Stev./№ 9 september / settembre 1993 letnik / anno III Misel meseca: Lastninski certifikat je super maslo. Z njim namažeš si rezino tanko, spodaj nič, zgoraj nič - in hop v lastninsko zanko. _ ЗЕШф! Trgovina z mešanim blagom Obala 4 e, BERNARDIN, Tel.:066/75-764 KOLEKTIV TRGOVINE MINICOOP BERNARDIN ČESTITA VSEM OBČANOM IN POTROŠNIKOM OB PRAZNIKU OBČINE PIRAN TRGOVINA-NEGOZIO ŽENSKA OBLAČILA Trgovina nasproti Diskonta v Luciji Seča 194 LUCIJA Tel.:066/70-852 IntermarkeL. Mednarodni marketing - marketing internazionale KAKOVOSTEN NAKUP - PRILOŽNOSTNE NAGRADE INTERMARKET Portorož, ekskluzivni zastopnik firme GUZZINI na slovenskem tržišču. * GROSISTIČNA PRODAJA SODOBNE TERMO-PLASTIČNE POSODE ZA GOSPODINJSTVO IN GOSTINSTVO * OTROŠKI IN PISARNIŠKI PROGRAM * POSLOVNA, POROČNA, NOVOLETNA IN DRUGA PRILOŽNOSTNA DARILA TER DARILA ZA OTROKE * SVETOVANJE PRI IZBIRI Ljubitelje programa GUZZINI nagrajujemo tokrat v trgovini FRITZ v Luciji. Prvi trije kupci, ki bodo kupili za 10 tisoč SIT izdelkov GUZZINI, prejmejo privlačne nagrade. 1. nagrada: 6 SKODELIC ZA KAVO 2. nagrada: 6 KOZARCEV ZA VINO 3. nagrada: 1 OCEJALNIK ZA POSODO Intermarket d.o.o. Portorož Tel.& fax: 066/70-185 mm EXCLUSIVE IJISTKIfJUTOk fOk guzzini Kri na portoroškem asfaltu Za "Portorožana", ki izhaja enkrat mesečno, to ni več aktualna novica. Je pa dogodek, ki se je skoraj neizbrisno vtisnil v naš spomin, v naše dojemanje sodobnih dni. Strel, kau nekaj strelov, je razparalo nočno tišino. In potem je odtekala kri, se pretočila na asfalt. Nekaj, kar je bilo še pred minutami življenje, se je spremenilo v rdečo, grozečo pego našega časa. Niso je mogli sprati curki vode, ne dobrotni dež, ki je skušal polizati, kar je še ostalo na pordečelih tleh pred hotelskim poslopjem. Živimo v dinamitnem času. Ne tako daleč od nas brezumje kosi človeška življenja ter spreminja v pepel in pogorišča sadove truda in znoja, ne ene, temveč kar več človeških generacij. Vsak dan znova in znova butajo ob nas grozljive vesti o pustošenju in divjem izživljanju človeške brezsrčnosti in ravnanju na ravni predjamskega človeka. Statistični podatki o stotisočih mrtvih in o spreminjanju vasi in naselij v puščavo lunine površine nas skorajda ne ganejo več. Otopelost - se opravičujemo, češ, da je to pri sosedih in ne pri nas. V tej atomski dobi pa tehnična sredstva dogodek na kateremkoli koncu sveta prestavljajo pred naša vrata. Mentaliteta pogorišč, pustošenja in krvi pljuska tudi k nam. Živimo na pomembnem razpotju evropskega sveta, tisočletnega razcvetanja kultur in prepletanja narodnostnih in gospodarskih odtenkov. To je lahko dobra roka usode, lahko pa je pogoj za zlovešči mir. In tudi človeška kri na portoroškem asfaltu ni in ne more biti enkratni pretresljiv dogodek, temveč nekaj, kar nas vznemirja in navaja na razmišljanje: se je naše mirno, varno življenje pretočilo v divjajočo povodenj nasilja, nestrpnosti, brezčutnosti do drugega, samozadostnosti in nespodobnosti s strpno besedo in pametnim ravnanjem premoščati, kar nas v vsakdanjem življenju razdvaja? Je utemeljen čedalje bolj razplamteli občutek, da se lahko vsak hip in kjerkoli znajdemo v časovnem obroču nerazumnih političnih in egocentričnih strasti? Nas lahko ob strelih v nočni tišini za hip zbode pri srcu, potem pa se skrijemo v svojo polževo hišico, misleč, da smo se umaknili vsemu, kar se grozljivega godi okrog nas? Letos spomladi smo v Portorožanu namenih nekaj sestavkov o varnosti pri nas. Žal so se naše takratne napovedi, da mentaliteta nasilja pljuska k nam, začele potrjevati. Preblizu smo tega nevihtnega, z nasiljem prepojenega sveta, da ne bi posamezni rokavi skulaii prihrumeti tudi k nam. Navadni ljudje res nimamo kaj prida sredstev, da bi vplivali na razraščanje vsega dobrega in slabega v mednarodnih razsežnostih. Smo pa del tega sveta. Streh v portoroški noči nas, če že ne drugače, vsaj v tem smislu opominjajo, da se vprašamo, kako je v nas samih z razraščanjem in usihanjem mentalitete nasilja? Koliko smo sposobni in pripravljeni vsakdanje medčloveške nesporazume premoščati strpno in z razumevanjem? Koliko smo pripravljeni skoraj do vrelišča razplamtele politične strasti obdržati na vajetih in nikoli dopustiti, da bi, zaradi različnih pogledov, dovčerajšnji prijatelji, znanci in sosedje poštah sovražniki, ki se ne pogledajo? Kaj lahko naredi vsak izmed nas, da bi bila varna pot v našo vsakdanjost, da bi se približevali uresničevanju sveta brez nasilja? "Iluzija", slišim pomisleke nekaterih. Ne, le preprosto človeška razumnost! Gustav Guzej —2 orthocosmetlca COLLECTIO PERSONALIS Portorož, Liminjanska 104, Tel. 70-948 NAŠI OBRAZI - NAŠI OBRAZI - NASI OB VOJKA ŠTULAR, NOVA RAVNATELJICA PIRANSKE GIMNAZIJE Gimnazija se vrača v Piran "Rada povem, da sem iz Pirana. Piran je moj dom, čeprav sem rojena na Krasu v vasi Brestovica, tik ob slovensko-italijanski meji. Včasih zato tudi rečem, da sem doma od Brestovice do Pirana," pripoveduje Vojka Štular - v času najinega pogovora fie ravnateljica lucijskega vrtca, sicer pa že v.d. ravnateljice nove piranske gimnazije. Zdi se, da ji je piranska gimnazija nekako usojena, saj se v različnih obdobjih pojavlja v njenem življenju. Potem, ko so se s starSi iz Brestovice najprej preselili v Črnuče ob Ljubljani, so se leta 1955 s starši znašli v Piranu. Vojka Štular je začela tu obiskovati 2. razred osnovne šole, nato pa s prvo generacijo gulila klopi piranske gimnazije. V Ljubljani je kot prva gimnazijka diplomirala pedagogiko in psihologijo. Se pred diplomo - kot absolventko - pa jo spet srečamo na gimnaziji v Piranu, kjer poučuje psihologijo. Zakaj študij psihologije in pedagogike? 'To sprva ni bila moja želja. Želela sem študirati pravo, nato pa sem zaradi spleta okoliščin bolj kot izziv sprejela ponujeni študij psihologije in pedagogike. Zdaj mi ni žal. Včasih kakšen dogodek spremeni našo življenjsko pot, a se kasneje izkaže, da to ni bilo slabo. Že od nekdaj me je veselilo delo z ljudmi, že od malega sem rada organizirala,... Delo z ljudmi je resda naporno, a ga ne bi zamenjala za nobeno ceno," pravi Štularjeva. Kasneje (okoli 1.1970) je na osnovni šoli v Luciji in v Sečovljah začela uvajati svetovalno delo, 1.1979 pa je prevzela ravnatelj evanje v lucijskem vrtcu. Zdaj - po desetih letih praznine - so ji ponudili ustanavljanje piranske gimnazije. "Ustanovitev gimnazije zame ni le strokovni izziv. Če ne bi bila gimnazijka in če ne bi na bivši gimnaziji že poučevala psihologije, se tega ne bi lotila. Pol leta (rok v katerem je bilo potrebno urediti vse za ustanovitev) je kratek rok - in kljub temu nam je uspelo gimnazijo ustanoviti. "Upam, da bo to dobra šola" polna entuziazma in optimističnih, perspektivnih načrtov pojasnjuje Vojka Štular. Gimnazija je bila 9. julija vpisana v sodni register in zdi se, da Štularjeva z gimnazijo v Piranu začenja vse znova. Pri zahtevnem pripravljalnem delu so ji bile prav gotovo v pomoč izkušnje, ki jih je v minulih letih dobila ob delu z otroki - od tistih predšolskih pa vse do mladostnikov, ob tem pa velja omeniti še zvrhan koš strokovnosti. Štulaijeva je namreč zadnjih pet let članica strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje, najvišjega strokovnega organa ministrstva za šolstvo in šport. In kakšna bo gimnazija v Piranu? Majhna, a dobra, kaže. "Maloštevilna šola je le prednost. Vsak posameznik ima lahko svojo veljavo. V Piranu nam ni treba težiti za tem, da bi imeli veliko gimnazijo, pač pa dobro šolo. Prepričana sem, da je Piran v teh letih, ko ni imel gimnazije, veliko izgubil. Kadri so odhajali drugam in se nato niso vračali," meni bodoča ravnateljica. Skupaj s profesorskim zborom, ki je že sestavljen, bo poskušala oblikovati tak, sicer splošen izobraževalni program, ki bo kasneje lahko upošteval interese dijakov - to bodo poskušali doseči z raznimi sodobnimi metodami, raziskovalnimi tabori, delavnicami. Sicer pa meni, da ima Piran veliko možnosti, da v njegovih nedrjih nastane dobra "umetnostna šola". Dijaki, letos jih bo 61, bodo začeli v skromnih razmerah oziroma še v stari šoli. Celovito obnovo prostorov načrtujejo v prihodnjem letu, sicer pa to ne bi smelo vplivati na kakovost programa. Vojka Štular pa tudi v prostem času veliko energije namenja delu z otroki. Letos veliko pozornosti posveča Združenim igram narodov. "Zadnja leta imam res malo prostega časa. Toda vse, kar delam, delam rada. To me na nek poseben način sprošča," pripoveduje Štularjeva. Kadar vendarle najde kakšen trenutek prostega časa, rada posluša dobro glasbo, piše - poleg strokovnih člankov tudi kakšen potopis ali kaj drugega, obožuje starine in jih tudi zbira. Dovolj časa ji seveda ostane tudi za hčerko Barbaro, ki končuje študij arhitekture. "Če sem hčerki bolj prijateljica ali bolj mama, bi morali vprašati Barbaro, prav gotovo pa nisem avtoritativna mama," nam je pojasnila. O mladih, njihovih prob]emih, njihovih interesih in programu gimnazije bi se dalo z Vojko Štular, tudi republiško poslanko v prejšnji skupščini, pogovarjati ure in ure. Ob koncu pogovora pa je zadovoljno poudarila, da čuti veliko zadovoljstva, ki ga ljudje, Pirančani, kažejo ob ponovnem uvajanju gimnazije. Prepričana je, da bi morali to vzdušje dobro izkoristiti. Sijan Pretnar MI MED SEBOJ čestitamo Našemu neutrudnemu sodelavcu vinjetistu/karikaturistu Sandru SAMBI- ju nazdravljamo ob skorajšnjem rojstnem dnevu in želimo, da bi njegova duhovita žilica nikoli ne usahnila vsi, ki smo pri "Portorožanu" zraven *** Med našimi sodelavci praznuje svoj rojstni dan tudi Cesarina SMREKAR, ki ji vsi pri T iskreno čestitamo in na njeno zdravje xiaz< *** II i ji prijatelji'želijo vse najboljše. *** 1ш|шш Zadnjega avgustovskega dne je imela rojstni d Dunja BÄRTOLE z Belokriške ceste. Še ni prepoz najiskrenejše čestitke. *** > za - уштшшттшшшшттшшт Članu uredniškega odbora, marljivemu zapisovalcu portoroških dogodkov Mirku KOS-u prisrčno čestitamo in mu želimo veliko zadovoljstva pri besedni obdelavi velikih in malih vsakdanjosti *** Dvojno slavje v družini PRIBAZ iz Podpadne. Ana in Angelo PRIBAZ slavita 19» septembra 25. obletnico poroke» Angelo na isti dan praznuje svoj življenjski jubilej - 50, rojstni dan. Čestitkam se pridružujemo tudi krajani Lucije. V soboto 18. septembra sta v Lipici rekla veliki Di na& Branko VRABEC in njegova Suzana ZORNÄDÄ iz Čestitamo in kličemo SREČNO! Sosedi *** ШШШ Izole. 80. rojstni dan je praznoval naš Slavko PERNAT iz Fiese. Vse najboljše ti želi tvoja družina Cenjenim občankam in občanom ob letošnjem občinskem prazniku "15. OKTOBRU" iskreno čestitam z željo, da bi imelo naše skupno dobro delo v občini svoj odraz v čedalje lepšem in vsestransko bogatejšem življenju nas vseh. Franko Fičur Predsednik Skupščine občine Piran Iz programa prireditev v počastitev občinskega praznika * 9. oktobra ob 10. uri na stadionu v Piranu: začetek tekmovanja v hokeju na kotalkah; * 10. oktobra ob 10. uri jadralna regata "Optimist" v piranskem zalivu; * 11. oktobra ob 15. uri - telovadnica Piran: tekmovanje v mini odbojki; * 12. oktobra ob 15. uri - telovadnica Piran: tekmovanje učenk piranskih osnovnih šol; * 12. oktobra ob 11. uri - Muzej Sergeja Mašere: otvoritev razstave "Razvoj piranskega pristanišča"; * 13. oktobra ob 16. uri: slavnostna otvoritev gimnazije Piran; * 15. oktobra od 10. do 17. ure - Terme Palace: Dan odprtih vrat; * 15. oktobra ob 17. uri - sejna dvorana KS Lucija: javna tribuna "Kulturni utrip našega mesteca", za začetek knjižnica. Prireja Matična knjižnica Piran skupaj s KS Lucija; * 23. oktobra ob 11. uri na Tartinijevem trgu: slovesen podpis listine o pobratenju z občino Castel Goffredo (Italija). Kulturni program skupin obeh pobratenih mest; * 23. oktobra ob 20,30 uri - Avditorij Portorož: jesenski praznik - kulturno zabavni večer. ALKOHOL MED MLADIMI Poletje se je izteklo. Nekatere plaže (in ne samo te) v naši občini so grozljivega videza. Med vsakovrstnimi smetmi, ki so jih pustili predvsem domači turisti, prevladujejo rdeče pločevinke. Nekoč je v njih bilo znano pivo, ki so ga v ogromnih količinah spili mladi in manj mladi turisti. Brez alkohola na dopustu očitno ni zabave, najsi je še tako nizke koncentracije. Opijanje je postala nekakšna kultura dela mlajše generacije, ki ji je poglavitni cilj zabave omama in "odštekanost." Na srečo nekatere sčasoma mine, drugim pa alkoholizem postane življenjski stil. Nisem ekskluzivni "ZDRAVJE-BRIZNIK" odraščajoče generacije, saj končno imajo tudi starše in še koga. Vendar se moram zaskrbljeno vprašati: "LE KAM TO PELJE?". Alkoholično sceno ni mogoče zanemariti, zato vam bom predstavila odgovore natakarjev, ki jim je skupina osmošolcev lucijske O.Š. zastavila nekaj vprašanj. V 25 barih od Lucije do Pirana, v katere smo vstopili, so lahko brez težav dobili alkoholno pijačo. Samo 16% jih ni vedelo, da to zakon prepoveduje. Ostali so se zavedali, da ne delajo prav, a vendar se za denar dela tudi to. Nikoli ni nihče ukrepal proti kršiteljem, nikoli niso plačali kazni, ki znaša od 10.000 SIT po prekršku. Natakarji pravijo, da niso varuške in da na otroke naj pazijo starši. Očitno se ne zavedajo, da bo jutri, ali morda ravnokar kolega natakar natočil tudi njegovemu trinajstletnemu mladostniku, ki mu pogosto kupimo tudi motor, katerega varno vozi samo trezen in s čelado. V piranskem baru se je natakarica razburila, zakaj jo nadlegujemo, ko vendar ima toliko dela. Ne preveč trezni gostje so jo podprli v tem, da to ni njihov problem, ker je tam, da natoči tistim, ki plačajo. Če ne bi pravočasno sami odšli, bi nam pomagali oni. Naj vsak pač skrbi zase. Dejstvo, da pri tem krši zakon, sploh ni važno, že itak ga nihče ne spoštuje in zato nihče ni kaznovan. Sprašujem se, zakaj smo tako sebični, neobčutljivi in nemoralni. Ni v naši državi nikogar, ki bi zagotovil spoštovanje zakona na tem občutljivem področju? Nekateri za to pristojni pravijo, da ni haska kaznovati in preganjati kršitelje, saj mladoletnik lahko kupi alkohol tudi v trgovini in potem že pijan pride v disko ali v salon z igralnimi avtomati. Če bi se zdravniku zdelo, da bo poškodovanec itak umrl, ne bi pač ukrepal, vendar on si tega ne more dovoliti, ker ga razen etike k temu zavezuje tudi zakonodaja. Ali si drugi zares lahko privoščijo zanemarjanje zakonodaje ali uradne dolžnosti? Represija gotovo ne rešuje problema alkoholizma in drugih odvisnosti, vendar bodo potencialni kršitelji po plačani kazni premislili. Alkoholizem naredi zdravju posameznika in družbe ogromno škodo. Z razvijanjem zavesti, da v tem neenakopravnem spopadu človeške slabosti in alkohola ni težko predvideti zmagovalca, imamo nekaj možnosti, da se upremo in ne gledamo mirno na vse več pijanih mladih ljudi. Počnejo pač tisto kar vidijo od odraslih v skladu z aktualno družbeno klimo in moralo. Mladi so in rabijo zabavo. Zaradi manjšine tistih, ki to počnejo agresivno, ne moremo razglasiti vseh za divjake. Potrebno je dati zgled in priložnost za zdravo zabavo vsem tistim, ki si to želijo. Ne bom se opravičevala zaradi ostrine mojih besed, le prosim vse, ki z menoj soglašajo, da se postavijo po robu tistim, ki mislijo, da je za denar dovoljeno uničiti generacijo, ki naj bi nas preživljala, ko bomo upokojenci. To bo težko, ni pa nemogoče. Milica Maslo //VlbAKU.-( fJA |'ЛАМ1£ SOK VirJ MLCO-Jt C ANKETA: Kako smo zadovoljni z zdravstvom po novem? boljše ali na slebše) - če se je - kaj se je spremenilo. Če se ni, kaj bi se moralo? Ali obiskujete zdravnika manj (ali bolj) pogosto kot prej, ko je veljala še stara zakonodaja? Ste izbrali svojega osebnega zdravnika? (Koga?) Ste z njim zadovoljni? Ko je človek bolan, je še posebej občutljiv in nebogljen, zato so nekatera mnenja mogoče nekoliko preveč previdna in oklevajoča. A tudi "med vrsticami" se marsikaj izve. Na jesen smo ob pogosto spreminjajočem se vremenu bolj podvrženi prehladom, revmatičnemu trganju po udih in se zato mogoče pogosteje napotimo k zdravniku. Letošnje leto pa je v zdravstvu najbrž še posebej prelomno, saj deluje po novi zakonodaji. Mogoče vas bo zanimalo, kako ljudje, ki so letos že potrebovali zdravljenje, ocenjujejo delo in učinkovitost zdravstva zdaj, ko se je bilo mogoče še dodatno (prostovoljno) zavarovati. Naj povemo, da nekateri na anketo niso želeli odgovoriti. Nekdo nam je rekel "da bi imel marsikaj grenkega povedati, a ne bo, ker ravnokar zdravnika potrebuje." Zameriti se zdravniku pa... je (najbrž) zelo tvegano!! Pa smo vseeno vztrajali in na spodnja vprašanja dobili nekaj odgovorov: Ste zadovoljni z zdravstvenimi uslugami po uvedbi nove zdravstvene zakonodaje? Se vam zdi, da se je raven zdravstvenih storitev kaj spremila (na Drago UKMAR, Pod anteno, upokojeni upravni pravnik: Je mnenja, da. so zdravstvene usluge zdaj sicer boljše, vendar so čakalne dobe še zmeraj predolge. "Pri okulistih je še hujše kot prej, saj sploh ne prideš na vrsto. Tudi pri zobozdravniku prideš na vrsto, ko pač prideš..." O uvedbi osebnega zdravnika pravi, da ni siguren, da je to najboljša pogruntavščina.ker se je treba napotiti prav k njemu. Kristina BRATOZ, s Cvetne poti, upokojena uslužbenka:"Že prej sem šla redkokdaj k zdravniku, zdaj pa tudi ne grem prav pogosto. Še, ko sem bila v službi, sem opazila, kako so nekateri stalno hodili k zdravniku in so to tudi izkoriščali za bolniške. Zdi se mi, da je nova zakonodaja to vsaj malce preprečila. Sama sem bila letos v Termah na zdravljenju revme". Ko pa je bila v Ljubljani jo je revma tako močno zagrabila, da je šla kar tam k zdravniku z napotnico za v Izolo. Seveda je morala plačati, a prišla je takoj na vrsto, sicer bi bila morala precej čakati. Po njenem bi bilo potrebno več preventive, pa bi nam ne bilo treba tako pogosto k zdravniku. V lucijskem zdravstvenem domu si je za svojo zdravnico izbrala dr. Sodjo, ki je "zelo korektna gospa." Maks PODGORNIK, z Vesne: "V organizaciji zdravstvenega zavarovanja ne čutim sprememb. Z obiski pri dr. Curanoviču sem zadovoljen, se ujameva, prisluhne mojim zdravstvenim težavam. Ob njegovi odsotnosti dobim napotnico tudi od drugega zdravnika. Nimam predlogov za spremembe." Marija JENKO, z Vilfanove ulice: "Ker sem zdrava, bolj malo obiskujem ambulante. Pomanjkljivost čutim v tem, da mi samo izbrani - lečeči zdravnik - napiše ev. potrebno napotnico." Leopold HROBAT, s Senčne poti, upokojeni profesor: "Moja družina potrebuje precej zdravniških uslug. Nanje nimam pripomb. Z odnosom dr. Vučkove sem zadovoljen. Patro-nažna sestra prihaja na dom po potrebi. Vsi so z ženo in mano zelo prijazni in ustrežljivi, imajo razumevanje za naše težave. Zdaj je dobro, ker ne plačujemo zdravil sproti, čeprav moram pogosto po recepte v ambulanto. Tudi odnos zdravnikov in sester v izolski bolnišnici je v redu, tudi tam so prijazni s pacienti. Vse to bolnemu človeku mnogo pomeni." Tatjana MARC, z Lucije: "Ne bi rekla, da se je z novo zdravstveno zakonodajo kaj bistvenega spremenilo. Še vedno je premalo čutiti, da bi bili zdravniki do bolnikov bolj pozorni, zanimati bi jih morala tudi psihična plat bolnika in ne le bolezen sama. K zdravniku hodim na srečo bolj poredko. Izbrala sem si dr. Bossmana, ki ima vse kvalitete, kakršne pričakujem od zdravnika." Marija RAJKOVIČ, s ceste Obala: "Nimam vtisa, da se je v zdravstvu kaj prida spremenilo. V ambulantah je vse preveč v ospredju bolezen, premalo pa človek kot celovita osebnost. Z mojo izbrano zdravnico, dr. Sodjevo sem zadovoljna, ker imam občutek, da vidi v meni človeka." Pina CRNTCA, s Cvetne poti: "V zdravstvu bi se moralo spremeniti še veliko stvari. Čeprav sem osebno z zdravnikom, dr. Kopilovičem, ki je že vrsto let zelo dober zdravnik, zelo zadovoljna, pa to ne velja v celoti za zdravstvo - tako za ambulanto kot bolnišnico. Bolniki smo vse preveč "primeri", ne pa individualni ljudje. Res je, da ni vse odvisno od zdravnika, precej je tudi od sester. Glede tega imam nekatere slabe izkušnje iz internega oddelka izolske bolnišnice. Nisem prepričana, da je treba tudi v bolj zahtevnih primerih dolgo čakati, še manj pa se mi zdi opravičljivo, da so nekateri ljudje v zdravstvu uradniki, ne pa razumevajoči skrbniki zdravja svojih pacientov. Ker je tako bilo nekdaj in je tudi danes, ne morem reči, zakaj je tako. Vzroki pa morajo biti." Spraševali so: Gustav Guzej, Sonja Požar, Livija Sikur Zorman SAMOPOMOČ PO IZGUBI PARTNERJA V skupino za samopomoč se vključujejo ljudje, ki ostanejo sami po razvezi zakonske zveze, razpadu izvenzakonske skupnosti ali smrti partnerja. Cilj skupine je navezati stike med temi ljudmi, da bi z izmenjavo izkušenj ob strokovni pomoči lažje reševali nekatere lastne težave pri vzpostavljanju drugačnega načina življenja. Skupina je odprtega tipa, članstvo je prostovoljno in anonimna Njeni £1ал1 iz vseh južno primorskih občin se srečujejo vsak 2< in 4. ponedeljek v mesecu v prostorih Krajevne skupnosti Portorož, Obala 16, Zainteresirani lahko dobijo informacije na telefon št* 066/75-365, 74- 076 ob delovnikih od 7 -14 ure. Vabljeni KMETIJSTVO NA ŠENTJANAH Že nekaj let nazaj, posebno pa le ▼ zadnjem času, se oglaftajo nekateri načrtovalci prostora s predlogom, da naj bodo Sentjane kmetijsko območje. Nihče pa do danes ni tega predloga utemeljil, z ekonomskimi, ekološkimi - pa tudi s socialnimi podlagami. Nekaj dejstev: Šentjančani plačujejo (tako kot drugi na obali) najdražjo vodo v Sloveniji. S to vodo zalivajo povrtnine, ki prinašajo vsaj nekaj dohodka k mizernim pokojninam. Zaradi povečanih stanovanjskih zmogljivosti (pa tudi turističnih) je potreba po napeljavi kanalizacije vse večja. Stroški kanalizacije - kanalščina - pa se obračunava po porabi vode. Tako naj kmetje, ki porabijo za zalivanje po 100 do 150 kubičnih metrov vode mesečno, plačujejo za to porabljeno vodo tudi kanalščino! To je z zakonom brez izjem določeno, kajti ravno visoka cena vode bi naj omejevala porabo in silila uporabnike k varčnosti. Katera rastlinska kultura bo prenesla ta strošek, če so že sedaj donosi od 30 do 50 % slabši kot v dolini ob vodi - kjer pa so načr-to?valci rajši gradili stanovanjske bloke in industrijske cone? Kdo fie kmetu je? Sedaj nekateri upokojenci še gojijo in pridelujejo nekaj zelenjave za lastne potrebe in da nekaj viškov prodajo za izboljšanje svojega gmotnega položaja. Precej je Se vinogradov. Vendar naj načr-to?valci kar pridejo pogledat, kdo jih obdeluje. Vsi vinogradniki imajo preko 60 ali več let - od "mladine" pa znajo gojiti trto še dva ali trije krajani - pa še ti imaio vsi preko 40 let! Kdo se bo torej na Sentjanah ukvarjal s kmetijstvom? Že sedaj nekateri lastniki opuščajo njive, ker je že samo strojna obdelava, brez semen in gnojil, dražja, kot prinaša pridelek. Kam naj se zateče obdelovalec pred nevihto? Lastniki njiv bodo njive vse bolj opuščali, prerasel jih bo plevel, grmičevje ali akacija. Precej volje in veselja do obdelave zemlje kažejo še nekateri vikendaši, ki so si na "črno" postavili malo zatočišče - vendar živijo v stalnem strahu pred rušenjem. Zato so te stavbe po večini provizoriji zbiti iz desk, poceni gradbenih materialov in kriti s salonitom. V prejšnjih stoletjih so meščani in gospodarji iz večjih naselij prihajali na polja z oslom in družino. Vsak je imel na polju malo kamnito zatočišče. Danes pa razni načrtovalci še tega ne dovoljujejo več - v strahu pred uničenjem in grdim izgledom pokrajine.Kam pa naj sedaj lastnik zemlje spravi orodje, morebiti mali kultivator in kam se naj zateče ob nevihti in mrazu? Namesto prepovedi res grdih zasilnih barak, bi se lahko načrtovalci potrudili s predlogi za mala pribežališča in shrambe na njivah, vinogradih itd. v tipičnem obalnem slogu, ki je stoletja dajali tej pokrajini svoj pečat. Krajani pa pogrešamo načrtovalce: pločnikov ob glavnih cestah, pešpoti za turiste in lastno rekreacijo, kolesarskih stez, oznake naselij, table pri hotelih za izletniške točke, pripadajočih kažipotov, urejenih razglednih točk in oznako, kaj se iz te razgledne točke vidi, kažipote do solinarskega muzeja, itd., itd. Miran Plevnik SEMTERTJA PO PORTOROŽU Portorož utegne dobiti dragoceno kulturno zanimivost. Prvi četrtek v mesecu je v klubu Venus (ob hotelu Riviera) piranska občanka, pisateljica Marinka Fritz-Kunc začela s serijo kulturnih večerov pod naslovom "Manj znano o znanih". Pisateljica nam je v prisrčnem pogovoru predstavila znanega slovenskega citraša Miho Dovžana, ki je obiskovalcem v intimnem vzdušju in prisrčnem stiku z igranjem na citre ustvaril nepozaben večer. Kdor ni bil na tem večeru, je nekaj lepega zamudil. To pa bo mogoče popraviti v prihodnje. Pisateljica načrtuje predstaviti vsak prvi četrtek v mesecu eno izmed osebnosti slovenskega kulturnega in družabnega življenja. S tem se obeta Portorožu kontinuiran izjemen kulturno -družabni dogodek, na katerem se bodo lahko obogatili vsi, ki se bodo srečevali na teh večerih. Hkrati pa zna to biti tudi dragoceno, svojevrstno družabno srečevanje občanov Portoroža in tudi širše okolice. Gustav Guzej - SEMTERTJA PO PORTORO Stara libanonska cedra v parku hotela Palace postaja nevarna za sprehajalce. Nekdanji ponos našega turizma stari hotela "Palace" - vsak dan bolj propada. Lahko se primeri, da se lepega dne zaradi dotrajanosti zruši kakor hišica iz kart. Seveda držimo pesti, da se ne bo! Propadanje stare stavbe pa na žalost spremlja še ena nevšečnost - propadanje njene okolice - kot na primer sušenje vej stare libanonske cedre, ki so se razrasle nad klopce, na katerih obiskovalci parka radi posedajo in počivajo - ne da bi slutili, da jim nad glavami visi nevarnost. Lahko se namreč zgodi, da komu kakšna veja pade na glavo, saj tako rekoč gnijejo na deblu. Nekdaj so cedre našemu letovišču dajale privlačnost. Pa danes? Se bo našel kdo, ki bo posekal vsaj suhe veje z drevesa in tako odstranil pretečo nevarnost za sprehajalce po parku, Če že ni nikogar, ki bi staro, spomeniško zaščiteno hotelsko zgradbo obnovil, pa čeprav samo fasado, saj je stavba - tudi takšna, kakršna je zdaj -arhitektonsko privlačna. M. Jovanovič NEL do.o. elektrotehnika - trgovina Trgovina Seča 2 LUCIJA, Tel.: 066/70-900 - ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIAL - ELEKTRO STORITVE - REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE Obiščite nas, smo nasproti Diskonta v Luciji. REDEX d.o.o. Pestra izbira - ugodne cene Pokličite nas. Tel.: 066/70-993 ♦RENTACAR ♦MENJALNICA ♦POSREDNIŠKA PRODAJA AVTOMOBILOV SEAT TOLEDO IN NOVA ffilZA Urnik poslovanja: 8.00 - 13.00, 17.00 - 21.00 Čestitamo ob bližnjem prazniku piranske občine in se priporočamo Credex d.o.o., 66320 Portorož.Seča 194 a A D^M 1ТРПГА TARRNUEV TRG 15.66330PIRAN nl\V