(Posamezna številka 9 vinarjev.) v Trste, V p*tak U. 'DO fk Letnik kllll. frzhaja vsak dan ijutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo2 LJlica b. Frinčiška Asiškega Št. 20, L nadstr. — Dopisi naj ss poiiljajo oredniftvu — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo* rokopisi ae na vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik št elan Godina. — Lastnik konsorcij lista tEcr«no«ti". — Tisk tiskarne „Edinosti*, vpisane zadrug« a omejenim poroštvom* v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSkega št. 30. — Telefon uredniftva In uprava «t. 11-57. — Naročnina znaša: Za celo kto K 91-20, pol leta K 15*60, tfl intsece K 7*80, za nedeljsko Izdajo za ctfo leto K 6-50, pol leta K 3*60 EDINOST Posamezne Številke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi se računajo na mfUaieM v firokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 vlnj osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglast denarnih zavodov mm pd SO vta| oglasi v tekstu Usta do p« vrst K 20.—; vsaka nadaljna vrsta K X—. MatJ oglasi po S vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se poSiljajo upravi Usta. Piatujt H Izključno te upravi .Edinosti*. Plača In to Ji se v Trstu. Uprava In Inseratnl oddelel se nahajata v ul.sv. Frančiška As. ft 20. PoStnohranllniČni račun ft. 841.851 ZVEZNA ARMADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. DL'\' ? :>. (Kor.) Uradno se razglaša: Za pa • tijrdskega jezera in v dolini Brente uspešne akcije naših napadalnih čet. SIcer nobenih posebnih dogodkov. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN. II. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Bitka pri Armentle-rtssu je od 9. t. m. v polnem razvoju. Armada ge-oeraia Ouasta je med Armentieresom in Festu-bertom zavzela angleške in portugalske postojan-ke na južnem bregu Lysa in na vzhodnem bregu Lawc. Po osvojitvi Bois Grenlera in Neuve Cha-pella je premagala v prvem navalu preko blatnega lijastega polja za žilavo obrambo pripravljeno široko nižino z njenimi številnimi, v dolgoletnem delu v močna oporišča izpremenjenimi seli, hišnimi in drevesnici! skupinami. Pod krepkim vodstvom cm. lioferja je bil Že zvečer 9. t. m. pri Bac St. ASatiru. s sijajnim nastopom poročnika Drebin-ga pešpolka št. 370, izsiljen prehod čez reko Lys. Včeraj se je nadaljeval napad na še širši fronti. Čete generala Siksta Armina so zavzele Holle-beke in Južno odtod se nahajajoče prve angleške črte. Zavzele so z naskohefci nib»|)rl Messinesu in jo obdržali proti vsem moči^m sovražnim protinapadom. Južno \Varnetona so prodrle notri do gozda riogsieerta in dosegle cesto Plogsteert—Aroten-iieres. Armada generala Quasta je na več točkah uied Arnsentleresom in Estalresom prekoračila reko Ljs In jo v boju z novo privedenimi angleškimi četami na juinem bregu reke. Južno Estai-jesa smo med boji dosegli Lave in ozemlje se veto1, zhodno Bethuna. število ujetnikov le narastlo u<) preko 10.000. med njimi en portugalski general. Na bojni fronti na obeh straneh Somme hi na južnem brega 0:se je bilo bojno delovanje omejeno na topovski bo) in manjše pehotne akcije. Na drugih bojiščih nič novega. BEROLIN, li. (Kor.) Veliki glavni stan Javlja: 11. aprila zvečer. Bitka pri Armcutiercsu se razvija nadalje ugod-so. Vdrli smo v predmestja Armentferesa. Jažno Estairesa smo na nekaterih točkah prekoračili Lav/e. P-vi generalni kvartlrmojster pl. Lndendorff. BITKA PRI ARMENTIERESU. BLKOLIN, 11. (Kor.) Wolffov urad' poroča: Nemške divizije so dne 9. t. m. po skrbni pripravi Izvršile nenaden napad v širini preko 15 km. Dve portugalski In dve angleški diviziji ste stali Nemcem fronta|no nasproti. Nadaljna angleška divizija je bila v rezervi. Nikdo ni pričakoval napada ravno tu. v tem skrajno neugodnem ozemlju južno Armentierbsa. Branitelju nudi bojišče izredne ugodnosti. Le združena artiljerija je zamogla napraviti umetne stavbe, ki so bile vsekakor radi v?okrih tal napravljene nad zemljo, pripravne za napad. Tajnost vsake predpriprave se Je tudi tu sijajno posrečila. Ob 4'30 zjutraj se je pričelo topovsko obstreljevanje in spuščanje plinov na sovražne postojanke. Gosta megla ja pospeševala izpuščaiije plinov, ovirala pa je poizvedovanje in podpiranje s strani letalcev. Ob 8'45 je prešla pehota v napad. 2e po dveh urah je bila zavzeta prva črta jarkov. Z občudovanja vredno energijo in hitrostjo ie sledila pehoti vsa artiljerija. Trdovratni boji so se razvili za prehode. Sovražne izgube so izredno krvave. Nemške Izgube so ostale v&Icd goste megle in popolnoma posrečenega presenečenja ravnotako majhne, kakor 21. marca. BEROLIN, 11. (Kor.) »Berliner Tagblatt« poroča iz Žene '■'t z dne 10. t. m.: Običajno dopoldne izdano poročilo Agence Ha vas o operacijah na zapadni fronti je izostalo, kar je razlagati s kritičnim položajem Haigha, ki je prišel vsled vtisnje-aja njegovega, od Portugalcev hranjenega centra med Lh Basscejcm in Armentieresom, v velike stiske Nadaljni vzrok za molčanje Agence Havas jc negotovi položaj Eocha južno Concy ie Cha-teau. h BOLGARSKO. SOFIJA. 10. (Kor.) V okolišu Bltotja in vzhodno Vardarja živahen obojestranski topovski ogenj. Na ostali fronti zmerno topovsko delovanje. V dolini Strumc, Južno Barakll Džumajc, so razpršile naše čete več sovražnih oddelkov ta privedle ajet-fllkov. V Dobrudžl premirje. TURSKO. CARIGRAD, 10. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Palestinska fronta: Močne angleške sile fto po srditi topovski pripravi ponovno napadle naše postojanke zapadno črte Jeriho—Nablus na široki fronti. Njihovi deloma v gostih masah izvrienl na« padi so se razbili v našem topovskem In strojniškem ognju. Na posameznih toriščih bojišča |e prišlo do srditih bojev iz bližine. — Kavkaska fronta: Jugovzhodno Datuma smo zavzeli neko obvladujočo utrdbo pred trdnjavsklm pasom. Na ostali fronti nič novega. PODLISTEK. Ali se ptKkl I Amerikanska sličica. Mr. HQWkIns: »Dobro, grem. Vam gospodična Brldget, svetujem, da ostaneta mirna, potem bom videl, kaj morem storiti za vas.« Bridget: »Za danes grem domov. Jutri pa uveljavim svoje pravice. Lahko noč, soprog moj....« Mr. Hyde: »Gospa, tu je podpisana ženJtna pogodba. Vzemite jo, (n če bi slučajno izgubila to listino, ne pozabite, da vam z veseljem napravim prepis. Tako torej. lahko noč Jn najboljšo zabavo?« Novoporočeaca odideta. Pastor se vrne, srkne zopet požirek brandyja, zaklene svojih sto dolarjev in ugasne luč. Ura bije dve popolnoči. • • • V železniškem vozu. Noč. Svetilke medlo razsvetljujejo dolgi voz, ki je precej poln spečih dam in gospodov. V zadnjem oddelku sede trt osebe: miss Mary Dixonova, IJnbk» blondinka z živahni- SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Z i... Italijansko poročilo. 10. aprila. — Obe artiljeriji ste se včeraj srdito bojevali med Asticom in Brento. Naše baterije so koncentrično obstreljevale Judikarije in ozemlje severozapadno Mt. Grappe. V asiaškl kotlini so se morale sovražne patrulje umakniti in so ostavile par ujetnikov. Drugi sovražni oddelki so bili raz pršeni v dolini Lagarine in Asse. V obalnem ozem lju močno streljanje pušk ob SiU in kratek mi novški boj ob Stari Piavf. Pri Capo Sile je eden naših napadalnih oddelkov pobil moštvo neke manjše sovražne postojanke ln se nato vrnil brez izgub in z ujetniki. Angleško poročilo. 10. aprila. — Po že javljenem obstreljevanju je izvršil sovražnik danes zjutraj nov močen napad na naše postojanke med reko Lys in Armentieresom in prekopom Vpern—Comines. Ves dan se ie vršil v tem odseku težak boj, isto tako na vsej fronti včerajšnjih napadov severno prekopa La Bassee. Severno Armentieresa so potisnili težki napafti naše čete na črti Wytschaete—Measines— grič Plogsteert nazaj. Nemški pehotni oddelki. ki so si izsilili pot v Mcssines, so bili danes zjutraj od naših čet s protinapadom zopet vrženi is mesta. Južno Armentieresa se je sovražniku po daljšem boju posrečilo, da se je ustalil na levem bregu Lysa na gotovih točkah vzhodno Estairesa v okolišu Bac St. Maura. Danes zjutraj ie prekoračil sovražnik reko Lawe pri Lestermu, a je bil s protinapadom naših čet zopet potisnjen iz vasi čez reko. Med Estairesom in Givenchyjem držimo postojanke. Na ostalih delih fronte je bil dan razmeroma miren. > DOGODKI NA MORJU. - ^ BEROLIN, lt. (Kor.) V Sredozemskem morju so uničiti na5i podvodnlki en spremni vod, obstoječ Iz 4 parnikov in štiri nadaljne parnike, skupno 30.000 ton. Vrh tega je bil uničen neki angleški rušilec razreda »L«. BEROLIN, H. (Kor.) Naše torpedovke v Plan, dri ji so dne 9. aprila zvečer pod vodstvom kor-vetnega kapitana uspešno obstreljevale sovražne naprave pri La Panne. Obrežne baterije so odgovarjale brez uspeha. Sovražnih pomorskih sil ni bilo opaziti. _' Mirovna pogajanja med Rusijo iti Ukrajino. Nemški opomin ruski viadL MOSKVA, 10. (Kor.) Komisarijat za vnanje stvari je prejel sledečo brezžično brzojavko nemške vlade: »V smislu Člena VI. mirovne pogodbe se Je ruska vlada zavezala, da sklene z ukrajinsko republiko v kratkem mir. Po poročilu ukrajinske vlade ruska vlada še jii napravila nobenega koraka, da dospe naglo do mira In to kljub tozadevnim pozivom in poizkusom Ukrajine. Pričakujoč, da bo morala rusko-ukrajinska mirovna pogodba razrešiti vse <£vome o obsežnosti ukrajinskega ozemlja, izraža nemška vlada upanje, da prične ruska vlada nemudoma pogajanja s vlado Ukrajine. Ruska vlada se naproša, da naznani pričetek pogajanj. — Državni podtajnik ta zunanje stvari: pL Bussche.« Komisarijat za vnanje stvari je odposlal nato sledeči odgovor: »Odgovarjale na brzojavko nemškega zunanjega urada z dne 15. aprila« v kateri opozarja nemška vlada Rusijo na še neizpolnjeno obveznost pogajanj s kljevsko rado o miru, pošilja komisarijat za zunanje stvari besedilo svoje že 4. t. m. v Kijev odposlane brzojavke s predlogom, da naj se prično pogajanja dne 6. aprila v Smolensku. Ker komisarijat od rade v Kijeva ni" dobil nobenega odgovora, prosi nemško vlado, naj naznani radi besedilo brzojavke, ki navala sa kraj pogajanj Smolensk, tod« t novim terminom 8. aprila.« _. . Leninove grožnje Japonski. ROTTERDAM, 10. (Kor.) >Nieuwe Rotterdam-sche Courant« poroča iz Londona: Glasom neke brzojavke korespondenta »Dally News« % dne 9. t. m. iz Moskve je Lenin tekom nekega svojega govora izj&vil, da je Rusija obdana od nevarnosti. Nemci da odrejalo na jugu, -kjer se kažejo znamenja novih nemirov, predpriprave. Japonci, podpirani od Angležev, se nahajajo v Vladivostoku. Rusija poizkuša vse, da prepreči nove strahote, toda potrebni bodo novi boji. V VVashingtoa «1 bil odposlan noben oficiialen protest Ljudski komisar za vnanje stvari bo objavil tajne listine, ki dokazujejo, da je Japonska pripravljala akcijo od pričetka revolucije. Zemstvo Vladivostoka Je. obodreuo vsled navzočnosti tujih čet, zahtevalo od sovjeta, da mu Izroči vodstvo poslov, kar pa ie ta odklonil. _____ Ruske vojne ladje odplule Iz Helsingforsa. PETROGRAD, 10. (Kor.) Tekom včerajšnjega dne so vse ruske vojne ladje zapustile Helsing-fors. Danes zvečer pridejo v Kronstadt. 30 torpe-dovk, 40 podvodnikov in 50 prevoznih ladij Je bilo mi očmi, in mr. Artur Busoni, visok mlad mož z ostlm profilom; potem pa še speč gospod, sedeč nasproti mladi dvojici. Artur (šepetale): 2e deset minut se voziva In še vedno nisem dobil poljuba..... to je grozno!« Maryi »Tiho, ti nenasitaefcl Lahko bi naju videli ... Artur: »Ne razumem niti Besedice, govoriti moraš glasneje. Drdranje koles eadušuje vsak drug glas. Čakaj trenutek, vozimo se skozi predor, ta strahoviti ropot preneha takoj. Aha..., smo le zunaj____Torej?« Mary; »Gospod tamle nasproti. Lahko naju vidi in sliši, s Armr: >Pshaw: spi kakor ubit, in 2a vse druge sva nevidna!« Mary: »Ne, nel Morda na *pi tako trdno.« Artur: »Zagotavljam ti, da spi. Pazi.« — Potrese gospoda. — »Halol Oentlemanf Halo, halo!« Tujec (zaspano): »What is the mat ter? Kal so Je zgodilo? ZeleznlSka nesreča?« Artur: »Ali right, siri Yse Je ▼ redu. Sanjal ste. Le spite mirno!« vsled tega, ker jih ni bilo mogoče odpeljati, raz-; oroženih. Dvoboj Czernin—Clemenceau. Cfemencean • dozdevnih pismih cesarja Karla. PARIZ, 10. (Kor.) Agence Havas Javlja: Predsedstvo ministrskega sveta izdaja sledeči komunike: Tudi izboljšana laž ostane laž. Laž grofa Czer-nina obstoja v tem, da je rekel, da ga je Clemenceau par dni pred pričetkom ofenzive vprašal, ali je pripravljen pričeti pogajanja in na kaki podlagi. Cleincnceau je odgovoril na to trditev z lastnoročno noto grofa Revertere, ki pravi, da je šlo Avstro-Ogrski za to, da Izve od Francije mirovne predloge. To besedilo prosilca je avtentično in grof Czernin je ni upal zanikovatL Da prikrije svojo zmedenost, poizkuša trditi, da se je konferenca zopet pričela na željo Oemenceaua. Na njegovo nesrečo pa obstoja neko dejstvo, ki zadostuje, da se pobije njegovo pojasnilo, namreč to, da se je Clemenceau dne 16. novembra 1917, torej na dan prevzetja vojnega ministrstva, pečal s to stvarjo in sicer potom poročila nekega posredovalca. ki je datirano z dne 10. novembra, in je bilo torej določeno za njegovega uradnega prednika. Grot Czernin je zamogel torej govoriti rc-snlco Ie tedaj, ako je prevzel Clemeuceau v tej stvari inicijativo, Se preda« je postal ministrski predsednik. Tako mu ne preostaja nič drugega, kakor trditev, da Je bil ArmamJ zaupnik Clemen-ceaua. A gospod demenceaa is bil s tem oficirjem do imenovanega pripetljaja le eofcrat 5 minut skupaj in od tega Je že 15—2» tet Tako preostaja grofu Czerni&u končno kot ttmM* izhod le trditev, da je Clcmenceanju podiakniesa akcija brez važnosti. Taktično, tako pravi, ne g*e toliko za tet da se dozna, kdo je prevzet fakajativo za pega-janja pred pričetkom ofenzive na zapadu, ampak kdo jih je razbil. Čemu torei vse to ropotanje? Morda, da se doiene, da oobeaa francoska vlada, kakor Francija sama, v alaaško-lotarinSkem vprašanju ne pozna nobene popustljivosti. Kdo bi si bil mislil da Je bil potreben kak Revertera, da razbristri duh Czernina glede vprašanja, o katerem je avstrijski cesar sam izpregovorll zadnjo besedo? Kajti cesar Karel je, ki v nekem pismu meseca marca 1917 lastnoročne potrjuje, da soglaša z upravičenimi zahtevami Francije po povrnitvi Alzacije in Lotaringiie. Neko drugo cesarjevo pismo konstatira, da je cesar edin s svojim ministrom. Tako preostaja grofu Czerninu samo to, da sprejme svoj avfcode«waiti. DUNAJ. 10. (Kor.) Uradna sa isazlaša: Gospod Clemenccau se poizkuša z neprestanim zavijanjem dejstev izviti iz mučnega v katerega e zašel vsled zatajitve v % moralno In materijalno dovolj močna, . za sen« Razne poUtKne vesti. CeSko-JagoslovaaslLa solidarnost. Poslanec Stanjek tn Tusar sta poslala imenom »Češkega Sva-za« predsedniku Jugoslovanskega kluba, dr. Korošcu. pismo, v katerem mu izrekata zahvalo za ponovno zagotovilo trajnega orožnega bratstva ia proglašata za cilj Slovanov monarhije enakovred- Vesti o možnosti ofenziva solunski vpade. - Balkanski dopisnik »Nieuwe Rotterdamsche Cou-ranta« razpravlja o položaju v Solunu in prihaja do zaključka, da bomo morda že v kratkem zopet kai slišali o tej ekspediciji. Kljub temu. da Je bil Clemenceau vedno proti solunskemu pustolov stvu. Je angleško armadno vodstvo doseglo, da ekspedicija ni bila odpoklicana, čeprav žele to tudi Italijani. Anglija Je izjavila, da ekspedicija ni samo permanentno cgTOževanie črte Dunaj-Soflja-Carigrad, ampak tudi vaina za obrambo črta a uan ii. ,tuiiNu5i" scev. »r v Istu dne T2. aprfla 1915 Malta-Sue*. Opustitev bOiusike ekspedicije oi namreč omogočila osrednjim vlastim, da si napravijo nove podvodniške postaje, s čemer bi bilo ogroževano tako Egejsko kakor tudi Jadransko morje. Potovanje prvega lorda admirali tete, Ged-desa. da je v zvezi z nameravanim povečanjem te ekspedicije. Italijane, ki so zasedli zapadno krilo macedonske fronte, ho treba nadomestiti z Grki, Ruse pa s Srbi. Toda kljub vsem prisilnim odredbam Venizelosa je dosegla grška mobilizacija za Macedonijo le 60.000 mož, dočim se Se razpoložljivi Srbi — 10.000 po številu — upirajo prevozu iz Krfa na fronto. Baje čaka poveljnik zavezniških čet v Solunu, general Guillame, le na prihod ojačenj njegovih ladij in prevoznih ladij z municijo in materijalom, nakar prične ofenzivo proti Bolgarski. DInastično vprašanje na Romunskem. Ob sklepanju miru z Romunsko je prišlo — kakor hoče vedeti poročevalec lista »Oest. Morgenzeitung« — do navskrižja med Nemčijo In Avstrijo glede dl nastičnega vprašanja. Nobena tajnost da ni danes, da ie bila Nemčija nasprotna temu. da bi se kra-j ferdinand povrnil na romunski prestol. Nemške časopisje ie utemeljevalo to željo z moralično-po-litičnimi argumenti, češ, da bi nasprotovalo mo-narhičnemu čustvovanju, ako bi vnovič postavili na prestol kralja, ki je pokazal tako malo daru za vladanje in se ni niti najmanje menil za zakone nravstvenosti. Ali to naj bi še bilo, ako bi ne bilo tu tudi praktično politične strani. Vprašanje Je namreč, ako bi bilo romunskemu narodu po godu, ako bi mu zopet dali takega kralja, kakor da Si ni nič zgodilo? Razun MarghiTomana, sedanjega ministrskega predsednika — ki je danes najbogatejši mož na Romunskem — ni bil nikdo tam za dinastiio. Drugi so baje vsi za republiko. Na tem stališču da je bila Nemčija vkljub dejstvu, da nos! kralj Ferdinand ime Hohenzollernca. In vendar se Je odločila za kralja in proti splošnemu političnemu razpoloženju. To pa na izrecno željo Dunaja! Zakaj da so se na Dunaju tako odločno zavzeli za kralja, je druga posebna stvar, da-sl bi Jim moralo biti — tako naglaša navedeni vir — v svarilo. oziroma bi se morali spominjati, da je sovraštvo srbskega naroda Imelo ne v zadnji vršil vzrok v tem, da so se svojedobno na Dunaju odločili za kralja MIlana ln proti narodu, da so dl-nastične interese postavili nad zahteve politične modrosti. Tako se Je zgodilo sedaj tudi v Romunski. Odločila je misel na dinastične interese. Morali so tako, ker bi se — ako bi bilo narodu na izbero, da s< sam določi bodočo državno formo — mogli odločiii za republiko. To se je hotelo preprečiti. Je-li so pri tem vplivale tudi prošnje lepe kraljice — tega se ne more potrditi. Dejstvo pa je, da se ima kralj Ferdinand zahvaliti Dunaju zi svoj povratek na romunski prestol. Da-li bo kedal .pozneje hvaležen za to, je drugo vprašanje Veiiko ivažneje pa je vprašanje, da-11 ne vzrastejo deželi, ki bo potrebovala miru In koncentracije vseh sil, iz tega oktroa nepotrebne težave. Če del nem-ikega javnega mnenja — tako zaključuje dopisnik — opozarja na to točko in nI vzradoščen na dunajski politiki. Je to !e umevno. j«p£F4*vlx9Mlfske stvari. razdeljevanje koruzne moke mesto KRUHA. Oni. ki ne morejo čakati na koruzno moko do dneva, ko so na vrsti za tedenski odmerek (tekom naslednjega tedna), zamorejo dobiti isto že v soboto 13. aprila od 7—12 dop. in od 2—5 popoldne, vendar samo ta dan. V nedeljo 14. aprila bodo aprovizacijske prodajalne ves dan zaprte. goveje meso. Jutri, v soboto in nedeljo, se bo razdeljevalo goveje meso brez preščionjenja legitimacijske izkaznice za meso in maščobe in izročitve izkaznic. Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: Simgasrtia. Barkovlje 41, Bin. Roian 9. Puntar, Greta zgornja, Caiiin. ul. Boroevič 18. Bolle, ul. Šalita di Gretta 13, Fellis, ul. Cecilia de Riitmeycr 9. Trocca, ul. Commerciale 3, Paronjtto, P- Caser-ma ft. Concilia, uL B. Cellini 1, Crislach. ul. Poste 16, Cavallieri. ul. Poste 3. Clr.tznig. nI. S. Splridio-ne 7. Cadorini. ul. nadvojvode Josipa 11, Staništa wsky. o!. S. Spirldione 10, Prcdonzani. uL Campanile 15. Taverna, P. Ponterosso 4. Borgno- 10, ul. Lazzaretto 52, Visintini, ul. Cavana 22, Bozer, ul. Tipor 10. Stabile, ul. S. Mlchele 5, Ro-della, ul. Madonna del Mare 19, Castro, ul. Fonta-none 19, Perlatti. ul. Šarita 9, Furlan, ul. Orologio 4, Rochclli. ul. Plazza Piccola 2. Bruna, ul. Bec cherie 1. Bcnedettich, ul. S. Sebastiano 3, Levi. ul. Beccherie 6, Polacco, ul. Beccherie 47 (samo ra žide), Pol!aco. ul. S. Giacorno 4. F^bbro, ul. Mariie Terezje 43, Pasqualini, ul. Marije Terezje 4J, Zadnik. P. S. Oiovanni 6, Simonetta. ul. Legna 4. Martir.elli, P. Legna S. Veronese, ul. Largo Santorio, Rumetz, ul. Largo Santorio 2, Marsč, ul. Farneto 7, Pinter. ul. Farneto 9, Fontanot, ul. Amalia 32. Lenarduzzi. ul. Amalia 23, Polli, ul. Acquedotto 13, Mornic, ul. Acouedotto 17. Maran-Koifi, Sv. Ivan Tirnignano 1408, Castcliitz, ul. Giu-lia 67. OodiKua. ul. Giulia 24, Pangoni, ul. Giulia 18, Vattovatz, ul. Giulia 17, Rodella. ul. Giulia 1, Burba, ul. A. Volta 2, Ottonischer. ul. Molingran-de 11. Malusa, ui. Parini 15. Nichetto, ul. Torrente 9, Periatti. ul. Barriera 4. Hlicher, ul. Barriera 8, Barbieri, ul. Barriera 15, Depace. ul. Barriera 26, Lov. ul. Barriera 41, Cossich. ul. U. Foscolo 2, Rizzian. P. Barriera 1. Jenco, ul. Istituto 4. Car-niel, ul. Istituto 22. Saffaro, ul. Istituto 28, Poln, ul. Istituto 38, Ferluga. ul. Media 46, Marussich, ul. Sctteiontane 248, Polacco, ul. Settefontane 44, Tapazzin, ul. Settefontane 24. Pozzi. ul. Settefnn tane 1, Delavske zadruge, ul. Settefontane, Pou-sclie. ul. Rivo 34. Rizzian, ul. Rivo 38, Rocco. ul. _ S. Marco 2. Cau, ul. S. Marco 34, Delavske zadruge. ul. S. xWarco, Culot, ul. Giuliani 23, Rizzian, ul. deli' Istria 76. Rizzian, ul. deli'Istria 1. Godina, Skedenj 138, Gatznig, Skedenj 58. CENE: Prednji deli z doklado ... po K 15*20 kg. Zadnji deli z doklado ... po k 18'— kg. Foscoio 19, št. 2554 - 265j (ob. ŠL 10J 12. 4. ui. Caccia 17. (cena 84 via. za kg). — Nova mitnica: št. 295—1294 (ob. št- 10) 12. 4. ul. L. Ricei 4. (cena 84 vin. za kg). — Sv. Jakob: št. 291—340 (ob. št. 9) 12. 4. ul. Madonnina 24, (cena 84 vin. za kg). — Vrdela: št. 356 -655 (ob. št. 9) 12. 4. ul. Carpi-son 10, (cena 84 vin. za kg). Premog (fosslle). 20 kg na modre Izkaznice. Sv. Vid: št. 574—782 (ob. št. 26) 12. 4. ul. Lazzaretto 17, (cena 1 K 46 vin. za 10 kg). — Stara mitnica: št. 881—1010 (ob. št. 30) 12. 4. ul. Media 24, št. 1011—1150 (ob. št. 30) 12. 4. ul. Caccia. Št. 1151—1450 (ob. št. 30) 12. 4. ul. Acque 20, (cena 1 K 46 vin. za 10 kg). — Sv. M. M. zgornja: št 181—350 (ob. št 20) 12. 4. ul. Guardia 42, (cena 1 K 46 vin. za 10 kg). — Skedenj: št. 680—993 (ob. št. 11) in št. 1—150 (ob. št. 12) 12. 4. Skedenj 129, (cena 1 K 66 vin. za 10 kg). Koks. 10 kg na modre Izkaznice. Sv. VW: št. 783—880 (ob. št 26) 12. 4. ul. Madonnina 24. — Novo mesto: št. 667—786 (ob. št 30) 12. 4. ul. FornI 12, (cena 20 vin. «a kg). SLOVENSKO GLEDALIŠČE V nedeljo, 14. t. m. Ob 71/® zvečer Milene SsMnke. Burka v štirih dejanjih. — Spisala Fr. in P. pL Schonthan, poslovenil E. OangL — Režiser M. S. OSEBE: Martin GolviS, profesor ..♦..». g. Von&na Friderika, njegova soproga . . gd&. V. Železnikov* Pavla, njiju h«.......gdč. I. Gradilaijeva Dr. Novak......... ... g M Gorjmp Marijana, nj. soproga.....gdč. L Kavčičeva Matej B rumen.......• . g. D. Bokovnik Mile B ramen. Imen Zvezđan, oj. nin g. E. Kralj Borivoj Špinfiić, gled. ravnatelj . - . g. A. Požar Urša, hišna pri Golvi£»vih . . . gd5, M Šmitova Avgusta, h'Sna pri Novakovih ..... *% Maiavec, šolski sin -a ...... g. J. Bokovnik Kraj: malo mesto na Slovenskem. I., III. In IV. dej. se vrJi v stanovanju prof. Golviča, II. pa pri doktorja Novaka. CENE: Lože po 15 K, sedeži v pritličju od i—V. vrste po 3 K. od VL—X. po 2 K, XI—xV. po 1'50 K. Sedeži na £aleruiji 2 K. Stojišča v pritličju 1 K Stojišča na galeriji In vstopnino v lože 60 vin. Prodaja kuriva. Oglje. 10 kg na rdeče izkaznice. Sv. Vid: št. 1501—1735 (ob. št. 11) 12. 4. ul. Monliort 5, št. I—500 (ob. št. 12) 12. 4. uL Lazzaretto 17, št. 401—700 (ob. št. 12) 12. .4. ul. Cererla 2, št 701—800 (ob. št. 12) 12. 4. ul. S. Lucia 2, (cena 84 vin. za kg). — Staro mesto: št 601—780 (ob. št. 11) 12. 4. ul. Rena 3. št. 781—930 (ob. št II) 12. 4. ul. Fontanone 18, (cena 84 vin. 7.a kg). — Stara mitnica: št. 1974—2223 (ob. št. 10) 12. 4. «t Acque 20, št. 2224—2553 (ob. št. 10) 12. 4. ul. Bommtm vasU. O. dr. Turna In slovenska politika. Q. dr. H. Turna je priobčil v »Napreju« članek, v katerem se bavi s »slovensko politiko« in hudo prijemlje dra. Tavčarja, očitaioč mu, da ni prišlo od njega še niti ene plodne politične misli, da je omogočil nadvlado dra. Susteršiča, kajti: »Brez puhle negacije vsake politične misli ]e bila nemogoča dolga vlada dra. Susteršiča v Slovenski Ljudski stranki.« — Ml seveda ne bomo branili dra. Tavčarja, ker vemo, da ne potrebuje naše pomoči. Omenjamo pa tega članka v »Napreju« zato, ker se g. dr. Tuma sklicuje tudi na — »Edinost«, češ, da je prav dobro karakterizirala vso dosedanjo slovensko politiko, ko je rekla: »Pobiramo kamenje po tleh in je mečemo drug v druzega. Taki otroci smo bili mi Slovenci I« Dr. Tuma dostavlja: »Taki otroci smo 5e vedno!« — V zadoščenje nam je, da se nas tak strog sodnik priznavalno spominja. — Obžaljuiemo pa, da g. dr. ni povedal, v kaki zvezi smo napisali ono karakterizacljo slovenske politike! S tem, da smo povedali, kaki smo bili do nedavno, smo hoteli tem plastičneje predočiti Izpre-membo na bolje z Inavguracljo sedanje deklara-cijske politike, ki Je napravila dosedanje zastrupljene in zastrupljevalne medsebojne boje — obmetavanje s kamenjem — in ujedinila narod s tem, da mu je postavila idejal, cilj, po katerem moremo stremiti vsi l S svojo paralelo smo hoteli reči, da smo bili taki nespametni otroci ravno zato, ker rJsmo imeli pred seboj takega velikega cilja, pomanjkanju tega smo bili otroci in smo se pehali radi bajratel. Ker nam je tako izoremembo na bolje prinesla sedenja deklaracljska politika — politika skupnega cilja — Jo pozdravljamo in smo se je oklenili s polnim prepričanjem in vsem srcem. Nikdar še se nI — tako pri prijateljih, kakor pri s j ražniklh — toliko In tako resno razpravljalo o nas Slovencih, kakor se sedaj. Uvedli smo se še le takorekoč v avstrijsko notranjo politiko! To je vsakako velikanska pridobitev sedanje slovenske po'itike, ki lo zato moremo z vso pravico označiti kot — realno. Kajti politika ki donaša. ali vsaj odpira možnosti za dosego koristi, je gotovo realna. Dr. Tuml pa tudi ta politika si po ukusu in jo odklanja, skoro bi rekli: smeši Jo kot nerealno, kot nekaj umetno izzvanegm. Tudi moramo povedati dru. Tumi, da taki otroci so bfli tudi — sociijlni demokratje. Tudi oni so oridno pobirali kamenje po tleh in Je lučali v politične drngo-mišljenike. Pa še kako! Tudi tedaj, ko le Imel drugomišlienik najbolje namene, ko se je zavzemal za kaj, kar bi koristilo narodni skupnosti, da celo, ko Je šlo za šolstvo, za kulturne namene — niso naši socijalni demokratje dajali pardona, ka-mo-H da bi hoteli sodelovati!! Naj so se narodni ljudje trudili za karsibodi, vse je bik> socijalnim demokratom tisto grdo in toliko rasmehovalno »narodnjakarstvo«. — O. dru. Tumi ne ugaja slovenska politika, ne nekdanja, ne sedanja. Ne za-merjamo mu te*ca; to Je pravica, ki mu je ne sme kratiti nikdo. Samo tejra ne bi smel. da vidi le politiko narodnih strank v »jirhastih hlačah« (kakor se izraža), ko nosiio tudi njegovi pristali na sebi obilo te »iirhovine«. Dr. H. Tuma očita našim narodnim politikom, da ne poznajo pozitivnega dela za narodno blagostanje. G. dr. Tuma nam bi zelo ustregel, ako bi nam pokazal uspehe svojega pozitivnega dela! Doslej smo videli in čutili le raznih teorij, ki utegnejo biti zelo imenitne za — teoretike in doktrinarje; ali — pozitivne sadove nam more g. doktor šele pokazati. Zelo koristno pozitivno delo bi bilo n. pr., ako bi vzgajal svoje so- miSlientKe K temu, 0 predLigaio glavarstvom sezname z . seniif pi n ebnimi poaatki. n. pr.: Kodrin Ivan, rojen 1888 j v B :kovici, občina Vrtojba, okraj Gorica, vpoklican 27. julija 1914, zdaj pri pešpolku št. 97. .?3, | JV!. ikomp., vojna poita t>46. Kdor ne ve. kie sel i:; ; ja županstvo, nai se obrne na »Župansko zvezo- v Gorici. Gosposka ulica 14. I. Begunska in vojaška podpora. (Spor med upravnim sodiščem in izvršilnimi oblastnijami) »Osrednji odbor« na Dunaju I. Bankgasse 2 poroča: Beguncem so oblastnije takoj ustavile takozvano vojaško podporo (prispevek za preživljanje), kakor hitro so prišli v »državno oskrbo«, t l v taborišče, ali da so začeli prejemati begunsko podporo Ako Je znašala zastala vojaška podpora za celo dobo več nego prejeta begunska podpora, pa so slednjo odbili od prve kot nekak »predujim. Notranji minister se je postavil že pred kratkim na to stališče v odgovoru na neko vprašanje grofa Lasockega. Upravno sodišče je govorilo in odloč-čilo drugače. Dne 5. marca 1917 Je izreklo s strokovnim plenarnim sklepom pravni nazor (Rechts-anschauung). da se beguncem ne sme vštevati begunska podpora ali naturalno preživllanje v taboriščih v prispevek za preživljanje (die den Flucht-lingen getvahrte Barunterstutzung oder Natural-verpflegung in den Unterhaltsbeitrag nicht einge-reehnet werden kann.) Dalje utemeljuje: Prispevek za preživllanje Je določen po zakonu, do katerega ima polno pravico tudi vsak begunec. Ako pa ta dobi še kako podporo zaradi begunstva, Je to bila prostovoljna naklonitev države, ki pa ne more prikrajšati tega. kar beguncem tiče po zakonu. — Vsled teta je upravno sodišče tudi razveljavilo ono odštevanje begunske od vojaške podpore. V tem smislu je upravno sodišče razsojalo v vsakem posamičnem slučaju. Toda razsodbe upravnega sodišča nimajo eksekutivne moči m vlada ie doslej še povsem mi negativnem stališču. »Orednji odbor« vlaga v vsakem njemu poverjenemu slučaju posebne vskMce na domobransko minister-stvo, v katerih se na drobno sklicuje aa razsodbe upravnega sodišča. Zdaj čakamo na uspeh In razrešitev tega zanimivega spora. Begunci na Kranjskem naj se v takih slučajih ne obračajo na »Orednji odbor«, marveč na »Posredovalnico za goriške begunce« v Ljubljani, na Goriškem pa na »2upansko Zvezo« v Gorici, Gosposka ulica 14. Po naši sodbi so goriški slovenski bermcl prikrajšani za več milijonov kron. In te bo treba priboriti. »Osrednji odbor« Je na straži In na delu. Primorje v begunski oskrbL Ker )e ožjo vojno ozemlje načeloma izključeno iz begunske oskrbe, zlasti »a oskrbovanje z obleko Itd, J« »Osredivi odbor« rosredoval vsled nujnih prošenj z Goriškega pri csrec'ni! vladi ln namestniStvu, da oi se sprejelo celo l^rimorje v begunsko oskrbo. To se ic končno zgodilo z naredbo 18. marca it 14612. Begun.i. ki ftve na Primorskem, na) takoj naznanijo svoje potret e glede obleke ta obuvata pri žu-pans'v tt. ci oni pcžljtjo te izkaz« glavarstvu. Ta si potern y.i zdai treilrb! blngo !i dežstne zalogs pri c. kr deželni vladi v Ljubljani. — S tem Je tc-šeno jako nujno načelno vprašanje In veseli pas, da moremo sporočiti' našim beguncem to ugodno rešitev Jugoslovanskemu klubu so doSe sledeče Izjave za deklaracijo: 1. Po prečastltem dekanu g. Rojcu iz Tolmina }e vposlalo 1114 oseb vseh podobčin župnije Tolmin izjavo z dne 31. 1. 1918 za majni-ško deklaracijo Jugoslovanskega kluba in sicer podobčine: Zadlas-Žabče 118, ŽaMe «0, Cadrag 106, Ravne-2abče 56, Zadlas-Cadrag 114, Ljub In j 127, PoljabiH in Praprotno 282, Zatohntn 104, Tolmin 108. 2. Po preč. g. župniku Zemljiču iz Sv. Tomaža pri Ormožu Je vposlalo 1807 občanov Župnije izjavo za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba in sicer občine: Sv. Tomaž 317 podpisov, BratoneČice 380 podpisov, Savci 384 podpisov, Lahonci 244 podpisov, Trnovd 164 podpisov, Runeč (2vab) 150 podpisov, Sardlnle-KIjuča-rovci 84 podpisov, Vičanci 84 podpisov. — 3. Občinski odbor občine Cirkovec pri Ptuju se pridružuje v dopisu z dne 10. 2. 1918 majnlšld deklaraciji Jugoslovanskega kluba, kateremu Izreka zahvalo za njegovo delovanje. Sledi 15 podpisov. — 4. Občinski odbor v Dragučovi pri Mariboru Je v seji dne 24. 2. 1918 enoglasno sklenfl, da se pridruži malniškl deklaraciji-^teoslovanskega kluba. — 5. Občani občine Slosberg i?. RemSnik okraj ArveŽ se pridružujejo v popolnem obsegu majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba. Sledi 160 podpisov. Razdelitev podpor. Iz svote 8000 K. kl so Jo podarili gg. Aglaia de Mannsst, baron Štefan de Ralli ta dr. Ambrož RalH v počeSC«n)e spomina pokojnega barona Clmone de RalM, je vladni komisar včeraj v aradu matricipalnega predsedstva razdelil 8 podpor po K 100 ia 44 do 50 šolskim ubogim in res vrednim rodbinam našega mesta, kakor so tako namenili velikoduini darovatelji. Telovadno draitvo »Sokol« ▼ Trsta. Na občnem zbor« Izbrani odbor se Je na svoH prvi seji dne 9. t m. sestavil sledeče: Starosta: dr. Otokar Rvbaf, podstarosta: dr. Edvard Slavik, tajnik: Joško Cvek, blagajnik: Nicefor Stepančld, načelnik: Svetko Martelane, načelnica: Vara Poličeva, odborniki: Mld Perhavčeva, Vladkn Ternovec. Franjo Marinšek, Ivan Dimnik, Hlnko Pertot; namestnik: Vladimir Prinčič; pregledovale! računov: Janko Malenšek, dr. Ferdo Perhavec. — V telovadnici Je pričelo — po skoraj Štiriletnem presledku — zopet Živahno vrvenje, posebno glede naraščaj«. — Odbor upa, da ne ostanejo zvesti »Sokolu« samo vsi stari Člani, temveč, da stopi v naš krog vse, kar želi naši mladini zdravo ln krepko duševno in telesno vzgoja — Novi član! naj se zglašajo pri vratarici »Narodnega doma«: gosp. Razbornik-Blčkovi. Ljudski oder. Dne 14. t m., ▼ nedeljo ob 10M zj. se vrši v »Zeleni dvorani« »Delavskega doma« (Madonnina 19) drugo drult^eno predavanje. Predava g. Golonh o »značaju«. Vstop prost. Po danih vpeljani gostje dobrodoSH. t. m. uprizori »dram. društvo« pod vodstvom režiserja g. M. S. »Ugrabilo— kthto komedijo štirih dejanjih. Pričakovati imamo torej zopet ve selega večera. Saj so se igrale »Nervozne ženske« tako. da je dvorana kar odmevala smeha. Kar se je godilo tisti večer na odru, «• I* vršilo s takšno bravuro, da so se nam naši igralci, ki jih poznamo že od prej kot Jako dobre moči, zdeli čisto prerojeni. Občinstvo sploh ni prišlo do sape; ena kuiui-pna sitnvacija je podila drugo. Ni čuda, da s ■ 5-e •jaie tako »Nervozne dvakrat pred raz- prodano in še tretjič prtd dobro cl>i>kauo hišo. Prepričani smo. da bo žeta ludi predstava »Ujjra-bljeaiii Sabink- isto priznanje. Režija je v stro-kovnjaških ro!;ah, in ndsrc pijo tudi v tej kome.liji siaši najboljši igrnlci. izrr.cd katerih nai omenimo za danes sam >: icce. Gradišarjevo, Kavčičevo in 2e!ezmkovo, in *cg. Kralja, Požarja, Bukovnika in Vončino. Več pove grbd. list, ki ga objavljamo na drugem mestu Knjige Slovenske Matice so končno dospele in vabim gg. člane, kolikor so se priglasili pri meni, da pridejo po knjige v mojo pisarno, ul. Nadvojvode Josipa 13, I. nadstropje. Za stroške je treba doplačati po 20 vinarjev. Priporočam, da se ob prevzemu knjig vplača članarina za I. 1918, ki Je, kakor Je že bilo razglašeno, zvišana na 8 kron. Zunanjim Članom pošljem knjige na zahtevo, po pošti. Poverjenik. Odbora podružnic Trst 1. bi II. Z. J. 2. imata v danes, 12. t. m., ob 7 in pol zvečer sejo in sicer vsak v svojih društvenih prostorih. Dnevni red: Naši predlogi in določitev delegatov za izredni občni zbor »Zveze«, ki se bo vršil 5. majnika t. L v LJubljani. DAROVL — Ker se ni mogel udeležiti Krekove slavnostt, daruje g J. R. K 5 za Krekov spomenik in K 5 za Sentvidsko šolo. Denar brani uprava. — Za žensko vojno prispevanje so darovale: Miikn 50 K, ga. Iva Mihelič 50 K, ga. Ema Dartet 10 K. Priporočljiva tvrdka. Damska krojačrici A. RTEGER, Trst ulica Oomtnerc.sue 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po aaglaikem in francoskem kroju, plesne eblake, obleke sa poroke, bluze za gladali&e Itd. Cene zmerne. 337 Češko Buctfevlčka Restavracija (Bos4-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ui. O. Oaiatti (zraven glavne pošte.) Slovenska Dostrežba m slovenski jedilni listi. MALI OGLASI:: se računajo po 6 stot besedo. — Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša :—: pristojbina znaša 60 stotink. x—: ah(mh> moško obleko dredoje velikosti, LUlilSiljUni površnik Ur par čevljev za živila. Ulica Barriera št. 5. V. n. Rozzier. 2032 r^fltnrii^HN jako dobre hiše išče v sredini UUSpUlUUm mesta meblirano sobo pri ugledni slovenski družini. Ponudbe po i »Gospodična" na Ins. od d. Edinosti. 2036 I?f fiitl deklico za lahka dela ln varovanje otro-iSllrflfl ka. Dobi stanovanje, hrano in plačo. Sebustiano it. 6. L 2037 VliirtiflrA barvanje blaga se dobivajo v mi-rfOSIlS rodllnici Clllia ul PoHe ti. 2032 Baterije najboljše vrate se dobivajo v miro-dilnici Oillia uL Poste 6. 2031 uosek za parketa v škatljah se prodaja v mi-d Inici Oillia uL Poste S. 2083 ro ftaMrtf °bi elj iite žeoako sa vsa hUna deda DUiJjaU Prednost imajo vdove. — Ponudbe pol „Boris" na Inj. o Id. Edinosti. 220 |2Z0m uči eija ali učiteljico za razgovor v slo-IdLvSIII venskem jeziku. Pismene ponudbe pod .Razgovor- na Ins. odd Edinosti, B 10 CAtatoifff Anton Jerkič posluje v svojem ateljeju rulugrm V Trstu. Via deJte Poste št 10. 40 Ribez, triletne sajanioe imam na prodaj 10 zmerni ceni. V. Sirca. Sežana. 1956 oreče vpake vrste kupuje Babič Fran Molioo grande 20. 2017 ob avr.žinski cest:, v blitlr>i Miramarske postaje, se takoj proda Naslov se izve v Ina. od . Edinosti. 2001 Dvorec v Grijanu, ODnP^tflflf podružni gostilni na Lipskem DUillllUvi trgu št. 7 dobijo vedno topla jedila po zmernih cenah Voditelj Fr. Novak. (I9i>l usodno prilika! zt. stavba), normalna dohodnina K 17.000, cena K 250.'-00. drago z K 13.000 dohodni e, cena K 140.000 ter razne hi5e, hišice in dvorce od 16 0 k) K naprej. — Pojasnila v kavarni Coiso od 9—12 Kolar ič. B rd Stooblščo e Grijana na prsdaj. Leže ob cesti vodovoda, v bližini železniške postaje Grtjan, imajo kraten razgled Naslov pove Inser. odd. Edinosti. 2000 na Optlnah prodalo črno In telo oho o osaki množini. Liudsks hranilnica in posojilnica v Trstu, u'l:a Carinila it. 19 daje posojila na osebno poroštvo !n proti zastavi neprimičnin, otvarja tekoči račun s kreditom, oboje po zelo ugodnih pogojih; vloge na knjižice obrestuje po 4% brez odbitka za rentni davek Uradne ur* blagajne od 0. d« 12., za pojasnila tudi od 3. do 5. ure. J Viljem Mer ZOBOTEHNIK sprejema oii 9—E v Trsta, m. lladuojoode Josipa (Ex Gasertna) & 13 IfK^* ^ : - ::' JS. Mi^o v^do („Silva" vrelec), žganje in vino razpošilja A. OSE T p. Guštan (Koroško). — Kupuje steklenice vseh vrst ter zamaške stare in nove n GANBRl vsaki veier ob sv, g ZOBOZDfiAVN K Dr. J. Čermak v Trstu, ulica Poste veccfiie 12 vogal ulice delle Poste. Lzdir&nje zobov brez bo-* ledin. — Plombiranje. UMETfil ZOBJE — i Trs! - Olo Stadion 10 - Tri! Odprt (rt 812 zveče? naprej Vstopnino K 2 JADRANSKA BANKA Trst Oia Cassa dl Rlsparmo Steu. 5 (Lastno poslopje) Metković H S Kapital In raztrva K 23,500.000.— FlllJaJke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor Ljubljana, Opatija, Split, Šlbenih. Zadar. Vlog* aa knjižice 3 1a °|0 Vloga na knjižica od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačlje banka od svojega. Obrcstovanje vlog na tekočem in žlro-ra nnu po dogovoru. Akreditivi in nak^rnice n i vsa tu-to inozemska tržišča. — Kupuje in pro aja: vrednostne papirje, rerite, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, promese itd. Daje predujme na vrednostne papirje in Dlago ležeče v javnih skladiščili. — Safe Deposits. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezp ač; o Stavbni kredit, rembours krediti. — Borzna n rt čl!a.--lnkaso.---Menjalnica.--Eskompt meric Telefoni: 1463, 1793 in 2666. Brzojavi: JADRANSKA - Uradne ura: od 9 do 1 popoEctie .....=