KRA-ŠOVEC t Doma je i/. Velikih Lašč na Dolenjskem. Pred 4. • j leti je bival v Eveleth, Minn., in kje se sedaj nahaja, ne vem. Za njegov naslov bi rail zvedel njegov brat: John Krašovec. 1021 E. 62 n d St., Cleveland. O.! (9-11—12) NA PRODAJ Radi rodbinskih razmer se proda' HIŠA Z GOSTILNO v Ljutljani, Flcrjanska ulica 6 (nekdaj "pri Šimnii"). Hiša ob-fcega dve sobi za gostilno, velik salon in posebno veliko sobo za prireditev društvenih zborovanj' in veselic, gostilniška oprava, dvorišče ter troje stanovanj. Gostilniška koncesija se odda na ."> let brezplačno. Na hiši ostane lahko 20.000 kron. Cena 54,000 K. Več pove lastnik hiše Leon Pogačnik, istotam. (!>-11—12)' NAZNANILO. Podpisani naznanjam bratom1 Slovencem in Hrvatom, da sem se s svojo nekdanjo ženo Ano Tončič rojeno Šuštarič sodnijsko razporočil. Torej nisem nič več odgovoren za nje dela ter nisem plačnik nobenega dolga, ki bi ga ona naredila. Jaz sem popolnoma rešen od nje. Doma je pri Orno-, melju. Matija Tončič, 1385 E. 55tli St.. Cleveland, Ohio. (9-11—12) --I Iseem svojega svaka JANEZA [ Pred enim letom je bil i nekje v Michiganu. Za njegov naslov bi rad zvedel: Frank j Kraje, Camp 23, Box 1, Cheat! Bridge, W. Va. (5-9—12) | ----------------- _ arale v farni cerkvi. Nepoza bij enega ranjkega pri >oročamo vsem prijateljem in, nancem v blag spomin in moli-ev. Žalujoči ostali: ffarija Nakrst rojena Srša, so-] »roga. Marija Nakrst, sestra. Ja-lc2» Ignacij, Franc, Josip in Pa-sinovi. F ranica roj. Pesjak.! 'ranica roj. Ovca. Marija rojena j Hodnik, sinahe. Kje je naju oče JOHN PILPAIIf Za njegov naslov želita zvedeti njegova dva sina John in Rudolf Pilpali. Pred letom dni j«* nama zadnjič pisal iz Ruby, A-laska. Jaz njegov sin se nahajam v bolnišnici v Carbondale, Pa., ker sem ponesrečil v jami v Forest. City. Pa. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za n je-jia. da nama javi. ali naj se pa sam oglasi. Naslov: Iiudclt' Pilpali, Box 2G-1, Forest Citv, Pu. (9-12—12 i NAZNANILO. Članom društva sv. Srca Jezusovega štev. 2 J. S. K. J. v Ely, Minn., se naznanja, da so bili pri volit vi novega odbora za 1. 1914 izvoljeni sledeči: predsednik Ivon Ilutor, Box 960; podpredsednik Jurij Peternel. Box 925: tajnik Anton Knapp, Box 450; II. tajnik Anton Poljane, Box LitiS; blagajnik Ludovik Perušek, Box 282; zastopnik Ivan Merhar, Box 95. Gospodarski odbor: načelnik Fr. Skabor, Box 59-'i; Anton Seme in Anton Turek. Mrliški odbor: za moške: Mike Grošelj; za fante: Fran Dejak. Redarja: Božidar Vesel in Ivan Perušek. Zastavonoše: Fran Sipelj, Martin Perne iu Janez Gruden. Vratar: Ignacij Zimennann. — Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu po prvi maši v Josip Skaletovi dvorani. Anton Knapp. I. tajnik. (8-10—12) KOLEDAR "GLAS NARODA" za leto 1914 je izšel; oskrbljen je z lepimi slikami in dobrimi 3pisi terzajedno tiskano polo obširnejši. Velja s pošto vred 30c. Dobiti je pri: SLOVENIO PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., New York City, ali v podružnici FRANK SAKSER, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, 0. PRVA HRVASKO-SLOVENSKA TOVARNA TAMBU3IC V AMERIKI priporoča se vsem Slovenskim tam-buraškim zborom, kakor tu«li posameznikom, ki ljubijo tambure. V tej toraroi se iide-lujejo tambure po aajnovejiaan sistemu in najpopelaei-iib umetniških načrtih. Okrašene bo z biseri in vsakovrstnimi rožami. Velika zaloga vsakovrstnih godal in najboljših gra-mof"nov ter finih Moveuskiii plošč i. L d. Veliki ilnstrova-ni cenik e slikami poSljem vsakemu zastonj. Ivan Benčič 4054 St. Clair At*., CLEVELAND, OHIO. GLtAS NARODA, 9._ DECEMBRA, 1913. Fundamcntalni vzroki sedanje situacije v Mehiki. Ako m? hoče analizirati sedanj- homntije v Mehiki, ni /.adorn i, ako >m- rwV, da je zemljiško vprašanje glavni vzrok vsega. Velike kriviee a iT" neenakosti lahko povzročajo nenadni izbruh evolucije v kakem narodu, a z njimi se ne more še zadosti teht-i no razlagati cele vrste posameznih revolucij pod vodstvom vo-i diteljev, ki no ravno tako pri- ! jravljrni bojevati se drug proti druge mu kot pa proti centralni s!.idi proti kalen so obrnjeni napori vsakega posameznega in \>eh skupaj. Še več drugih stvari je, katerih »e ne sme prezreti in katere osvetljujejo situacijo, ki je »ieer nepojmljiva srednjemu A meri kancu. I'd vse m drugače kot kolonisti Združenih držav, so iskali prvi priseljenci v Srednji in Južni Ameriki bogastva in sredstev za lah V« življenje. Prinesli so s seboj duha srednjega veka. Mesto da bi iskali verske prostosti, so pr* ne>li v Novi svet versko ozko-*r<'no«t( ki je karakterizirala Špansko za časa Ferdinanda in 1 /JI Nt'lfi Celi kolonijalni sistem Španske v Južni in centralni Ameriki je slonel na samoljublju, okrutnosti in tiranstvu." Politika, katero je zasledovala Španska, je dobro označena z besedami, ka-te»H i,* izrekel neki mehiški podkralj : "Naj izvedo ljudje v teh provincah enkrat za vselej, da so, bili rojeni za to, tla molče in ubogajo in da ne razpravljajo in imajo svoja mnenja v političnih Hudi te ozkosrčnosti in nečloveške politike ni hotela španski' vlada priznati lokalnih človeških pravic, liilo je izdajstvo, ako j° trdil kak človek, da je prost in ako je iskal prostega polja za Razumen proučevalec zgodovine ne more pričakovati kaj dru gega kot da je imelo tristoletm tako vladanje upliven efekt nr značaj kolonij, katere se je via dal« na ta način. Ako zasledujemo zgodovino Mehike in drugih latinsko-ame-ri»k'h republik, najdemo razven llidalga v Mehiki, Holivar-ja \ folumhiji, San Martin-a v Ar g. ntini in drugih patriotov, ka t*«re lahko postavimo na strar mi-ega Wasbingtona. tudi Santr Anna v Mehiki, Carrero v Gu?' t>mali. Rosos v Argentini in Tx> peza v Paraguay, za katere bi za man iskali sličnih prikazni v zgo dovini Združenih držav. Špansko gospodstvo v Meh i V je formalno prenehalo leta 1821 ;i mi r n' sledil takoj kot napri-mer v Združenih državah, kajt' v petdesetih letih, ki so sledil proglasitvi neodvisnosti, se j' oblika vlade desetkrat izpre-menila, in Mehiki je vladalo 5J razi i enih diktatorjev. V vsakerr letu 1S4B in 1847 je bilo pet raz ličnih predsednikov in leta 185r jih je bilo zaznamovati štiri. Re solucije, pronuneiamenti so sle »lili drug drugemu. Generali predsedniki, diktatorji so rasi kot gobe po dežju, a njih kar; jera je bila kaj kratkega obstan ka. Revolucije so postale vsak dnevna stvar. Mož, ki je zavze mal kako visoko in odgovora*" in.-trt. ni vedel, kedaj ho prill? ura, da bo ustreljen. Nenadc preobrat ga je lahko poslal al" v Narodno palačo ali pa pred od dele'* mož s puškami, namerjen: mi na njegovo srce. Volitve so postalo slepilo. Mehikanci so prevzeli nesrečno nfl vado da so prijeli rajše za orožjr kot se pa pokorili rezultatom vo litev. Nesreča je bila, da je na rod kopiral črke ne pa duhr ameriške ustave. Mehika je naj boliši dokaz, da se samovlade nr more dati vsakemu narodu od zunaj. Treba je, da se razvije od znotraj. Kor.stitueija z visoko zvenečimi besedami pomeni malr narodu, dokler isti ne razpolage ' poleg zaupanja v samega sebr tudi s veliko poreijo kontrole samega sebe. Ako bi pri teh stvareh ne bila odločilna okolica in princip pode- 5 dovania. bi bile razmere kot rav- ' ne opisane, sploh nemogoče. ; Zelo različna so mnenja o za sbif»flh dolgega vladanja Porfi- ' rija Diaza. Nekateri ne vidijo v Diazu ničesar drugega kot tirana, zasužnjevalea svojega naroda in moža. ki niti vreden ni, da bi živel. Pri tem pa pozabljajo, i da Diaz ni niti uvedel peonažei1 niti monopola zemljišč, da so bi-li obe stvari podedovani od Špancev in da te dve ustanovi podpi-I rajo volilci po celi državi. Oni ne ! upoštevajo razmer, ki so vladale takrat, ko je Diaz prvič postal predsednik in tudi ne krvave zgodovine mehiške republike pred tem Časom. Nagibi, kateri so vodili predsednika Diaza, so bili patriotiČni. On je boljše kot mi vsi poznal potrebe svojega naroda in kaj je najboljše zanj. S tem, da je zatrl brigantstvo ter napravil mir v deželi, dasiravno se je obdržal na svojem mestu z nasi-Ijem, je dal narodu krvavo potrebno priložnost, da razvije naravne vire dohodkov v deželi, da razširi vzgojo med širšimi masami ter da se posveti onim mi-roljubnm svrham in ciljem, ki so potrebni, da se v resnici uvede republikansko obliko vlade. Kmalu potem ko je zasedel oredsednik Madero predsedniško mesto, so začeli rovati proti njemu ravno isti, katere je bil dvi-rrni 1 on sam ter iim pripomogel do eksistence. Delalo se je goro-stasne obljube kot naprimer prosto zemljo, nižje davke in manjše življenske stroške. Podedovana slast po pustolovskem življenju je bila zopet obujena. Za Madero je bilo absolutno nemogoče izvesti vse reforme, k« tre je bil obljubil ter preskrbeti svojim pristašem službe, ki bi jih 'a d o vol i i le. Zloraba in zasramo-vanje besede "patriot" bi bilo •iko bi se vse te revolucijonarne voditelje, ki so vstali po celi Mehiki, imenovalor palriote. Nekate •i med njimi so čisto navadni ro-^h r i i. ki ljubijo pustolovstvo ir dvomljivo slavo bolj kot pa mir no delovanje. Nekateri med njimi pa so morda pošteni v svojih smotrih, a žive v velikih zmotah. ITomalije v Mehiki imajo glo boke korenine. Skoro vsakr stvar, o kateri se pritožujejo Mehikanci sami in katero kritizirajo drugi narodi, je lahko sma- • t i kot posledico podedovauja ali okolice. Zemljiško vprašanje ede katerega je slišati tolike tožb, je bilo podedovano. Posestvo governerja Terazas v Chi huahui je tako veliko kot držav' Massaehussets in Rhode Island skupaj, razven male farme mili ion akrov. Na teh velikih Ilaci-?ndah žive posestniki še vednr patriarhalno življenje s tisoč: ;>eonov, ki jim služijo. Imejitelji teh velikih zemljišč — kot vsi imejitelji posebnih pri vilegijev — se krčevito oprije-najo svoje podedovane zemlje i nočejo niti za najmanjši la^ dopustiti od privilegijev, katere ;o imele njihove družine skoz" toletja. Kakih sedem tisoč družin, pri celotnem prebivalstvu 15 000.000, ima v posesti celo me iško zemljo. Mehika ni bila nikdar deležni lobrote priseljevanja in najti j« o malo ne španskih belcev.. Iz \rzeti so Angleži, Španci in Nem i, ki niso prišli tjakaj, da usta-love domove zase in za svojce "emveč da eksploatirajo naravn< aklade dežele in sicer dostikrat ia stroške Mehikancev samih. Ko je bilo odpravljeno suženj *vo. je bila ustanovljena peona-ža. Značaj teh peonov, ki tvorijo oro osemdeset odstotkov celo-etnega prebivalstva Mehike, je ak, da tvorijo kompaktno in leto maso. Zadovoljni so, ako se w * i istreze njihovim majhnim teles-ira potrebam. Peoni so eden vekih problemov Mehike in dolgo asa bo treba, da se razvije, kar ; dobrega v njih. ] Nekoliko pariške statistike. Leta 1912. je bilo v Parizu 31.611 porok; v 61 slučajih je bil : enin 25 let starejši nego njegova evesta, v 7171 slučaji^ so bile pa evste starejše nego ženin. Od -905 vdovcev jih je 813 znova sto- ' >ilo v zakon še preden je poteklo irvo leto po ženini smrti; 57 jih :e bilo, ki so že 25 let živeli kot 'dovci. Vdove se mnogo manj ženijo ; tako se jih je od 2525 vdru- , gič poročilo samo 21, in še med te-ni večinoma take, ki so bile že po 0 let vdove. 19 ženinov je bilo 75 -'n več let starih, dva sta imela že "8 križev. Mnogi mladi zakoni ni- : dolgo trajali; tako je bilo loče- i nih šest parov, v katerih mož ali ■ žena še nista imela niti 20 let. Še labše je pa med starimi zakonski- 1 mi pari, med katerimi se jih je lo-j: čilo 60, ki is o bili že 75 let stari. , — Naj pogoste ji vzrok za ločitev | je "težka žalitev*'; radi nezvestobe je bilo le 400 ločitev. V 253 slučajih je nezvestobo zakrivil mož, 1 v 173 žena. * ___ ' Jubilej. Spisal Lovro Kuhar. V Hintervvaldu je obhajal ta-mošnji šolski vodja Anton Sre-bot nenaveden jubilej: slavil je Jtridesetletnico svojega ueitelje-vanja in tudi petindvajsetletnico svojega službovanja v Hinter-waldu. lEntewald, neznatno selo v Visokih Turah, leži v samotni, nerodovitni kotlini, obkroženi od skalovitega pogorja; edina strma in razrita cesta, ki teče spo-redno s potokom po ozki soteski dobre tri ure hoda, jo veže z ostalim svetom, drugače je po-popolnoma zaklenjena in sama zase. Kljub pičlemu številu kmetovalcev je v vasi tudi župnija, kjer živi in strada še primeroma mlad župnik že več nego deset let. Ravno pred petindvajsetimi leti pa so ustanovili še enoraz-redno šolo. Prebivalci so se sicer odločno upirali taki napravi in so izkušali na vsak način preprečiti njeno ustanovitev; ko pa so jih oblasti nazadnje vendar uklonile, so sklenili, da se. maščujejo nad učiteljem. Kot prvi učitelj je bil nastavljen naš jubilant Srebot, in si-•er za kazen; vzrok te kazni pa je bil silno zanimiv. Njegov greh - izviral iz takozvane Einspie-lerjeve dobe in je obstojal v tem, da je bil slučajno osebni prijatelj glasovitega narodnega budi-telja, da se je zavedal svoje narodnosti, da se ni sramoval svo-iega jezika pred javnostjo, in da je poučeval mladino v tem zmi-slu, zavedaje se dobesedno paragrafa devetnajstega v avstrijskem zakonu. To je bilo vse in je talo strogim šolskim predstojnikom povod, da so ga nastavili v >ozabljenem Hintervaldu. Potrt in užaljen do dna duše, je odromal mladi učitelj na svo-e mesto. Žalost pa se je izpreme-nila v obup, ko se je zavedal, ain je prišel. Kraj zapuščen, 'judje tuji, sinovi, divji, otroci pokvarjeni do skrajnosti, nobene druščine, nebenega prijatelja, župnik je bil star, uničen mož, nrzeČ ves svet, vaščani pa so mu nagajali ob vsaki priliki. Prve mesece je prebil ob knjigah, ki >h je prinesel s seboj, čital jih n prečital Bog ve kolikokrat; lomača beseda mu je nadomešča-a nekako prijateljstvo v tej nezmerni osamljenosti. Nekaj časa ;e bil naročen na Časopis iz do-novine, potem je list prenesal, orijatelj Einspieler je umrl in iČitelj Srebot je ostal sam, brez tika z domovino. Polastila sega e globoka otožnost, oklenilo se 'a je moreče dolgočasje, oboje pa je hrepenelo po utehi. V svoji razdvojenosti je šel skat srčnega miru v vaško krčmo, napil se žganja ter zapečatil isodo svoje bodočnosti. Postal je navaden pijanček, pil je s kmeti n s hlapci, pretepa val se z njimi kot njih pravi drug, vasoval n prepeval s fantini v poletnih nočeh. Otročad je 'brila iz njega norce, tikala ga in dražila vse vprek. Da je dopolnil mero svoje usode, se je oženil po petletnem bivanju v Hinterwaldu s krčmar-jevo deklo; od tega trenotka pa je bilo njegovo življenje kratko-malo vrsta najzanimivejših in najburnejših prizorov izpod zakonskega jarma, ponavljajočih se skozi dve desetletji do danes. ko Pfazn«je svoj jubilej. Učitelj se je pripravljal nanj že dalj Časa in sfclenil natihoma, da proslavi praznik na poseben način. Vsled tega se je izvršil v njem preobrat, ki pa se je razširil tudi na njegove okolnostne razmere in izzval v vseh krogih po župniji veliko začudenje, največje pa brezdvomno pri njegovi ženi. Nehal je namreč zahajati v krčmo in se prepirati z ženo. Ta nenadna izprememba je izhajala iz duševnega razpoioženja, ki se ga je polaščalo z bližanjem petindvajsetletnice, katero bi bil preživel morda neopaženo v pijani omotici, da ni sanjal nekoč v polpijanosti o svoji preteklosti* Ko se je iztreznil, je jel razmišljati svoje življenje v Hinter-waldu in spomini so ga navdali z ganljivim sočutjem do samega sebe. Niti enega žarkega utrinka iz te dolge dobe, sama tema z enim dejanjem: njegovim padcem. Zatorej se je razveselil ob misli, da ga čaka v kratkem dvojen jubilej, in zazdelo se mu je, da reši polovico izgubljenega, ako ga proslavi dostojno. "Samo, da mine to", je mislil, "potem naj bo, kakor hoče." In v resnici se ni brigal preko tera. zavedal se je dobro svojega nni-J čenja in svoje življenjske nespodobnosti, katere se je otresel le za kratek čas po nagibih srčnih občutkov, vzklilih na livadah spominov o blaženi preteklosti, sijoči iz pozabljene davnine. Kaj bo z njim pozneje, ni maral pre-j udariti, ker si ni hotel zagreniti sladkih trenotkov pričakovanja zaželjenega dne. Njegov sklep je dozorel; začel je s pripravami, namreč z boj-j kotiranjem vaške krčme in do-' mačega prepira. Svojega namena 1 ni razodel živi duši, molčal je ter nosil zasnovani načrt skrit j globoko v srcu. Sledniič je napočil jublejni dan. Zelo zgodaj, da še ni bilo zaznati na obzorju nikakega svita. je vstal učitelj, oblekel se prazničneje, dasi v oguljeno oble-'co in odšel iz hiše brez zajutre-ka. "Par dni me ni treba pričakovati", je dejal ženi pred odhodom. Njenega vprašanja, kam gre, že ni slišal, koračil je že po temni vasi proti soteski, odkoder j pelje cesta v svet. Tako praznično mu je bilo v duši, da je skoraj vriskal, ko je pustil za seboj zadnjo kočo, kakor da odhaja za vedno iz kraja svoje nesreče. Jutranji svit, ki se je razlil po eno-! lični soteski, ga je zalotil zatop-' ienepa v sijajne misli, ognjevito čustvo ga je tiralo po cesti dalje in dalje, in taina moč je kraljevala v njem, šepetajoč mu pesem vrnitve v domovino. "Sedaj se torej vračam", jej mislil. Hkrati si je oddahnil globoko. "A kam sem namenjen pravzaprav?" se je vprašal. "V en dan bežim brez določene smeri. Kamor že!" si je odgovoril pogumno, "dva dni imam dopust, in moram ga izrabiti. Glavno je, da sem prost in, da sem enkrat zlezel na solnee." Po štiriurni hoji je dospel v trg v dolino in se odpeljal z lokalno železnico proti okrajnemu mestu. Odtod proti Celovcu je vozila državna železnica. Par postaj pred glavnim mestom je zaslišal poleg sebe govoriti slovensko. Kako je vztrepetal! Celih oetindvajset let ni slišal domače besede, izvzemši svojega lastne-era robantenja, ki ga je opravljal v pijanosti v svojem rodnem Wiku. In sedaj, po tolikem premoru. se mu je zdel govor kot glas zvonov iz obljubljene deže-'e, zdelo se mu je, da se taia pri ^reu ledena skorja in ga objema neskončna blaženost... postajal le otročji in se smehljal v neizmerni radosti. VJ«k je obstal na prostornem kolodvoru, po kupejih je odmevalo "Celovec" in ljudje so rinili na prosto. Izstopil je tudi on in se napotil po ulicah. Pri vsakem koraku ga je srečavalo izne-nadenje. Vse novo, vse predelano, večje in prostornejše, lepše in modernejše, kot pred petindvajsetimi leti. Oziral se je po napisih in zmajeval z glavt; nič znanega, vse tuje. "Kaj pomeni to"T se je vprašal razočarano, krožeč po ulicah, "da nihče ne govori slovenski? Ali je vse izumrlo, ali pa se je izselilo, kar je bilo domačega. Ko sem bil na učiteljišču, si slišal naš jezik pri vsakem koraku." To ga je užalilo. Komaj rojena samozavest je klonila malodušno pred tiho nejevoljo svitajoeega se spoznanja. Jelo mu mrziti vse na okrog, in odločil se je, da se odpelje s prvim vlakom v rojstno vas. Vrnil se je na kolodvor in stopil k blagajni. 1 "Žitrajče!" je dejal nename-noma slovenski. "Prosim!" se je oglasila bla-gajničarka vznemirjeno v nemškem jeziku. "Žit raj če, tretji razred!" je ponovil nekoliko glasneje. "Nisem razumela-" je izjavila blagajničarka. "Postaja Žitrajče, prosim!" je j rekel on še krepkeje. '£ Dajte povedati v jeziku, ki ga razumem", je zahtevala ogor-j ; čeno. * ; Obstal je začuden in strmel topo v blagajničarko. Ni znal, ali se norčuje, ali je v resnici blazna. Ako ženska ve za "Sitnitz-boden", mora vendar vedefti tudi za Žitrajče, ker je oboje eno in isto in je drugo ime primeroma starejše, nego prvo. preplan-kano. V tem prepričanju se je nagnil nekoliko naprej in zatrobil skoraj kriče skozi okence: "Ži-i-trajče-e-e!" Tedaj pa je zaloputnila ne-| vljudna ženska okence in se od-i stranila k pisalni mizi, ne brigade se zanj. Za njegovim hrbtom pa se je nekdo neotesano zagro-hotal. Postal je nemiren. Vlak se od-Ije v par minutah, on ima listka, ' za njim pa čakajo drugi in ga j hočjo odriniti. Obenem se ga je I polastila nekakšna upornost, po-I stal je trmast in potreskal je s ! komolci na okence. Blagajničarka se je približala. Ponovil ji je prejšnjo zahtevo s pripombo, da se mu mudi. Ženska je dosledno odkimala z glavo. Zunaj je zabrliznil signal. "Ah dajte! Ne mučite me!" je zavpil, tresoč se po vsem životu. Blagajničarka je ječe odskoči-la, za ramo pa ga je stresla moč-močna roka, ozrl se je... redar. "Zaradi razgrajanja", je delal čisto mirno in ga prijel za roke. Sledil mu je brez obotavljanja, mirno in brez kakega opravičevanja. V njem je pač vstajal odpor, toda vsak glas v samoobrambo se je zadušil v grlu in le pohleven odmev je zaigral na stisnjenih ustnicah. Gnal ga je na magistrat. Toda v zasliševalnem uradu so imeli opravka preko glave. Preložili so zasliševanje za nekaj ur in ga zaprli ta čas v ječo. Izmučen se je zgrudil na nizek stol in si zakril obraz z rokami. ;' .Moj dopust!'' je zaihtel.. . Iz mračnega kota se mu je previdno približal droben človek in je obstal pred njim. "Kaj se cmerite?" je dejal skoraj zaničljivo. Ali ste se kaj potepli?" Učitelj je dvignil glavo. "Ali ste vi tudi zaprti?" je prašal svojega sojetnika v prvem hipu. "Tudi!" je odvrnil ta ravnodušno. 'Zakaj pa so vas zaprli?' "Vozni listek sem zahteval v slovenskem jeziku." "Čudno!" se je zavzel tujec. "Mene pa so zaprli radi tega, ker sera pri blagajni pokradel par tucatov voznih listkov..." ŽALJIVKE. Na Ruskem. Veliki knez Nikolaj Nikolaje-vič se je hotel voziti po reki Volgi. Oblasti so bile v veliki zadregi : kje dobiti zanesljivega kapitana. Najeli so nekega Angleža. Anglež je ukazal zakuriti kotle — a počila je parna cev in ogenj je nastal na parniku. Hoteli so ogenj pogasiti, a brizgalnica ni delovala. Spustili so v vodo rešilni čoln — a ta se je potopil, ker je bil poln lukenj. Brzo so vrgli velikemu knezu rešilni obroč, a ta se tudi potopil. Na to so mu vrgli vrv iz obali — a vrv se pretrgla. Nikolaj Nikola-jevič je vtonil. Končno se je pa dokazalo, da ta ni bil pravi veliki knez — ampak navaden pustolovec. Smola. Poročnik Nikoleti je dobil vo-iaško pozivnieo in določbo, da se ima podati k svojemu polku v Galicijo. 'Moj. joj!" je zaklical obupno. "kak osel sem, včeraj sem «ele poplačal vs*^ moje dolgove!" * V hotelu. Na Salcburškem se je nastnnil j v hotelu mlad gospod in to v spremstvu mlade dame. Policija :je slutila, da je kak barantač z J dekleti. Skazal se je s potnim listom in zagotavljal, da je posest-I ni k hotela v Berlinu. Policija je potom brzojava povprašala v Berlin kakšen hotel ima ta gospod. | Dospel je odgovor: "Oni hotel je zelo ugleden, v njem se shajajo večinoma židje in častniki." Na Madjarskem. Sirokousten politikar je .zatrjeval: "Pri nas na Ogrskem imamo dve veliki stranki: državno in opozicijo. Državna stranka ob-i stoji iz Njegovega Veličanstva, , našega mogočnega vladarja — j opozicija pa so podložniki Njegovega Veličanstva/ Spoznanje. "Kaj meniš, ali je oni fini go-j sod, kateri se jo znami vozil, ven-i dar le Žid?" "Gotovo — ker drugače ne bi tako živo lagal, da ni." ^ Vellkazalou« vina In žganle. 'V Marija Grill JJMBapjwS^Su^e. Proda)« belo via« po..............TOc. fallot Črno vino po.............56c. JPQR|MMBBBl^ Droialk 4 galonc n....................#11,M mamm Brio}«*« 12 steklenic sa.............. $12.00 mBB^SSm 4 (todcek) u.................tit.<» Za obilno b vroč bo ne priporoča ▼ MARIJA GRILL, S3OH St. Clair Avo., IN. O.. Clovoland( O NAZNANILO. Cenjenim rojakom Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega naravnega domačega vina. Cena belemu vinu je 45 in 50c galon; črnemu vinu pa 35 in 40e galon s posodo vred. Manjših naročil od 28 galon ne sprejmem. Z naročilom po šljite polovico denarja in ostanek se mi pošlje ko vino sprejmete. Za obilo naročil se toplo priporočam posestnik vinograda FRANK STEFANICH, R. R. 7, Box 124, Fresno, CaL Kedor izmed rojakov iz okolice Trinidad, Colo, želi moje vino, naj se obrne na: Mr. FRANK KREK, 213 W., Main St., Trinidad, Colo, ker on ga naroča po cele kare. * co b) I S L «< 1 $ i25 za $ 16.1 Vprašanja in odgovori čitateljem "Glas Naroda". Vprašanje: Zakaj plačujejo ljudje 4 ali večkrat toliko, kakor ura vredna? Odgovor: Kar ne pozna nihče tvorniške cene in ne ve. kje se za isto ceno kupi. Vprašanje: Zakaj računajo prodajalci za uro 4-krat toliko kot je vredna? Odgovor: Ker proda prodajalec le eno ali par ur na teden te r mora iz tega plačati za prostor, za ~se stroške in živeti. Ako tvornica oglašuje, da da za $6.— ono uro, ki stane $25.—, — kaj poreče ljudstvo? Poreklo bo, da to ni res, kako bo mogel kdo kupiti za $6.—, kar drugi pri trgovcu plača $25.—. No to pa ni pravilno. Vi veste zakaj zahteva trgovec 4-krat toliko kakor tvornica. Tvornica ne kupuje od nikogar ur kakor trgovec in tvornica ne proda le par nr na teden temveč na stotine in tisoče na teden. Vzemimo, da tvornica proda le 100 ur na dan in zasluzi pri uri le 25c, to je že $25.—. Zato je umljivo, da tvornica more dajati ure tako poceni. Ako želite kupiti dobro uro žensko ali moško po tvorniški ceni, kupite naravnost od nas in prihranili si boste veliko denarja. Nase ure so zelo lične, najnovejših uzorcev in najboljše kakovosti, jamče-ne od tvorničarja za 20 let. So pozlačene (14 k. Gold Filled) ima- io troje pokrovov, ki so umetno gravirani. Ure imajo najboljše kolesje, so skrbno regulirane ter priznane kot časovno merilo. Ako želite imeti eno teh ženskih ali moških $25_up 2a $6.— ti oglejte gorenje slike, izrežite eno, katera se vam najbolj dopada in jo pošljite s $1,— depozita. Mi vam uro takoj pošljemo uloženo v lični škatljici. Kadar vam pride ura v hišo, jo natančno preglejte m ako ste zadovoljni, plačajte preostanek $5.— in ekspresne stroške od 25c. Ako bi pa ne bili zadovoljni z uro, je ne sprejmite in mi vam vrnemo $1.00. Dostavljamo še*, da ničesar ne riskirate, ako naročite od nas uro. To pa zato, ker so naše ure zajamčene za 20 let. Ako bi se vam tekom tega časa ura potrla, vam jo popravimo povsem zastonj, ako nam pošljete 25 centov za ekspresne stroške. Opomba. Vse čitatelje tega lista prosimo, da pokažejo naš oglas, svojim prijateljem, zakar se jim že vnaprej zahvaljujemo. Naslovite le: national Commercial co 505 E. 5tb Street Dept. 120. New York. _ GLAS NARODA, 9. DECEMBRA, 1913. Andaluško viteštvo. JZ« ; bil |>ri ji j* j iiiivzo-. Zve-er smo m- odpravili in srečali v razdalji šti-j rib ur tri straže. Opolnoči smo j bili na dogovorjenem m«®tu. V j ozki dolini je taborilo ob svitu hakelj kakih dvajset možkih. j Vsak je iiuel poleg sebe vrč neke tekočim*, katere bi jaz niti tri ko/ar» e ne pr-nesel; pili so jo j kakor vodo. Nato so mi pokazali! dva mlada, izvanredno močna I mladeniča, ki sta •><• imela meriti med seboj. Podala .ta mi roko si tako ge«to, kot da bi pozdravlja! kraj podložnika. lm-noval ju bofb-m Saneh o in Miguel. Slednjič ae je vzdignil star siv | možak, različne starosti in obojega spola. To je delal tekom ."j let, to je od 1898. do 190:1 ' Rezultat tega poskusa je bil pre-i-i j drugačen kakor pa je menil i gori omenjeni profesor AVinkler.l On j., namreč dognal, da je bilo i med 4. in (i. uro zjutraj največ! smrtnih slučajev — \eč kot po-1' lovieo — najmanj pa — G odstot-!1 kov — med 9. in 11. uro dopol- j dne. To je vzbudilo v strokovnjakih krogih precej zanimanja. Saj dotlej še niso nikakor mo- < gli razjasniti Winklerjeve hipotez«* oziroma jo ovreči s korenitimi dok azi. Zato so jeli različni i' medicinei raziskovati Ilopkinso- ■ vo statistiko z vso vnemo. Ta raziskovanja so pokazala, da se na noben način ne da določiti kritični ras za človeško življenje, liopkinsova preiskava je bila pr« nalo obsežna za tak težaven poskus. Francoz Chorles Fere si je za- . na m o val vse smrtne slučaje v pariških bolnišnicah, in sicer ce-lo dobo od 1. 1901. do 1. 1911.i Bilo je čez 8000 smrtnih sluca-! je v Iz tega materiala je povzel.'; da ne od visi človeško umiranje od nosnega dnevnega časa. K ravno takemu prepričanju sta prišla dva avstrijska in en nemški zdravnik, ki so si skupaj zaznamovali okoli 10,000 smrtnih slučajev. Iz tega sledi, da se nam ni treba bati te ali one podnevne ali ponočne ure, ki bi bila posebno nevarna za naše življenjel Kadar smrt pride, pride, in mi se napotimo v večnost. - | I ; Grozen čin obupanega očeta. Iz Draždan poročajo: Dekora-cijski slikar Maks Scheffel, ki je živel v jako slabih razmerah, je rctrpnil s postelje svoji dve hčerki v starosti petih in šestih let in ju je toliko časa držal v banji, napolnjeni z vodo, da sta utonili. Potem je položil trupli poleg banje, ter šel po svojega 8-letnega dečka. Ta pa se je z vso silo branil ter tako kričal, da jo zbudil svojo 10-letano sestro in najmlajšega brata, ki sta spala v sosedni sobi. Scheffel je nato izpustil dečka ter se obesil. Najstarejša hčer je šla po policijo. Mati pa je iz obupa pobegnila ter izvršila najbrže samomor. NAŠ GOSPODAR, edini slovenski magazin v Ameriki. Izhaja na 32 straneh vsaTi mesec in velja za vse leto samo $1.00. Prinaša podučne članke za gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprave o naših gi banjih in zanimivosti iz celega sveta. Pošlji denar na: Naa Gospodar, 2616 S. Lawn dale Avenue, (10-8 v 2 d) Chicago, tli ROJAKI NAROČAJTE SE NA OLAS NARODA", NAJVTSČJ1 SLOVENSKI DNEVNIK V ZD» DRŽAVAH. __1 Jagisloianski ^g« Katal. Jednita 1 Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. j Sedež ▼ ELY, MINNESOTA, URADNIKU Predsednik IVAN GERM 607 Cherry Way or Box ST, BraddOfk, Fa. Podpredsednk: IVAN PRIMOŽIČ, Eveleth, Minn.. Box Ml. Glavni tajnik: GEO. L. CROZICH. Ely Minn., Box 424 Pomoinl rajnik: MIHAEL. MRA VINE C, Omaha. Neb., liS4 So. ISth St. Blasajrrfk: IVAN GOU2E, Ely, Minn., Box 106. .J* Zaupnik: AJJOJ8 VtRANT Lorain. Oblo, 1700 B. Ktk It VRHOVNI ZDRAVNIK: Or. MARTIN J. tVKC, Jollet, lb.. »S0 No. Chicago St. NADZORNIKI: A LOJ 8 KO S TE LIC, Sal Ido, Colo. Box 6M. MIHAEL KLOBUCHAB, Calumet," Mich., 115 — 7th St. PETER BPEIIAR. Kan— City Kana., 422 No. 4th St. POROTNIKI: IVAN KERZISNIK. Burdloa, K« Box 13S. FRANK GOUZE, Chlaholm Minn., Box 711. MARTIN KOCHEVAR, Pueblo, Colo., lZUEller At«. VbI dop!«l naj m potlljajo na slavnega tajnika, vse denarne pošlljatr« oa na glavnega blagajnika Jednote. DruSr»eno »le silo: "GLAS NARODA". i Z URADA GLAvNcGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE. PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI 6POOAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH. Sv. Srca Jezusa It. 2 Ely. Minrt. L»ne 2fc. novtrafcra 1912. Pristopili: I Franc BraCun 1SM 17119 1000 3 Jamstvo šteje Tli članov. Sv. Barbara, štev. 3, La Salie, Ml. L>ti< 28. novembra 1013. Pristopili: An tun rviko 18S5 17120 100u 1 Zopet sprejeti. Jofjj) Kuhar :'.977 1ii«- 2t>. novembru 1913. , I Pristopili: .Tožef Glovan 1S89 1712" 1000 3 J.i.uis oberi S9 1712S i0«>0 3 Lrt>vr. Vidmar 70 171'!) 1000 5 I>ruiivo litnjt- članov. Sv. Clrli In Metod £t. 9 Calumet. Mich. ; Dne i'5. nuvenibra. 1913. i Zopet spreleti: Geo. Jakobuc 1857 795 lOoO 4 j Pristopili: l>ne 28. novembra John Cesar 1K73 17121 500 « Jr.hn Grabnar JS.T*J 1<122 H'W B .Mike Medved 1SS8 17123 1000 3 Margareta .Medved 1S88 1712; 1000 3' I Zopet sprejeti: Paul Za^ar 1S«7 91."» 1000 4 Društvo st^je 193 članov i i • 10") članic. • Sv. Štefan St. 11. Omaha. Nebr. Dne 2o. novembra 1913. Suspendirani: John I "rek 18S5 1R246 1000 Z .loan l_*rek 18Sii 16SG0 10oo 3 Anion Radanovlč 1888 14*71 '00') 2 .uartin Cetin 18831 14*70 10«nl 3 ;\iart. Gregu rat 1S>8U 13781 i0)0 4 Zopet spreleti: Mart. Greguraš 18h0 1378'j 1MJ 4 A!!ke 1'apež 1861 900 HH>0 3 Ana PapeM 1865 C390 5»0 C Joaef Kojin 1877 3/42 100<) 3 Lrafitvo j>teje 50 članov ii> IS čla.'>ic. Sv. Jožef št. 12 Pittsburg, Pa. Dne 2ts. novembra 1913. Pristopili: Anton Jordan 1SSG 17125 1000 3 ilMary Krese 1888 17126 500 3 Suspendirani: John Stnruel 1878 3086 1000 3 l>ru»lvo šteje 67 članov in 33 članov. Sv. Alojzij, štev. 13, Boggaley, Pa. Dne 28. novembra 1913. t Prestopili: Franc Koteč 1884 17130 1000 3 Grepor Muftnjak 1880 17131 1000 4 Mara Sit-ert 1S7S 17132 5tM) 4 J H uštvo «teje 5S članov lii 22 članic. Sv. Cirila in Metoda štev. 16, Johnstown, Pa. Dne 2S. novembra 1913. Pristopili: Jacob Žnidaršlč 18S3 17133 1000 3 Društvo šteje 108 članov. Sv. Jožef št. 17. Aldridge. Mont. Dne 25. novembra 1913. Suspendirani: Lovr. Goličnik 1874 12572 1000 5 Društvo šteje 31 članov in 18 članic. Sv. Alojzij, štev. 18. Rock Soring. Wyo. Dne 25. novembra 1913. »restoBilt: 'Anton Tleaič 1883 1356 1000 2 k društvu 5t. 35. Sv. Petra in Pavla LloydeU Pa. Franc Pivk 18S8 C88S 1000 1 Ilozalla Pivk 18SS 14516 1000 2 k društvu sv. Martina št. 83. v Su-pr-rior, IVyo. »ristooM!: Ph(> 28. novembra 1913. An tAl Ketelj 1894 17134 100 1 Suspendirani: Luka Deheljak 1&S1 11130 1000 1 DuStvo šte?e 228 članov. Sv. Jožef, fttv. 20. Gilbert, Minn. Dne 28. novembra 1913. Prt stopili: Andro Spolar 1887 1713« 1000 3 Lovrenc Gregorlč 1888 17137 1000 3 John Bremešek 1888 1738 500 5 Rudolf Lovrlč 1893 17139 1000 2 Križaj 1881 17140 1000 4 Frank Struh 1889 17141 500 2 Matevž Leben 1888 17142 1000 3 John fcittco 1888 17143 1000 3 Dtt*tvo šteje 75 članov. Sv. Jožef St. 21 Denver. Colo. line 28. novembra 1913. Pristopili: John Zebovec 1870 17150 1000 6 Društvo šteje 79 članov. Sv. Jurij it. 22 Chicago, lil. Dne 28. novembra 1913. Pristopili. Tomo Grahovac 189'J 17144 1000 1 Tomo peterllč 1S9C 17145 1000 1 Peter L~nič- 1895 17146 100« 1 Društvo šteje 118 članov. Sv. Jcžef št. 23 San Fresco, Cal. Dne 28. novembra 1913. Prestopili: Matija Plut 1*86 719» 1000 1 k društvu Jurija št. 11. v Lend- vilte, Colo. Sv. Jožef, štev. 45, Indianapolis, Ind. Dne 2X. novembra 1913. Pristopili. Matija Kepel 18S8 17164 300 3 Matevž Stroj 1879 17165 4 Odstopili: Mihael Pavel sat. 1864 1031G 1000 C Društvo štej*> 78 članov. Sv. Ime Jezusa št. 25 Eveleth, Mlnn. Dne 2S£. novembra 1913. Pristopili: Paul Kovič 1894 17147 1000 1 J.isef Bara c 1786 1714S 1000 C Prank Porentu 1879 1749 1000 4 Zopft spreleti: John Kuparčič 1874 14544 1000 5 Suspendirani: Fninc Skerjane lS9o 1250S 1000 1 peter Zabret 187!» 14125 100w 4 Andrej Zakelj 1865 7829 1000 6 Društvo šteje 150 članov. Sv. Štefan št. 26. Pittsburg, P«. Dne 25. novembra 1913. Zopet sprejeti: Franc Kuluža 1S84 15614 1000 3 Zvišal zavarovalnino iz $500 na $1000 iz 3. v 4. razred. Louis Kompare 80 6596 1000 4 Društvo šteje 82 članov in 21 članic. Sv. Marija Danica št. 28. Sublet, Wyo. Dne 22. novembra 1913. Prememba zavarovalnine: $500 — 3. raz. Jožef Taučer 1872 1409 1000 3 Sv. Jožef, Stev. 29. Imperial, Pa. Dne 28. novembra 1913. Zopet aprajatl. John Spacapan 1887 14624 1000 2 Pristopili. Angela Medved 1892 17151 1000 2 Društvo Šteje 63 članov in 30 članic. Sv. Jožef, št 30. Chisholm, Minn. Dne 28. novembra 1913. Pristopil: Franc AndoLšek 1897 17152 1000 1 Fed. Vesel 1894 17153 1000 1 Josef Arko 1894 17154 1000 1 Frank Hočeva 1891 17155 10U0 2 Florjan Mihec 1885 17156 1000 3 Suspendirani: JJohn Bačič 1892 15625 1000 1 Kllja Bradovac 1882 12783 1000 3 Društvo Šteje 235 članov. Sv. Alojzij it. 31 Braddock. P«. Dne 28. novembra 1913. Pristopili; Valentin Žnidaršič 18S4 17157 500 3 Društvo šteje 131 članov. Marija Zvezda it 32 Black Diamond Wall Dne 28. novembra 1913. Zopet sprejeti: Anton Gerdevio 1888 16805 500 3 Suspendirani: Ferd. Grli 1862 6009 1000 6 Društvo šteje 96 članov. Sv. Barbara, stev. 33, Trestle, Pa. Dne 28. novembra 1913. Pristopili: Anton Emožnik 1886 17158 1000 2 Johana Pivk 1890 17159 500 2 Sprememba zaverovalnine: Iz $500 na $1000 iz 1. v 2. razred. Tomafc Pivk 92 14115 1000 2 Društvo šteje 132 članov In 74 članic. Sv. Petro in Pavla it. 35. Liovdetl P»- Dne 28. novembra 1913. Pristopili: Fank Korošec 1891 17160 1000 2 Suspendiram. Anton Roilna 1885 14802 1000 3 Društvo. r*teje «7 članov. Sv. Alolzri it Si C««w»fn» —h. Pa. Dne 28. novembra 1313. ' .anatomu: Marija KljuCdfeek 1882 17161 500 4 | Društvo Šteje 36 članic. y "Sokol" it. 33, Pueblo, Celo. Dne 25. novembra 1913. Suspendirani: Savo Radakovič 1873 2325 1000 3 Društvo šteje 57 članov Sv. Mihael Arh.. štev. 40. Claridge, Pa. Dne 28. novembra 1913- Zopet sprejatl: John Lamuth 1885 11502 500 2 Matevž Meže 1875 1654 1000 5 Pristopili: Antonija Vidmar ls94 17142 500 1 KranHš. Vidmar 1894 17163 500 1 Suspendirani: John Kmet 1«72 7894 500 5 Kutine Oenari 1881 7618 1000 3 Jose;" Genurl 1886 164442 1000 3 Andrej Jereb 1865 7458 lOoO 6 Društvo šteje 85 članov in 55 članic. Sv. Marija Pomagaj, štv. 42. P-»eblo. Colo. Dne 28. novembra 1913. Suspendirani: Joseph Zobukovec 1892 13925 1000 1 Društvo šteje SO članov. Sv. Barbara it. 4T Aspen, Colo. Dne 25. novembra 1913. Suspendiran Frank Bukovič 75 7243 1000 4 John Petrina 64 10160 1000 5 Društvo šteje 76 članov in 36 članic. 5v. Peter In Pavel, it. 50. Brooklyn, N.Y. Dne 10. novembra 1913. u-- Terezija Padžan SI 11523 500 3 dne 2. nov. 1913. Vzrok smrti: operacija. K Jednoti bila sprejeta dne 15. aprila 1909. Sv. Jožef it, 52, Mineral. Kan«. Dne 28. novembra 1913. Suspendirani: t Jos. Kožel 73 11109 1000 5 Društvo šteje 77 članov in 22 članic. Sv. Jožefa Št. 53., Little Falls, N. Y, Dne 28. novembra 1913. i Pristopili. Frank Miklavčič 88 17166 1000 3 Matevž Koče 95 17167 50u 2 Zopet sprejeti. < Gašper Log-ar 87 15469 500 3 Sprememba zaverovalnine. iz $500 na $1000 iz 4. v 5. azred. Ivana Gruden 76 11384 1000 G Društvo Šteje 98 članov In 35 članov. Sv. Štefan St. 58 Bear Creek. Mont. Dne 28. novembra 1913. _ Prestopili: Florijan Matošlč 1876 15832 1000 5 k društvu sv. Frančiška št. 110. v McKinloy. Minn. I. društvo šteje 40 članov. II. druStvo 42 članov. Sv. Barbara st. 60 v Chisholm, Mlnn. Dne 28. novembra 1913. PHstoollI: Jožef Kufcič 96 17168 1000 1 Društvo štej*» 44 članov in 4 članic. Jurija št. 61. Readlnq, Pa. Dne 28. novembra 1913. Pristopili: Peter Jakopčič 71 17169 500 6 Društvo šteje 36 članov In 11 članic. >sus Prijatelj Malenlh št. 68 Monessen Ps ' Dne 28. novembra 1913. i Pristopili: Jožef Jakič 97 17170 1000 1 Tomo Fistronč 84 J7171 1000 3 ' Odstopili: ' Joseph Biličič S9 14850 1000 2 Črtani: Stefan Družak 85 13360 1000 2 Ferko Pališak 86 14851 1000 2 Adam Sj>orko 94 14260 1000 1 Društvo šteje llo Članov in 13 članic. _____ a.** Zvon. št. 70. Chicago. III. Dne 28. novembra 1913. Pristopili: John Geerorlč 96 17172 1000 1 DruStvo šteje 69 članov in 13 članic. "< Sv. Janez Krstnlk »t. 71 Colllnwood. O. • Dne 28. novembra 1913. Pristopili. Andrej Pandro 71 17174 1000 6 John Klobuchar 81 17175 00 4 Društvo Šteje 81 članov in 8 članic. Sv. Jožef, št. 76. Oregon City, Ore. Pa. Dne 28. novembra 1913. Pristopili. Jernej Gorman 88 17176 1000 2 Ana Gorman 94 17177 1000 1 Mary »Jorman 88 17178 1000 2 Frances Lužar 79 17179 1000 4 Društvo šteje 30 članov in 11 članic. Sv. Alojsfja It. 78. SalMa. Colo. Dne 28. novembra 1918. Pristopili: Helena Zavrl 89 17180 1000 2 , Društvo šteje 82 članov in 38 članic. Sv. Barbara št. 79 Heilwood. Pa. Dne 28. novembra 1913. Pristopili: Josip Kostelc 92 17181 1000 2 FrFank Ložar 92 17182 1000 2 Suspendirani: Josip Požsaj 76 13614 1000 4 Društvo šteje 16 članov in 1 članic. Sv. Janeza Krstnika itev. 82 v Sheboygan, Wis. Dne 22. novembra 1913. Prememba zavarovalnine: na $500. Peter Krčelič 1876 15484 1000 5 -Pristopili: Dne 28. novembra 1913. I John Šest 91 17183 500 2 John Kocljan 75 17184 500 5 Frank Drlajš 80 17185 1000 4 John Zebra 87 17186 109« 3 Društvo šteje 89 članov in 15 članic. Sv. Andrei it. M Trinidad. Col*. Dne 10. novembra 1913. Umrli: Laka Verhovnik 76 10666 1000 4 dne 17. oktobra 1913. Vzrok smrti: vstreljen v štrajku. K Jednoti pristopil 4. oktobra 1908. Društvo šteje 105 članov ln 14 članic. Sv. Jožef, št. 86, Midvale, Utah. Dne 25. novembra 1913. Zopet spreleti: Aleka Matkovkh 1879 11881 1000 3 Društvo Šteje 23 članov ln 17 članic. I Sv. Jožef št. 89 Gowanda. N. V. Dne 25. novembra 1913. Suspendirani: \ Alois Sever 18M 15913 500 2 Društvo šteje 44 članov. Orel št. 90 New York. N. Y. Dne 28. novembra 1913. Pristopili: .Joseph Jurkas »6 171S7 1000 1 John Jurkas 94 17188 1000 1 John Mlakar 95 17lis9 500 1 Franc Ergan 89 17190 500 2 Suspendirani: Ferdinand Petek 89 11364 500 1 Odstopili: Antonija Dolšek 96 16536 500 1 Društvo šteje 32 članov in 18 članic. Sv. Mihael št. 92 Rockdale. III. Dne 28. novembra 1913. Suspendirani: Frank Sirola X2 14067 1000 3 | Društvo šteje 41 članov in 6 članic. J Sv. Rok it. 94 Waukeoan III. Dne 28. novembra 1913. Pristopili: Frank Otsenk 94 17191 1000 1 Anton Urbančič 90 17192 1000 2 Frank Zore 96 17193 10<»0 1 Jielena Urbančič 88 17194 1000 3 Društvo šteje 118 članov in 37 članic. Sv Sr«"« -ler"«:a it Ahm^^ Mlch. Dne 25. novembra 1913. 1 Suspendirani: Frank Gap 1SS9 16148 1000 2 Društvo šteje 24 članov. Sv. FranClšek štev. 99 Moon Run, Pa. Dne 28. novembra 1913. Pristopili. Lovrenc Batič 81 17195 1000 4 Frank Rožman 85 17196 1000 3 Matevž Zodnikar 89 17197 500 2 Marko L'oznik 90 17198 10o0 2 Suspendirani: Gi'gor CuTk 71 15497 500 6 Društvo šteje 49 članov in 12 članic. Sv. Feliks št. 101 Walsenbura. Cele. Dne 25. novembra 1913. Zopet sprejeti: Alois Maide 1886 16051 1000 3 Suspendirani: Elija Komič 1K87 16910 1000 3 Društvo šteje 29 članov. Sv. Janeza Krstnika štev. 106. Davis. Dne 28. novembra 1913. Prestopili- Anton Jerman 18S9 14601 1000 2 Jacob ltotar 18i>5 15C77 10 16120 1000 i Matija Kujkovlč 1S81 16126 50-» 4 Društvo šteje 10 članov. Z bratskim pozdravom Geo. L. Brezich, s:l. tajnik. OPOMBA: Poleg- članovega Imena navedene številke značljo: Prva leto rol-stva. druga certifikntno Številko, tr*-tjs tnvnrnvann svoto, četrta razred. EDINA SLOVENSKA TVEOti llp^ ZASTAVE, REGALiJE. ZNAKE, KA ft Inf-Š1 PEČATE IN VSE POTRE3SCJNV p?lpl ZA DRUŠTVA IN JEDNOTL. fflffil^ffitli" Oolo prvo vrste. Cene T i) F. KERŽE (0. 2711 S- MI^L/ RO A VEJ.. CH1CAO C , ll^l 0FVT1TF KRASNO DARILO, Kako vsako leto, tako tudi letos razpošlje svetovno znana lekarna PARTOS v New Yorku več tisoč krasnih koledarjev za leto 1914 na svoje odjemalce. Vsakomu, kateri naroči vsaj za $1.00 PAR lOLA, občeznanega in od najboljših zdravnikov priporočenega sredstva za čiščenje krvi in želodca ter redno stolico, ali katerega drugega zdravila, odpošljemo z obratno pošto poleg zdravila tudi omenjeni koledar popolnoma zastoni in poštnine prosto. Ako bolujete od: kašlja, reumatizma, glavo-bolja, na želodcu, neredni stolici, slabem spava-nju, trganju po udih, srbeniu kože, zoboboliu, očeh ali ušesih, ledicah, jetrih i. t. d. ali na kakšni tajni bolezni ter ste že zastonj trosili denar za zdravila, pišite takoj v materinskem jeziku ter pismu priložite $1.00 ter ga naslovite na: THE PARTOS PHARMACY, 160 -- 2nd Ave., New York, N. Y. in z obratno pošto vam odpošljemo potrebna zdravila. - Slovenski ceniki se pošiljajo zastonj. ' — — ° " " ** " —----1 | Po znižani ceni! < ' Amerika in Amerikanci; ! Spisal Rev. J. IVI. Trunk: t ' je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je ve- 1 [ zana v platno in za spomin jako prilična. « s Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor ni | izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokri- ! jejo veliki stroški. I Dobiti je pri: i j Slovenic Publishing Company, ? 82 Čortlandt Street, New York, N. Y. I "GLAS NARODA" STANE 2A CELO LETO SAMO TRI DOLABJE. NAROČITE SB NANJ I g Las naroda, 9. decembra, 1913. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Odlikovanje. Iz Belgrade poročajo, da stiv dr. Slajuifr in dr. O-ražem v Ljubljani odlikovana s kriicem inilosrdja. V tozadevnem dekretu Ktoji. da je srbski kralj « tem odlikovanjem "žMel dati dokaze svoje kraljevske naklonje-noHti ter priznanja za usluge, storjene srbskim ranjencem". Spomenik sv. Janeza N epe muka v Kranju. "Sava" piše: Veletržec in pos4>stnik Janez Majdie v Kranju, ki je umrl 1. 1908., je v svoji oporoki dolo<"il, da naj se postavi spomenik njegovega patroua sv. Janeza Nepomuka pred hišo, v kateri se nahaja e. kr. okrajno sodišče. Takoj po njegovi smrti se je izvršitelj oporoke, g. Rudolf Kokalj, pobrigal, da sc delo čim-prrje izvrši. Načrte za spomenik so doposlali slovenski kiparji Fr. Berneker, Ivan Bizjak in Martin Pernati. Po treznem preudarku in na nasvet strokovnjakov so delo oddali kiparju Berneker rit. l>an-,' sko leto se je lotil Berneker po- j verjene mu naloge. Napravil jej najprvo iz mavca pomožni model j v izvirni velikosti in naročil kamen. Jeseni 1912. je kamen požiral in punktiral. V poletnih mesecih 1913 je spomenik v posa-| uieznoetih umetniško izvršil in bil | začetkom jeseni s spomenikom i gotov. Sredi septembra so pripeljali iz Dunaja spomenik in ga v oktobru konečno postavili pod o-, sebnim vodstvom umetnika samega. Spomenik je narejen v podobi vodnjaka. Bazen 2f vodo ima obliko polovične elipse*, katere premer meri 2.80 m. Premer nadomešča masiven podstavek, ki pred-slavlja del Karolovega mostu v i Vagi, m katerega so vrgli sv. Janeza Nepomuka v Vltavo. Bazen je (>.41 m globok, vrši na vsega, spomenika znaša 2.6:1 iu. Sporne-1 nik nam predstavlja pretresljiv j moment. Sv. Jatic-z se potaplja vi vodi. že se trupla oklepajo ostud- ( ni polipi s svojimi tipalkami. A* obraz svetnikov je miren, razlit je po obličju izraz vdanosti v vo-j Ijo božjo. Tu ni sledu straha predi smrtjo. Tako umira svetnik. Z j mosta pa gleda kraljica, kako sej potaplja njen prijatelj, svetova- 1 lee in spovednik, kateremu je zaupala vse skrivnosti svojega srca. Prav zaradi nje ga je zahitela ta-j ko grozna mirt. Izdati ni hotel ( tega. o čemer se je izpovedala j kraljica. Potrta v globoki žalosti »toji tu kraljica, po rami in po prvih ji padajo bujni lasje, roke ' ima sklenjene, s tega krasnega o-broza je brati vso njeno dušno bolest. A tudi v žalosti ostane in je ponosna kraljica. To priča njen fini obraz, to priča njena vitka, eh gautna postava. Sv. Janez je narejen v naravni velikosti iz be-i lega marmorja, čegar belina za! nianso prehaja v modrikasto bat- 1 vo; na sebi ima spovedniako obleko. Kraljica (1.80 m) je izklesaua iz čisto belega marmorja in oblečena v obleko, kakoršno so v 15. stoletju nosile prinese. Za sv. Janeza in za kraljico je rabil umetnik beli niarnnor iz kamenoloma v Ijaasu na Tirolskem, za podstavek, na katerem stoji kraljica, in za bazen pa modri marmor iz Grustala pri Beljaku. Voda prihaja v bazen »kozi dve odprtine, ki se nahajata pod polipoma. Iz podstavka, na katerem stoji kraljica. gltxlala dva močerada; iz njunih žrel prihajata dva vodena eurka in padata v aazeu ter na-previjata prijetno valovanje na površini vode, ki stoji v bazenu.) Kip sv. Janeza Ne|M>i»uka je dof vrata potopljen v vodo. Okrog spomenika na lož«' zeleno ruš«), po-. Nade na vsaki strani po tri jelke in pr»**krbe primerno ograjo. Kakor eujemo, nameravajo sosed je Anton Majdie, Jožef Majdič in Adolf Rohrinann zagraditi ves prostor, ki se nahaja med njih hišaiui in državno cesto, z ograjo, ki bi segala od vogla hiše Jožefa Majdiea do vogla hiše Marije; KoONHove. Na ograjenem pro-storu pa bi priredili nekak park. Na ta način bi spomenik mnogo pridobil. Spomenik »v. Janeca Nepomuka se odlikuje po onih predno-! stili, kakor druga dosedanja večja dela Berneker jeva. Kdor osebno pozna Bernekerja, temu se mo* prav tako prikupi, kakor ran mo j ra;o ugajati njegova dela. Preprost, naraven je Berneker v svn-j jem značaju in v svojih umotvo-1 rib. Pri njem ni nič eksaltiranega kar tako odbija, nič vsiljivega. ( kar vzuevolja. nič one pretirane simbolike, vsled katere so dela j nekaterih umetnikov neuuiljiva j In prav zato vplivajo Berneker-' jeva dela na človeka z vso silo in močjo. Čudovita je njegova iz-1 najti 1 ivost in izvirnost. Berneker ume zagrabiti pravi moment, za-fcicbiii se vanj z vso dušo in ga obdela ti tako. da mora nastati lepo klasično delo, kakršnega bi pri nas ne mogel ustvariti nihče drug kakor naš Berneker. Kranj se lahko ponaša s spomenikom, ki ga i je ustvaril Berneker. Naša želja ! pa da ostane Bernekerju še dolgo njegova umetniška moč o-hranjena v čast in ponos malega slovenskega narodiča, iz katerega snnie je izšel. t Nesrečno žganje. Med Podkorenom in Retečami, v grmičevju poleg apnenice, oddaljenem kakih 50 korakov od deželne ceste, so našli truplo laškega zidarja Giuseppa Delamea. Ležal je vznak, poleg pa je bila prazna steklenica za pivo, v kateri je imel najbrže žganje. Kakor se je dognalo, je bil Delamea strasten žganjepivec, najljubša pijača mu je bil čist špirit, kateri ga je tudi ugonobil. Truplo je ležalo kakih šest dni na istem prostoru. Delamea je najbrže hotel iti v bližnjo prazno delavsko kočo, do katere pa vsled prevelike pijanosti ni mogel priti. Obležal je in umrl. Truplo so prepeljali mrtvašnico v Podkoren. Spremstva je iskala. Dne 19. nov. je prišla v neko gostilno v šentjakobskem predmestju neka neznana, majhna; že sta lična Hrvatica ter se lepo oproščajoča u-sedla za mizo k nepoznani ji družbi. Gostilničarju je začela trditi, da je tam že svoj čas prenočila in da hoče tudi danes.. Ker pa ta nima prenočišča, je njeno trditev zanikal in tudi za ono noč odklanjal prenočevanje. Ženšče si tega ni nič vzelo k srcu. marveč je po-j stalo prav veselo in jelo po svoje zabavati goste. Pravila je, da je prišla v Ljubljano obiskat neko bogato gospo, katera jo je dobro nagradila kot danes, pa da hoče zopet domov v Sisek. Za zabavo' je zaeela oponašati liošnjo gospej in kranjskih kmetskih žensk, sil-uo hvalila 11 r v a t sk o -si ov ens k o vzajemnost ter z gnusom zabav-j Ijala čez Ogre. Tudi Srbov in Bol-J ga rov ni mogla, nego le Slovane, ki so pod "našim čarom". Vsi' drugi so bili kukavice. Medtem1 se je začela nagibati proti nekemu gostu, mu šepetati na ušesa ter ga božati po stegnili. Ko jej odšla, ga j«1 prosila, naj jo spre-! mi. kam. tega sama ni vedela. Ko je tako že.leča zunaj pričakovala na sestanek, pa "njega ni bilo" j je postala na ulici nerodna in glasna, s čemer je res dosegla "spremstvo", a nji jakf> neljubo, in rada ali nerada, je morala pod "spremljevalčevo" zaščito proti levemu bregu Ljubljanice. Elegantni prodajalec srebra — rretiran. Dne 20. nov. je ljubljanska policija aretovala sina ljubljanskega vinskega trgovca Gre-goriča, ki je bil do zadnjega časa zaposlen v tovarni v Litiji, kjer je ukradel 2 kg neobdelanega srebra. Gre goric je srebro ponujal na proda.) raznim ljubljanskim u-rarjem, posebno pa urarju Ravnikarju in'urarju So-mnitzu, ki je tudi kupil pol kilograma tega, srebra. Končno je prišel tudi k u-; i ar j it ViHiarju v Kopitarjevi uli- j « i ter mu ponudil na prodaj o00 gramov srebra. Policija, ki je bila medtem po Vilharju ž^* obveščena! o sumljivem, akoravno elegantnem prodajalcu zlitega srebra, pa e ob tej priliki Gregoriča areto-\ala in ga izročila roki pravice. ŠTAJERSKO. Iz Sevnice poročajo: V noči 8. nov. je nekdo pri posestniku Ivanu Brinovarju v Presladolu nenadoma ubil šipe na oknu in skozi odprtino je splezal v sobo našemljen neznanec, ki je z gorjačo v roki grozil posestniku in družini ter zahteval, naj mu izroče svoj dtiijir. V strahu je dal posestnik; vlomilcu 160 K. Pozneje pa se je dognalo, da je bil nočni strah Bri-novarjev hlapec Matija Babič. Te dni so ga aretirali, ko je popival s svojimi prijatelji v gostilni. I V Oraticornu je 8. nov. ccstari j ca Pinder, ko se je vrnila ob 1. uri ponoči domov, našla dveletnega j sinčka Friderika v ožgani poste-1 ljiei mrtvega, štiriletni Janezek pa je ležal nezavesten na tleh. O-ba otroka sta metala goreči premog iz peči v postelj. Dne 12. novembra .je tudi drugi sinček umrl v .-Jed opeklin. Blizn Žigartovega stolpa na Pohorju je 10. nov. slovenski veleposestnik Grisokl opazil v svojem gozdu zrakoplov, ki je bil brez gospodarja. Zrakoplov je imel mal jerbas za potnike in je obvi-sel med vrhovi dreves. Grisold je dal podreti drevesa, katera so za-branjevala, da se ni zrakoplov spustil k tlom. Ko so drevesa podrli. je zrakoplov srečno padel na tla. V jerbasu se je nahajal aparat za merjenje zračne višine in pismo iz Friedrichshafena na Nemškem, v katerem se najditelja zrakoplova prosi, naj za povrnitev vseh nastalih stroškov zra-. koplov v Fried rich.sh a f en in dobi 120 mark za darilo. V pismu se je [zahtevalo, naj se pošlje pod "M. (K. 92" v Fried rich sh a t en brzojavno sporočilo. Dne 11. nov. je Grisold poslal zrakoplov v Fried-richshafen. V Gradcu je slavil dne 12. nov. . bivši provincial usmiljenih bratov P. Emanuel Leitner oOlelnieo. kar pripada redu usmiljenih bratov. P. Leitner je eden najizbor-nejšili štajerskih zdravnikov. Posebno pa slovi P. Emanuel kot o-perater. Na tisoče operacij je že izvršil. Na stotine duhovnikov je . že on s svojo srečno roko rešil go- : tove smrti. P. Emanuel je tudi i velik prijatelj Slovencev. j Iz Vcrdernberga na Zg. Stajer-' skein, poročajo: Dne 12. nov. po- ; noči so orožnik Strohmayer. lov- i ca Gerstl in Rotwangl zasačili trii di *žavne železničarje, ko so čakali J na divjačino. Divji lovci so: že- < lezničar RexeLsen iz Šmihela ter ' Resinan in Flaschberger iz Gori- 1 ee. Ti trije hajduki so eel popol- 1 dan lovili v revirju graščaka vi- 1 teza Leuzendorfa. Lovci so slišali 5 strele ter so šli na lov za divjimi lovci. Po kratki borbi .se je posre- i čilo orožniku in obema lovcema -premagati divje lovce. Oddali so i jih sodišču v Ljubnem. Izgubili i bodo službo pri železnici. Pri Sv. Reku cb Sotli se je po-'i ročil nadučitelj Josip Čenčič z go- t spodično učiteljico Fino Belšak. 1 V Spodnjem Tilmičn blizu Lip- i nice je zgorelo 12. nov. več kmc- I tom 8 poslopij. Nesreča je toliko i hujša, ker so imeli kmetje sedaj s že vse pridelke pod streho. Zgo- i relo je tudi nekaj živine. j i Iz Šcštanja. Orožniki so prijeli i nekega Antona Kotnika v Rav- 1 nah zaradi prodaje saharina. Do-J bival ga je od neke praške tirnic.; PRIMORSKO. j 1 j Umrla je v Ajdovščini vrla ro- ( doljubkinja soproga železniškega j skladiščnika. 301etna Roza Gosti- j ša. Zapustila je soproga in dve J nedorasli hčerki. j { Prijeta izseljenca. V Krniinu so \ prijeli Urbana Štrempeljna i/, j Kranjske in Vita Jakliča iz Bos-j" ne. ki sta hotela pobegniti pred j izpolnitvijo vojaške dolžnosti v Ameriko. Namenjena sta bila v Bazel. Roparski umor. - Kurji tatovi. Iz Poreča poročajo: Posestnik Pt> | ter Ružič v Gerokliji je zacul 14. nov. ponoči na dvorišču sumljiv ropot. Šel je ven in res prepodil i i več tatov, ki so poskušali odpreti; J kui-nik. Mož je skočil za tatovi, \ j v istem hipu pa je počil strel. Kn- j žic je padel; krogla mu je prodr 'j la prsi in mu ranila srce. Obležal | je na mestu mrtev. Pri kumiku i so našli sveder, tatinski ključ in j veliko vrečo, v katero so name-|( ravali tatovi skriti kure, O tatu-j1 vili nimajo nobenega sledu. 11 Kako delajo z izseljenci. Dne ! 15. nov. popoldne se je zbralo v | tržaškem pristanišču nad 700 iz- j seljencev iz Galicije, Rusije in 1 Srbije. Od|>eljati bi se bili morali s pa mikom Cunard Line v Ame- ; riko. Ko so se hoteli ukrcati. se | jim je naznanilo, da pamik ne; more sprejeti več kot TO potni-!{ kov. ker je vzel že na Reki veliko število izseljencev. Ljudje so za-| čeli protestirati in so zahtevali I končno denar nazaj. Drugi dan I so se zopet zbrali pred pisarno 1 Cunard Line in ponovili svojo zahtevo, toda družba jim je izjavi- « la, da jim denarja ne da in da naj počakajo na drugi parnik. To je ljudi tako razjezilo, da so začeli napadati. Uradniki so se zaprli v pisarne in telefonirali po policijo. , Policija je končno napravila mir ■ in je uboge izseljence pomirila z obljubo, da bo posredovala za nje pri družbi in da dručbo lahko to- j žijo. Policijsko ravnateljstvo jej obvestilo o tej zadevi tudi državno pravdništvo. Kakšen bo izid?^ P c ne ver jen je. Poročali smo že o velikem poneverjeuju v mestnem carinskem uradu na Reki. ' Kontrolor Butkovič je priznal po- < neverbe; aretirali so pa tudi ravnatelja carinskega urada Ravasi-nija. Poneverb je okoli 12,000 K. 1 Vzorno laško gospodarstvo! - i KOROŠKO. Pošali. Pri Pulstu je zgorelo obširno posestvo posestnice Dolš-nik. Ogenj je uničil kiso, več go- j spodarskih poslopij in več skladišč. Skoda znaša čez 20,000 K, zavarovalnina pa 16 000 K. Kako je nastal ogenj, ni znano. — V o-kolici Trbiža je pogorela hiša kleparja Capelara. Ogenj je nastal v dimniku. Gasilcem domačinom in iz okolice se je posrečilo po več-urnem gašenju ogenj omejiti. Rešili so tudi opravo in drugo imetje. — V Delachu je zgorelo obširno gospodarsko poslopje posestnika Matije Mavrica. Rešili so samo živino. Škoda znaša čez 10 tisoč kron. Vzrok požara ni znan. Aretiran pežigalec. V Beljaku so aretirali brezposelnega pleskarskega pomočnika Josipa Kul-nika. ker je na sumu. da je zanetil požar pri Sv. Agati. Cigan požigalec. V Beljaku so aretirali ciganskega godca, ker je na sumu, da je požgal neko gQ-spodarsko poslopje pri Šmart-nein. Dotična kmetica je cigana spoznala in povedala, da jo je prosil isti za prenočišče. Ker ga je zavrnila, se je maščeval in ji zažgal poslopje. Pchotnež. Pri Št. Pavlu so aretirali hlapca posestnika Šaverja, Ivana Weisenbaeherja, ker je posilil in okužil v hlevu neko šola-rico. Ponesrečena Kraniica. V Leši se je ponesrečila delu 311etna delavka Josipina rvar, doma iz Zagorja pri Litiji. Pri razlaganju' voz jo je pritisnil en voz k steni, pri čemer je dobila težke poškodbe. Odpeljali so jo v brezupnem stanju v bolnišnico. ; Tatvina. V Malem Št. Pavlu je ukradel neznan tat gostilničarki Mariji Krameter za 200 kron razne zlatnine in srebrnine. O tatu nimajo nobene sledi. i Očeta c kradel. y okolici borovci :ski je ukradel neznan tat posestniku Marku Orlieu hranilno knjižico, vredno 2039 kron. Dvignil je tat iz- knjižice 750 kron in položil nato knjižico zopet na svoje mesto. Kot tatu so začeli iumiti Orličevega sina. ker je razmetaval denar. Aretirali so ga ravno, lto je hotel pobegniti v A-meriko. Pri njem so našli še 5GS kron denarja._ ^ OPOMIN Ttm potom opominjam rojaka Kranka Vončina. kateri se nahaja v Detroit, Mich., da se nemu-loma oglasi in poravna svoj dolg. [ pam. da se še spominja, ko je liil pri meni s svojo ženo 1. 1907 meseca maja iu da sem mu poso-! lil denar, za kaj ve on najbolje. ! Vsi dosedaj poslani opomini so jili zaman. Anton Gunde, 1641 4th Ave.. Charleston, W. Va. (2x 2&9—12) METANJE PAŠNIKOV CEPAJ OD PLUJEJO IZ HEW Y0BIU Plenih j odpldjb [ v S ....... dec. I(FUj»vrw [a Savoie........10 Havre ieeland........ ,, lOAntwarpen Kaits. Aug. Vic' ,, 11: Ham bur« Mutka WiiUiiUi „ 11 Tret - Finma. Jeitic ..............t riaTerpoo) [•lew York.. .. t, J 2iSootharopton iachaoskeaa---- „ 13 Havre Print Fr. Wilh. ,, Bremen Ziionia....... „ 13 Liverpool Lapland ...... ,, 13 Antwerpen Olympic (novi) 13 Nouthampton j Kaiser Wilh. IJ ,, !('»: Bremen Patricia........ ,, l»i! Hamburg M an retania.......1<>! Uivcrpooi S^oordam ...... „ 16!Rotterdam Praace......... ,, 17] Havre 3t Paul................1-) Sontbampton Rfndam..................-*3 Rotterdam Princes Irene . „ Bremen Glede cene za parobrodne list- ] ke izi vsa druga pojasnila obrnite j se na: Frank flakier, B2 Cortlandt St., New York City. Edina zaloga Družinskih in Blaznlkovib PRATI K za leto 1914. 1 iztifi stane . . . 10c. 50 iztisov stane . $2.75 100 iztisov stane . $5.00 Cene Blaznikove pratike so iste. V zalogi: UPRAVNISTVA "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St, New Yark 6104 St Clak Are.,Te. Oerelaad, 0. a t » t j i_a a a a • a • Josip Sehiriboi » • blizu Union postaje » f 415 West Michigan St., » Duhitfa, Minn. 1 Pošiljam daur ▼ stan 4+ 1 f nmno in prodajam paro- * «1 hradM ia hhmU t Ittkt. i a a a a—r-m—a a a a Kje je MATEVŽ MARTINČir Pred enim letom je bil v Davis. \V. Va.. in sc je izjavil, da biva v Verona. Pa. Prosim eon jem.-rojake, če kdo ve za njegov naslov, da pa mi naznani, ali se naj pa sam oglasi. — John >>pi-lar. Bor 387, Davis, W. Va. (9-10—12) OGLAS. 1BF Cenjenim rojakom priporočani' svoja NABAVNA VINA iz najboljšega grozdja. I.ausko rudeče vino po 40? gal.. t lansko belo vino po 4.54 gal. in j najboljše staro belo vino po j gal. 100 proof močan tropinjevecj 4V» galone $12, 10 galon pa $25. | Vino pošiljam po za in 60 gai ! Vinarna in distill erija blizo po 1 «taje. Pošljite vsa pisma na: Stephen Jackse. Box Ifil. St. Helena. Cal t f ! NAZNANILO. C lan »m društva sv. Mihaela ;Aihaiigeia štev. 27 J. 8. K. J. vi Dismcudville. Wvo., se naznanja. Ida bode letna seja 21. decembra v prostorih Antona Perko. Pri tej seji bode volitev, odbora in re-|šiti imamo več važnih točk. Vsiik [član jt- dolžan, tla se te seje ude-; leži in pomaga rešiti važne dni-j štvene zadeve. Za društvo sc je! treba tudi zanimati in ne reči, da | le plačam asesment. pa je vse do-! bro. Z bratskim pozdravom »los. Mot oh. Box 141. Kemmerer. Wyo. j _(9-11—12)_ i [TMVhorjevek™ Knjige so sledeče: 1. Koledar za leto 1914. 2. Pravljice. o. Zgodoviua slovenskega naroda. 4. V tem znamenju boš zmagal. 5. Mlada Breda. fi. Zorislava. Povest iz davnih dni. Vseh šest knjig pošiljamo poštnine prosto za 1.30. SLOVENIC PUBLISHING CO., Cortlandt St.. New York. N. Y. Phon« 246. f ® FRANK PETKDVSEK, javni notar - Notary Public. 7(8-720 Market St.. WAL'KEGAN. !l.i, PRODAJA fina rina, o*jbol]t t« iivrstne tmotk»' — paientov«n« «dz» PKOOPJA Tolbe lialicu vnift p,a( POSlLjAdcnsr » sui fcr»J **ae«l)j»a J UPK^ V?-JA v*e »• cotarskl pas*! ip»di> ' __ Zastopnik "GLAS NARODA", Canlaorit Si..NewYWlu ZA BOŽIČ IN =s= == NOVO LETO se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri ; : : : : vse hitro in točno odredi. : : : : : F*rank: Sak:a oblačila svojih himnam. Stare pravim. Ali nosijo jih največ dva meaeea, h hišine jih prodajo v "Hramu" zelo poceni. Za to-le obleko sem .ranila Se tri franke in deset snov, kakor sem rekla. Hotela sem si kupiti lepe podstave za cvetlice." — "Kaj pa )<* s tem denarjem?" — "Tbogi Morelovi so živeli v grozni bedi. Mislila sem si: "Nikakor «e ne spodobi, da leže trije franki neplodno pri tebi, če stradajo pošteni ljudje v tvoji bližini". In posodila sem jih More-lovim. Pravzaprav jih nisem posodila, ampak sem jih jim podarila prav iz srca rada." — "Sedaj Vam bodo lahko vrnili, ker se jim je zboljšalo." — "Ne zahtevam." — "Ali nekoliko bi pa vendar morali misliti na svojo prihodnost?!" — "Na bodočnost?" — "<'e bi na priliko zboleli —" — "Jaz — zbolela?" In deklica se je zasm -jala. zasmejala tako naglas, da se je obrnil debeluha.-t mož, ki je tel pred njima, meneč, da se smeje njemu. Ali Grlica se smejala dalje ter namežikovala poredno in hudomušno debelemu možakarju. Tudi Rudolf se je zasmejal. Debeluh je nadaljeval mrmraje in godrnjaje svojo pot. — "Vi gte strašanska porednica, sosedinja", ji reče Rudof z resnim usmevom. ( — "Vsega ste Vi krivi —" — "Jaz!" — "Seveda. Zakaj pa govorite tako nespametno?!" — "Ker pravim, da bi vtegnili zboleti?" — "Jaz bolna!" In znova se je zasmejala. — "Zakaj pa ne?" — "Ali izgledam tako?" — "Se "nikoli nisem videl bolj cvetočega obraza." — "No torej! In zakaj neki naj bi zbolela?" — "Je-Ii to nemogoče?" — "Pri osemnajstih letih iu ob takem življenju, ki ga živim ju/, je v»ekakor nemogoče. Ob petih zjutraj vstajam poleti in po /imi in hodim spat oh desetih ali enajstih ponoči. Jem po svojem ukusu, ki ni bogve kako razkošen. Ne zmrzujem, delam cel dan. pojem kakor slavce, spira kakor medved ter sera tako zadovoljna in srečna. In za delo se mi tudi ne treba bati. Zakaj bi torej zbolela? To bi bilo vendar že preneumno!" In deklica se je spet zasmejala. Rudolfu je bilo to slepo zaupanje v bodočnost zelo povšeči. Zato si je očital, da ga je morda uničil s svojimi besedami. Vendar pa je mislil z grozo v srcu, kaj potem, če pride bolezen zares ter vgonobi deklico. — "Vi si torej ne želite ničesar več?" vpraša Rudolf svojo spremljevalko. — "Ne." — "Popolnoma ničesar?" — "Ne. Samo podstavka na svojo peč si želim. Sčasoma si ju tudi prislužim. Kdaj! Ne vem. To sem si vtepla v glavo. In kupim si ju, četudi bi morala delati dalj časa ponoči." — "Iu razun teh postavkov?" — "Si ne selim ničesar. To pa še-le od danes naprej." .—"Zakaj?" — "Se predvčersjšnim sem si želela soseda, ki bi mi bil povšeči. Rada imam namreč dobro sosedščino. Kajti zelo rada sera prijaznem sosedu v pomoč. Seveda tudi od ujega pričakujem majhnih uslug." — "Glede tega sva se že dogovorila, ljuba sosedin ja! Vi mi boste prsli perilo, jaz pa Vam po vošči m vsakokrat sobico seveda brezplačno. Tudi ste se zavezali, da me hočete zjutraj..." — "In menite, da je to vse?" , — "Kaj p« ie?" — "Ob nedeljah me popeljete na izprehode in izlete. Samo na ta dan se morem odpočili in oddahniti od dela —" — "Kajpak Poleti bomo hodili na deželo." j •if?£s ... . S" i - Šef: "Jaz ne trpim, da bi se kadilo v pisarni, če hočete kaditi, storite to doma." «r Knjigovodja: "Hm, doma smem kaditi še mam j." 1 ME TLA. O, te tašče! Prvi zet (brzojavi) : Tašči ni pomoči. Zdravnik je rekel, da izdihne nocoj. Sporoči kaj in kako s pogrebom. Drugi .zet (odgovori): Secirati, sežgati in šele potem pokopati. Sigurnost je glavna stvar. % Pri spovedi. . — Prosim, gospod, naj no povedo — zakaj so pa Kinezarji tako rumeni? — Od same zavisti, ker imamo samo mi katoličani pravo vero. Šele potem. — Gospodična — Vi se morate omožiti. Slušajte mene, ki sem izkušena žena. — Je že prav — a kaj mi naj to pomaga, dokler mi tega ne reče kak neizkušen mož? To zadostuje. — Tmaš letos dober krompir? — Ko stojim včeraj s krompirjem na trgu, ine vpraša mestni škric, bi li ne hotel vzeti zanj loterijsko srečko iz kolekture — Umetnost. Slikar: Krasen je ta solčni zahod, nebeško lep! Poglej, kako se barve menjavajo, kako se druga v drugo zliva, kako nastajajo nove nijanse — o, jezik naš je pač preubožen, da bi to popisal.1 Kako naj se imenuje to menjavo barv? | Gospodična: Pri kikljah se pravi šanžan (changeant). Kolesarji. Prvi kolesar: Torej naš prijatelj Joško. ta zdaj kar živi od svojega kolesa. I Drugi kolesar: Kako to — ali je postal profesijonalen vozač in ,agent ? i Prvi kolesar: Kaj še! Svoje' kolo je — zastavil. Otroci ♦ Učitelj: Kdo mi more navesti izgled za pregovor "od vzvišenega do smešnega je samo en korak." Pepček: Oe me hočejo ata s štaberlom, pa jim mama vzamejo štaberl in jim dajo po hrbtu..: Slikarski atelje, v katerem sedi dama za model svoje slike. Gospod (vstopi): "No, gospod Majer! Kako, ali boste kmalu izgotovili sliko?" Slikar: "Slika je že gotova, gospod svetnik. Samo še ozadja ji manjka." Gospod (svoji ženi): "Pa se vendar obrni, Emilija!" V zakonu. Nevesta: Ali mi boš redno vsak dan pisal? Ženin: Ne vem, dušica... težko se lotim pisanja___ Nevesta: A jaz hočem vsak' dan pismeno zagotovilo, da si mi zvest. Ženin: Veš kaj ?! Zmeniva se drugače; dokler ti bom zvest, ti sploh ne bom pisal. Napak ga je raznmel. frff* Vsiljiv pesnik: "Tu Vam prinašam svojo zadnjo pesem." Urednik: "Zadnjo!! — Hvala Bogu." Na železnici. Kmet se je peljal na politično posvetovanje v Ljubljano. V vagonu je začel kaši jati in je končno pričo sprevodnika vrgel debel pljunek na tla. Sprevodnik: Ja, slišite, — kaj nez nate brati — tu je vendar zapisano: Na tla pljuvati je prepovedano. Kmet: Naj se vrag ravna po tem, kar je pri vas zapisano. Tam le berem: "Pijte Hunyadi Jail oš!"* Kako morete zahtevati, naj se kdo ravna po vseh vaših predpisih! Neredna. Mož: Strašno, strašno, strašno ... Žena: Kaj ti pa je že zopet? Mož: (Za poroko si dobila med drugimi darili sedemnajst ur, sedemnajst, pa vendar nisi nikdar o pravem času oblečena. Uradniki. — Kaj mislite, kako je to, da ima gospod vladni svetnik še popolnoma črne lase a že popolnoma belo brado. — Bržkone vsled tega, ker je vse svoje življenje bolj delal s čeljustmi, kakor pa z glavo. Dober odgovor. Na svetu pa res ni nobena reč pravično razdeljena. Eden ima sveta, da ga ne more obdelati, drugi nič; eden ima denarja, da ne ve kam ž njim, drugi je suh, da se ga Bog usmili. .. — Samo pamet je pravično razdeljena. Vsak misli, da je ima veliko več, kakor drugi. HARMONIKE bodisi kakorSnskoll vist« izdelujem in 4 popravljam po najnižjih cenah, a delo trpefno in zanesljivo. V popravo sane, sljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 16 1 let to kaj vtem posla in sedaj r svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske Kakor vse droge harmonike ter računam po deln kakorino kdo zahteva brca nadaijnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St.. Cleveland, O. 431 pamikov 1,306.819 ton. Hamburg-American Line. Največja parobrodna družba na svetu« Regularna, direktna, potniška in eke-presDa proga med: NEW TORKOM in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM, PPIUDELPHIO in HAMBURGOM, BALTIM0REM in HAMBURGOM oskrbljena z najveCjim parnikom na svetu "IMPERATOR*, 919 čevljev dolg, 50,000 ton. in s velikimi poznanimi parniki: Kaiaoria Alf. Victoria, America, President Lin-cab. President Grant, Cleveland, Cincinnati Patricia, Pretoria, Pennsylvania, Graf Waldersee, Print Adalbert, Prim Oskar, Bosnia, Salamanca] Arcadia in Barcelona, j Najboljši ugodnosti v medkrovju in tretjem razreda. NIZKE CENE. Isvretna postrežba za potnike. Za tm podrobnosti obrnite *e na Hamburg-Americas line« 41 Broadway, New York City ali lokalne agente. W VAtKO ZA VSATSOA SLOVSNCA! -mm Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v itari kraj ali pa iz starega kraja naj obiii« PIVI SLOVZNSKO-HBVAYUD H OT E U AUGUST BACK, l« Washington St., Maw Tort, Corner (Mar Si Na razpolago so ▼sta* Usta sobe in dobra domala hrana ye nilskih cenah. Pozor, rojaki! ■ ^jpMMk^ W—hlngtoy br fe^jir IfP^ ^SajStt^^flfe^^^^ ItM^naS*!! oajtl pravo Alpon tlnktu- ( nt In Pomade D*ooi tsnada i__T Z "^W^PIce^™ uu in aa raa 1 aa. k- ko»*nc m -o sveta a| bilo, od k»lo> '•otidi, d. MbMo. sa,u a. Infiio toon.-e- ■SMBsbms u««t«o ln r.a buaa taea^H. aaono tako moftkfn o«, todnfc *raonl Mi DOpefesma irnatajc. Bnasttnn < ;ofcah naaiah In fasMčab » a ricoh popolnoma os im^kuJeoSaao bvadavfeo. potno boso In «m weetaew odatrenUo. Oa Jo ta resale* oasMma HOO. Pttttapouaoifc koten«*ociW JAKOB VAHOC r. O. Baa M nnrtaal a "GLAS NARODA" JE EDIN' SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR drž. naroČite se nanj. Za smeh in kratek čas. i _ ____ NAPAČNO GA JE RAZUMEL. — "Ne. Na kmete ne maram. Jaz ljubim samo Pariz. Vendar pa sem šla včasih v St. Germain na izprehod. To pa samo iz prijaznosti do prijateljice, s katero sva bile skupno v zaporih in so jo nazivali Plesalko, ker je vedno prepevala. Dobra deklica je bila." — "Kaj se je zgodilo z njo?" » (Dalje prihodnjič.) RED STAR LINE. fPIovitba mediNew Yorkom In Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih pamikov i brzoparniki na dva vijaka. ^ . ;Ji csooiTLAini —- — ^ v t I n 11.7M torn T;. ^ i vi 3 f?; r riNUUfD TADMELAim d LAFLAND IS, CM knk Kratka (b miobaa po« sa potaik* t intrig«, ca Ognk«. Ht^ «aako. Hrvatsko, ia Galieijo, kajti m«i Aatwerpaa ia l**a#» aaimi deželami je dvojna direktna železniika sreza. Posebno se ie skrbi za adobmost potnikov medkrovja, TnQ| asred obttoji od malih kabia ei 9. 4, I ii 8 potmikov. Ti. aadaljns informacije, eens in vožae listke obraiti je ftff RED STAR UIINE lii^^V S. E. cmr. L* a Madusa S t«.. S3] Mak SItmL MIST TOSK. CHICAGO. ILL. W1N NIPEC .HAM. M Slats Stmt. UH "F" SfrwJ, K. f, »OSTON. MASS. WASHINGTON. D.C. SANF^NCISCOČAH 1319 Walaat Slrcsl. 119 St. Claiht Stre«*. <-121 S. 3rd Str^JTI PHILADELPHIA, PA HEW OH^ANSJUU MlNNE^OUS Mm 11 A Lacatt StrcaU. 31 H>niUl StTMt. SEATTLE. WASH. »ST. LOUIS. MO._■0WTMAU OUUDA. ROJAKI, NAROČAJTE 6JB NA "GLAS NARODA", NAJ. VTBCJI IN NAJCENEJE? DNIFVNI^ i_ COMPAONiE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska parobrodna družba« io KAVRX, PARIZA, ČVTCJ5, ZNOMOSTA la LJUXUAITB. Poitnl Bkspre« parniki «oi' LA PRO VENCI" 'L A SAVOIE" *'LA LORRAINE" "FRANCE" as Sva vtfafcs siinvtMti mlnflM* aiMiivilsk« Poitnl parniki soi "CHICAGO" ' LA TOUtAHE" "10CHAHBPAU" "HlAGAtA" Glavna a?eocija: 19 STATE STREET, NEW YORK, ssrner Pesrl St., CbeKebrougb Balldlsf, Paniki o^pleieio od sedaj naprej redne eb četrtkih n pristanišča ker. 57 fflertk River in ob sobotih pa iz pristanišča 84 Nortb River, & T. •LA SAVOIE 10. dec. 1913 #LA SAVOIB 31. dec. 1913. tFRANCE 17. dec. 1913. t FRANCE dne 7. januarja 1914. •LA LORRAINE 24. dec. 1913. *LA LORRAINE 14. jan. 1914. FGSXBHA PLOTITBA ▼ E4T19: tROCIIAMBEAU odpl. s poni. štv. 57. dne 13. dec. 1913. ob 3 pop. •CIIICAGO odpl. s pora. št. 57. dne 27. dec, 1913. ob 3 popoldne. •CAROLINE odpl. s pom. št. 57. dne 14. jan. 1914. ob 3 popol. •NIAGARA odpl. s pora. št. 57. dne 24. jan. 1914. ob 3 popoldne. Farslki > zvezda zunaaioraa! Itaajs pa j dva vijaka. Parniki g krilsai iajo po itiri vijaka. ATstro-Amerikanska črta (preje bratje Coauiich) MajpripravnejSa in najcenejša parobrodna čila z^Siovence ln Hmte. Novi parnik na dva^vijaka "Marth v Washington". Ragularna|vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.*; 3 Ceu vožaib;ii8tko?| z New Torka za 10. w red so"do:» Vii spodaj navedeni novi paro- moorr a -- —^ brodi na dva vijaka imajo ....................T. $36.06 brezžični brzojav LJUBLJANE .....................$37.18 ALICE LAURA, REKE ......x#>............^►cwx^sc^sraea $36.— MARTHA WASHINGTON, - .'*.........'"#' *#> $37.08 ARGENTINA, KARLOVCA ........................ ..$37^3 OCEANIA, Za Martha Washington in Kaiser Franz Josef L itane $3.00 vei. J RAISES FRANZ JOSEF L n. RAZRED do: TRSTA ali REKE: Martha Washington in Kaiser Franz Josef I« $65.00, drugi $50.00 do $65.00. Pnalps Bros & Co^ Gen. Agents, 20W*ahingtoB siret new yqpk