nć. ■v-v^-r 44. številka. (▼ Trsta, v torek zvečer dne 18. aprila 1897.) „KmNOMT" J'hAjh pe trikrat 11 s teden v šestih ia-durjih ob torkih, ćntrthIh ■ abatnh. Z jutranjo iadauje U-l-v> cl> uri zjutraj, TeSerno pa o>i 7. Toćrir. -- Obojno izdanje Mtanf : «» uifiidc . f 1,—, iuvsn Avstrije f. i.SC tri meaeo . . » 3.— . , . O0 '« v 1 letu , , » 9.— . , » ».— •r rr>y Ino . , , , , „ ih.— Mar*c»Wi« jt> plačevati naprej a.i aero&ba V«* pniožeeft »»r&onlno se uprava a« azlra. Puai»iii^:'3 Gerilka so dobivajo v pio-ftobnVft v Irmf.u po SS uvi. utmb Triica po 4> nvi. Tečaj XXII dl Ojflasi ae račune po tarifu r petitu; a« naslove s debelimi šmarni ae pla^uja prostor, ko'.ikor obsega pavadnib vratia. Poslana, osiartnioe in iavno anhvale, do. tnai'i oer'Hni itd. »e računajo po pogodbi. V m i dopisi nnj se poMljajo urodnlAtrn jlii-a Criaerma 4t. 18. Vanio pi> ,ro mora biti FruniiOTono, kor ttofrankovuna a» '.ipojamajo. Rokopisi »o ne rračajo, Si"'ćnino, reklamacij« in o^ih'-i a ore« )>< , upr nvtUitvo ulica Moliao pu--enlo h&t. U. nadat. Naročnino in oglase jf "plačevati loco Trst. Odprte oije »ojpfo«t<» pOBtainn. I političnega druživa ae« Primorsko. „ 9 edinoati Jr me«". Protest proti izvolitvi Atilija Hortis-a. (Dalje) Na ta način je prišlo ob voliluo pravico v tržaški okolici preVn 2000 volilcev; toliko je bilo namreč število nedostivljenih legitimacij, kar naj se urađno konstatira; to je nečuveno, ako se pomisli, da je imela vsa okolica tržaška nekaj preko 9000 volilcev; nedostavljenih je bilo torej več kakor 10% volilnih legitimacij 1 A to ti e zadostuje. Kar je uprav gorostasno in kar je mogoče le v Trstu, je to, da so bili vpisani v volilno listo vsi tuji in posebno italijanski podaniki. V Trstu živi okolo 35.000 italijanskih podanikov. Ker je po skušnji v V. kuriji povprečno jedna petina prebivalstva volilcev, more se trditi, da je bilo vpisanih v volilne liste okolo pet tisoč italijanskih podanikov. Bes, da je visoko c. kr. namestuištvo na raz* lične pritožbe dalo zbrisati par sto tujih podanikov iz volilne liste, a kaj je to ozirom na gori navedeno število?! Magistrat se je sicer izgovarjal > tem, da pri ogromnem materijalu ni bilo mogoče aatanjčno paziti na vsakega volilca, je-li Avstrijec ali inozemec, ter isti odgovor se je dobivalo tudi od visokega c. kr. namestništva. A ta izgovor ni opravičen. Slavnemu magistratu in visokemu c. kr. na-mestuištvu je dobro znano, da v Trstu biva okolo 25.000 italijanskih podanikov in tujih podanikov sploh okolo 30.000 ter je bila njima dolžnost paziti na to, da niti eden tak ne pride v volilno listo, ne pa tisoči. Slavna policija mora pač imeti zaznamek vseh tujih podanikov ter bi se dalo potom kcntroutacije tega zaznamka z volilno listo na-tanjčno konstatirati, koliko tujih podanikov je une-senik v volilno listo. To se da na omenjeni način še sedaj uradno konstatirati, kakor se da tudi še sedaj uradno konstatirati, kateri in koliko tujih podanikov je glasovalo dne 8. marcija t. 1. v državno-zborski volitvi. Kar je pa naj bal j čudno pri vsej stvari, je PODLISTEK --------77 Fromont mlajši & Risler starši. ROMAN. — Francoski spisal Alphoaie Daudet, preložil Al. B. — „Saj bodete večerjali z nami, monsieur Fran ?... Oče je najin« delo nesel z doma, k večerji pa gotovo pride nazaj". Dobra žena je rekla to z nekakim ponosom in po vsej pravici, kajti odkar se mu je izjalovilo gledališko podvzetje, sloveči mož ni več jedel zunaj — tudi tedaj ne, kadar je dobil tedenski denar. Nesrečni gledališki ravnatelj je v gostiluici tolikokrat jedel na upanje, da se sedaj ni več u-pal tja. A nkljub temu ni nikoli pozabil, v soboto privesti s seboj dva ali tri izstradane goste, stare tovariše, nesrečneže, kakor je bil on. Ta večer je prišel spremljan od nekega lahkoživčka od gledališča v Metzu in od komika od gledališča v An-gersu; oba sta bila ta čas brez službe. Komik, ki se je bil postaral in osivel ob sve-tilniški svetlobi, je bil videti s svojim gladko obritim obrazom kakor kakov star pouličai mladič, lahkoživec (bonvivant) pa je nosil španjaki plašč, a perila ni bilo opaziti na njem. Že s praga ju je to, da je v mnogih hišah dobil volilno pravico r edini italija .ski podanik, dočim je bilo izpuščenihv Iz volilne liste po več Slovencev, avstrijskih državljanov 1 Sestava volilne liste je bila torej „a priori" taka, da je moral zmagati Progressov kandidat ter da je moral zgubiti slovenski kandidat na tisoče glasov. ad 2) V smislu §. 25 dižatnozborskega volilnega reda morajo biti volilne liste razpostavljene vsakemu na u p o g 1 e d t. j. z drugimi besedami: vsakdo ima pravico piegledati volilne liste od konca do kraja. To je naravno že radi tega, ker ima vsaki volilec pravico reklamirati volilno pravico vseh onih, ki niso vpisaui, ter zahtevati izbris vseh onih, ki so vpisani nezakonito, česar ne mote, ako ne sme pregledati vse liste. V Trstu to ni bilo tako. Upogled v volilno listo ni bil dovoljen nikomur ; uradnik, ki je nadzoroval volilno listo, ni dovolil nikomur, da si jo sam pogleda; prašal je le vsakega, katero ime išče ter mu je potem sam povedal, se-li nahaja tako ime v listi ali ne. Seveda, ako je dotičnik prašal za več imen, ni mn ustregel več magistratni uradnik, nego odpravil je na kratko takega „sitneža". Vsled tega more se reći, da je bila volilna lista knjiga zapečatena s6 šestimi pečati ter se ne more govoriti o tem, da je bila ta lista razložena vsakomur na npogled. Vsled te nezakonitosti ni bilo možno volil-cem konstatirati, koliko tujih podanikov ,'je bilo \ vpisanih > volilni listi ter zahtevati njih izbris, ad 3) — Za informacijo volilcem, ki so pri-< hajali ogledavat si volilne liste, bila sta odločena ' samo dva uradnika, katera nista mogla likakor . odpraviti vseh volilcev, tako, da zadnji dan za pri-| jave v smislu §. 2 naredbe ministarstva zanotra-! nje stvari od 23. sept. 1896. št. 170 drž. zak. in zadnji dan za reklamacije ogromuo število volilcev ni moglo priti do volilne liste in dosledno tudi ne do reklamacije. (Zvršetek pride.) Deiobelle pričel predstavljati ohlapno, a je umolknil, uzrši Frana Bislerja. „Fran I... predragi moj Fran 1" je vskliknil stari junak z melodramatiškem izrazom, krčevito dviguivši roke, in po dolgem, prekipečem objetju je predstavil goste drugega drugemu : „Monsieur | Robricart z gledališča v Metzu, monsieur Chade-zon z gledališča v Angersu — monsieur Bisler inženir." V Delobelleovih ustih je postala beseda .inženir* neizrečeno važna 1 Dčsirče je zategnila obraz, uzrši očetova prijatelja ; nocojšnji večer bi dosti rajši prebila v f najožjem rodbinskem krogu. A veliki mož tega ni | umel in vrhu tega je imel preveč opraviti s praz-' njenjem svojih žepov. Najprej je vzel ven ukasno pašteto. — „Za drage naše dame", je dejal, a je zraven rkoro Čisto pozabil, da je aam ves nor na njo. Potem je prišel na dan jastog, arleška klo-| basa, kandiran: mandeljni in sveže Češnje — prve letošnje! Med tem ko je oveseljeni bonvivant izza vrata potegnil neviden ovratnik in je kotnik z a-kretom, ki je pred kakimi desetimi leti navadno j vzbujal odobravanje, zadovoljno zakrulil, je mislila ' Politiftke iresibi. v TRSTU, dne 12. aprila 18*7. Vzemite ad notam, ekscelenca Badeni 1 Sludujič je spregovoril tudi Iudipeudente- o deputaciji italijanskega kluba, ki se je bila predstavila grofu Badfoiju V dolgem članku se zvija to ladikalno glasilo, da bi opravičilo svoje može radi dejstva, da je bil njih prvi korak — berače* nje. In pri tem mn je zdrsnila iz peresa izjava, da gospodje Angeli in družba se le nekaki zaupniki meščanstva v državnem zboru, m jih pa poslal progre.^o, da bi tam zastopali — njegov program. — T* izjava „Indipendentova* je važna in je vredna, da si jo vzame ad nota« ekscelenca grof Badeni. Progresso je poslal svoje zastopnike na Dunaj le kakor nekako predstražo, sicer pa vztraja na stališču, načelno važnem, da avstrijaki parlament ni koinpete nt no mesto za vršenje p r o g r e s s o v s k e g a programa! Kar se nam je torej od jako inte-resovane straui pisalo o približanju progressov-ske gospode k državni misli, in kar se je označalo kakor pripozuauje avstrijske ustave od strani gospodovalne stranke tržaške, ni bilo v resnici nifi druzega, nego taktišk manever, manever za varanje nasprotnika. Vrlino poveljstvo progresso vsko je pač poslalo malo četico na Dunaj na rekogni-sciranje, armada pa maršira hrabro naprej — v stari ameri in nasproti — starim ciljem. To naj si zapomnijo gospodje na Dunaju, ker jim bode pre-potrebno svarilo k previdnosti v tistih trenotkih, ko bodo tržaški „zaupniki11 pred njimi krivili svoja hrbtišča. Nj. Vel. cesar odpotuje dne 25. t. m. i velikim spremstvom v Peterburg. Dne 21. t. m. pa doapć nemški cesar na Dunaj, kjer bode dne t. m. kakor gost našega cesarja prisostvoval spomladanskemu razgledovanju vojske. fCesar Viljelm se odpelje še istega dne z Dunaja. Kdo je kriv ? t Sklicevaje se na naša opetovana izvajanja, ki smo jih pisali pod tem naslovom ozirom na nezdrave in nenormalne odnošaje v Primorski, pripominja spljetsko „Jedinstvo* : „Pa kdo je kriv temu? Ali se krivi Hrvatje Dćsirće strahoma na pomanjkljaj, katerega je ta improvizovana pojedina morala ostaviti v njihovi pičli blagajnici, in madame Delobelleova je stikala po shrambah, zbirajoča potrebno namizno orodje. Večerja je bila prav vesela. Olumača sta pridno natepavala, ua veselje Delobelleu, ki je menjaval z njima razae gledališke spomine. To seveda ni bilo nič prijetnega, marveč nekaka grda zmes pobledelih oprav, ugaslih svetilnic, plesnivih, drobečih se potrebščin. — Z zaupnimi izrazi so se spominjali svojih brezštevilnih trinmfov, kajti po njihovih besedah sodeč so bili vsi trija obsipani z odobravanjem, venčani z lavtrjem, slavljeni od prebivalstva celih mest, in med tem ko so govorili o tem, so jedli, kakor sploh jed6 igralci, kadar na odru tri Četrti obraia obračajo proti občinstva, sedš pred obedom od papirne mase, sedaj govoreči, sedaj požirajoči ter z načinom, kako kozarec postavljajo na mizo ali premikajo stol ali obračajo nož in vilice, izražajo sočutje, začujenje, veselje ali strah. Mati Deiobelle je poslušala smehljaje se, kajti žena, ki je trideset let soproga igralčeva, se je že navadila takih posebnostij. (Prida še.) in SU'Veiici ? Ne odgovarjamo, ker je vse jasno tudi detetu. Spominjamo se neke pripovedke iz Vukove zbirke, kak<» ie gospodar ukazni nekaj ženi, tena slugi, sluga potem psetu, pes pa repu; ko pa se ni izvršilo to, kar je odredil gospodar, bil je vsega kriv — rep ! Tako je tudi v tem slučaju. Na žalostnih odnoš.ijih v Primorski so toliku krivi Hrvatje in Slovenci, kakor t oni pripovedki — rep*. — Seveda, po zatrjanjih dobro poznanih glasil, ki so si prisvojile logiko tistega repa iz narodne pripovedke, smo na vsem krivi nii. Zakaj pa ne plešemo tako, kakor bi hotele vse one instancije od repa gori do vrhnega klina P 1 Hlapci tujinstva na delu. Na prvem mestu današnjega zjutranjega izdanja našega lista mogo citati naši čitatelji poročilo o sedanji politiški si-tnvaciji v parlamentu avstrijskem ! Tam imajo sliko, kako so delovali zakulisni vplivi, in kako se je valovila borba za nas in proti nam, in kako so naši poslanci pogodili, kar je bilo (vsaj relativno) — najbolje. Kdor noče razumeti rodoljubnih pomislekov, ki so vodili naše hrvatske in slovenske poslance v kritičnih in usodnih trenotkih iz minolih dni, ta ni na&! Pravo so pogodili naši zastopniki. To nam priča najbolje jeza onih, ki — niso naši, onih, katere vodi vpliv tujinstva. Kdor hoče videti, kako se srde sovražniki naši, kako bruha svojo jezo upliv tujinstva na dejstvu, da so naši poslanci vendar enkrat pogodili situvacijo in da so v zmislu tega spoznanja pametno uredili svoje postopanje, ta naj čitale „Hrvatsko pravo", ki izhaja v Zagrebu na nesrečo naroda hrvatskega. V svojem članku zasmehuje to „čisto* glasilo one, ki se vesele na tem, da je avstrijsko slovanstvo vendar enkrat nekoliko pokazalo svojo moč. Zasmehuje, zasramuje zlate značaje Laginjeve vrste in — pretvarja dejstva. Nočemo biti razsežni, saj razsodnemu človeku mora odpreti oči le trditev, ki jo je napisalo .Hrvatsko pravo" : „Slovani niso kulturno jedinstven faktor, niso jeden narod, interesi jim niso povsem isti tudi radi različnega, zemljepisnega položaja. Ako se uresniči težnja vsakega pojedinega slov. plemeua tedaj že s tem neha tudi slovanska vzajemnost, o kateri tako pogosto govore slabe glave, ne razuuieče niti teženj svojega naroda in interesov njegovih". Ali si razumel to, dragi čitatelj ? I Ali vse to ni novo, kar je napisalo tu „Hrvatsko pravo". Saj to čitamo sleherni dan ; saj tako govore od nekdaj sovražniki slovanstva, torej tudi hrv. : oni, ki so živeli in tte redili do sedaj ob naši neslogi, ob zanikanju slovanske ukupnosti. I mi vemo, da se križajo koristi posamičnih vprašanjih, sosebno gospodarskih, kar pa velja istotako za naše Nemce in Italijane, živeče po različnih pokrajinah. To je naravna posledic* različnosti zemljepisne lege iu kulture posamičnih plemen. Ali jedna ideja je ukupna, slovanskim plemenom avstrijskim, velika ideja; borba za obstanek, za življenje, za jednakopravnog t, borba proti i t a 1 i-j a u i z a c i j i in germanizaciji! Za to idejo se morajo boriti ukupni, ta ideja jih spaja v jedinstven faktor. Nemci ne sovražijo Čehov zato, ker so poslednji moida „reakcijonarni", ali zaostali v kulturi, ali radi ujih borbe za drž. pravo ; ampak sovražijo jih zato, ker hočejo ostati Čehi, ker nočejo skočiti v žrelo matere Germanijel Iz istega nagioa sovražijo vse avstrijske Slovane. Oni so sovražniki vaerau slo-vaustvu, a slovanstvo ne bi bilo vredno, da živi, ako ne bi se moglo združiti za borbo proti ukupnemu sovražniku, za borbo — za življenje! »Hrvatsko pravo" se čudi. kako so mogli v ■edanjo večino stopiti ljudje, ki so nagUšali vedno, da delajo za zjedinjenje vseh Hrvatov ? Mi pa odgovarjamo : ljudje, ki so vstopili v sedanjo večino, niso žrtvovali ai pičiče od svojih načel ; ali združili so se, da rešijo narodu — življenje. Le ljudje, ki nimajo nikakega srca več do svojega rodu, ki so se s kožo in lasmi postavili v službo tujinstva, morejo prezirati obupne vsklike naroda po Istri. Mar meni „Hrvatiko pravo", da pridejo ugodneji odnošaji za zjedinjenje potem, ko v Istri ne bode več nobenega Hrvata ? t Kdor je v sponah, se ne more boriti za idejale. Ako ne vedo uredniki „Hrv. prava", pa bi moral vedeti to njih prijatelj, Istranin Evgenij Kumičič, kakovo je položenje Hrvatov in Slovencev po Istri; vedeti bi moral, da se tu bije boj za življenje, da tu naša narodnost ▼iai na jedni sami niti, da to utegne postati usodna zamuda slehernega trenotka I Vedeti bi moral, da tu treba ■ujne pomoči; a te hitre pomoči, rešitve v pogibeljnih trenotkih nam ne donesejo bodisi tudi „naj-čisteji" programi, ampak donesti nam jo more le ziožuo delo vseh onih, ki žele, da se ohranimo. Narodu, ki je moral leči v svoj grob, so lepi programi le v zasmeh. V tako poiožeuje bi lahko zaiel naš rod po Istri. Ljudje, ki se zbirajo okolo ,Hrv. prava", seveda nimajo zmiula za to, kar nam treba najnnjueje in najpopred. Narod^po Istri je, v težkih borbah že toliko let in izmučen je do skrajnosti. Nevarnost je eminentna, da obnernore. ako mu ne preskrbimo oddililjaja iu moralne vsuodbuja s tem, da mu pokažemo znamenj preobrata na bolje. Narod nima zmisla za goli doktrinarizem, ampak hoče videti praktičnih vspphov. Sosebno pa velja to za narod, kateremu treba še politiške šole. Rekli smo, da ti hlapci tujinstva tudi fal-zifikujejo dejstva. Tako je tudi. „Hrv. pravo" piše, kakor da se je sedanja večina prodala v službo dosedanjega zistema, dočim ve ves svet, d a s e j e ta večina sestavila za hrbtom grofa Badenija in proti njegovi volji. Nikdo ne trdi, da se je s tem že spremenil zistem v ! Avstriji, vsakdo ve pa, d a 1 e p o z 1 o ž n o s t i 1 slov. plemen moremo storiti prvi k o • j r a k d o take s p r e m e m b e. To je, če-iar se boje sovragi slovanstva, sprememba zistema, ob , katerem se okorišča internacionalno Židovstvo, j Židovstvo rohni in zato besni tudi „Hrvatsko pravo*. ! Hinc illae lacrnmae — mar ni tako, „čisto" „Pravo" ? I Nadaljnja falzifikacija dejstev je, ako trdi „Hrv. Pravo", da so Italijani dvignili grozne obtožbe proti nedolžnim Hrvatom, a hrvatski poslanci niso reagirali nato. Drzno čelo imajo ljudje okolu „Hrv. prava". Italijani so podali interpelacijo, Spinčič in tovariši pa t n d i 1 Dalje je posegnil Laginja, storil je korak, ki mora dovesti do praktičkih posledic: stavil je nujni predlog glede nenormalnih ramer v Primorski. Med interpelacijami in nujnimi predlogi jo velika razlika, Na prve odgovarja vlada, kadar — hoče in na podlagi informacij, došlih jej od ljudij, katerim je ležeče na tem, da ne pride resnica na dan. Denimo tudi, da zbornica odkloni uujnost pred-i loga Laginjevega — ker za nujnost treba 2(3 i večine — vendar se da mnogo povedati že v ; razpravi o nujnosti. Italijani so nastopili pot, ki i navadno ostaja brez praktičnega efekta, Laginja pa j je nastopil pot do razprave v zbornici, ^torej si j je zagotovil priliko, da bode svet čul naš odgovor i na italijanske zatožbe. In v očigled tem dejstvom 1 si upa trditi „Hrv. pravo", da Spinčič, Laginja in , tovariši niso reagovali na italijanske zatožbe 1 j Tako se hoče devati ob kredit zastopnike naroda, j Alliance israelite — kje si ? 1 i Duh tujinstva je na delu, osi duh, ki zastruplja vse, kar bi moglo pomoči Slovanom iz ; stanja obnemoglosti. Ali nadejamo se, da postanemo j tudi mi pametneji. „Hrv. pravo44 more napisati še trideset na metre dolgih člankov proti koaliciji, proti zložnemu delu; resnica pa je vendar-le, da je plemenito delo to. kadar sinovi istega naroda zatajujejo v časih nevarnosti svoje posebne naiore ter se družijo v boj za ukupno last. Na takem delu se mora veseliti, kogar vodi ljubezen do domovine; zasramovati tako delo pa more le oni, ki je pod uplivom tujinstva, sovražnega vsemu onemu, kar je nam sveto. Komu hoče povedati „Hrv. pravo", da morejo rešiti istrske Hrvate Hrvatje v banovini sami in brez pomoči sekrvnih bratov ter da Slovani moremo postati močni le tedaj, ako se ne brigamo jeden za drugega ? I Ne, takih naukov ne propoveduje ro-doljubje, ampak herostrntsvo ! „Hrvatsko pravo" je zalučalo Laginju v obraz insult, da narod hrvaški ne bode imel nikake koristi od tega, ako Laginja postane hofrathl Vemo, da bi se namerili Laginji, ako bi ga hoteli braniti pred takimi napadi — tujinstva. Kdor pozna Laginjo, ve, da tega moža ne more doseči tak — smrad. Iz italijanske komore. Viharno valovenje politiskega življenja pri nas doma na« je sililo, da smo nekoliko puščali iz vida naše ljube sosede onkraj morja adrijanskega. Sedaj se je otvorila ita--janska komora in že so *e oglasili spvštovaua družba Imbriani in tovariši, da nam povedo, da so ie vedno taki, kakoršai so bili, se svojim — pri« jateljstvom do zaveznice Avstrije. V četrtek je bila burna seja v italijanski komori. Razgovarjali so se o dogodkih na Kreti. Po svoji lepi in stari navadi je ljuti Imbriani tudi o tej priliki metal kamenje na Avstrijo, če*, ako se grškim ustašem na Kreti brani delo za zjedinjenje z Grško, potem tudi Italija nima pravice dojTrsta in Tridenta. „Naše oklop, niče — tako je grmel Inbnani —, ki so nas stale toliko denarja, ne bi smele streljati na krečanske junake, ampak zasidrati bi se morale pred Trstom in P u 1 j e m". Zaključil pa je vredni Imbriani tako le: „A k o pride do svetovne vojne ne bodo stale, tako senadejam naše ladije na iztoku, ampak pred Trstom t! Ali ste čuli zaslepljenci po okolici, kake lepe namene imajo prijatelji vaših tržaških prijateljev P t VpraSajte svojo vest iu svoje poštenje, da-li smete hoditi s takimi ljudmi ? 1 Položaj na Vstokn. Iz Aten došla poročila zatrjujejo, da je grška vlada dala strogi nalog, da se je izogibati novemn spopadu na meji, sosebno v takih slučajih, kjer bi se spopada udeležili tudi redni grški vojaki. Iz službenih poročil je razvideti, da vlada ni vedela ničesar o nameravanem navalu upornikov na turško o/emlje, kati te upornike daje obkrožil iu opravil narodni odbor. Grška vlada pripisuje turškim vojaškim obmejnim postajam odgovornost, da so pričeli spopadi, kajti Turki da so streljali na Grke in poslednji so bili torej primorani, da se branijo. V ostalem pa priznava grška vlada, — kakor smo že omenili — da je položaj silno resnoben. Vojno ministerstvo je v nepretržui in stalni zvezi s prestolonaslednikom, princem Jurijem, in pa z vojnimi poveljniki v Tesaliji. »Ageuzia Štefani* poroča, da sta toliko grška, kolikor turška vlada zagotovile velesilam svoje mirne namene. Obe vladi sti naglasili, da poslednje krvave dogodke ni smatrati za drugo, nego za običajne obmejne praske. Po včerajšnjem alarmu so došle danes pomir-Ijiveje vesti iz grškega in turškega tabora. Ali ui smeti prezreti, da so te vesti iz oficijelnih virov, o katerih je težko razsojati, v koliko odgovarjajo resničnim nakanam in v koliko so jih narekovali le diplomatiški oziri. Resnica je, da je že počila prva puška in da so se boja proti „ustašem" udeležili redni turški voja ti. Turška in grška vojska si stojiti nasproti na par ur daljave; naj manjše „nesporuzumljenje" lahko provzroči divji ples. Ali sme reči evropska diplomacija, da je brez krivde na tem kritičiiem položenju ? Ali ni evropsko bro-dovje se svojim prestrogim postopanjem nasproti ustašeoi na Kreti brez potrebe netilo itak že pla-meneče ogorčenje naroda grškega? Veliko evropsko javno menenje sodi, da evropska diplomacija ni brez krivde na tem, da je tako blizu možnost vojne med Grško in Turčijo in na tem — kar utegne slediti tej vojni. Kakih usodnih posledic utegne donesti revolucija v Makedoniji, ki bode neizogibna spremljevalka vojne med'Grško in Turčijoll jRazlidtto ^r£iibiu Mestni svet tržaški bode iiuel jutri ob 7. uri zvečer srojo VII. javno sejo Na dnevnem reda je 9 toček, mod tetki predlog „miru iu spravliivosti" : Šolski odsek predlaga, da mestni sv6t ne pošlje več svojega zastopnika v komisijo, ki naj z nova raspravlja o prošnjah, tičočih se o s n o-vitve slovenskih ljudskih sol v mestu. Osebne vesti. Župan tržaški, dr. Karol Dom-pieri, odpeljal se je predvčerajšnjem na Dunaj. Včeraj ga je Nj. Vel. cesar vsprejel v avdijenciji. Bivši dunajski župan, dr. Strobah, je dospel v Trst in se nastanil v hdtelu Volpič (Acquila nera). Nesraino obrekovanje. Današnji „Piccolo* poroča, da so sinoči Barkovljani vrgli v morje nekega Italijana imenom Edvard Luzzatto ter da so mu vzeli novčarko. Očita torej roparski napad. Mi smo takoj poizvedovali o stvari in smoseuve-rili, da je vse skupaj grdo in gnusno obrekovanje, vredno brezvestnih ljudij, ki pišejo v umazano glasilo italijansko. Ni res, da so dotičnika Barkovljani vrgli v \ morje, marveč je res, da sta dva člena društva ! „Adrija" — ki sta slučajno čula kričanje — i s- vlekla gori imenovanega iz morjal Ko so ga pripravili k zavesti, ni mož vedel : ni kako je prišel v Barkovlje, ni kako je telebnil v morje. Po dišavah pa, ki so mu puhtele iz ust z morsko vodo, je opravičeno meneuje, da mož tega dne ni — premalo pil. Nesramnost „Piccolova* je rus že skrajna. Mesto da bi pohvalil Barkovljane, da so storili delo krščauskega usmiljenja, pa jim še podtika toli grozen zločin. Potem pa se čudijo, da so okoličani ogorčeni iu razburjeni I Ali res ni mogoče zajeziti tega matematičnega hujskanja meščanov proti okoličanom ? 1 Tako novinstvo je res prava nesreča. Tudi jaz som se čudil! Pišejo nam : Gospod urednik 1 Vi ste se čudili te dni in se razgrevali, ker se novi g. župan tržaški ob svojemu umešče-nju niti z jedno besedo ni spominjal ni slovenske manjšine v mestnem oziroma deželnem zboru, ni slovenskega prebivalstva. Po pravici ste se čudili, kajti tako preziranje manjšine je udarec v obraz ne le parlamentarnemu načela in pravičnosti, ampak tudi parlamentarni mor&li. Vedite pa, gospod urednik, da sem se omenjenega dae močno čudil tudi jaz, toda ne toliko gospodu županu in družbi progressovi, ampak nekomu drugemu — zastopniku slavne vlade. Nisem sicer Bog-si-ga-vedi kakov optimist, kajti resničnost v trdih politiških bojih mi je temeljito posmodila idejalno naziranje moje o življenju, vendar pa sem pričakoval, da se po vseh teh groznih volilnih borbah, po tolikih pojavih goreče strasti, po krivici, ki se je dogodila Slovencem tržaškim, po pojavih silnega ogorčenja, ki se je polastilo sosebno src okoličanskih — iz kratka: da se po vsem, kar se je godilo pri uas, v svojem pozdravu do novoizvoljenega župana oglati zastopnik vlade vsaj s par besedami, ki bi obs zale uekoliko posvarila do gospodov v mestni zbornici, uekoliko opomina glede na dolžnosti, ki jih ima mestui zastop do slovenskega dela prebivalstva 1 To bi nekoliko ohladilo one, ki so j vroči iz zgolj objestnosti, in bi potolažilo one, katerim je ogorčeno bitstvo vsled dogodivše se krivice. Ali nič, nič. Molčal je v onem slovesnem i trenutku o Slovencih gospod zastopnik slavne j vlade, ali zamerite potem, da je molčal tudi gospod \ Zupan in da je podžupan fanatično naznanjal nadaljnje boje proti prezirani manjšiui ? 1 Tako je torej, gospod urednik: Vi ste se čudili gospodoma županu in podžupanu, jaz sem se čudil gospodu zastopniku vlade, ven svet pa se čudi — tržaškim razmeram 1 M.ui« .sdoijubnemu že:.«!,«. V današnjem izkazu darov za družine zaprtih okoličanov sti zaznamovani dve svoti, nabrani po rodoljubnem žen-stvu. Dekleta v Boljuncu so poslale 12 gld., Slovenka v Kopru pa je nabrala 6 gld. 45 nvč. Vrlo ienstvo, ki sočutstvuje z družinami, ki trpe vsled politiških dogodkov, zasluti res vso pohvalo. In izražena bodi na tem mestu zaslužena pohvala slovenskim ženam in dekletam. Za družine radi volilnih izgredov zaprtih okoličanov darovali so nadalje : Nabrali v gostilni Kati ter dodali nekateri rodoljubi . .......4 gld. 76 kr. 11.(4. nabrano v .Narodnem domu" pri sv. Ivanu (izročil Godina) ... 4 „ 05 w Četvorica rodoljubov v Ajdovščini (poslal Anton Lokar).......6 „ — „ Nabrala g.a M. Jejčič v Kopru . . 6 , 45 „ Boljunčani in boljunska dekleta . 12 „ — „ M. B..............5 , - . Ante Jakič...........5 „ — „ Ante Bogdanovič........2 „ — n Skupaj . . 45 ~ 26 7 Prej izkazanih........ 266 , 27 kr. Skupaj . . 311 gld. 53 kr. Prejeti denar smo razdelili ves mej potrebne. Ker se bližajo velikonočni prazniki in ker ni nade, da puste zaprte iz zapora za praznike, sprejema nadaljnje človekoljubne darove drage volje naše upravništvo. O razmerah v Kopru. Lalionsk«. garda izgnala je torej učiteijiščnike iz Kopra. Mislite li, da se je 8 tem zadovoljila? O ne, spravili so se sedaj na družine, ki so imele slov. dijake na stanovanjih. Gosp. Drašček, čuvaj v c. kr. kaznilnici, stanuje v hiši pomorskega kapetana Cobola, brata župana koperskega. Goap. Drašček je imel na stanovanju jedue^a slovenskega gojeitca. Min. petek, ko so zbežali uftiteljiščniki, poklical je kapetan Co-bol g. Draščeka k sebi ter mn rekel, da mora takoj zapustiti stanovanje v njegovi hiši. DraŠček ga je vprašal, kaj je poTod temu. da mora iz sta-stanovanja. Cobol mn je odgovoril, da zate, ker ima na stanovanju slovenskega gojenca, kateri se je drznil igrati doma na vijolino neko slovansko pesem. Rekel nu je, da on odpotuje in ako se g. Drašček ne spravi iz stanovanja, bi mu Koperčani vse razbili, česar pa on, brat županov, nikakor noče, ker hoče biti spoštovan od Koperčauov. Po dolgih prošnjah dal se je kapetan »prositi, ali le s pogojem, „da g. Drašček nikakor ne sme vzeti več na stanovanje nobenega slov. dijaka, ker drugače bode moral takoj is stanovanja". Pripomniti je, da bi bil g. Drašček takoj šel iz stanovanja, ali vedel je, da mu potem stanovanja nikdo ne dž, in na ulici bivati ni mogoče. Vsi gospodarji hiš so se dogovorili (čeravno bi trpeli škodo), da odpustč družine, ki bi imele slov. gojence. Slovenski stariii, pomislite dobro, predno pošljete svoje ainove zopet v Koper, kjer niso varni pred napadi! Ko so okolifianski Slovenci, po nesrečnem porazu, izražali bridka svoja čustva, poslala je oblast hitro vojake po vaseh. Pričakovali in upali smo, da stori isto za Koper, a nič se ni zgodilo. Koperčani delajo tako, ker so — siti. Po pravici trdimo, da avstrijska vlada protežira to gnezdo. V Kopru so soline, kaznilnica, višja gimnazija in učiteljišče, vse državne naprave, od katerih Koperčani žive; v zahvalo pa zasi-amujejo in žalijo ne le Slovane, ampak tudi državo. Izvestnim krogom odprle naj bi se oči. Najbolja pomoč za ukrotitev koperskih divjakov bila bi ta, da jim država odvzame poleg učiteljišča tudi gimnazijo, kaznilnico in soline iu jih tako — izstrada. Potem bi bili ponižni, ker bi morali — beračiti. g k j. Vrnitev morilca. Predvčerajšnjem se je po železnici pripeljal pod varstvom bajonetov iz Gorice, oziroma od italijanske meje v Trst morilec Andrej Škerl. Kakor znano, je Škerl — takrat desetnik v glasbi 97. pešpolka — dne 24. febru-varja 1896. na Vrdeli pri Trstu umoril .svojo za-ročnico Antonijo Candotti iu potem poskusil umoriti še sebe. Toda ostal je živ iu vojno sodišče ga je obsodilo zaradi umora in poskušenega samomora na smrt in potem pa je bil pomiloščen na 12 let ječe. Skrla so deli v vojaško bolnišnico, v oddelek jetnikov, da mu ozdravijo rane Toda, 8kri je po noči od 6. na 7. septembra min. I. pobegnil iz bolnišnice. Vse poizvedovanje za njem je ostalo brezvspešuo, kar je došel glas, da so beguna Škrla dne 27. dec. prijeli v Genovi, baš ko se je bil utihotapil in skril v neki parnik, da bi se zastonj prepeljal v južuo Ameriko. Po dolgo trajajočih formalnih pogajanjih je italijanska država izročila morilca avstrijskim kompetentnim oblastim, in, kakor rečeno, predvčerajšnjem je dospel v Trst. Sedaj je zaprt v zaporih velike vojašnice, toda v kratkem ga odpošljejo v kojo trdnjavo, da odpravi svojih 12 let. Občni zbor zavarovalno družbo „Asslcura-zioni Generali". Ta važni zavarovalni zavod je imel včeraj svoj občni zbor, kateri se je otvoril z besedami v spomin pok. načelniku družbene agencije v Budimpešti, Josipu Rott-u in pa pok. upravnima svetovalcema M. Jscchia in Rafael Padoa, vsi trije umrli tekom minolega upravnega leta. Zatem se je prečitalo poročilo, tičoče se u-pravno leto 1896. Iz tega je razvidno, da je družba kljubn velikim stroškom v oddelku „ogenj", vsled stalno rastočega števila členov in vsled razvitka v od telku „transport" inkasirala izdatno večo avoto na premijah, nego lani. Previdnemu upoštevanju rizika in pa umestnemu razpolaganju z rezervnimi zakladi se je zahvaliti, da se je rezervni zaklad v oddelkih „ogenj" in „transport" povišal visoko nad svoto, katero zahteva zakon. V oddelku „zavarovanje Življenja" je sedanji vspeh izdatno nadkrilil jako povoljni vspeh prejšnjega lota. Vsled tega je bilo možno za 80.000 gld. pomnožiti zaklad, namenjen za pokritje more-bitnega primanjkljaja na obrestih, za kakih 3,563.000 pa se je pomnožil rezervni zaklad premij za liziko na kurzih, kateri zaklad iznaša po priliki vsega 48,795.000 gld. Rezervni zakladi za izpuhe na kurzili javnih papirjev, iznašajo sedaj 3,849.000 gld., to je 8 54# onih 45,054.500 gld. vrednosti, ki so jo imeli dne 31. decembra 1896. javni papirji družbe. Iz bilance navajamo na kratko naslednje šte-vilke, ki jasno svedočijo o solidnosti tega zavoda : Skupni dobiček iznaša 1,458.000 gld., od katerih pripadajo: 202.000 gld. zavarovancem v oddelku „življenje"; 10.000 gld. blagajni „Previdnosti" ; 720.000 gld. dividende delničarjem, 280.000 dopolnilni rezervi za negotovosti javnih papirjev. Dividenda delničarjev je določena na 144 gld., in se bode izplačevala od 16. t. m. naprej. Glasovnica in pa društveni garancijski zakladi iznašajo 66,174 000 gld., od katerih je 10,171.000 vknjiženih na hipotekah, ostalo je pa uloženih v državnih papirjih in predujmih na pdlice za življenje. Premij se je inkasiralo tekom upravnega leta 1896. v oddelkn „ogenj" 8,308.000 gld., v oddelku „transport" 2,818.000 gld., v oddelku „življenje- pa 7,887.000 gld. Stanje zavarovanja življenja iznašalo je koncem leta skoro 190.000 gld., zaklad v blagajni „Previdnosti" pa je iznašal dne 30. decembra 1896. 767.613 gld. 86 nvč. Poročilo ravnateljstva se bavi z delovanjem družeb, ki so osnovane iz „Asiicurazioni Generali", to je: zavarovalna družba v Budimpešti zoper škodo vsled toče in pozavarovanje, anonimna zavarovalna družba v Milanu zoper škodo vsled toče, zavarovalna družba na Dunaju zoper nezgode po naključju in anonimna ital. zavarovalna družba v Milanu zoper nezgode. Slednjič je bila volitev dveh upravnih svetovalcev in jednega revizorja. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so zadnji mesec poslali: Č. g. Franc Gomilšek, kapelan v Jarenini, 5 gld. 30 kr., katere so zložili volilni možje v Mariboru. — G. Jožef Novak v Poviru 30 gld. — Slavna hranilnica in posojilnica v Metliki 5 gld. — G. Avg. Kune, trgovec v Črno« melju, mesto venca na grob prijatelju Fr. Kaste-licu 10 gld. — G. notar Luka Svetec v Litiji nabrani dar pri valeti g. Viktorja pl. Andrijolija v znesku 13 gld. 30 kr. — Moška podružnica na Vrhniki 100 gld. — Trnovski Mohorjani v Ljubljani po častitem gospodu Franu Ferjaučiču 6 gld. 10 kr. — Iz Konjic 25 gld. — G. Mat. Šmid, učitelj v Slov. Gradcu, znesek 10 gid. 13 kr., nabran pri voli t vi drž. poslanca Robiča. — Slavna posojilnica v Zagorju ob Savi 10 gld. — Iz nabiralnika pri gospodu Perhovcu v Vipavi 3 gld. — Ženska podružnica v Sežani 50 gld. kot drugi del pete pokroviteljnine. — Harambašica v Rajh^n-burgu nabrala na čitalnični veselici in nekaj drugih doneskov 10 gld. 17 kr. — G. J. Ažman, da-car v Cerknici, nabral 77 kr. — Slavno upravništvo „Slov. Lista" zbirko 3 gld. 25 kr. — Slavna hranilnica v Cerknem 10 gld. — Podružnica v Novem mestu po g. Iv. Škerlju 100 gld. — Taro-kisti v Železnikih 1 gld. 50 kr. — G. Fel. Tribuč v Mozirju zbirko 7 gld. Litij«»košaiartinske Slovenke za piruhe VII. pokroviteljuino v znesku 100 gld. z željo, da bi slovanska blagovestnika izprosila pri VsegamogoSnem boljših časov našim ubogi primorskim sestram in bratom. — Č. g. župnik Josip Lavrič v Ambrusu 2 gld. — Ženska podružnica v Črnomlju 33 gld. — Slavna posojilnica v Logatca 10 gld. — A. S. Tolminec v Gradcu mesečni donesek 5 gld. — G. Jos. Petrič, zalagatelj svinčnikov družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 45 gld. — Slovenci, vrnimo se po hudih političnih bojih k mirnemu kulturnemu delu v prid dragima narodu, in spominjajmo se zopet večkrat potrebne naše družbe t Slava darovalcem I Blagajništvo družb« sv. Cirila in Metoda. Tedenska statistika tržaška. V tednu od 28. min. do 3. t. m. sta se rodila v področju tržagke obČiue 102 otroka (57 rnožkih, 45 ženskih); v isti dobi je umrlo 87 oseb (51 možkili, 36 ženskih). Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 21 slučajev VDetja sopnih organov, 12 si. jetike, 1 si. Škrlatice, 2 slučaja davice, 1 si. kipi, 1 si. smrti po naključju, 1 samomor in dr. Povodenj v Ameriki. Orjaška reka Misisipije poslednje dni prouzročila strašno povedenj: preko 50 mest, nahajajočih se prilično oddaljeno od obrežja Misisipija, bilo je popolnoma poplavljenih. Preko 60.000 oseb je izgubilo ves svoj imetek. Voda je narasla še 2 čevlja više, nego je bila visoka o največi povodnji, kolikor jih je bilo. Ta strašna popUva seza 300 milj na dolgo in 45—50 milj na široko! Prelaaduik Zje«l ■njenih JižiV lioie ua kongresu zahteval podpora za žrtve te strašne poplave. Žrtve kuge. Glasom iz Bombaya doilih sta-tističnih podatkov je tam od početka epidemije in pa do 5. t. m. obolelo za kugo 10.943 oseb ii umrlo jih je 99991 Minoli teden je umrlo 1007 oseb za k'igo. V vsej pokrajini je do 2. t. m. 22.668 oseb ob ielo za kugo, 18.361 jih je pa umilo. Sodnijskt. Mehanik Josip Kan iz Trsta je dobil včeraj 2 »eseca težke ječe zaradi tatvine. 371etni mornar Girolamo Bonifacij iz Piraiaje obojen zaradi javnega nasilstva ua 3 mesece ječe. 181etni klesat* Anton Kameniček iz Goriške, je obsojen zaradi težkega telesnega poškodovanja na 5 mesecev težke, s postom poostrene ječe. Odgovor na odgovor. Ramaiek. (Zvršetek.) Rusko „buduči" tudi lehko označa: ker sem (si je itd.) ali pa: ker sem bil, t. j. sedanjik ali perfekt, kakor kaže ravno glavni stavek. Torej tudi Rusi v „buduM ne vide tatura, ka-li ? Drugi stavfk, ki ga navaja vis. o. Stanislav, spada v kategorijo onih, katere sem jaz privel na svojem mešitu tega iz ruskih „bylin*. Btts^ila o ruščini napomnila mi je šče jedno mesto iz poslednjega „odgovora" vis. o. Stanislava. KonstatovavŠi svojemu „potrpežljivemu bravcu*, da H. tega in ne umfr', nadaljnje vse umejo u o. Stanislav: O.i (t. j. gosp. H. Op. pis.) meri, kaker (iz kako že. Op. pis.) je videti (iz česa ? Op. pis.) bl.zu vse druge slovenske jezike po moderni (sic ! zakaj ne I po novej ? Op. pis.) ruščini: česer (sir!) ta nima, to mu je v ostalih „vklativše se v te jezike od zunaj". „Potrpežljivi bravec", ki nema moje mpra-vice v roki, ker veri vis. o. Stanislavu ftakor sve- l temu evangeliju, in^ra nehote misliti, da sem jaz kaj takega v ve-nici kje tvrdil, tembolj mora tako misliti, ker vh. o. Stanislav svoje besede potvr-juje mojimi besedami, katere je a tem namenom, da bi zmotil „bravcaw, postavil v ušesa. — Vis. o. Stanislav si je uže na nekaterih drugih mestih svojega „odgovora" pripisiv»l vlastnost svojstveno jedinemu Bogu, da zna moje „si dce in obisti-. Jaz mu iz najčistejšega srdca prepu.^ ;am, da obogo-tvarja dragoceno svojo osobo, kakor tudi »e vzbuja v meni niti najmanjše neprijetnosti ona, sama po sebi oe zrečeno pečiljna psihiatrična diagnoza o plačevnem stanji moje „pameti*, do katere, t. j. do diagnoze, so privele vis. o. Stanislava moje besede o vplivu nemščine v Bolgariji, katere je pa moj veleučeni protivnik „ad esum proprium* izkazi! in presukal v smniuo obliko. No trgati vem iz konteksta besede, ki so rečene po povodu čisto drugega, staviti jih v ušesa in pri likati kakor prodolžen je svojih besed iz mojih ust — to pa vendar ni posebno čistoploten postopek. Jaz ni jednega slavjanskega jezika nisem meril po ruščini; meril je le vis. o. Stanislav svoje „bomkaiijn" po njej, in ako se je tu r-eča! z menoj in se pripriča, da n»u je „malo prenaglo- bilo soditi v ruščini, to jat temu nisem uzrok. Jaz mu nisem nik 'ar branil učiti se ruščine in časa za to ima on gotovo več no dosti. Ko bi bil >is. o. Stanislav odgovarjal — ako se mu je to uže zdelo potrebno — „sine ira et studio", ko bi se um Ml kuzmal mojih znanij, moje osobe in celo m >je .pnirieti" ; ko bi ne bil piesu-kapal in k^zil mojih jušnih ^esed — gotovo bi bil vsaj nekoliko šče pomogel svojemu „bomkanju", dasi ne ua dolgo. No v sVojej strastnosti Izobrazil je onegM advokata, ki trga in meče na pravo in t.a levo, ker čuti sam, da brani krivično stvar; dokazal je, da sam le predobro čuti, da «o se tla pod nj;m pop dno omajala. Tem zavriujem, v tvrdej nadeji, da za našimi najboljšimi pisatelji v prvih sedanjih slovenskih listih pojdo i drugi, posebno mladina, in da naš mili in prelepi slavjanski jezik dobode ono obliko in oni slavjanski značaj, ki ga je ohranil v narodu, nemščinoj nepopačenem. Tako zabomka skoro nemškemu vplivu v na^em jeziku k večnemu pokoju, innaucelevse „bomkavce* in „bombikavce* bodemo smotreli, kakor na dopotopne izkopnine y naših muzejih. M. M, Hostnik. ?yajnovejše veetl. Dunaj 13. „Wimer Z-.itung* objavlja zakon o živilih o naredbo o osnuiju dotičnega stalnega svetovni«', va. Atene 13. Dobrovoljne ćete so r?./ruši le brzojavno zvezo med Greveno in Janino. Smatra se za gotovo, da so ustaši vzeli Baltimo. Avtentičnih poročil še ni. London 13. Dopisnik lista „Times" poroča iz Aten: Ministevski predsednik D^lyannis je rek^l, da ako ne bi bili dobrovoljci udrli na turško zemljo, bi bila Grška primorana storiti odločilen korak. Grška ue more vzdržavati dlje časa 80.000 imž v vojnem stanu. Ako se Grška sploh hoče bojevati, mora takoj sačeti boj._ za slabotne bolehave VNlud pomanjkanja krvi na živcih, bledd in sla-■labotne otroke ; i*vrst«ega okusa in preiskušanega učinka jo železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani. (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Polliterska steklenica Tolja 1 gld., pet polliterakih steklenic 4 gld. 50 kr. Trgowinak« bnojavke in v *atl. Bulimptfta. Pfteniea /hjeaea 6.93 0 94 Pšenica xa •pomlad 1897 7.64 do 7 56 Oves za spomlad 5.52—5.54. ft? a spomlad 6.15—«.16. Koruza za maj-juni 1897. 3.39 3.40 P*onina nova od "t* kil. f. 780 -7 85 od 7i* kilo. 7-85—7-95 o.l SO kil. f. 7.95—8-—od 81, kil. f. 8'— 805 , onen 6'10 — 8'— prono 5'65-- 6' 10- Pšenica: Obilne ponudbe, d< bro povpraševanje. Trg stalen 5—10 nS. dražje. Vreme dež. ?raga. NeT«tinir«ni sUdkor for. 11.72 do--. Novi po f. 11.80. Praga. Centrifuga! novi, pojtnvljr -> r Trni a carin:* "red odpošiljatev proonj f, 31'— 31 50 Cnn-flf 32'75 83 25''1 »t ver i 33'75"- •. V plan" «0.I1I. a« CftVro. kn.v» Saniiou koo'1 i /,u april 48*75 avgust 49.75 malo bolje. °M3Slv r,- Hp.nt«is <> i »»vir^e ca maj 40*25. a) juli 41.—, 7.n septomber 42 25 za docomber 43. — mnlo bolje. D mx «t« »h. boi>c«< 13. Aprila . ri. dane,, včern) Državni dolg v »»p.rju .... 101.— 101.— „ b t srebra .... 10MO 100.05 ATstrijska r»vita r zlatu , . . 122 H5 J 23.15 „ v krou,kh . . . 101.05 1C0.95 Kreditne akoije...... 848.50 343.50 L JOLrtt.......119 50 119 55 *?'>j>ot>oni.......Jt.ftl i/ 20 mark 1173 11.73 100 i <5.15 45.05 Tvina oan (Cene razumejo oa debel« In DomaM pridelki. Polsncvkt - '"v « V u i,'»• s uiale . . . Slaniki v reliV^b f < Žveplo . • . . .* . 47-45.— 46. — 5,80 —• — Dr. Gustav Gregorin odvetnik v Trstu vsprejme mladega pisarja z lepo pisavo, veščega slovenščine, nemščine in lasčine, Pristno brnsko sukneno blago. Jeden odrezak (ffi-310 m. dolsr. za ' dosten za jedno | -možko obleko I" stano snmo | 3.1») iz dobre 4 10 4.80 6 — i/ holjSe 7.75 iz fine 9.— iz fineje 10.60 iz nnjtincjo prls! ne ovčnj volne. Jeden odreaek za Črno salonsko obleko gl. 10. Blago za vhno nuknjo, loden, Peruvienne, 1J skingp, blago za državne uradnike, fini Kiimmgarne in Cta -v.ot itd. razpošilja po tovarniških cenah poznana, reolna iti poznana SST Kiesel-Amhof v Brnu Bron Uzorci zastonj in franko. PoSiljatve po uzorcih. Pozor! P. n. občinstvo opozarje se posebno, da se blago dobiva mnogo ceneje, ako se direktno naroči mesto pri prekn-povalcih. Firma Klesal-Amhof v Brnu (Briinn) razpošilja vse blago po resničnih tovarniških cenah brez dodatka rabata irojega krojači dobivajo. Fižol: Koks......... Miindoloni...... svctlorudeči..... temnorudeči . . ; . . kanarček ...... kohinjski...... beli veliki...... . mali...... zeleni, dolgi..... „ okrogli..... mešani hrvatski . . . „ itajerski . . . Kailo fino iti^jersko .... Ječmen it. 10....... : I::::::: Zelje kranjsko....... ftepa , ....... Krompir, Proso kranjske......• Leda, kranjska....... opeh ogereki ........ *Mt ........ I»T» Moeea........ Cejlon Plant. fina . . . „ Perl...... Portorioee ...... Jara Ualang..... Gaatemala...... 8aa Domingo..... Malabar Plant..... „ nativ«..... Lagaajra Plaat .... „ native .... Santoa fini ...... n arednj« fini. . . „ srednji..... „ ordinar ..... Rio oprani ...... „ najfinjji...... n arcdryi...... Slpdkor Centrifugal I. vrste . Concassć ...... ▼ glavah...... razkosaui ..... Bit italijanski fini..... „ srednji .... Japan fini AAA ..... „ srednji..... Raugoon extra...... I....... I I....... Petrolej luski v sodih .... v zabojih od 29 kil. Olje italijansko najfineji . . . „ srednjefine . . bombažno, amerik. . . . dalmatinsko...... Limoni M«Hinxki ..... Pomarando n ..... Mandeljni DalmatinHkil Hari . . / Pinjoli .......... Božiči Daliuutiuski novi . . . , PuljeAki....... 8 o ive PuljeAke ..... „ Grško v vonoih, I itaninej ....... Vitr perli} novi....... j.......... sodra galica . . . . • ... --, TT QKft 970 ^ 9 oarlno vred.) cau od for. do for. 100 K. 10.-- 10.25 8 50 8.75 u 6.75 7.25 n 6.50 7. — n 8. - 8-25 • n 8.- 8.25 v « 7.25 7.50 n 5.50 —.— 6.— —,— 65. - 70 — n 8.75 —.— 9.75 —.— n n 11.50 —■— n 2*50 2J0 * 9.— 9.26 n 58.— 59.— m 49.- 50.- « 161.- 163,- M 170— 171.- 180,- 189.- 162.— 164.— » 142.- 143,- n 140 — 149.— n m 137 — 138— » m 105.'- 106*— 102.— 103-— 99.— 100.— n 92— 93 — n » 106.— 108.— 100,— 101.— 31.- 81.50 33.— 33.50 85.— 8S.25 34.25 5n.50 23.50 23 75 23,— 23.25 17.25 —.— 16.75 —.— 13.— 18.50 11 — 11.50 in.25 10.50 19.— —.— 6.15 —.— 65.— 66- 62. - 64 - 28.— 29,- 31.- 32,— 3.- 5.- zaboj 3 .— 5 .- 100 k. 57.— 59.- 62.- «4.— a 87.— 89.— • • 7.75 8__ n 14.50 15. - 46.— 54 — 28 — 29.- • 3».— 41. ■ 24.bo —•— Assicurazioni generali v Trstu (društvo je ustanovljeno leta 1831.) To druHlvo je raztegnolo svoje dolovunje trn tho veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovunjo na življenje. Društvena giavniea in reBerva dne 81. decombra 1893. f 58,071 673 84 l'remije za poterjati v naslednjih letih f. 80,541 700' 64 Glavnica 7a zavarovanje ti-vonja do 81. decembra 1894 f. 169,929.625 03 Plačana povračila: a) v letu 1894 f. 9.737.614-48 b) od začetka društva do 81. decembra 1894 f. 262,401.706-51 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-Skodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila ae dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazion", It. 888/1 laBtnej hiši. 13—12 -Ji Zdravljenje krvi Čaj „T i r o če r n I cvet" (Mlllefiorl). Cisti kri ter je izvrBtno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju iu homoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 60 nft, ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER „A! due Mori" Trst, veliki trg. <• i m i? LA PILIALS deli. BANCA UNION TRTE8TE 8* occnpn di tutte le operazioni di Banoa e Cambio - Valute. a) Aocotta vorsamonti in conto »orrente ab-buonando 1' interoHse nnnuo per banconote 27/g° o con prnavvis. 5 tfiorni ^ '/■ /o /> n rt P7i» m(18' ^flB0 3s/8 - . 8 . por Napoleoni 2 u/0 con proavviso di 2(1 giorni 8'/s - . . , 40 „ 2"* „ „ „ mesi a TI n » n 6 „ II nuovo tasuo d' inteiesse priucipierd a de-corrorc sullo lettere di versamento in circola-zionc a dutarc del 3 Maržo rispettivamente dni 10 Maržo a scuomlo dol relativo proavviso. b) In bunco giro ttbbuonnndo il 2,/i°/o resse anuo sino a qualunque somma; proleva-zioni sino a lior. '2o;00(J — a vista verso oh6que ; importi mnggiori preavviso avanti la Boi-b«. Con-ferma vem>tiuuuii in np|>oriito lihretto. c) Conteggia per tutti i versamonti fatti in qualsiasi ora d' uflicio lavaluta del medesimo giorno. Assume dei propri correntiBti d i con (i di pimzti, di vambiali per Trieste, Vienna, Budapest < nltri principali citth; rilaacia loro cmsegni ptr qu, *te piazze, ed aceorda loro la facnltd di domiciliai *h ejfrtti presno la nua canuti franco d' ogni »pena piir esai. e) Rilancia Vaglia del Banco dl Napoli, ptigabili ovunqu« j>r> .-ho gli stabillmenti dol Itanoo e prpsso i Hiioi roprosentati « oorispo. donti faeol-tati alla oiuiHsioiio <1 ^li inse^ni.