PoStnina plačana v gotovini Leio im flev. 116. V Llubllonl,«peteh 24. mah 19Z9. Ccni Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« veUa letno v Jugoslaviji 144— Din, za Inozemstvo 300.— Din. — RokopisJ se ne vračajo. — Naše telefonske š te v like io: 3122. 3121, 3124, 3125 tn 3124. Težak porod Katoliške akcije Včeraj se je pričelo y Ljubljani na inicijativo Ijubljanskega škofa dr Jegliča posvetovanje o osnovanju Katoliške akcije - Na posvetovanju je prišlo do oštrih konfliktov med snovatelji. krščanskimi socijalici in podeželskimi delegati — Ljubljana, 24. maja. Včeraj so pričela na poziv Ijubljanskega škofa dr. Jegliča posvetovanja glede usta-novitve katoltške akcije v Sloveniji, o čemur je »Jutro« v zadnji nedel.iski stevflki že obširnejse poroealo. Na-men katoliškyakcije ie, združiti pod vodstvom duhovščine vse »katoliške« organizacije, h katerim prištevajo po-leg Marijinih družb tuđi Orla, Krekovo mladino. Prosvetno zvezo. organizacijo akademikov, tiskam, rokodelskih dru-štev. Rafaelove družba tiskovnih društev, založb itd. Proti j>ričakov«an.»u snovateliev pa zborovan|e ni poteklo gladko, marveč je prišlo že na včeraišnjem sestankii do ostrega konflikta med skupino, ki zagovarja popolno laizaciio lavnega udejstvovanja in med skupino, ki skuša podrediti vse katoliške organizacije konzervativnomu vodstvu politikufoce duhovščine. Prva se je uprla tej nakani Kreko-va mladina, kateri so sledile nato tuđi vse druge ne izrazito verske organizacije. Zlasti pripadnik i tako zvanih kršćanskih socijalistov, kf se boje, da bi katoliška akcija pod konzervativnim vodstvom docela zatrla njihovo gibanje, so odločno nastopili proti tei akciji ljubijanskega škofa ter na zborova-niu očitali, da so gotovi cerkveni kro-gi že v bivši SLS hoteli zatreti vsako stremljenje po socijalni enakopravno-sti. Vršila se je obsirna debata o tem, ali ie res potrebno, da se vse prosvetno in gospodarsko javno življenje podredi izkjjučno vodstvu duhovščine oziroma cerkve same m tako popolnoma izločl vpliv lajikov na nadaljni razvoj posa-meznih organizacij. Kakor se doznava, se ie pojavil gotov odpor proti centralizmu iz Ljubljane tuđi med podeželskimi zastopnikl, zlasti med štajerskim! delegati, ki so izjavljali. da So doživeli že doslej mnogo slabih izkušenj z ljubljanskim vodstvom. Očitali so, da so si osebe, ki so predstavljale v Ljubljani to vodstvo, uzurpirale samovoljno vso oblast in so mnogokrat brez vsake potrebe zatrte vsako se tako dobro inicijativo, ki ie izšla od zunaj. Pred vsem so poudar-jali, da je baš to vodstvo zakrivilo, ako so se pooštrila nasprotstva med inte-resj posameznih stanovskih skupin. ker so posamezniki v njem v mnogih slu-čajih gledali Ie na svoje osebne interese. Ražen tega so neka ter i govorniki iz vrst opozicije izražali bojazen, da bi se mogla ustanovitev nove organizacije, čeprav pod katoltškhn imenom, upravičeno smatrati kot organizacija s prJkrito politično tendenco, kar bi lah-ko imelo škodljive posledice v sedanjih razmerah za one ustanove, ki bi se ji podredile. Poudarjali so skrb, da bi mogla priti v sedanjih izjemnih razmerah, ako bi vodstvo katoliške akcije ne na-stopalo dovolj previdno, ćelo do raz-pusta posameznih organizacij. kar bi imelo za stvar samo nedogledne po-sleđice. Kakor se doznava iz krogov ude-ležnikov samih. Je včerajšnje zborova-nje glede na navedeno poteklo brez zaželjenega rezultata, vsled česar se danes posvetovanja se nadaliueijo. — Graz, 24. maja. Današnja Tages-post« poroča o snovanju Katoliške akcije v Sloveniji: Ljubljanski škof dr. Jeglič je sklical ustanovni občni zbor K. A. za Sloveni-jo. Ta korak se spravlja v zvezo s pripravami katol. duhovščine za borbo proti novemu zakonu o osnovnih in srednjih šolah, ki pred\ideva izločitev verskega pouka iz učnega nacrta. Proti temu se bori katoliška duhovščina z vso odločnostjo in raisii se, da je baš to glavni povod za osnovanje K. A. Na drugi strani pa se pripisuje osnovanju K. A. tuđi politično ozadje. Iz pravil je razvidno, da bo K. A. obsegala vse one organizacije, ki so tvorile glavno oporo bivše SLS. Zato se misli, da za-sleduje K. A. predvsem zdmžitev vseh teh organizacij, da bi v danem trenutku lahko nastopila kot politična stranka. Zategadelj vlada veliko zanimanje, kako stališče bo zavzela do K. A. vlada. Ce bo osnovanje K. A. s temi tenden-cami odobreno, bi b!l s tem dan primer, da bi tuđi pristaše drugega svetovnega in poliiičnega nazoia napotil k obnovi svojih političnih strank in organizacij. Končno pa se smatra osnovanje K. A. za dokaz, da se hoće katoliška duhovščina s škofi na četu popolnoma pola-stiti političnega udejstvovanja in pre-prečiti laizacijo strankarske politike. Znano je namreč, da je v zadnjem času prišlo med enim đjo»i duhovščine in nekaterimi vodi Ini mi politiki bivše SLS do oštrih konfliktov, ker je bila postav Ijena zahteva po izločitvi duhovščine iz strankarske politike. Posojilo za izpopolnitev pristanišc — Sptii, 24. maja. Trgovsko obrtna zbor* nica v Splitu objavlja referat tajnika Boš-kovića o pomorski politiki naše države. Referat je namenjen kongresu gospodarskih zbornic v Novem Sadu. Tajnik Bošković je v njem zbral vsa vprašanja, ki se tičejo pomorske uprave, organizacije pomorstva, po" manjkanja pomorskih pravnikov, in navaja na koncu zakone in uredbe, ki še manjkajo. Zatem razpravlja o pomanjkanju finančnih sredstev, tehničnega osobja in drugih sred- stev. Končno opozarja na važnost zasebne inicijative pri grajenju pristanišč in obale ter predlaga, naj bi se najelo večje posojilo za izpopolnitev pristanišč. Posojilo bi se ob-restovalo in amortiziralo iz donosa rrista-niških taks. L. 1928 so znašale te takse oko-Ii 9 milijonov Din, kar predstavlja kapitaliziran znesek 90 milijonov Din. S posojilom v tej visini bi se lahko izvršila najnujneša dela, s cimer bi bila povećana uvoz in izvoz in bi narastel tuđi donos pristaniških taks. Heimwehr pripravila puč v Avstriii? Senzacijonalne informacije dunajskega lista o jesenskih ma- nevrih Heimwehra na Tirolskem Dunaj, 24. maja. »Der Abend« objavlja zaupne informacije o puču, ki ga za letosnjo jesen pripravlja avstrijski »Heim-wehr«. Jeseni imajo namreč vsi velike vojaške vaje Heim^ehra v Innsbrucku, katerih se bodo udeležili vsi njegovi elani. Nadalje poroča »Der Abend«, da so bile te dni med elane Heim-vvehra razdeljene lopate, bodala in zaklopnjače od pušk, dočim so bile puške pridržane še v skladiščih. Ražen tega se obve-ščajo člani Heimwehra, da bodo imeli v času vojaških vaj pri Innsbrucku dvojno plaćo in sicer 10 šilingov, razentega pa tuđi brezplačno hrano. Ureditev obmejnega prometa ob - - Sušak. 24. maja. Delo italijansko-jugoslovenske komisije v Opatiji za do-ločitev obmejnega ;>asu se približuje zaključku. y glavnom je že dosežen sporazum, ki se bo prihodnje dni fiksi-ral tuđi na papirju. Clani komisije ne izda.raio nobenih objav, doznava pa se, da obme.mi pas na našem ozemlju ne bo zmanjsan. kakor je želela italijanska delegacija. V obmejni pas na naši strani so vštete oboine Sušak. Bakar, Kra-sica. Cavlj-t, Grobnik. Jelenje in Drenova, dočim bo na italijanski strani obmejni pas. ki se je nehaj pri Matuliu. ndslei razširjen do Veprinca i;i Rukavca. Urejeno je tuđi vprašanje prehodov preko meje, od katerih bo vsakdo širok po 500 metrov. Spremembe pri beograjski policiji Beograd, 24. maja. \ beograjski policiji so izvršene važne izprememb*\ Dosedanji Sef policije Ra odšel na dalj-ši dopust, na njegovo mesto pa je prišel za sefa Dragotin Jović, član vračarskega kvarta. Za pomočnika splošne policije je imenovan Dragomir Isnjatović. do*;edaj šef centralnega prijavn°[ia oid^lka. Irske volitve — Belfast, 24. maja. Pri vćeraišnjih vo-litvah v scvcnioirski parlament so dobili unionisti 34, naciionalisti 11. neodvisni unionisti 2, \n liberalci 1 mandat. Na Kings-univerzi se bodo vršile volitve še-le jutri. Doslej ie bi! sestavlein severno irski pat* lamenr takole: unionisti 33, naciionalisti lf\ delavska stranka 3, neodvisni unionisti 3, rejmblikanci 2 mandata. Povišanje uvozne carine na žito in mlevske izdelke v Italiji Rim, 24. maja. Ministrski svet je z današnjim dnem povišal uvozno carino na žito od U na \4 zlatib lir. V zvezi s tem je povišana tuđi uv«zna carina za rnoko in testenine. Vlada utemeljuje svoj sklep s padcem cen na svetovnem trsu in pravi, da je bilo povišanje potrebno za zaštito domaće produkcije. Poplave v Iraku — London, 24. maja. Iz BaSre poro-cajo, da povzroča silna poplava, ki je zahtevala već tisoč človeških žrtev, ogromno škodo v Iraku (Mezopotamija). Evfrat in Tigris, ki sta se razlila preko svojih strug, tvorha ogromno morje samih valov, iz katerih se vidi-jo samo strehe in džamije posameznih mest. Povodenj je snoč; že dospela do Basre. Letala, ki so bila poslana nad poplavljeno ozemlje, porocajo o straš-nfti prizorih, ki so jih ponekod opazili, ne da bi mogla pomagati Ijudem. Minulo bo već tednov, predno bo odtekla ogromna množina vode. Ekspresni vlak skočil s tira Ženeva, 24. maja. V sredo je pri Colombesu ob Neuchatelskem jezeru skočil s tira ekspresni vlak Ziirich -Basel - Ženeva. Vlak sta vlekli dve električni lokomotivi z brzino 70 km. Ena lokomotiva in trije vagoni so se zaleteli v nasip, ostali doigi in težki vagoni ekspresnega vlaka pa so se zalili drug v druaega. Bila je izredna sreća, da zmed 100 potnikov v vlaku ni bil nihče težko ranjen ražen neke gospe, kj )i je izbilo već zob. Povzro-čena škoda je seveda velika. Promet je bil na progi do večera nemogoc. Ed'na smrtna žrtev je bil neki gledalec, ki ga ie povozil prihiteli rešilni avtomo. bil. V tednu dni se je pripetilo že (ret-jič, da je v Švici skočil vlak s tira. Svetovni kongres skavtov London. 24. maja. Dne 1. avgusta bo otvorjen evetovni kongres skavtov v Jam-boreeju v Arrowe Parku v Birkenhei ekaviov. - . . . „Grof Zeppelin" pristal v Friedrichshalnu Sinoči ob 2019 je startal v Cuersu in je po osem in polumem poletu davi ob 5.10 pristat v Friedrichshafnu - Dr Eckener- jeva zahvala franeoski vladi — Pariz, J4. maja. Snoči ob 20.19 je zrakoplov »Grof Zeppelin od-plul z letališca v Cuersu. Start se je izvršil v najlepšcm redu. Na%zočl so bili zastopniki Irancoskih oblasti ter mnogo občinst\a. Ćelo iz odda-Ijenih kopališć in letovišč so prihiteli tujci, da si ogledajo zračneua orjaka. — Marseilles, 24. maja. »Grof Zeppelin« je sinoči ob 21.40 lete! nad mestom v visini kakih 700 m. Obcinstvo je orjaka viharno pozdravljalo in mu dajalo signale s svetilkami. — Friedrichshafen, 24. maja. Davi ob 5.10 je »Grof Zeppelin« v redu pristal na tukajšnjem letališcu. V 20 minutah je bil zrakoplov spravljen v lopo. Takoj po pristanku se je dr. Eckener sestal s šefkonstrukterjem in predstavniki družbe, ki je zgradila zrakoplov ter jim pojasnil vzrok ponesrecenega prekooceanskega poleta. Ko je zrakoplov letel preko franeoske meje, je odposlal dr. Eckenet franeoskemu zrakoplovnemu ministru obširno brzojavko, v kateri se zahvaljuje franeoski vladi in franeoskemu narodu za gostoljubni sprejem in izkazano pod poro. -------------------*»»------------------- Amanulah pobegnil v Indijo Zagoneten korak bivšega afganskega kralja. — Sredi uspesne ofenzive proti svojemu nasprotniku je zapustil svoje čete in pobegnil v Indijo. — London, 24. maja. Po še nepotr-jenih vesteh je afganski krali Amanulah. ki se ie vso zimo pripravijal na ofenzivo proti samozvanemu aiganske-mu vladarki in kj je v zadnjih dneh uspešno prodiral proti Kabulu, nenado-ma ofMJStil svojk) akcijo in pobecnil v Indijo. Kaj je vzrok temu nenadnemu preokretu, še ni znano. Angleške oblasti so Amanulahu dovolile bivanje v Indiji, vendar pa Ie tako dolgo, dokler se bo vzdrževal vsake akcije. Će pa bi skušal torišče svojih akcij prenesti ^ Indijo, bo takoj izgnan. — Pariz, 24. maja. Zagoneten pobeg Amanulaha iz Afganistana je se docela nepoiasnjen. Zadnje vesti poročaK*. da so njegove čete u^pešno prodirale proti Kabulu in ie imela njegova akcija mnogo izgledov na uspeh, /lasti še. ker so se proti sedanjemu satno/vanemu vladarju združila z malimi izjemani4 vsa plemena in se pridružila Vmanula-hovi akciji. Kratka krila, župnik in karabinjer ji Skandal v italijanski cerkvi zaradi prekratkih kril. — Župniku so morali proti razjarenim vernikom pomagati karabinjeri. — Benetke, 24, maja. Odredba itali.ian-skih škofov, da dekleta s prekratkimi krili ne srnejo prihajati v cerkev, je imela za po-sledico velik skandal v Caldognu pri Be-netkah. V tamošnji cerkvi je namreč župnik Angemo Frignati zahteval od dveh deklet, naj se odstranita iz cerkve, če$, di imata prekratki krili. Ena izmed deklet se je kma-lu vmila v cerkev s svojim bratom, ki je pricel glasno protestirati proti nastopu župnika. V cerkvi sta se pri tej priliki ustvarih dve stranki, ena za župnika, druga za dekleta z njenimi prijatelji. Prepir, ki ie na-stal, je bil tako velik, da je moral župnik prekiniti svoje cerkveno opravilo ter pokli-cati na pomoć karabinjerje, da so zopet napravili red. Odmev atentata na Voldemarasa Kotdo, 24. maja. Pod sumom ?ou'ieležne na atentatu na predsednika Voldemarasa aretirani dijak Oeilius je priznal, da je so-deloval pri seetavi nacrta za ta atentat. \z dal je tuđi ostale zarotnike ter izpovedal, da je nacrt zasnoval dijak Useli?. Osilius je bil sinoči od vojnega sodilča ob^ojen na smrt. Obsodba bo izvršena drevi, če ga predsednik ne bo pomiloetil. Ob?oj°nčev zagovornik je namreč vložil prošnjo za po-miloščenje. Zagoneten umor na Slovaškem — Bratislava, 24. maja. 2erta oovelir^ka artiljerijske brigade v Vranovem na vzhoj^ nem Slovaškem Olxa P-.iziikj ;c bila v cd-sotnosti svojega sopro^j, k' se »e udeležil nekega oficirskeja ieča:a v Budjcvit^li, umorjena. Mlado IS-IetnD žem sd ncJl« v nteni spalnici s prerezi*iim vra:om in več drugim! ranami mrtvo Urno- se je rm-ral zgoditi v zgodnjih jutrj-i ih trali. ker so i* naš!i mrtvo v postelji. Mlada Žena :e ve.jala za lepotico. Kolikor ,c dognala preska-va, ne gre za roparski u"nor. ker ni iz stanovanja n:č izginilo. Policija §e nima /a-nesljivih sledi za mo-'icen. Pozornost fa ie vzbudilo, da je neki vo"ik garnTzije v Vranovu po imenu Per-lvi. ki ic b;1 svoje časno sluga podpolpovrtk^ Pazlik?. izgirM bre;; sledu od dneva zločina. Policija dom-neva, da je bržkone '^očinec poq;rtšan: Pc-reba. _____________ Ministri Male antante v Mostaru Beograd. 24 maja. Kakor poročajo iz Sarajeva so danes dopoldne zunanji ministri Male aatante in novinarjn odpotovali \z Sarajeva v Mostar. Določeni program se razvija normalno. Ratifikacija trgovinske pogodbe s Francijo Beograd. J4. maja. Francuska vlada jf» predložila parlamentu predlog zakona o ratifikaciji trpovineke konvencije, ki je bila podpisana v Parizu od zastopnikov Jug> slavije in Francije df). januarja 1029. (ile«1«» na to objavlja franeosko poklan i s.tvo, <1a je uradno gladilo frant-o>ke republike v ivoji izdaji oi 18. maja objavilo ukaz o iačGazette Korče? v na«i državi, k*»r nii# proti njenim interesom. Palzifikatorska afera v Nemčiji — Dortmund, 24. maii. Tu'iaiJri policija je došla na sled poni.t^nij pntnih li-stov v velikem obsesu. Aret ra!.i ;t celo družbo falsifikatoriev, ki ii 'e r.a£jinv&'a neka ženska. Pri zasliianiu ic izvtd^Ia, d» ie potne liste dobivala večinoma «»J r.i^rih županov na Tur:nške;n Preiskav^ iS!ovenski Narod« sem naročen že 47 let. Tedai ie prišla v sobo gospa Seliškar-jeva. Oba sta še čila in zdrava in delavna kakor mravlji. Čestital sem iima in iima želei §e demantne poroke. Oba sta se na-STiejala in gospod Seliškar mi ie dejal pri odhodu: »Mislim, da jo bova dočakala —« samo če se mi mamca ne izneveri!« Iskrene čestitke in še na mnoga leta! Prispevek mestne obeine za državno policijo U referata načelnika iinančnega odseka g. Ivana Tavčarja na proračunski seji občinskega sveta Mestna oblina ljubljanska ie izza časov Ilirske gubernije samostoino upravi} ila Tnestno policijo. Te posle ie vršila v celem obsegu do leta 1913, ko Je bilo ustanovljeno v Ljubljani državno policijsko ravnateljstvo, ki je prevzelo večji del policijskih agend. Povod za podržavljenje mestne policije v letu 1913 so dale demonstracije 1. 1907, še bolj pa znani septemberski do-godki iz leta 1908. Ob tej priliki so demonstranti na več mestih predrli kordone mestne policije, ki se je izkazala po zatrdi-lu takratne nemške vlade za preveč popustljivo in preslabo, da bi mogla vzdrževat! Se nadalje mir in red v Ljubljani. Razne intervencije so povzročile, da se Je podržavljenje mestne policiie zavleklo do 1. aprila 1913, ko je stopil v veliavo ukaz ministrstva za notranje zadeve z dne 26. marca 1913, 5t. 3500 min. za not. stvari o ustanovttvl nolicljskega ravnateljstva v Ljubljani. V tem ukazu ie bil določen oko-HS policiiskega ravnateljstva, ki obseza po-leg mesta Liubjiane 5e šolske občine Moste, Zg. Siško (Sp. ŠiSko. ki spada od leta 1914 k mestu) in Vič. Ukaz naSteva tuđi taksativno delokrog državne policiie, ki vsebuie vse policijske posle ražen tkzv. krajevne policije (cestno policiiske zadeve deloma. poljsko, tržno, zdravstveno, stavb-no, požarno policijo, ki jo še nadalje upravlja mestna občina). Ukaz deželne vlade za Kranisko z dne ?* marca 1913, št. 3229-pr. ex 1912 določa, da mora mestna občina k stroškom za vzdr-fevanie drž. policijske uprave v Lmhliani prispevat! vsako leto v četrtletn'h antici-pstnih rokih fzplačlJiv povSalni prispevek 80.000 K; ako bi se od zadnjega TJudsketra ?tet;a določeno StevITo prebivalcev v Ljubljani morebfti pomnožilo, se ta prispevek od leta, k? priđe po dnevu dotičnega Ijudskega štetja, za vsakih 1000 priraslih prebivalcev zviSa za 1000 K. Na tej podstavi je mestna občina od leta 1913 do leta 1918 plačevala kot prispevek za drž. policijo po RO.000 K letno. Po .prevratu mestna občina ljubljanska spočetka sploh ni ničesar prispevala za drž. policijo. V oktobru leta 19?5 pa je preiela obvestilo velikega župana Ijublianskega. da Je ministrstvo za notranje zadeve odbilo prošnjo mestne občine za odpis zapadtih in neizplačanih prispevkov po ?n.ooo Din letno za leto 1<51S do 1925. Skupni dolg je /naSaT takrat 15O.0O0 Din, ki ga ie občina do danes deloma izplačala: vendar dolguje le sedaj na teh zaostankih 57J5O FHn. 7 odlokom S br. 2395-2 z dne 6. februar-Ja 1928 je povišal veliki župan liubljanski letni prispevek mestne občine za drž. policijo in sicer za čas od 1. januaria 1928 dalje od Din 20.000 na ?2.75O Din, upoStevajoč porast -nestnega prebivalstva od 41.727 v letu 1910 na 53.306 v letu 1921 (11 X 1000 kron ali 250 Din ie 2750 Din). Med amandmani, ki jih je predložil mi-nister financ k drž. proračunu za leto 1928-29 se ie nahajalo v CI. 117 B določilo, da morajo mestne občine, v kiterih je drž. policija, za vzdrževanje policije prispevati 26 do 60 odstotkov vseh skupnih stroSkav Ta določba bi Domenila ogromno obr-:me-nitev mestne občine; kajti pomisliti je tre-ba. dl vella vz^rževanle drž. policije v Ljubljani letno ntd 3 mflljone dinirjev Ib bi torej v primeru, da bi se gornja naiie-ra uzakonila, prispevek mestne občine zna-§al 800.000 do 1.500.000 Din. Mestna občina (odn. g. župan) ie poslala meroda'nim či-niteliem predstavko ter dosegla, da se je nri končni redakciji fin. zakona za leto 1928-29 brisal odstotek in ie ostala fiksirana samo obveza prispevania, ne da bi bil zneseV točno označen. V čl. 67 osnutka fin. zakona za prora-c'unsko leto 1929-30 pa ie vneSena sledeča naredba: Vse občine v katerfli obstojl odnosno se uvede drž. policija, so dolžne prf->nevatl za vzdržev^nle te poHcHe na ta način, da no-sfjo v vfšlnl patrebe. uxotov1)ene no mfnlstrstvii za notranle zadeve. stro^ke za ogrevanle. razsvetllavo In vodo ter nudilo potrebne prostore In pohiftvo za ta po-Hcllska oMastva in za pollc. zanore. Veliki župan ljubljanske oblasti ie na nad!ac:i te odredbe dobi' naloz ukreniti vse potrebno, da bo mestna obč'.na liubljanska ^a proračunsko leto 1939-30 stavila v proračun primerno vsoto za osiguranje zgoraj označenih prispevkov. TzvrSujoč ta nalog :e veliki župan z odlokom S. br. 375S-28 z dne 5. ianuaria 1929 naročil mestnemu magistratu, da poskrbi v proračunu za letr» 1929-30 za kritje prispevkov za drž. pol'-::io. Vsota. ki naj jo *nestna oučina vstavi za leto 1929-30 v to svrtio v proračun, ie od velikega župana proračunata na 273.535 Din 32 p. Poleg teea pa bi morala mestna občina plačevati tuđi prispevke za občine Vič, Moste in Z?. Šiško, vsega skupaj 3v^9 tisoč 71* Din 32 p tetno v četrtletnih an-ticipatnih rok:h. seveda ima mestna občina pravico, da nato na okoliMce občine odpa* da'oče prispevke (Vič 26.150 Din, Most© 27.818 Din, Zg. Šiško 12.213 Pin od teh ob-č"n 'ztirja. Posamezne postavke tega prispevka so proračimjene takole: P'sarniška oprema 6.000 Din. vzdrževa-nie prostorov 8000 Din. voda letno okroglo 2300 Din. Najemnine so sledeče: strafn'ca §t. 1 je v drž. hi?i. St. 2 Dnnaiska cesta 18.000 Din, St. 3 Mo<=te 9000 Din. št. 4 Po-'janska cesta 20.000 Din. St 5 Dolenjska cesta 18.000 D'n. St. 6. Krakovsk! tiasip 24.000 dinari3^-. St. 7. Vič 20.000 Din, St. 8 Sp. &-Š*ka 8.720 Din, hlev za konjico v Cekirmvem s:radu 12.500 Din, Kurjava in rafsvetljava 7f\.nno Din, kanalska pnstoibina (spada k vzdrževanht hiSe) 1296.32 Din: skupaj 218 tisoč 716 Din 32 p. Ker se nahajajo policilska direkcija, ob-lastno poveljstvo drž. vam. straže in var-nostna stražnica St. 1 v drž. poslopju, oč.-pade sicer plačevanje najemnine za te prostore, pač pa bo morala mestna občina no* siti stroSke ne le za vzdrfevanje prostorov ampak tuđi poslopja samega. Toradevnl stroSki so po tuk. gradbeni direkciji pro-račtmam* za leto \929 na 121.000 Din; vae skupaj 339.716.32 Din. Znesek 339.716 EHn 32 p je razdeljen ni posamezne občine na podstavi Stevila prebivalcev po zadnjem Ijud»ke:n Štetiti iz leta 1921 in tako odpade na: L'ubliano (53.306 prebivalcev) 80.319*: Vič (5.096 prebivalcev) 7.7%: Moste (5.421 prebtvalcev) 8.188 ctdstofkov; Zg. SiSTco (2.3G0 preblvtkev) 3.595%. Zoper to določbo le mestna občina ni-slovila na vel. župana predstavko odnosno- no poročilo, ter zaprosila, da se to poročilo, predloži fin. ministrstvu. V svoji predstavki povdarja mestna občina, da spričo svojega finančnega položaja tako ogromne obremenitve absolutno ne zmore. Hkrati pa predlaga mestna občina, naj fin. ministrstvo i/Posluje pri vojnem ministrstvu. da to prič-jie plačevati občini najemnino za kasarne, ki je vojno Tiinistrstvo dolguie že neka; let mestni občini: iz teh vsot bi občina potem lahko krila večje prispevke za vzdrže-vanie policije. Tuđi občina rada privo'i v to, da se policiia naseli v eni izmed mestnih kasarn, ako fin. mfaistrstvo pri voinem rrrinistrstvu doseže, da voJaStvo izprazni za to potrebne ubikacije. Tak je sedaj položaj. Ker ie v bistvu malo verjetno, da občina s svojo predstavko uspe, je seveda potrebno, da se v mestn? proračun za leto 1929-30 vstavi celotni. od vel. župana predpisani prispevek občine za vzdrževanje drž. policije, ki znaša 273.535 dinarjev. Poletno porotno zasedanje v Ljubljani Za poletno porotno zajedanje vlada ve» liko zanimanje. Vršilo se bo mnogo raz» prav, ki bodo trajale najbrž nad teden dnu Doslej je razpisanih le nekaj razprav, do čim je določenih za to zasedanje več sluča« jev, toda razprave še nišo razpisane. Zaaedanje se prične 3. junija Prvi dan se bo vršila razprava proti Antonu Skrjan« cu radi u boj a in Leopoldu Pogačarju tuđi radi hudodelstva uboja. Predsedoval bovišji sodni svetnik dr. Kaiser. Naslednji dan se bo vrSila razprav a proti Francctu Rekarju radi trajne teles-nc po* S'kodbe in Ivanu Medenu radi goljufije. — Predsednik porotnega senata bo višji sodni svetnik Mladić. Vršil* se bo tuđi razprava proti Rudolfu Oplotniku in Maksu Lampctu. Prvi priđe pied poroto, ker je ponaredil dvodinareki novec. drugi pa, ker ga je spravi] v promet Ivan Jerančič se bo zagovarjal radi golju« fije, enako Pavel Cvenkelf in Framja Prav* stova. Radi tatvinc na kolodvoru v Zalogu se bodo morali zagovtrjati Janez Jeriha, Andrej Rant in Amlrej Patemoster. Emil Čepelnik bo sedel na zatožni klopi radi tat* vine, radi tatvine dolarjev pa Tone UdiT. Nekaj slučajev še ni znanih. Tatvine in viomi se množe Ljubljana, 24. maja. Frančiška T o r e 1 i, žena železničar ja, stanujoča v Košnjakovi ulici v železniški čuvainici, je naznanila, da li ie bilo v noči od 21. na 22. t. m. ukradeno z dvorišča spodnje krilo iz barhanta, vredno 100 Din. Franc Scagnetti, posestnik in gostiln:-čar, stanujoč v Metelkovi ulici 19, je nazna-nil, da je bilo v Času od 12. do 23. t m. vlomljeno v njegovo barako v Crni vaši ter ukradeno 3000 kjj sena v skupni vred-nosti 3000 Din. Martin F r i z e 1. posestnik na Gl'ncah IX.-30, je naznanil. da mu je bilo ukradeno v pretekli noči iz zaklenje-nega kurnika na dvoriSču 6 kokosi, vrednih 440 Din. Kokoši so velike pasme. 5 je 2ra-hastih in 1 ruiava. V kurniku ie bilo še več kokoši, vendar si je tat izbral najtežje. Sled od per'a je vodila po cesti XVII. proti Trnovem. Josip Može. zastopnik tvrdke Universal. stanujoč na Krekovem trsru 10, je naznanil, da ie pustil 22. t. m. ob 5. po-poldne doma v prvem nadstropju pred pišamo kolo in se za kakih 5 minut od-stranil Medtem mu je bil ukraden s kole-sa dinamo za svetilko, vreden 300 Din. — Vilku S p o 1 i § u. treovskemu ootniku, sta-nuiočem v hotelu Soča, je odpcljal neznan storilec ob 2. ziutrai izpred kavarne Zjionc na cesti v Rožno dolino avtomobil Spoliš se ie nahajal z neko družbo v kavarni in ie pustil avtomobil brez varstva. Avtomobil so naš!; zjutra! na Rožniku pred cerkviio nepoškodovan in zaklenjen, iz česar je razvidno, da ga je nekdo odpeljal za šalo. Jožefa T. sprevodn. drž. železnice v pok. je napadel včeraj dopoMne ein Anton in ga tako hudo obdelal po glavi, da se mu je vlila kri iz nosa in u*t. Tuđi mu je zagrozil, da se bodo vsi sinovi spravili nadenj in ga ubili. Josip PodgajSek, bivši kovaf, sta-nujoč v Zeleni jami, je kot trgovski sluga antikvaritetne trgovine Vincetic" ukradel 2 starinski vazi, dalje Kristusov kip, dve le-«enl konzoli, predstavljajo?i teneko in 5© več drugih starinskih predmetov v skupni vrednosti 8690 Din. Kristusov kip in kon-w>li je Podgajšek prodal 16- t. m. v Ljubljani za 2160 Din in nato neznanokam po begnil. Francetu G r o š 1 j u, posestniku v Kucni pri Kranju je bila ukradena moška obleka, srebrna ura, SI srebrnih avstrijekih feron id 5e več malenkosti v skupni vredaoeti 1610 Din. Dne 18. t. m. je bila ukradena iz zaklenjene hiSe Antona Kozjeka v Pod-Imarjetni gori pri Straii^fu moSka obleka. vreubljan* skih gimnazij pod okriljem .Svete voj&keV Publika, ki je do zadnjega Lotička napolni* la unionsko dvoranos je bila s programom očividno zelo zadovoljna in ni štedila z aplavzom. VTečer je otvoril g. predsednik z nago« vorom, v katerem je med drugim na o-rig;» nalen način rešil pereci problem stanovanj« ske krize. Po njegovem mnenju naj bi rev* nejsi sloj i ne pili več — bogataši imajo že itak svoja stanovanja — in na i bi raje hranili denar za zidanje hiš! S tem je g. govor« nik pokazal, da sploh ne ve, za kaj ljudie, predvsem revnejši, pijo, poleg tega pa, m cenjenem listu se ie sprožilo vprašanje cen kruha v Ljubljani. SHSaM smo ?e obe strani, toda zdi se mi, da ni Je ninče rosegel v bistvo tegra pereJesa v^pra-Sania. V prvem članku trdi pisec. da !e v Liubljan? kmh slede na cene moke predraz. To je res. Take diference med ceno moke, ki znaša 4 do 4.20 Din in belemu kruhu, ki se prodaja po 5.50 Din. Še nismo imeli in je to razmerje vsekakor previsoko. V drugem č'anku se pa peki opravičujejo, da morajo kupovati moko v večiih množinah po sklenjenih kupčijah. če5. da drusače ne moreio peči vedno enakega in dobreza kruha. Pravijo tuđi. da moraio prodajal- cem radi oštre konkurence plačevtti 10, 15 ali ćelo 20 odstotkov provizije. Konćno &t je oglasila tuđi zadruga pekov za sodni okraj !;ubljansk; v L;ubl;ani. ki pravi, da peko ljubljanski peki kruh iz moke prvh ju£oslovensk;h mllnov in iz ameriike moke, ki stane še vedno 5.60 Din kr Da'ie navajajo, da izde!ujejo peki v Ljubljani štruce po enotni teli, kar na dežeM ni običajno, da so reiilski stroški v Ljublian!, kjer Ie treba plačevati tuđi ufitnino na moko, neprimerno veJji kot v drusrih kra< h in končno da \iriiva na cene kruhi tuli p»-dralitev kvasa in đrv. Po raznih informaerah in kot deln! p?»-znava'?c pekovske obrti moram omeniti na te članke sledeče: Kruh je v Liubliani r;e. drag, osobito bel. Pekom n! treba kupovati velikih množn moke, ker v Llubljmi ni krušnih tovarn, kakor na Dunaiu. v Be/ll-nu itd Moke je po primernih cenah vfdio dovolj na razpolazo. Ta izjovor ne drfi. Trditev. da monio peki piačevat! prtprrv daja!cem 10— 20od*totrio provizijo, ie 'udi prazna. Provizije naj se sploh odpravi:«. Cene kruhu bi *e potem prav lahko zniŽiU, kajt. preprodaja kruh in pecivo simo po-dražu e. Ker je pa rai.Tierje med ccnarri moke .n kruha previsoko, peki le bol) pri-tiskajo za preprodajalci. Tu tiii »clavnv-) /to, da ie kruh drag Po mojem mneniu bi bio treba odpravlti prodalo kruha do vsčh tt. jovinah z mešanim blatom in t>o ipecer-jah. kar velja tuđi za kroSnjarje in ora-njevce. Kruh in pecivo nai prodaia le peH in v to upraviieni podjetniki. to so gostilai-čari:, kavarnarji, mlekarne. delikatesne trgovine kantine itd. Odločno bi bilo «m treba zabraniti proda o kruha po trgovinah % me&anim blagom, Jpecerijah >n branjerijah m to že iz zdravstvenih ozlrov. kajt! tam, kjer se prodaja milo. petrolel. olie ;td-, M se kruh ne $mel prodajati. UsUnavl uti mestno pekarno ali ćelo privabiti prodilalce kruha z dežele, bi pa ne kazalo. ke>r bi *• kruh s tem najbrž prav nić ne pocenil. Po-klicane oblasti na] to zadevo temeljito prouče in ukrenejo vse potrebno, da st vprašanje cen kruha v Ljubljani obolestran-sko, to je za pekovske mojstre in za konzumente pravilno in pravično reži. — Pri. jatelj pekov in konzumentov. Cankarjev spomenik na Vrhniki Le malemu delu naše javnosti ie znano, da obstoia ter tiho in marljivo deluje že 11. leto odbor za zgradbo spomenika Ivanu 3ankar-ju na Vrhniki. Svoj© de!o !e razSi-ril tuđi med Slovence v Ameriki. ki so se radevolie odzvalj in nam nudili svojo po-moč. Pred kratkim so nam poslali iz De-troita po z. Antonu Jurci 540 dolaffjev, kar je precej pomnožilo naš sklad. Iskrena iim hvala! Ta njihova plemenita eesta nam daje upan'e. da se bo tuđi naše Sudstvo !>dzvalo in nam priskočilo na pomoč četudi e malimi znesk^ — vsak po svoji moči. Prispevki naj se po$lie!o čim prei na g. Tranc Turca. Kmetska posoiiln;ca, Vrhnflca Odbor je namreč na Želio američkih ?!ovencev skieni! odkriti spomenik prihod-nje leto v Juliju, ko poseti staro domovino več tisoč ameriških Slovencev. Njihova želja !e tuđi, da naj stoji spomenik v njegovem roistnem kraiu v Dolini Sentflorianski. Tako bo dana prilika vsakemu. ki priđe poredat spomenik, v'deti tuđi kraie, o ka-ferih *e Cankar pT^a! in ki so mu bili ne-usahlliv v;r niecovih de! Ko bo§ videl sa-niavi Močilnik. enasto Jiolo ood mostom. ?o!obico sv. Troifco. Alešovo domalijo, Retainovo itd.. bo5 !ažie razumel našega pisatelja Odbor je v posesti najlepSeza prostora, ?agotovl:en mu je kamen za podstavek in 'rđi zb;rk?> ;e že precf:tna. Ker oa hočemo postavit' Cankar;u lep :n dostoien spomenik, kar bo seveda rvezano z velikimi $tro-^ki. apeliramo ponovno na na$o javnost, na^ nam pr:skoj: na nomoč. Obenem pros'-mr> za nakazila zneskov. ki so v tem ali nnem kraiu nabrani v ta namen. Delaimo ;n pokažimo, da smo vredni sinovi naroda, iz katerej:a ie l?s"el ^vetovno znan!, nedo-segljivi ve'ikan. na$ Tvan Cankar! Repertoir Narođnega gledališča ▼ Ljubljani Drama: Začetek ob 20. Sobota. 25.: Dobri vojak Svc|k. Liu&Ju nrt4- itava pri ra:ž. cenah Uveo. Nedelja. 26.: Taeođor & Ome. Uud&ka predstava pri *niž. cenah Izveti. Poe«4el)«k. 27.: lp-a tjubczai jo sorti A. Torek. 2*..: 2«prto. -----------*----------- »Dobri voiak Svalk«. Za w>txxno t>redst«vo vdaozafi*mo v» ljubitelje t« sitnc>«(idM ta doterod-ui-n« Ce> urj«v« kr€«ci}«. d« bo ta pfe4sttv« po vm] prifctt posl«4nja v te4 »etent. Cen« *o mzke V«tot*»c« 5« dobe pri dtt*vni blagajni v oc*ri to tvtltr v drami. N«4«Ua v draai. Zvxlct ob cemih s« »-M>vi smehapole« in velegabavna komedij* »The-odof 4 Comc-o Glavrn« !«nsJc« vlor" '»r> t* Nahlocka. nj«nega :?redn>> K«đa$teia mol* p« S. C«sar. Ccmpartijo sa«topatt g. Kr«W in 2*- lesn«:. V ©«takh \-k>«ab ler«4o: M«dv«ubezai ib $.rwu« tt ibonma A. V sredo p©«ov:tev priljubljen« ifpt »Pegiot mo}«sa srca« % gospo šarVtevo v ni*lWa, »Piskač m »ne](«. Pte<1*t*v« »Petice« bo v »redo. 20 t. m., premijera Ou!do- ve drajn« pa v toboto, 1 luniji. Ptcmijcri be prisostvcval Mtn »vtoldo«Un!. Mahl«r. AdapMto !z 5. timonite. ^kerjanc. P!etaJ motiv (prvo irvaianje) Rameau. Koncert za klivir. Pou!enc, ZamoTika rapsodija :n Sai«t-Sien*. ti' valalu karneval. Notena teh %kl»4b i« ai KiLa v Ljubljani kvajaaa Precratn )« Ja4to pe»tr« H-hrta t*T o*»ett tnnoeo otn^tulike^t ui'»Vi. Vsiopflice v Matiini knrga^roJ. Spert — Sekcija Z N S. (Aluibena). Delegira-jo •« k tekmam dne 26. maja na Ighitu Ilirije ob 830 Grafika : Natakar g. KM*n: ob 10.30 Ilirija Jun. : Herm#« jun. g. Der-£aj; ob 16 Ilirija : Slovao (45*) g. Cimerman; ob 17 Prim p. Scbne^iler. Na i«ril?u Primorja ofc l^>30 Primorj« jun. : Jadran jun e Miklav'K^; ob 15.30 Krakovo rez. : Svoboda r«. ff. C»erny; ob 17 Krakovo : Svoboda g. Peva-IHc Dne 90 maja 19W na tgriWu Primorja ob 1530 Slavija rez. : Reka m. g. Luk#»-iiC; ob 17 Slavlja : Reka g. Deriaj. Ponovno **» opoiarjajo v«i »aveznl In pod»av?zni iodniki, da tmejo voditi umo one tekm<», h katerim jib delegira »e4cdja. — 8. K. Ilirija (ij tajaiftva). Daoei sve-ter ob pol deveti uri se vrli v damskem talonu kavarne Emona aertanek plenarnet;^ odbora in odbora ta elavnostoo otvoritev kopalilča Navxo«no«t vaeb gg. odbornikov je radi nedeljtke «lavnottne otvoritre ko-pali&ča nujno potrebna. — Tajnik. — S. K. Ilirija (lea«ka tekrifa). Jutri popoMne o>b 18. uri vaien »ettanek v klubovi aobi kavarne Evropa Cdelefcba je za vse fgralke strogo obresaa. Načelnik Mk-čije. ________ Nltta %€ razumela. _ V vsaki rodbini bi mortla biti samo ena zUva. — Rcs je, jaz sem moral včerai kupiti svoji ženi In svojim štifim hčer-kam klobuke. v ftoii. — Povej mi. Janezek, ktteri žival ie človeku najbližja. — Ne vem. ali bi smel to povedatl, gospod učitelj. — Kar povej. — Bolha, gospod učitelj. Stev »SEOVENSK1 N A R O Dc dne 24. maja 1929. Strm 3 ■ Pozor! Naisrecnozahtevo. Pozor! P. n. občtastvu, fci v*Ied velikeji n«v*)t ni prišlo na vrsto, &mo morali predstavljam« filma hEROTIKON" ^ za daaes po4«tifeti. Tcxia to i« w73O KWO 'UUBUANSKI DVOR.. Dnevne vesti. — Imenovani« državnih pravdnikov po | nov era zakonu. S Kralieviti ukazons z dno 30 aprila so imenoviai za vi* državnega prkvdnika v Ljubljan jr. M" ' ■' Orasselli. Za njegovega namestnika dr. Aveust TAun. da, za državnega pravnika v Llubljani dr. Robert Ogoreutz, za njezove namestnike Vilko Lavrenćič, dr. LeopoM Mastnak in dr. Julii Fellacher, ta d-žavneza pravdni. ka v Mariboru dr. Ivan Jančič. za njegove namestnike dr. Ivan Hoink. dr Matko Zor-jan in Franc Sever, za ilržavncssa pnvć-nika v Celju dr. JoSko Požar, za niesovcga namestnika dr. Davorin Rus in dr. Albin Juhart za državneea pravilnika v Ncvem mestu Gustav Barle, 22 p*egovcs:i namest-nika pa Fran Kovač. — Prol. dr. Murko v Berlinu. Berlinska univerza ie povabila vseuči i^ksiia profe-sorja na Karlovi univerzi v Praši dr. M. Murka v Berlin, "kler no ime! začetkom Jtmiia predavanje. — jugoslovenskf novijarli v Oiomucu. Včera] opoldne je priipclo iz Prase v Oio mu 11 jugoslovenskiri slušateliev visok© politične in novinarske S^!*. Danss so se odpeljali v Brno. — Komisije za oceno samoupravnih uradnjkov. Notranji minijter je poslal vseT. oblastnim komisarjem okrcžn;:o. v kateii jim naroča, naj imenujeia pos;bie komisije, ki bodo ocenile samauprnvno uradn:5tvo dotične oblasti. — Razplsana Inženjerska služba. K> manda osiješke divizijske oblasti potrebuje gradbeneza inženjeria. Na to mesto lahko kandidirajo naši državljani z diDlomo do-mače ali inozemske visoke Sole ali univ'.r-ze. s strokovno prakso v državni ali privatni službi. Prošnje je treba poslati komandi do 15. junija. — Konferenca Zbornlc za TOI \z ćele države. V nedeljo 26. in ponedeliek 21. t m. se bo vršila v Novem Sadu konferenca vseh naših zbornic za TOI. Na dnevnem redu so referati 0 sedanjem pravcu zuna-nje trgovinske politike v 3iednii Evropi, 0 Industrijski in avtonomni carinski tarifi (referent zastopnik ljubljanske zbornice), kmetiistvu in carinski tarifi, obrtništvu in avtonomni carinski tarifi, o nače.u naksi-malnih ugodnosti, 0 železniški tarifni politiki, o naši pomorski politiki in o rfčn! tarifni politiki. — Nove In stare vflgaHce. Ker *o prišle v promet nove vrste vžigali: ki jih je v Skatlici okrog 40, opozarja uprava državnih monopolov občimtvj. da lahko za-hteva v prodaji na drob no tuđi stare vži-galice, ki jih je v škatlic; i>5 do fi5. — Smrt ugledne primorske rojakinje. V Tomalu je preminuisi 22 t m. ga. Ama-lija Č e r n e, velepose>tnic.i in vdova po stotniku. Pokojna je bila znani in priljubljena daleč naokrog. Njen oče je bil 30 'et državni in deželni posinnec. B<-d: ji lahka zemlja! — Šolstvo v ljubljanski oblasti. Po oficijelnih statističnih podatkih Je bilo dne 30. tuni ja 192« v ljubi"anski oblast? Javnih 445, zasebnih 9, skupa! 454 osnovnih Sol. Otro-sTcih vrtcev je bilo javnih 8 in zasebna 2. Vse Sole so imele 1621 razredov, učilnic pa 1296. Učnih oseb je bilo moških 705, ženskih 1220, skupai 1925. Šoloobveznih je bilo 35.1*2 dečkov. 34.441 deklic. skupaj fi9 tisoč 623 otrok. Šoloobiskujočih je bilo 32 tisoč 561 dečkov. 32.135 deklic. skupai 64 tisoč 696 otrok. — PoStna hranilnica, podruinira t Ljubljani eprejema od 22. maja do 22. junija t. 1. vpiae delnic in vplačila prvih obrokov novou8tanovljene Privilegirane agrarne banke. — Legitimiranje flanor in »Tojcev OUZD. Dogaja Re, da prihajajo nekateri člani in njih evojci v ordinacijo k zdravni-kom Okrožnega urada za zavarovanje de-lavcev brez legitimacij, s katerimi bi mogli dokazati svojo identitete Hstovetnost). Zato s© Člani in njih svoje i tem potom opo-zarjajo, da morajo k vsaki ordinaciji pri-nesti eeboj poleer rredpisanih uradnih li-stin tuđi Se osebno legitimacijo, n. pr. de-lavsko knjižico, legitimacijo društev g foto-graiijo itd. Kdor priđe brez Uke legitimacije v ordinacijo, ne bo Bprejet _ Velik« udeleiba trrdk na Iju bi ja n-•kem relesejmu. Letolnji ljubljanski vele-«ejem, ki se vrši od 30. maja do 9. junija je tako zaseden, da bo več tvrdk, katerim ni bilo mogoče dodeliti prostora v rasstav-nih zgradbah, razetavilo svoja proizvode pod solnčniki na prostem- — R&ir jam?i, tako za kakovat in prvovrstnost lesa, kakor tu-dj za kakovoet izvrfbe vsakega po«ajnez- nega kosa. Isti mojstri nameravajo z oeka-terimi ljubljanskimi mizarji aranlirati »ko-zJ vse leto aa prostorih ljubljanskega vele-sejma stalno raz*tavo za mizareke izdelke, na kar javnost še posebej opozarjamo. Vaak razstavljalec nudi v6akomur brezplaien proračun, brezplačne nacrte in vse tostvar-ne informacije in pojasnila. Zlasti tujci oaj «e prepričajo, da pri na« mizarski izdelki najmanje ne zaostajajo za onimi tujih tvrdk v kakovosti, cene naših izdelkov p« so v vsakem pogledu več kot konkurentne. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, toplo veme in da utegnemo dobiti nevilue. Včeni je bilo ro vseh krajih naše države boli ali inanj oblačno. Maksimalna tempsratura ie znašala v Splitu 28, v Beogradu ia Skoplju 25. v Zazrebu in Sarajevu 24, v Liu&Iian: in Mariboru 22 stopinj. Davi je kaial barometer v Ljubljani 761.4 mm, temperatura je zna-šala 13 stopinj. Baromete počasi Dada, kar piiča, da ostane vreme nestanoviino. — Smrtna kosa. V sredo je nenadoma preminula v Ljubljani ga. Vera Pozzetto roj. Hribar. Danes dopoldne so položili njene zemske ostanke v rodbinsko grobnico pri Sv. Križu. Blag ji spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalie! — Justifikacija hajduka Branko ta. Kakor smo že poročali, je bil včeraj ^jutraj v Somboru justificiran hajduk Žarko Bran-kov. Po prečitanju obsodbe v zaprti dvorani, v katero ni60 imeli dostopa niti novi-narji, so hajduka odpeljali v celico, kjer so mu eneli okove. Brankov je Želei, naj ne puste nikogar k njemu in je naročil dobro kosilo. Popoldne se je pa premislil in je eprejel novinarje in znance. Vprašal jih je najprej, če na dvori^ču prebivalstvo res jo-če za njim. Nato je povedal, da je bil leta 1926 delavec v tovarni za čevlje v Novi vaši pri Zagrebu. Tedaj so ga aretirali in ga obdolžili raznih raibojništev. Glavna priča je bil neki PaČetić, ki je bil njegov sovraž-nik. Imel je tuđi ljubico Anko, ki jo je pa zapusti], ker je pričevala proti njemu. Svojemu zagovorniku je rekel, da bi rad umri na kak drug način, ker ga boli, da bodo ljudje kazali s prstom na njegovo mater« ki ni kriva. Veo noč je bedel ter malo pu-iil in jedel. Zjutraj je napisal veS pišem ter od kl on il po set novinar je vt češ, da mora napisati še nekaj pi«em. Od matere se je poslovil moško z besedami: Ne jokaj. Pomiri se. Umreti se mora! Nato je govoril z državnim pravdnikom. Postajal je vedno bolj zmešan in govoril je zelo zmedeno. Zadnji trenutek se je dal spovedati in točno ob 5. uri je bil izrocen krvniku po običajnih formalnoetih. Cez 9 minut je zđrav-nik ugotovil smrt. Krvnik je vrgel roka viče pred sodni senat rekoč: Pravici je zado-ščeno! Justifikacijo je gledalo nad 10oO radovednežev. Nav^oč je bil tuđi lOletni sin Stanka Jelašića, ki ga je Brankov umoril. — Zagonetno truplo ▼ Muri Oblastem v Cekovcu bo pred dnevi javili, da je Mura naplavila pri Poturnu truplo neznane mladenke. Komisija je ugotovila, da je utop-Ijenka iz boljše družine. Ima bubi frizuro in skrbno negovane nohte. Stara je okoli 17 let. Na truplu ni bilo opaziti nobenih znakov nasilja. Naplavljenka je imela okoli vratu zlato verižico z dvema medaljonom«. En medaljon je ziat, v drugem je pa srebrn angel z napisom Marija Prost. Iz tega je sklepati, da je utopijenka iz Gorejega Prekmurja ali iz Štajerske. Gre najfori za zločin posilstva. Zločinec je nesrečnico vrgel živo v reko. — Epilog teikega ilofina. Koncem ja-nuarja je neki kmet iz okolice Odre pri Zagrebu naiel na cesti ženski robec. V okolici je bil sneg močno razhojen. Kmetu se je zdelo to sumljivo in je 6 palico brskal po snegu ter našel pod njim Zofijo Horva-tić že mrtvo. Orožniki eo aretirali Rudolfa Kranjčeca in Dragotina Zainka, ki sta stanovala pri umorjeni starki. Horvatićeva te je s KranjČecem doma sprla. Ker jo je delavec napadel s sekiro, je odšla v Odro, da bi ga naznanila orožnikom. Delavca sta šla za njo ter jo napadla s kolom. Ko je padla, sta jo se obdelovala t nogami. Starka je kmalu umrla. Morilca gta jo zakopala v eneg in zbelala. Komisija je ugotovila da je Horvatićeva umrla zaradi težkih telet-nih poškodb. Zainko je bil obsojen na 3 leta, Kranjčec pa na 4 leta ječe. _ Sleparski filmski režiser. Neki Franc LediĆ je otvori] v Novem Sadu »filmski studio< pod imenom >Jadran filme. Zagreb-ški trgovec Tritano je dal Led i ću tilnuki aparat na preizkušnjo, LediĆ je obijubi 1, oc4iniHl, nestrpoi v svoji Ij-ubez-ni, jutri k preraiieri. Listezn ii Nibesonint ? »no in v$a Uubo*axrmo5.t vajn bo v aae;u zmrsnils. Predstave oh 4, Hl.. H«.. 9. Na sf\Hdenie! Tel. 2730. Klao »LJubUtatk] dvor«. Iz Celja —c Oljsko meMae gledsJii^e. Vso re!j-«ko javnost opoztrjamo, da je ta obe ope* retni predstavi, e katerims gostuje v re-deljo dne 26. maja mari bor tko Nsrodno gledalište v našem Mestnem gledalištu, še dovolj vstopnic na razpolago. Vttopaice te dobe v predprodaji v knjigarni OoriČar & Leskovšek. Popoldne ob 16. uri bodo vpri-iorili opereto >Grof Luksemburllcic, zve-Čer ob 20. uri pa »Poljsko kric. —c Ne«ma lekanllka slviba. Od sobote 25. maja do petka 81. majt ima ▼ Celju dežurno ltkarniiko alnibo Mama »Pri krilu« ns GaakariOTi eMfti. —c Pe4ttsl«t e«ljsk«gs S*s*U ▼ Ttfri*. V oedeljo popoldne priredi tukajinji Sokol pesizlet v Petrov?«, lq>r s« vrij ob 15. uri javni nftstop bi dwiWu trfOfea ia gottil-niearja VodenDcav Ođbod ob 1S. uri izpred telovadaice mettne osoevne lole tkozi park. —c Uredni ebtni ibor SK Celja, se Trti dne 5. junija zvečer v klubski sobi >Hot«la Evrope< t iledecim dnevnim redom: Spre-memba pravil. proračun, volitev novega odbora. Clani, ki nišo ie poravnali članarine za tekoče leto, na občni zbor nimajo pri-stopa. —c Lerei. včlanjeni pri podružnici ^LD v Celju, ki eo plaćali članarino za leto 1928 in 1929, a ne dobivajo redno >Lovcact %e poiivljijo, da javijo oemudom* r>xl^»Ani podruioiei kedaj, pri k« ter em poitn^ci u rad u m pod katero tt*- vilko »o deaair «!• dali- Valno je tuđi, kam *o deoar od^*-UU, ali po poloinici Slovra*kega lov^kf^đ druitva Ljubljana ▼ Ljubljmoo, ali aa Podružnico Ljubljanske kreditne bsak# M»m-bor, kjer im* mariborski Sekciju Slov^u-skega loTskegs društva svoj rafun Vedu« pritožbe, da se list ne dotUvlja redao, Uo-Čemo za vse titupoo otpraviti - Po-irua-nica slov. lovskegs drultva Cei)«. V Maski nosijo prapor sebičnosti in tiranstra. — StaHsce zmkrk-njenega samca. — Nasvet 20 letne. 43 Kako dobro srce imato nekiteri gospod-je, k, brez usmilicnja teptalo vse, kar je blagega, a 2na?o še vedno tako lepo, ćetudi brezmiselno, pomilovati »ubose sa*ničicc!< Naj bodo prepričani, da pa5 nišo uboze, ker so zamudile zapustiti samski stan, Čerav-no se morda nekatere žaloste, ker mso mogle okusiti vseh razočaran], ki Jim Jih prinese zakon. Nasprotno. kamorkoli se ozro raste njihovo zadovoljstvo, da si ne grene še bolj kratke živlienske dobe radi njih, ki nosilo prapor sebičnosti in tiran-stva. O kaki brezskrbnosti onih žen. katerim se uresničtjo »sanje o lastnem osrnjišču« pač ni govora, ker imaio samo z željo, da ohra-nijo svetost domačega oznMSča možu in sebi tako, kot :e to najbolje mogoče in kot s1 so v »sanjah« predstavljale, toliko skrbi in truda, da daleko prekala to trud in skrb! rroža, ki jih ima s svojim pokličem. Da ustvarja zakon već sovraštva kot Ijubezni, ni res. Če se združita dva, ki se ljubita in poznata, se ni treba bati sovra-štva, katero se pa kmalu pojavi pri tiu-deh stopajočih v zakon brez spoznanja. da zakon ne prenaša samo pravic materijalnih dobrin brez žrtev, temveč tuđi marsikatero neprijetnost, odrekanie in muke. katere oba z združenimi "nočmi lahko oreneseta. Seveda se morata prej poznati vsaj neka! časa, da se ublaži tuđi morda preveč raz-lično mišl.'enje ter se pr:b!ižata drug dru-gemu s tem, da prevzameta bolile misi? ne glede na to, čezave so. Da nimajo vedno moJki prav, se jasno vidi iz živllenja. Mo-5ki se kaj radi sklicu.ejo na »blažen srednji vek«, ko je bilo toliko srečneiše rodbinsko življenje, ne upoštevaio pa, da ni bilo vse tako sijajno in Je žal vse ono. kar morda teži sedai že tuđi može, ležalo na potepta-ni in brezpravni ženi. Moški so bili gotovo svobodnejši v vseh ozirih, oni so lahko de-lali in so delali ženam krivico, a da bi bMo ženam dovoljeno zahtevati enake pravice, se jim je zdelo nezaslišano. Tuđi današnjim možem Še ne gre v glavo, da se Je žena osvobodila poniževalnih in nečloveških spon ter jo smatralo s*e vedno za svoio sužnjo. Ženske baje žele samo, da W mo$ki »pi-hali na njih razvneta sreac. V oreteklosti so morda to zahtevale, saJ nišo imele Jru-gam dostopa, a sedaj, ko so iim kot moškim tovarišem odprta pota k najvišii izobrazbi, seda\ ko so se mnore že kulturno visoko dvignils je naravno, da so take trditve od-več. Vsako človeiko bitje zshteva nežno-sti in Ijubezni ne glede na »pol. Res je pa tuđi, da rivno rnoiki zanteva od žene več nežnosti, kot jo nudi sam in da so mnogi moški pravi divjaki, ker nežnosti sploh ns peznajo. Ni treba prej vsega prebresti. predno se stopi v zakon. Lahko, da koca to izuči, a it bolj verjetno ie, da mnose potubi, da izidejo iz življenskega vrtinca — kiterega glava pač ni zakon — toli oblateni. da te ne morejo dvigniti, in vedno ilčeio naslad. katerih jim nobena zdrava in poštena žena v zakonu dati ne bo mogla. »Ženskim je iivl'enska maksima teles-no izživljanje.€ Ce je temu tako. se je treba vprašati, ali zahafajo žene v Itevilne javne niše in zakaj Jih Je potreba roliko pole? dvomljivih lokalov? In Če žena daruje svetu novo človeiko bitje. če mora prestati bolečine, ki bi iih ne prestal tako potrpežljivo noben mosici; ie to seveda »najčistejii egolzem. — 5. T. 44 Akoravno ljubim samsko življenje bolj kakor samega sebe. vendar bi se takoj po-ročil, samo če bi našel mladenko z v&aj približno tako dobrimi lastnostmi. kakor si jih Evine hčerke same pripisujeio bal v tej anketi. Neko »ljubljansko dekle« j© vsem moškim napovedalo vojsko, tako Je boJevito. Vse bi rada »varala« na vsakem koraku. Eto, vidite, moje sladke dobre dairice. ta-kaj se mi, »bogovi!« ne ženimo! — Jovo. 45 Kakor že mnogo mojih sovrstnic. tako tuđi jaz želim povedati svoje mnenje o že-nitvi. Stara sem komaj 20 let, pa £e to-vražim moške, katerim ženska ni drugega, nego objekt naslade in zabave. Da se ne bi nikdar poročila tega ne smem misliti ker preveč ljubim otročičke in se nočem odreći vzvišenemu poslanstvu žene-matere. Toda v tem slučaju vzamem moškega, ki bo 10 ali 15 let stareiši od mene. imeti mora stalno službo s takim zas!užko-n, da lahko preživlja svojo družino. Liubezni s! ne želim, ker I'ubezen gre skozi želodec. Danes igra glavno vlogn na svetu denar. Denar :e sveta vladar. Za denar si lahko kupiš tuđi moža. Zato svetujem vsem, ki razmišljate o ženitvi, ravnajte se po mojih navodilih in videli boste, da imam prav, čeprav sem še tako mlsda. — A n Č k a. Ljtibljansfcega Sokola Javna telovadba bo v nedetto 2«. t. m. ob H4. pop. ni kttiem telovidiiču pod Tivohjem. Po telovadbi etve-rćtev otroskes» isrjSča. Sv Vadav poveljntk austrijske armade O Sv. Vadavii doslej še nikjcr ni bilo rečeno, da se je ude!€žil tuđi s^e-tovne vojne in sicer kot poveljnik ene av"str:jskiJri armad. O te*m vedo samo bivši češki vojni ujetnile: v Ufi. V za-uralsikem mestu Ufi je bilo interniranih mnogo ujetih Cehov. Njihov prijatelj je bi! on-dotni šfcof .\ndrej, velik slovano-f I. Začetkom 1. 1917, ko se je ruska re-Volucijonarna vojska na fronti bratila z Nemci, so se irjeti Ćehi bratili v Ufi z ruslkimi vo]a«ki. Priredili so svečanost, na kateri ie ;zrekel Skof AndreJ zdra-vico čeSkemu kralju Sv. Vaclavu. To Da ni bilo po volji revoluojonarnetmu vooaš&erou odboru v Ufi, ki ie nastopjl proti škofu Andrem na seji jrubernij-skesa odbora javnih organi zaci j in ob« jav^l v listu >Vpercd« (Naprej) d»ne 7. 4. 1917 članek, glaseč se: »Za!vtopnilci vojaSke organizacije so sporočili predsednižtvu, da so se ruski vojaki ob asistenci Skofa Andreja bratili s češkimi tijetnifci i«n da je Skof Am-dtej proslavlja! princa Vaciava kot bo-dočeka češkeca kralaa. Princ Vaclav je zdai pove1jm(k ene avstrijskih anmad. Voiaška organizacija je sklenila, da škof brez mepe vednosti ne sme zaha-jati v vojašnšee. Predsediritvo girber-ni'jškega odbora je ta sklep odobrilo.« Avtoriem te famozne odretlbe je bilo treba na dofeo in Široko razlaca^ti* da ie bil Sv. Vaclav miroljufeen mož, da je umri že pred 1000 I«iti, da se proti Rusiji nifcoli n boril, marveč da Živi samo kot svetnifle v sroih češkega naroda. Prefresljiva rodbinska tragedija Iz Amerike tx>ročajo o grozna tra-gedii^i rodbine Petra Thomasa v Pila* delfiji. Zdi se, da zre za Čkn nenadoma ziblaunele^a moia. Thomas je zvedel, da ga sevsedje obreku.iejo, če§, da ima ljubavno razimerje z drugo in da svojo rodbino zanemarga. To ga >e tako raz-ieziilo. da je sklen 1 umoriti vso rodbino ln izvršiti samomor. Svojemu pastorku je naročil. naj ne hod: v 5o!o, toda de-čok se >e k sreči &poabiico m ustreliil vse tri otroke. Potom je odSe! v bolnrico, kjer je ležala nleigova žena že dva meseca. Stopi je k postelji, objel ženo in jo ustrelil tri-krat v i>rsa. Nesreina žena je bila takoj mrtva. Končno si je nastavil revolver na prsa m se dvakrat ustrelil. Ker je bal že ćelo rizburjen, se ni dobro zadel in zdravniki menijo, da bo okre-val. Thomasov pastork Pred se je vrm»il :z sole in našel ustreljene otroke v po-steljah. Thomas se je za hip zavedel in iaiavil, da je ustrdil otroke, ker se je bal družintskega Skandala in ker so mu delali hude preglavice. 2eno Je usrtrelil, ker jo je zelo I>ubi1. Zdi se, da je Thomas sploh abnormalen. Zetia ga je nedavno obd-olžila, da ie lazil za njeno 18 letno hčerko JuMo, ki je morali ZfreŽati z dotnt. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD« dne 24. maja 1929. Stev 1 16 cAugusf Jttanche; *" "* 41 SVa valovih strasti Jioman Beli Medved ie uanolknil in se obr-nil v drugo stran. Zelo močni ljudje so navadlno zelo plahi in ne jx>kažejo drugim svoje ginjenosti. Sramu jetio* se te lastnosti, dasi jim dela čast. — To me zelo veseli in tuđi moj oče bo vesel, da se čuti te zdaj sreonej-šega, — je dejal Carrtbon. — Alh, za petnaijst tisoč se bo pa že dobilo kaj 'poštenega, tiagrobni spomenik bo lepši od mnogih drugih... da, ćelo lepši od marsiikaterega aristokrat sik-esra. — Tristo vrajjov, Armandek! — je vzkliiknil Simon in stisnil Armandu obe roki, — itmel bom tuđi vence za nov spomenik revolucije ... Tada kam se ti tako mudi? — Pozno je že ionaria. ki ie pred leti ne-kega dne od&el na borzo in se vrnil kot šofer a\Ttotaksija. Tzgub 1 ie s šj>ckula-cMami \ise svoje premoženje. Znameniti nebotičnik VVooluoorth ie že moral ođsto-piti svojo slavo monu-mentalmemu delu moderne ameriške arhitekture, osrromemu poslopju Bell Teleplion. Ogromen je tuđi newyorški magistrat, ohstoječ iz 15 poslopij. Tu so se vrš'le že od nekda i vse po-menvbnejše svečanost;, od Perrvjeve zrnate na Eriiskem jezeru 1. 1S12 do triumfalnega spreiema letalca Lirrd-beruha. Ulica hotelov 42 nd Street, hotel Pennsyljvania ima 2200 sob s kopalni-cami invsemi pritiklinami. kar jih ra-bijo gostie. Nasproti je kolodvor penn-sylvaroske železnice. ki tvori cei okraj mesta in je spojen z dvema predoroma z New Jerseyem. Stroški za ta kolodvor so znašali 100 milijonov dolarjev. Ljudska knjižnica ima 2 milijona knjig. Kolumbov spomenik stoji na trgu. kamor vod: V. aven-ue, kjer ie sedež ame- rišfve aristokracije. Znamenita ;e tuđi Bela cesta, k; tone zvečer v nK>r;.u lučić. Tu je sedež gledališč. kinemato-zrafov in svetlobne reklame. Kako diven b; bil večer v tej ulici, je vrklikn 1 nekoč Chesterton. če bi ne znali brati in če hi ne vedeli. da pomeni iareči reklama novo zoh"-> pasto ali novo pipo. Nafbolpse, naftraineise. zato u tajcenefšel Anglijo zalije morje? Fran^u^ku an^ie^kj n: iiem.ski listi se pečujo z nekim Jo^efom WeiNs.cn-berserjem, ki je začel izdajati \ Berlinu svoj list, v katerem bo baje razprav-ljal o verskjh, zdravst\enih >n stKiial-nih problemih. Toda že u\odnik priča. da je list namenjen spiritizniu in vede-ževanju Bajc je diktiral uvodnik duh železnega kancelarja Bivnvircku. VVeissenberiier ne po^e, je-li govonl Bisniarckov duh Ž njim neposredno. Angliji, Franciji, Bels:ii in Amenki na-poveduje Bismarckov duh strahmite poplave. 25. t. m. \zzmc haje \ sa .\112liia pod morjem. Nastane strahovit potres m An^Iija se pogrezne \ morje. istočaMiu zadeneio katastrofalne poplave Irsko, Franciju, Belgijo in Amcriko. Tuđi Nemčiji se obetajo slabi čaši. V enem večjih neniških me>t bo razsajata v in-niju strahovita kujja, ki bo zahte\aU samo v dotienem mestu 17.000 človeš-kih žrtev. Na dru^i stran.i se pa Nemci lahko tolažijo, kajti Nemčija l>o bajc kmalu nehala plače\ati reparacije. 25. avgusta krene baie poljska \ojska s Francozi proti nemški meji. l)o pr\ e bitke priđe 22 .septembra in Nemci bodo zmagali. Kaj ie slabo? — Mamica, kam ureiio živali po smrti? — Ek>bre v nebesa, hudo-bne pa v muzei. JAZ ANA CILAG ; s svojimi 185 cm dolgimi» divnimi lasmi, sem te dobila z uporabo pomade, ki sem jo sama iznašla. Ona je priznano kot edino sredstvo proti izpa* danju, v pomoć razvitka gostih las in za okrepi« tev las. Pomore gospem, gospodom in deci za rast go» stih in jakih las in daje že po kratki uporabi prirođen sijaj in obvaruje prerane osivelosti do visoke starosti. ČILAG POMADA odpravi prh« ljaj v teku 48 ur. Niti eno sredstvo ne vsebuje toliko hranilnih snovi za lase kot CILAG POMADA, ki je po vsej pravici dobila svetovni sloves, ker dosezajo gospodje in gospe že po uporabi prve steklenice najboljši uspeh, ker prestane iz* padanje las docela že po par dneh. ter se poka» zuje nov porast. Ta uspeh prikazuje moj KMetni jubilej in milijoni zahvalnih pišem, ki sem jih pre» jela iz vseh delov sveta. Cena velikemu lončku Čilagspomade 60 Din, a dvojnate-mu 90 Din. K vsakemu lončku je potrebno: 1 steklenica Spe* cialsShampoo (za 20 pranj glave). 25 Din, poštnina posebej. — Razpošilja se proti povzetju ali predplačilu iz tvornice za SHS. Naslovite svoje naročilo točno na „flURORA". Sekt 42, Novi Sad Željeznička 38. Prodajalce in zastopnike sprejemamo za vsa mesta. KDOR Of' A3UJE. TA NAPREDUJE? Krebanje v državni razredni leterifl Dne 21. t. ni. so bile naslednje Dri nas Jviipl.iene srečke izžrebane: Din SO.OOO *t. lOS.SVS Din 2000— je zadela št, 96.844. Din 50a.— štev. 7571, 7574, 7596, 7617, 7655, 7656. 8155, 8177, 8179, 10.843, 10.907. 10.957, 10.974, 14.126, 17.920, 17.930, 20.005, 20.043, 20.080, 20.113, 20.150, 20.192, 22.007, 30.920, 30.924, 34.604, 34.634, 34.650, 34.659, 34.670, 40.535, 40.536, 40.575, 46.042, 46.051, 46.144, 53.493, 58347, 70285, 70303, 70.328, 70.345, 70380, 74.684, 84.510, 84.629, 84.655, 84.659, 84.678, 84.681, 84.690, 84.695, 91.702, 91.759, 91.779, 91.786, 96.831, 96.851, 96.858, 96.868, 97 370, 97.392, 97.418, 97.425, 99.711, 99.743, 99.780, 99.801, 99.831, 99.882, 107.931, 107.934. 107.975. 107.992, 108.110, 108.195, 109.711, 109.721, 109.729, 109.785, 109.884, 109.897, 115.608, 115.643. 115.666. 120.155, 120210, 120.217, 120238, 123.569, 123.572, 123.584, 123.588, 123.600, 123.833, 123.884, 123.910, 123.966, 123.967. Vsem onim igrralcem, katerim so bile sreSke izžreban« po Din 500.—, borno srečike zamenđali za Se neizžrebane. če nam izžrejbane takoj pošljejo, tako da bodo modi tiadaljevati turanje na visoke dobitke. SreSke se tuđi lahko zamenjajo pri r>odružnici uprave »Jutrac v Mariboru ter v Celju. Zamejavali borno seveda laTiko samo toliko časa, dolder bo kaj neizŽTebatiih srečk na ranx>1ago. Žrebanje bo trajalo en mesec. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z.9 Ljubljana,, St* Petra cesta 19. >«Afaft o£fasf< Vsaka besedo 5O pmr. Plača se lahko tiutt v snamkah. Za odgovor znamkot - Na vpraianja brez znamko trn ^m^ od&ovariamo* - Najmani& ogta* Dim S*-* —1» v ajenca za pilarsko obrt iščem. Ivan Fi- gar, p-ilarski mojster, Ljubljana, Vošnjakova ul. 6. 109S Ženitoa ponudba Sem 36 let star, sostilnJčar na Ceškosdovaškem, vdovec brez otrok, doma iz Primorskeza, knaim nekaj premoženja. pa bi se ra*! vrni! v Juzoslavijo ter se oženil z vdovo ali pa starejšo eosi>odič-no, fci ima svojo gostikiico. Po-nudbe s sliko, katero vračam ali pa zameti*3ara takoj. na naslov, ki sa pov© »prava »Slov. Naroda«. 1093 Razprodaja pod roko rarnega pohištva, slitk in okvirjev, kuh. kredence in razne kuh. poso-de, salonska starinska ura, zlata moška ura z zlato veriiaco. s« viši v poaedellek, 27. maja ob treb popoldne v Ljubljani, Streliška ulica stev. 8. 1100 Čevljar. pomoćnika Sfri€j.mem takoj za finejša dela, tuđi za šivano delo, stataio mesto. brana in stano-vanje v hiši. Travnik Franc, Treboje. 1109 Zaradi izpraznitve lokala je ugodno na^rcJa;: konipletna may|\Tia hrastova spalnica, tx>Hti-rana. ist>ota'ko spalnica iz mebke-sa lesa. barvana oreh-ovo!, 2 otro-&ki postelji. be!o barvani; bela kuhinjska kredenca, 6 poste!:, ko-li, 2 umivalnika itd. Vse do 27. maja 1929. Pri mizarju Ivanu Svete, Tomrišelj po-d Kriniom. 1107 Objava. 3bd©lžatvc, izrečene v izjavi In )b*aArljene v »S!*ov. Naroduc z dne l. 5. t. 1.. sta podpisana dogtraia. la so neosno-vane. to-rej p'^d ','o.bn.i'h ljudi. Za nam \t ta tade-a končana. Pač pa bova vsako-orar, ki bi še nadale trosil ta-.e neosnovane srovOT-ice. brez ►ard^na lirala na odjovor pred O'dišče. — Ljubljana, dne 24. 5. 929. — Ivan Schwarz. železu-ičar, vairka Peterlin, Orlova ul. 11. 1105 Razpis. solsko ENDsIiopie pri Sv. Petru na Ijubl'j. polju) se bo zunaj pre-sovilo ter okna. vrata in str. sto! urepkskala. Reflcktanti naj si na icu mesta ozledajo. Pojasnila da-e uprav. sole. Ponudbe do 2. ia-..ija na krai. šolski odbor pri Sv. *■ Pnporočamo Vem PUCH KOLESA ki so vedno najboliša' Dobe se po soiidni cen1, tudt na obroke le pri tvrdki IGN. VOK LJUBLJANA ■ NOVO HEITO ures posebMgft BaTPaaiia. ■MU! pO£T«Mj UTOd RODBINA DRAGOTIN in EVGENIJA HRIBAR sporoča, da je gospa VERA POZZETTO roj. HRIBAR dne 22. maja 1929 nenadoma preminula. Pogreb se vrši v petek, dne 24. maja 1929 ob 11. uri izpred Stare poti štev. 2 v družinsko grobnico pri Sv. Križu. I V LJUBLJANI dne 23. maja 1929 not