Tele/mi Št. 74.
Posamna številka 10* h.
Pa pošti projeain: n
ce lo leto naprej 26 K — b pol let« » 43 » — > i-»trt » » 6 » 50» meseo > 2 »20»
V ipravolitv« prejemaš:
za
celo leto naprej EO K — k pol leta » 10 » — » četrt » » 6 „ — » meseo » 1»70»
Za poSiljaojenadom h n* mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naro&nlno In Inseratd sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ae vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niskib ulicah St. 2. I., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemit
nedelje in praznike ob po) 6. uri popoldne.
Štev. 256,
V Ljubljani, v četriok, 5. novembra 1908.
Letnik XXXI.
Kranjsko okrajno glavarstvo uldoželnem zboru.
(Govor poslanca dr. Šusteršiča v deželnem zboru dne 2 7. oktobra.)
Kaitor tnano, finance naših občin niso najboljše; nekaj dohodkov dobivaio ohčine tudi iz lova. Ali ravno glede dohodka nekaterih občin ia lova se pa od strani državne uprave na tak način postopa, da bo občine direktno oškodujejo. To ee da s številkami dokazati. V Carkliah Na Gorenjskem (Poslanec dr. Tavčar: „llribar, halo, vstani!« Veselost.) jo občinski lov. — Sij sa no gre za Hribirjev lov, ampak za Vavkenov.
Gospoda moja, ta cerkljanski lov je bil odd iii v prejšnjih letih za 41. K na leto, in sicer je imel ta lov v najemu neki Janko Vavken (P islaneo dr. Tavčar: „Voaj je Vaš pristaš!«) La počikajte do kocca; tu je vse eno, čegav pristaš je. Lansko leto ja Vavken sam obetal eto kron. Xi3tos je najemnička doba potekla in občinski odbor ie prsvifno skien 1, da se de. 1 ov na dražbo. Dae 15. junija 1903 se )e pri okrajnem giavarstvu v Kranju vršila dražba in pri tej dražbi je iz-dražil lov g. Jjoes Jjnko, posestnik i?vDvo-rij, z najviSiirn ponudkom ,656 kron. Župan sam ee je tudi dražbe uduiežil ia je dražil do 400 K, da ne bi občina trpela nobene škode. Toda, kaj je storilo okrajn" glavarstvo v Kranju ? (Klici na levi: »Čujmo !") Tisto okrajno glavarstvo vod , kor jo okrajni glavar bolan, neki baron Schonberger, ali, kakor mu pravijo, »ta mali barončefc«, eden tistih »Stsathalterei gigerlov«, (Živahna veselost na levi) ki so že toliko nesreče po vzročili v n- š'. drža\i. Ta gospod, ki jo majhne postave, (Ponovljena vesele st ria levi.) pa hoče zjradi tega tembolj paša biti. (Deželni glavar pozvcn>. »Prosim, prosim!") To se mora kntikovat', kakor zasluži, kajti mi takemu poseljenemu barončku ne bomo pripuščali, da bi oškodoval na?e obč ne (Živahno odobravarne na levi,) za naravnost ogromne g\ote. To je naravnost nesramno od takega človeks. (Klici na levi: xTako je!" — Ugovarjanje na desni.) Bom že se druge stvari o njem povedal, kako se obnaša napram občinam.
Torej, dne 23 junija 1903 je c. kr. okr. glavarstvo z odlokom štev. 15 138 ponudbo gospoda Janeza Jenkota iz Dvorij odbilo, akoravno je on precej za dve leti naprej plačal najemščino, in sicer odbilo s to-le motivacijo : »Da ga c. kr. okrajno glavarstvo ne more smatrali zanesljivi m." Torej, četudi je najemščino za dve leti naprej plačal, ga vendar baron Soh6nberger ne smatra za zanesljivega (Veselost na levi.) in odločil je, da se ima občinski lov krajevne občine Cerklje na novo v najem oddati potom zopetne javne dražbe, pri kateri bo g. Janez Janko izključen.
Omenjam tukaj izrecno, da gospod Janez Jenko še nikdar ni bil kaznovan, da je devet let sem zapriseženi lovec v občini La hoviče v kamniškem okraju in da tiidi letos c. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku ni imelo nobenega pomisleka, dati mu lovsko pravico. Kar se tiče njegovih imovinskih razmer, bodi rečeno, da je posestnik, da je od dobre hiše in da ima denar razposojen pri ljudeh, torej da je gotovo v vsakem oziru v ugodnih odnošajih. In človeku, proti kateremu ni nobenega pametnega pomisleka, naj bi se lov odpovedal?
Torej dobro, tako je odločilo c. kr. okr. glavarstvo v Kranju in ob enem ie z odlokom z dne 23, juniia 1903, št. 15.133, naročilo županstvu v Cerkljah, da naj občina Bama oskrbuje medč&ano lov in tekom 48 ur sporoči imena štirih zanesljivih lovcev. To se je tudi zgodilo, toda kaj pa je napravil Schonberger? Za dne 29. junija t. 1. je pod št. 15.554 razveljavil to, kar je dne 23. junija 1.1. sam odredil, namreč razveljavil svoj prejšnji odlok, da naj ima očina svoj občinski lov v oskrbi, ter odločil, da bo za toliko Časa, dokler ne bo nove dražoe — tu mo-
ram še omet;iti, da -jo gospod Janez Jenko med tem čssorn zoper razveliavljenjo svoje ponu:lbe pri deželni vladi vložil rekurz — šel lov v last pocizakupnice Evgenijf Vavken za letnih 41 kron. (Klioi na levi: xČujirso!«)
Torej, gospoda moja, tukaj se vidi, da je na mah c. kr. okrujno glavarstvo cerk Ijansko občino prikra>šelo za v^č kot 6G0 K htaih dohodkov! (Poclanec Hribar: »Saj pride !ov zopet na dražbo!«)
Proti temi: odloku se je torej gospod Janez . Jenko peitržil na c. kr. deželno vlado Klici r.a levi: rČujmok) in c. kr., deželna vlada kranjska je ta rekurz zavrnila z motivacijo, da denarno razmare Janeza Jenkota — o kaiertm sum ža poprej navedel, da je premožen ia da je končno za dve leti naprej plačal najemččino čer 1000 kron — torej »da <Ienarstv8no razmere Janeza Jenkota, kateri opravlja službo lovskega čuvaja, niso tafcšne. da bi mogel poplučati letno najemščino 656 kron« — — gospoda moja, ka-' tero je ž« dve leti naprej .plačal, vlada pe trdi in Hein ve, da no moro plačati(Klici na lavi: »Jujte!) .Ako se kaj takega bere, mora človaKU res pamet obstati!
Torej »da denarstvene razmera Janeza Jenkota niso take, da bi mogel,poplačati letno ■najensščino €56 kron«, ozir. pravi, »samo za veselje toliko potrositi«. Torej v naši deželi loviti se etce po nazorih naše dežekie vlade sarno za veselje, drugače sa še na lov ne sune hodsti. (Živahna veeelodt ) Baron Hain, ki druge ljudi po sebi sodi, lovi seveda samo aa veselje., ima tudi dohodke po tem,, drugi ljudje ps iz lova tudi d; biOka iččejo (Poslanca dr. Tavčsr in Hri bar: »No, no!), če ravno hočejc.
Torej pravi vlada . . .»oziram* samo za veselje tjliko potrositi; vcled tega i:aže se pomislea, da bode Jenko v zatožbo lovskih stroškov lov na najnevarnejši način izvše-val«. — No, to je tudi hud pomislek, če je lovec divjačini nevaren (Zivshna vceelcst), to je tudi hud pomislek nase deželne vlade. To se čita kakor humoreska, ta oslarija naše deželne vlade. (Burna veselost na levi.)
Deželni glavar: »Prosim, taki izrazi niso dopustni, in jaz moram gespoda poslanca zaradi izraza »cslanja* k redu poklicati !
Poslanec dr. Šusteršič: Je že dobro, vzsmem na znanje, da ste me k redu poklicali. nič ne de. (Poslance dr. Tavčar: »Na Vaš klic k redu mnogo da, gospod glavar!« — Veselcst,)
Berimo dalje, kar piše deželna vlada: ». . . ali pa, da pri dražbi dotičnega lova svojih ponudeb sploh ni stavil v lastnem imenu, marveč za drugega, kateri bi bil voljan ta lov v najem vzeti, ki pa morebiti zaradi obstoječih pomislekov ni drznil očitno se pokazati kot ponudnik«.
Torej tukaj naenkrat neko podtikanje, neko dolženje, ki nima niti najmanjše dejanske podlage, nekaj, kar so si gospodje pri okrajnem glavarstvu naravnost izmislili in potem poročali deželni vladi; ia deželna vlada seveda je \sa kot evangelij sprejela, kar je tam tak baronček s kratkimi hlači-cami in špičestimi čeveljčki poročal. (Burna vesele st na levi.)
Vložil se je seveda zoper ta odlok deželne vlade tudi rekurs na ministrstvo, in to ministrstvo bo imelo o tem razsojevati. Toda to čisto nič ne brani, da se ta zadeva v obrambo občinskih interesov tukaj javno v razgovor spravi, kajti kaj pa hoče ministrstvo storiti? Ministrstvo ne pozna Janeza Jenka, pač pa pozna našega Heina in torej se bo ministrstvo krčevito držalo tega, kar bo poročala deželna vlada; deželna vlada se drži tega, kar poroča Schonberger, in končno bo ministerstvo na vse zadnje to krivično odločbo potrddo in občina bo oškodovana za celo leto in še dalje za več kakor 600 K na svojih dohodkih samo vsled samopašnosti in drznosti enega vladnega uradnika, ki sploh tukajšnih razmer ne pozna in ki naj se poda v kamor hoče, magari k Zulu-zamorcem. (Živahna veselost na levi.)
Gre se pa pri tej stvari tudi še za nekaj drugega, namreč obnašanje barona Schoobergerja napram vdeležnikom dotične
dražbe, osobito obnašanje njegovo napram gospodu -Janezu Jenkotu je bilo tako, da smo '.mi kot ljudsu zastopniki dolžni, zoper tako obnašanje priseljen'ga barona najodločneje ^irotf8tir ti.
Gospoda moja! Pomislita, na kakšen snčin se je obnašal baron Scboaberafer! Tukaj je poročilo, kako arogantno in pristransko se ie vedel. Tako je na primer ta baron Sctonberger rtkel gospodu Janezu Jenkotu, ko je sUdnji licitiral lov. (PiS!anec Hribar: »Gospodu Jenkotu?!«i no, prosim, saj niso ssmo agenti »S.avije« gospodje. (Veselost na levi). — »Kaj bodo pa ljubljanski gosoodje rekli, ako Tebi tukajle po trda eno lov?« No, jaz mislim, da mora Jenko prepod biti, če ga baron Sofconberger t ča. Moral je pač ž njim bn tovščmo piti. (Burna veealost). Ča pa misli baron Schonberger, da je toet pes, ki ae načeloma tiče, potem pe pa jeko moti, in manire ga bomo ravno tako naučili, kakor smo je že naučili rrar ikste rega drugega gospoda. (Pes), dr. Ferjančič: »No Boga, vprašajte vendar že enkrat'«) Dr. Forjančič je predsednik. (Veselost na levi.)
Nadalje je baron Schonberger renčal nad goepodom Jenkotom, ko je Ta našteval 1312 K, in ko i<h je naštel, je izustil sle deče besede: „Hudič, kaj imaš ti toliko de-naria? Ketn bodeš prišel, ko je tako drč; g lov ?«
Gospoda moja! Kakšno je to obnafi nje? In vprašam tudi, ali tako obnašanje opravičuje tudi ekscelenca baron Hein?
I i nade.'je mu je Schoaberger že takrat pri ncitandi rekel: „Bom že poizvedoval, kakšan človek si ti", ter je potrkal cb mizo rekoč: „Dena? pa kar precej daj!"
To je obnašanja uradnika c. kr. okraj nega glavarstva, državnega uradnika, kakoršno je popolnoma nedopustno. Uradnik se una dostojne in uljudno obnašati napram stranki, in ča je stranka kmet, tem bolj uljudno, ker si kmet sam no zna pomagati in je navezan na dobrohotnost uprave, za katero mora toliko plačevati. V tako arogantnem in surovem tonu se vede Sctonberger vobče napram županom in občinskim možem.
G!ede lova imam ša neko drugo stvar, ampak to navajam samo čisto kratko, ker je popolnoma podoben slučaj.
Pri oddaji mavčiškega lova je_ ta lov tudi na licitandi zdraž'] <?orcp. Luka Šmid za S30 K. Gospod Luka Smid je veleposestnik in gosp. dr. Tavčar bode sam potrdil, da je tudi izurjen lovec in da je že veliko zajcev poetrelil. (PobI. dr. Tavčar: »Na ravno tako veliko. On jih pusti streljati !<■) in da je tudi veliko liberalcev on že pripravil ob veljavo. (Poslanec dr. Tavčar: „Prav nikogar nel") Gospod Luka Smid je pristaš naše stranke, in je lov zdražil za 630 K. Toda tudi to licitando je Scho iborger z ravnotako praznim izgovorom razveljavil in pod roko dal za nižjo ceno nekim kranjskim gospodom, ki so getovo njegovi dobri prijatelji, in tako zopet znatno oškodoval mavčiško občino.
Ker si pa mi takega postopanja in ob našanja napram našemu ljudstvu ne pustimo dopasti od nobenega, naj si bode okrajni glavar, okrajni komisar, ali sluga, ali pa baron Hein sam ali ministrski predsednik, ker nadalje nobenemu ne dajemo pravice na tak način oškodovati naše občine, ki imajo že itak malo dohodkov, zato vprašam gospoda deželnega glavarja, kaj hoče on storiti, da napram tem nečuvenim, škandaloznim slučajem varuje korist prizadetih občin, in kaj hoče nadalje storiti, da doseže to, da se bodo organi deželne vlade v deželi dostojno obnašali proti našemu ljudstvu? (Živahno odobravanje.)
Iz deželnih zborov.
Koroški deželni zbor je v seji 4. t. m. razpravljal o preračunu koroškega dežel, zaklada za 1. 1903 in 190i. Na predlog posl. Burgerja je bil sprejet proračun za tekoče leto s skupno potrebščino 3 801.826 kron, s skupnim pokritjem 664 797 kron in primanjkljajem 3,140 929 kron. Primanjkljaj se pokrije z doklado na živila in pivo, s priklado od strani države iz dohodkov zvi-
šanega davka na žganje in iz zneska osebnega dohodninskega davka, s skupilom za lovske karte, s 56% doklado na skupne direktna deželne davna in z 60% dež. naklado na hišno obrestarino mesta Cjiovec. Pri preračunu za 1. 1904 je bila sprejeta skupna potrebščina v znesku 3 768.757 kron in skupno pokritjfi v znesku 686 992 kron. Primanjkljaj 3,099 765 kron se pokrije na enak način kakor za letošnje leto. Pri dtbati o proračunu je izjavil posl. Gr^fjnauer, da je regulacija reke Gline popolnoma ponesrečeno podjetje, ki ne bo prav nič koristilo, od prebivalcev pa zahteva velikih žrtev. Pri poglavju o nauku je posl. Grafenpusr izjavil, da Slovenci nočejo čisto slovenskih šol, ali v spodnjih razredih mora biti učni jezik slovenski. Zahteval je, da se obiskovanje šole zniža na 6 let, od 12. do 16. leta pa naj traja ponavljavni pouk. Deželni nadzor-riik Palla je izjavil napram očitanju od strani posl. "VVeissa, da med uč.teljstvom v deželi ni narodnih in verskih razporov. Proračun za 1. 1903 in 1904 je bil enoglasno sprejet.
V nižjeavstrijskem dežel, zboru je v seji 4 nov. stavil posl. Steiner nujni predlog, v katerem zahteva od vlade, da izdela čim preje predlogo, v kateri bodo po zakonu deločene obdukeje mrtvih, in jo čim preje predloži drž. zboru. Pri utemeljevanju navaja, da je obdukcija v gotovih slučajih ootrebna, da pa se je no sme zlorabljati. Potem prebere nek protokol, v katerem je dokazano, da je čuvaj mrtvecev na pre-skrbovaln;ci trem pre fesorjem prodajal posamezne dele trupel. Nujnost pr^dl-ga je bila sprejeta. Potem sa je nadaljevala debata o preuredbi opravilnrgi reda in jo bila aprejeta reforma v celoti. Sprejeta je bila tudi točka, da se poslanca lahko izključi od sej, ali samo na predlog dež. maršala.
Moravski deželni zbor je vsprejel proračun za 1. 1903. Prsi. Stransky je izjavil, da kakor dolgo ne bo miru in sprave med obema narodoma, toliko časa ne more biti govora o redni upravi dežele in države. Nemci so pokazali, da so zoper spravo, ker nočejo dovoliti, da se ustanovi češka univerza na Moravskem. Posl. Homma je dejal, da bodo Nemci svoje poeestno stanje branili. Brez njih se ne bo zgodilo ničesar v državi.
Češki deželni zbor bode najbrže, ker so se vsa pogajanja razbila, sklican k formalni seji in potem takoj zaključen. Potem se zopet snide o Božiču. V seji proračunske komisije dež. zbora je posl. Novak imenom Nemcev izjavil pri vprašanju, naj lidežala prispeva k vojaškim potrebščinam, da bodo nemški Člani komisije le tako dolgo glasovali za to točko, doklar bo obstojala edinost armade.
Gališki deželni zbor je imel 3. t. m. zadnjo sejo.
Stajarski deželni zbor. Položaj se takom včerajšnjega dne ša ni pojasnil, in obstrukcija preti še vedno. Stranke manjšine zahtevajo pomnožitev mandatov kmečkih občin za štiri in pomnožitev mest v dež. odboru za en mandat. Potem bi imele kmečko občine v dežel, odboru dve mesti, eno za Spod. Stajarsko, in eno za Sr. oz. za Gor. Štajarsko. Večina pa zahteva, da se istotako pomnože mandati mest in trgov, ker se boji, da bi kmečke občine ne dobile premoči v dežel, zboru. Stranke, ki obstruirajo, brez volivne reforme ne dovolijo proračuna.
Ogrska kriza.
Včerajšnia seja ogrske zbornice je bila jako burna. Ža pred sojo je bila razširjena govorica, da hoče opozicija z dolgimi govori preprečiti nagovor novega ministrskega predsednika.
Zičetkom seje podp'edsednik Daniel naznani, da je grof Apponyi odložil predsedstvo. Opozicijski posl. Szederkenyi obžaluje odstop grofi Apponyja in predlaga, naj ga zbornica naprosi, da prekliče svoj odstop. Košut je istega mnenja.
Posl. D»ranyi v imenu ljudske stranke naglaša, da je bil Apponyi prisiljen odstopiti, in vsled tega je treba o tem razpravljati. Baron foaniel v imenu vladne večine predlaga, naj se Apponyju izreče zahvala,
sicer pa njegov odstop vzame na znanje, j Govorili so še v imenu opozicije Rakovszky, ' Ugron in Hock. Mej zaddjim govorom je bil vedno večji krik. V tem trenotku stopi v zbornico grof Apponyi, ki ga opozicija naj-burneje pozdravlja.
Grof Apponyi najodločneje izjavi, da več ne sprejme predsedstva, ker se hoče v bodoče kot poslane o udeleževati raznih razprav.
Mejtem je nova vladi čakala v bližnji 8vbit kdaj se poleže vihar, da se more zbornici predstaviti. Po kratkem pre stanku podpredsednik ob 1. uri zopet ctvori sejo in v tem trenotku stopi v dvorano nova vlada. Večina burno ploska, opozicija pa divje kriči: »Ven z njimi!« Mej največjim krikom zapisnikar prečita cesarjevo imenovanje nove vlade Ko pa hoče govoriti min. predsednik gref Tisza, zažene opozicija tak krik, da je bila aeja pretrgana. Ob pol 2 uri more grof Tisza izjaviti, da je zahteval le prečitanje cesarjevega pisma, in da moro sedaj zbornica nadaljevati svojo razpravo; program svoj pa hoče gref Tisza razviti, ko se zbornica pomiri. Končno ob 3 uri zbornica sklene, da danea nadaljuje razpravo o odstopu grofa Apponyja.
Ob 4. uri se je nova vlada predstavila zbornici magnatov. Grof Tisza pravi: »Treba je, da napravimo red in da državni stroj zopet pride v tek. Madjari sedaj še niso dosegli poveljnega jezika v armadi, a zadovoljni smejo biti z novimi koncesijami, katere govornik obširno pojasnjuje. Dalje naglaša, da hočejo Madjari „miloatno trpeti tudi druge narodnosti v deželi", ako njihove zahteve ne nasprotujejo madjarski državi, sicer gorjtS jim. Spominja se tudi Hrvatov, ki imajo svoje posebne v zakonu zajamčene pravioe. — Torej Tisza ali Apponyi, oba sta Madjara, oba jednaka s šovinisti na levici. Madjari so zopet mnogo dosegli, kar še ni, pa pride.
Ministrski predsednik Giolitti.
Novi italijanski ministrski predsednik je 60 let Rtar. 01 leta 1882. sedi v zbonici ; leta 1889. je postal pod Cr:spijem finančni minister, tnda že leta 1890. je odstopil, ker se je Lrispi upiral progresivnemu dohodninskemu davku L 1892 postal je kot naslednik Rudinija ministrski predsednik in minister za notranje zadeve. Ko so nastali 1.1893 znani bančni škandali, v srednji Italiji ter na Siciliji pa upori skrivnih zvez. začel se je neizprosen boj proti GiolittijU. Ko s svojim velikim govorom 10 oktobra 1893 ni mogel pomiriti razburjenih duhov in ko so ga začeli v prvi jesenski seji napadati, je takoj odstopil. Šile po C.-ispijevem porazu (1896) ie stopil Giolitti zopet na politično polje Po Rudinijevem odstopu (1898; je nastopil kot voditelj liberalne stranke in po stal 1. 1901 minister notranjih zadev v Zi-nardellijevem kabinetu, katerega je pa dne 10. junija 1903 zopet zapustil, ker se je vlada upirala nekemu predlogu. Njegov izstop je povzročil Zanardellijev poraz, katerega naslednik je sedaj postal sam.
Glasovi o volitvah v Bolgariji.
časopisje se obširno bavi z volitvami v bolgarsko sobranje in je soglasno v sedbi, da je imel knez Ferdinand izredno Brečo. Zmega sedanje vladne stranke pomenja zavezo protiruske bolgarske stranke Stambu lovcev. Da tega izida je največ pripomogla nejasnost ruske politike v makedonskem vprašanju. Sedanja vlada je bolgarsko vojsko z velikimi žrtvami reorganizirala, da je pripravljena za vsak slučaj. Knez Ferdinand in njegova vlada skušata zlepa doseči vspehov za Makedonce, ne bodeta pa tudi ne pomišljevala prijeti za orožje, ako se evropski diplomaciji ne posreči razvozljati makedonskega vozlja, katerega je evropska diplomacija sama pomagala zaplesti.
Armenci proti Rusiji.
Iz Tifl sa poročajo: Armenska vstaja traja dalje. Po oavojenju Kavkaza še ni bilo tako slabih časov. Razburjenost je velika, posebno v araratski nižini, v Erivanu in Aleksandropolu. Prestolnica katol. cerkvenega poglavarja je od vojaštva zastražena in od drugega sveta popolnoma ločena. Katolikos je takorekoč carjev ujetnik. Sinoda ne zboruje; tudi konzistoriji ao prenehali delovati. Katolikos se brani podvreči se carjevemu povelju. Komisiji je odgovoril, da je sicer prisegel carju, toda tudi armenskemu narodu, da varuje njegove pravice. Tudi se je izrazil, da je imetje, katero Rusi konfisku-jejo. last Armencev celega sveta. Ker se je katolikos branil izročiti ključe, razbila je komisija blagajne ter pobrala iz njih zaklade. Nadškcf Parzian, katerega je minister Plehve na pogovor v Samaro povabil, je pregnan v orenburško pokrajino. Ž 3 ta novica je ljudstvo jako razburila.
\z brzojavk.
Sofije. Sobranje je sklicano na dne 15 t. m.
Belgrad. Neki srbski list v Belom-du poroča, da kralj Peter namerava na k rist svojega sina odpovedati se kroni.
Pariz. Dreyfus poroča, da mu je vojni minister Andič zagotovil, da se v kratkem izvrši reviziia njegove pravde in da naj radi tega ne zapusti Pariza.
Dunaj. Pronuncij T a 1 i a n i zapusti danes večer Dunaj ter se odpelje v Rim, kjer Bprejme kardinalski klobuk in potem stalno ostane.
Gradec. Včeraj dopoldne je bila na vseučilišču slovesna inauguracija novega rektorja dr. Skraupa.
Wiesbaden. Car Nikolaj se je pripeljal sem včeraj zvečer. Na kolodvoru ga je sprejel nemški cesar. Posestnikom balkonov je bilo mej carjevo vožnjo s kolodvora prepovedano bivanje na balkonih.
Dunaj. Ministrski predsednik dr. pl. Korber je odlikovan z velikim križcem Pijevega reda.
Dunaj. Povodom bližnjega strankarskega shoda je socijalno demokraško vodstvo priobčilo poročilo o političnem položaju. Najvažnejša točka v tem poročilu je odstavek, v katerem izjavlja, da je dosedanje razmerje mej Avstrijo in Ogrsko po najnovejših koncesijah Madjarom nevzdržljivo.
Budimpešta. Szederkenyjeva skupina neodvisne stranke je sklenila, da prične najodločnejši boj priti Tiszi. Ugronova stranka je sklenila, da nadaljuje obsttukcijo. Ako se to zgodi, Tisza razpusti zbornico.
Pariz. Zbornica je sprejela načrt ko misije, da se odpravijo posredovalnice za delo s 495 proti 16 glasDVom. Poslanci ve čine so sklenili dovoliti notranjemu ministrstvu tajni zaklad, da tako izrazijo vladi zaupan ie. To se je zgodilo s 314 glasovi proti 225. OJslej bode večina pred važnimi sejami imela posvetovanja, da tako prepreči presenečenja pri glasovanjih.
R i m. Danes so pričeli ministri razprave o trgovskih pogodbah. Govori se, ako bo Luzzatti predlagal, naj se sadanja trgovinska pogodba z Avsrijo podal|ša. da bo to Avstrija odklonila; niso pa izključene obravnave o provizoriiu.
Belgrad. Ustanavlja se kmetska stranka. D.:e 14. t. m. bo izšla prva številka srbsko-bolgarBkega lmta »Zjedinjenje«.
N e w J o r k. O volitvah v ameriških mestih se poroča, da so skero povsod zmagali republikanci z velikimi večinami.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. novembra.
Liberalna maščevalnost »Slovenski Narod« v Jakličevi zadevi kaže, kako gnjila je njegova liberalnost, oamo, da bi se maščeval nad Jakličem, podtika njegovim besedam razna napačna umevanja in kršiti hoče celo poslančevo imun.teto. Vsa »Na rodova« gonja na Jakliča j« brutilen atentat na liberalnost. Uprav podlo pa je »Narodovo« hujskanje, ki je obseženo v posebno značilnih bes.dab: »K o bi ostalo Ja-kličevo početje nekaznovano, ko bi se deželni šolski svet udal terorizmu klerikalcev, bibil to škandal vseh škandalov«. — Tako podlo zna hujskati »Narod« proti učitelju, kateremu se po pravici ne more nič zgoditi, kako podlo podpihuje »Narod«, da bi deželni šolski svet storil krivico. Mi pa pravimo: K o bisedeželni šolski svet udal terorizmu »Slovenskega Naroda«, bi bil to škandal vseh škandalov. Ako bi deželni šolski svet sledil podlemu in umazanemu »Slovenskemu Narodu«, tedaj bi bil marijoneta v rokah uredništva „Slovens'iega Naroda". Ako si deželni šolski svet izvoli to ulogo, je njegova s'var, mi bomo vedeli, kaj nam je storiti 1
Glasovi iz »Naroda", a ne iz naroda. „Narodovci" so skovali klavern ugovor proti obBtrukciji v dež. zboru in razširjenju volilne pravice. To svojo »okrožnico« so razposlali občinam po deželi z dostavkom, naj jo cbč. zastopi podpišejo in vrnejo kot pe-t cijo na dež. zbor. Te glasove »iz naroda« dobiva Beveda najprvo v roke »Narodovo« uredništvo ter jih objavlja z isto slastjo, kakor zajema sestradan drvar s tropinami polite ajdove žgance iz pisane ribniške sklede. Da Vam teknilo, samo pazite, da se ne zaleti v sapnik. — Tako jo »Narod« Binoči zopet objavil „glas iz naroda", ki baje od meva po cerkniški občini proti obstrukciji in širši volilni pravici kmečkih občin. In zakaj? Ker se ne gradita okrajna cesta Be-gunje-Sv. Vid in vodovod C^rknica-Rakek, Ljudjo bežji, ali ste reB tako gluhi in slepi, : da greste na lim ljubljanskim zvitim tičar ? jem ? Vprašajte g. dr. T a v č a r j a, ki je glavni urednik »Narodov« in dež. odbornik, zakaj dež stavbeni urad že ni na lici mesta
presadil načrtov za imenovano cesto in nameravani vodovod C atknica Rakek Unec ? Saj je dr. Tavčar, kakor trdijo zlobni jeziki, najmerodajnejša oseba v dež. odboru, kjer mu dr. Sohaff^r in Grasseli vsako željo bereta že z obraza. Toda, ako je dr. Tavčar odkritosrčen, moral bo priznati javno, da je dež. stavbeni urad preobložen z raznim delom, da doslej ni mogel ustreči ne Cerkni-čanom, ne Rakovcem in Unčanom, in da bi to dvoje vprašanj ne prišlo letos na vrsto vdeiel. zboru, tudi ko bi ne bilo liberalne slovensko-nemške obstrukcijo v finančnem, upravnem in ustavnem odseku. Gospod dr. Tavčar, poživljamo Vas kot moža, da vprašate dežel, stavbeni u r a d , a 1 i j e t o i s t i n a , kar trdimo, in da izjavo deželnega stavbnega urada tudi objavite v svojem glasilu. — Istina je namreč, da se ogled na lici mesta ob ugodnem vremenu izvrši to zimo, gotovo pa na spomlad. Upamo tudi, da ne ostane pri praznih obljubah.
Kdo podpira Nemce ? Iz Maribora nam poroča naš dopisnik: Zadnjič sem storil velik naroden greh, šel sem iz radovednosti v nemško mestno gledališče. Bilo je tako malo občinstva, da bi jih lahko na prste seštel in še od teh je bila skoro polovica — Slovencev. Sa pač pozna, da je polovica mariborskega prebivalstva slovenska, Bimo nemški terorizem jim zabranjuje, da bi to svojo narodnost javne pokazali. Zadnjič sem govoril z neko gospo, ki je rojena Kranjica in katere mož je potjvalec pri nemški tvrdki. Rekla mi je slovenski: »Jaz bi rada šla v »Narodni dom« v gledališče, pa se bojim, da bi me kdo videl in bi potem mojemu možu škodovalo, če hi to zvedel njegov štf«. In takšnih prisiljenih Nemcev je še jako mnogo v Mariboru. Slovenski kmetje pa nosijo svoj denar takim ljudem, ki zabranjujo svojim uslužbencem govoriti slovenski, seveda tedaj ne, če jih kličejo v svoje trgovine! Kedaj bo srečala pamet naše ljudi? — Dostavek uredništva: Tuli v sred šču Slovenije ni dosti boljše.
Italijanska univerza. »Piccolo« je baje zvedel iz zanesljivega vira, da je na-naučno ministrstvo predložilo ministrskemu svetu tri načrte, po katerih naj bi se rešilo vprašanje laške univerze. Noben teh treh načrtov pa ne izključuje, da ne bi bila italijanska univerza v Trstu. Vprašanje italijanske univerze v Trstu je že dozorelo v naučnem ministrstvu, pravi »Piccolo«. — Tudi »Tiroler Tagblatt« govori o teh treh načrtih, a »Piccolo« pravi, da se to, kar piše »Tiroler Tagblatt«, ne vjema z informacijami, katere je dobil »Piccolo«.— Djpisnik »Tiroler Tagblatta« piSe o teh treh načrtih: »Ustanovitev italijanske pravno • trgovinske akademije, ustanovitev pravne akademije, premeščenje italijanskih paralelk iz Inomosta na dunajsko univerzo. Sedež pravno - trgovinske akademije bil bi v enem mestu „Ve-nezia Giulia", sedež pravne akademije bil bi v italijanskem mestu, a ne v Trstu. To namerava vlada izvesti z odloki in odredbami. Ako bi namreč stopila danes vlada pred parlament — tako dopiBnik „Tiroler Tagblatt a" — z načrtom italijanske univerze v Trstu, bi jutri zahtevali tudi toliko Čehi, Slovenci, Hrvatje in Malorusi. A tudi ni izključeno, pravi dopisnik, da bodo mogli polagati laški dijaki izpite v laškem jeziku na univerzah na Dunaju, v Gradcu in v Inomostu.
Ali je to mogoče ? I z L j e š p r i
Prevaljah na Koroškem: Pre-žalostno je, kako se postopa z našo deco. Pri nas imamo dvorazredno, takozvano dvojezično šolo, katero obiskujejo izključno slovenski otroci, za učitelja pa so nam poslali trda Nemca. Niti učitelj, niti učiteljica ne znata slovenski I Otroci ne razumejo nemški, učitelja ne slovenski! Kakšen pouk?! Kakšen vspeh?I Pameten človek poreče, da kaj tacega ni mogoče, a pri I nas na Koroškem je vse mogoče. Trda je tujčeva peta, a Slovenec — pohlevno trpi!
Osebne vesti. Umrl je v nekem sa-natoriju pri Gradcu g. J. S i v k a , c. kr. poštni cfisijal v Mariboru, doma iz Spitaliča. i — Umrl je v Mariboru zobozdravnik g. dr. Henrik Z i n k e. — Naš rojak, g. Ivan
Volo, je bil 1. novembra imenovan mojstrom v arzenalu v Pulju. Pisatelj gosp. I v o S o r 1 i je prestal na graškem vseučilišču tretji državni izpit in drugi rigoroi. Vstopil je v politiško službo pri c. kr. policijskem ravnateljstvu v Trstu.
Politično zborovanje v Št Lenarta ▼ Slov. gorioah se vrši v nedeljo dne 8. novembra, ob 3. uri popoldne v hiši slovenske posojilnice. Na vsporedu je: 1. Od-borovo poročilo o delovanju društva v pretočenem letu in volitev novega odbora. 2. O deželnem zboru poroča poslanec Ivan R o š k a r. 3. Kako tepta vlada naše narodne pravice, govori Fr. K r a m b e r g e r, veleposestnikov sin iz Gočove. 4 Izboljšajmo naša narodno gospodarstvo), razpravlja Jan. J u r a n č i č , čebelar pri Sv. Antonu v Siov. gor. 5. Vprašanja, predlogi in nasveti. Zanimanje za ta shod je med kmeti lenar-škega okraja veliko, zato bode shod gotovo dobro obiskan. Udeležiti bi se ga pač moral veak okoličan kakor tudi tržan, da se enkrat očisti trg slovenskih renegatov !
Vrgli na cesto bodo učitelji poslanca Jakliča, ne pa posajali na podpredsedniška mesta na svojih Bhodih. Tako grozi »Učit. Tovariš" Jakliču zaradi obstrukcije. Naj bodo gg. uSitelji tako prijazni in naj ne vabijo naših poslancev na shode, ako brez njih lahko izhajajo!
Zakaj se brani Jaklič zapustiti Dobrepolje? Ej, zakaj! Poslušajte »Narod!" V Jakličevem konsumu smrdi in če bi Jaklič odšel, bi ta smrad udaril na dan. Po znani lastnosti smradu, ki vendar le ljudi odganja, bi si Jaklič le na vse pretege pomagal iz Dobrepolj, a po liberalni logiki, hoče on ostati ravno v Dobrepoljah. Zmede!
Slovenci hočejo posloveniti pol ■veta! vzklika tržaški »Piccolo«, ker zahtevajo koroški Slovenci, naj bi vendar sodniki razumeli onega, katerega hočejo soditi! Tako vzklika list, ko se Slovenoi bore za pravice, ki so jim zajamčene v zakonu, ko hočejo tudi Slovenoi, da se izvršuje zakon. Slovenci niso nikdar zanikali pravic drugim narodom, če pa zahtevajo od uradov svojih pravic, s tem še nočejo posloveniti pol sveta. Avstrija pa bi gotovo ne bila na škodi, ko bi bili tudi Slovani deležni pravic v isti meri, kakor so jih deležni Lihi, Nemci in Madjari! Sicer se pa taki »Piccolovi« vzkliki slabo ujemajo z nameni mnogih italijanskih politikov, ki delajo na to, da bi prišlo do zveze med la-tinstvom in slovanstvom proti »divje prodi-raje čemu germanizmu«.
Pojasnilo Prejeli smo sledeči dopis: Slavno uredništvo ! Pretečeno soboto prinesli ste o ehcdu slovenskih odvetnikov notico, v kateri je bila, — meni neljubo, — vpletena tudi moja oseba. Ker se, kakor čujem, izvir te notice različno razlaga, in ker je v interesu sklepov odvetniškega shoda želeti, da se osigura za naprej složno delovanje, izrekam željo, da bi se od obeh strank v prihodnje opuščala vsaka osebnost in vsaka polemika. Preverjen sem, da mi blagovoljno to uslugo v interesu stvari Btorite in sem z odličnim spoštovanjem udani dr. Valentin Krisper, Ljubljana.
—	Napačna nuna. V zapore v Gorici so privedli neko Agnezo Kuzunsko iz ruske Poljske, oblečeno kot nuno, ter jo postavili pred sodnika, čeS, da je hodila okoli po goriški deželi preoblečena v nunsko obleko nabirat milodare. Ona pa je tajila, da je beračila, ter trdila, da denar, ki so ga dobili pri njej, je njen, kakor tudi je njena nunska obleka. Ooravnava v soboto sa je pretrgala ter se bo nadaljevala v kratkem.
—	Kdo priliva nemikemu drevesu v slovenski zemlji ?! Nedavno smo bili omenili imenovanje deželnosodnega sve tovalca v Mariboru, Kapuna, ki je preskočil celo vrsto svojih prednikov, da si se mož nima ponašati z nobeno drugo posebno vr« lino, nego s pristnim in izrazitim nemško-nacijonalnim mišljenjem. St ;pivši iz mladostnih let je mož postal — praktičen. Iz-previdel je bil, da modrosti boljši del je tako polit čno mišljenje, kakor ugaja njim, ki v naši Avstriji režejo kruh državnim uradnikom. — V takem praktičnem spoznanju je g. Kapun postal iz navdušenega Slovenca istotako navdušen Nemec. V svojih dijaških letih je bil mož ognjevit Slovenec in za časa vseučiliških stu lij navdušen Tri-glavan. Potem pa, spoznavši praktično pot do lastne koristi, jo iztrgal iz srca svoja čutstva in danes je mož — deželni sodni svetnik — na škodo in v za srn oh vsem njim, ki so imeli pred njim pravico do takega
povišanja. To je zopet poglavje o vpraSanju: kdo priliva nemškemu drevesu v slovenski zemlji!!	i
—	Zopet demonstraoije v Zagrebu. V torek dopoludne se je razširila 1 po Z»grehu vest, da je prišel v Zigreb j Ivhuen H-:dervary. Pred zbirališčem maža-ronske stranke so bile popoludne velike de-mostraoije. Množioa, med katero je bilo mnogo di|akov, je vpila „Abzug" ter je razbila nekaj oken. Ker se je nakrat čulo, da je Khuen v hotelu »priavstrijskem cesarju", podala se je množica tja, kjer je tudi demonstrirala. Od tu je množca šla pred stanovanje podban« Sušmanovč*. Mej potoma je dobila grofa E r d o d y j a , ki je moral čuti mnogo grenkih. Erdoly je bežal v ŠJŠmanovičevo hišo. Došla policija ie aretirala jurista Otona GaVrančiča. Množica je na ves glts zahtevala, da policija Gavranč č* izpusti, ter je grozila, da naskoči policijsko pcsiopie, katero so obkrožili policaji na konjih. Končno je mncž ca odšla, ker je bušmanovič obljubil, da bo Gavrančic izpuščen. Včeraj dopoludne je bil Gavrančic obsojen na 8 dni zapora in za dobo enega leta izgnan iz Zagreba. Včeraj dopoludne sta bila pozvana na policijo tudi jurista Gogliardi in Duma. a sta bila po zaslišanju takoj izpuščena. Sotruinik »Obzora«, Hinko Križman, je bil včeraj aretiran.
—	Od tatinskih lovcev ustreljen. V torek je nesel Ivan Schvvaiger iz Leopers-dorfa na Štajerskem svojim delavcem v gozdu južino. Komaj pa je prišel do svojih delavcev, je počil strel, in kmet se je v koleno zadet, zgrudil na tla. Ker ni bilo hitre pomoči, je ranjenec v gozdu izkrvavel. Sumijo, da so to izvršili trije delavci, katere je njegov sin videl hiteti iz gozda. Orožništvo je zložincem že na sledu. — Iz C-»-lovca poročajo, da je 49 let starega gozdarja grofa VVidmanna ustrelil tatinski lovec Walko, ki se je sam naznanil sodišču.
—	Gledališka predstava v Mariboru V nedeljo, dne 8. nov. 1903, se pri redi v dvorani »Narodnega doma« v Mari boru gledališka predstava: 1. Idealna tašča. 2. Doktor Hribar.
—	Obesil se je pri Vojniku 76 let stari Jožef Broney, ki je všel iz hiralnice v Vojniku
—	Aretirali so v Brucku na Muri iz Trsta lani pobeglega trgovca Pavla La-bana.
—	Samomor v Gorici. Včeraj do poldne se je vrgel z malega mostu koncem ulice Sv. Klare v globočino v Kcren okoli 56 let stari mešetar Josip Kolavčič, doma z Vogrskega. Stanoval je v ulici v Stračice št. 16. Pri padcu sa je seveda ves pobil in polomil, pa vendar so ga prinesli še živega v bolnišnico.
—	Hrvatske novice. Ban P e j a č e v i c je toliko ozdravel, da lahko že rešuje akte. — Tepei v uredništvu. V uredništvo »Novega Lista" na Reki je prišel mag. pharm. Arnold Spitzer, zahteval od uredništva radi neke notice zadoščenja ter je pri tem grozil uredniku s klofutami. Urednik Supilo mu je za odgovor na to grožnjo priložil krepko zaušnico, ostalo uredniško osobje pa je prijelo S^itzerja in ga vrglo na cesto. — Požar. V ponedeljek je bil na Brajdi, v okolici Reke, v lesnem skladišču tvrdke Gairard velik požar. Pogoreli so tudi eosedni hlevi Poleg ognjegascev je došla tudi kompanija vojakov. S toda ie proraču njena na 80 do 120 tisoč K. — Hrvatje na Ogrskem. Urednik „Nevenaa, glasila bunjevekih Hrvatov, je obsojen na 6 mesecev zapora in 200 K globe Kaznovan je bil radi nekega članka o narodnostnih razmerah, v katerem navaja med drugim, da je v Subotici 50000 Hrvatov, a v šoli niti ni majo hrvatske čitanfce. — Trije kralji v Opatiji. Pozimi pridejo v Opatijo trije kralji na dalnje bivanje. Najprej je naznanjen dohod švedskega kralja Oskarja, za njim ima priti saksonski kralj, a spomladi rumunjski kralj Karol s kraljico. Kralja Oskarja ima obiskati kot svojega gosta naš cesar.
—	Vžigalice niso za otroke. Jože E.-klavc, črevljar iz Dalinevasi v ljubljanski okolici pustil je dne 30. oktobra dopoldne svoja dva otroka, 3 etnega Jožeka in 4 etno Uršiko, brez nadzorstva sama v sobi, med tem ko je imel on s svojo ženo zunaj hiše opravka. Kmalo nato zasliši E klavc pretresljivo kričanje iz sobe, urno teče v hišo in najde svojo hčerko vso v plamenu. Izgorela je otroku v pravem pomenu beBede vsa obleka na životu. V groznih mukah je drugi dan deklica umrla. Otroka eta se igrala z vžigalicami in pri t.j priliki se je otroku krilce vnelo.
—	Obesila Be je 261etna slaboumna posestnikova hči, Rozalija Baje iz Višnje, okraj Vioava.
—	Razširjenje tržaške luke. V Ihmburgu se mudi te d.ii posebna komisija avstrijske vlade, ki proučuje v zadevi razširjenja tržaške luke ondotno luko.
—	Okrajni cestni odbor ribniški je nekak „unicum« svoje vrste. Kakor priča zadnja nesreča na Boncarju nad Podklanoem, in kakor smo izvedeli od strani prizadetih in
poznavalcev te ceste, bi moral cestni odbor, ki je ves v liberalnih rokah, imeti vsaj toliko prevzetnosti v glavi, kakor kak navaden kmet, ki ve da je treba pri cestah ob prepadih in jarkih po staviti lesene ograje. V R bnici in Sodražici tega ne vedo in nasledki te malomarnosti in brezbrižnosti so se zadnji teden pokazali. Ta brezbrižnost se od ondotnega prebivalstva glasno obsoja. Upamo, da bo zdaj tudi okrajno glavarstvo kočevsko storilo svojo dolžnost! Koliko nesreč bi se bilo ž » lahko na tej cesti čez strmi Boncar pripetilo!
—	Pri goriškem deželnem odboru, in sioer v deželni pisarni, sta prazni dve uradništi mesti. A^stent g. A ite Maver je umrl, gosp tficijal E nil Kavčič pa je bil imenovan pisarniškim vediem pri novi dež hipotečni banki — tako da sedaj v deželni pisarni ni nikakega človeka, ki bi znal slovenski; vodja pisarne je celo mož, ki ne zna prav nič slovenski. N;obhodno je torej potrebno, da prideta na izpraznjeni mesti dva Slovenca, ker tam je preebilo d^la v slovenskem jeziku, in sicer takega dela, katero more opravljati le slovenščine popolnoma vešč uradnik. Ne dvomimo, da se oglasi za mesti, kadar se razp šeta, tudi zadosti slovenskih kompetentov in da slovenski po slanci v tem oziru store svojo dolžnost!
—	Ii Krškega nam poročajo: Minolo nedeljo je kapucinsai provincijal, preč. gospod E. Brvar. blagoslovil nove orgije, katere je za kapucinsko cerkev velikodušno omislila preblag. gospa Hotschevar. Slovesnosti se je udeležilo mnogo liudstva, mej njimi tudi lepo število odlične erospode. Ofgljp ie naredil Josip Brandl v Mariboru za 3800 kron. Zahvaljujemo se v prvi vrsti blagi dobrotnioi.
—	Iz Studenca na Dolenjskem
nam pišejo: Tudi v našem hra,u sinu letos pridelali prav dobro »ino, ki je podobno onemu ii leta 1900. Pridite torej, vinski trgovci, k nam in dobili bodete izvrstno vinsko kapljico, ki vam bo razveseljevala telo in duha. Cena letošnjemu vinu je od 14 do 18 kr. lit'--.
—	Stavke na Hrvatakem. Stavka zidarjev v Oseku je nončana po dogovoru. Stavkati so pa začeli tesarji.
—	Tržaški mestni svet ima sejo v petek ob 7. uri zvečer. Kakor se vidi torej, nima mestni svet ramena izvršiti »samomora« vsled razsodbe upravnega sodišča ter tudi visoka vlada še ne misli na razpustitev.
—	Krst mesto poroke. V eredo dne 29. oktobra prišel je v neki vasi na Krasu ženin s svati k svoji izvoljeni z namenom, da jo sprovede pred oltar. Ali prišlo je drugače, nepričakovano. Mesto k poroki pred oltar, so svatje spremili v cerkev — novorojenčka in so obhajali botrinje mesto že-nitnine.
—	Ruske vojne ladije v Trstu. V
torek ob 5. uri popoludne priplule so v Trst tri ruske vojne ladije. Ladija »Car Nikolaj I.«, na kateri je bil kontreadmiral Mo• loš, oddala je strele na čast Trstu, a streli iz topov pri svetilniku so odzdravljali. Pomorščakov imajo ladije 906 mož.
po delavnici, kje da bi bila je porabil vajeneo, da je
Ljubljanske novice.
del, je šel gledat ura. To priliko hitro izmaknil dve srebrni uri in jih vtaknil v žep. Ko je odšel, je šele Rasberger opazil, da mu je vzel uri in da je prišel za stensko uro ln vprašat, da ie mogel krasti.
Ljubljančan obsojen v Trstu Tistega natakarja iz hotela »južna železnica« v Gorici, po imenu Adolf M « n n i n , ki si je bil pr svojil svoto K 158 60, bo prijeli v Bregencu, kamor je bil prišel iz Italije, ter ga privedli v Gorico, kjer so ga noeta-vili pred sodnike, ki so mu prisodili 3 mesece i°če.
Tatvine. Včeraj popoludne je na Vodnikovem trgu neka ženska izmaknila delavki Josipini Mavc, ko je na trgu kupovala živila. iz žepa denarnico, v kateri je imela 10 kron denarja. — Ivan Roniž, hlapec brez posla, ukradel je včeraj hlapcu Ivanu Ver-biču na Marije Terezije cesti št. 16, iz hleva havelok in nad 2 K denarja. Danes zjutraj je policaj zasačil Rmiža v nekem vozu na dirkališču, kjer se je bil Bkril in je čez noč spal. Policaj je Roniža, ki je imel ukradeni havelok na sebi. aretiral.
Ljudsko gibanje v Ljubljani V Ljubljani je bilo v tretjem Četrtletju tega leta 95 porok Novorojencev je bilo 295, umrlih 287, med temi 187 tu'cev in 86 otrok pod sta-rost|o potih let. Starost 50 do 70 let je doseglo 62, starost več kakor 70 let 46 oseb. Vzroki smrti so bili: v 11 slučajih telesna slabrst, v 55 tuberkuloza, v 11 vnetje pljuč, v 4 škrlatica, v 8 vnetje možganov, v drugih slučajih druge bolezni. Ponesrečilo ae je 6 oseb (2 vsled padca po stopnicah, trije so utonili, 1 na železnici). Samomor so izvršili trije. Uboja in umora ni bilo no-beneea.
Splašeni konji. Antonu Doseču, hlapcu pri Jerančiču na Karlovski cesti št. 6, sta s a danes ob pol 10. uri dopoludne na Kar lovski cesti splašila konja, s katerima je vozil pt hištvo, in mu uUa. Konja Bta zadela pri Ahlinovi hiši ob vogal in odtrgala žleb, na kar sta dirjala po Gruberjevi cesti v Streliške ulice, kjer ju je neki delavec iz Rakovnika prijel in ustavil. Pohištvo je mej dirjanjem konj padlo na tla in 8 3 močno poškodovalo.
Zagrb — LJubljana.
zagrebškem je predlagal šparovič. naj občina vsa je ime Zagreba napisano g rib«, ne sprejme in pošlje nazaj v L ubljani bi bilo proti nei>škemu
V občinskem svetu obč. svetnik Ga-pisma, na katerih po madjarski »Za-" Tudi »L a i-
b a c h« kaj takega na mestu ! Zakaj bi po svetu središča slovenskega naroda ne poznali pod pravim slovenskim imenom ! T^ko na] bi delali občina, trgovci in vsi, ki žele, da ime »Ljubliana« dobi čast!
II. skupina društva slovenskih odvet niških in notarskih uradnikov tvori v sredo, due 11. novembra t. I. ob 8. zvečer pod vodstvom člana Viktorja Karlingerja slovensl i stenografski tečaj veni uinih S)b I. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulicah, katero je blagorodni gospod župan l|ub-Ijaneki velikoduino prepu^ 1 skupini brezplačno v porab* za potrebno dobo. Pouk bo za čhne društva brezplačen, dočim se bo od nečlane* zahtevala primerna mala uč-nina. Potrebna pojasnila daje odbor skupine, oziroma načelnik iste. g. Josip Christof, so-licitator v pisarni J dr. Trillerja v Ljubljani.
Tvrdka M Primožič otvori na Mestnem trgu v prostorih prejšne Goričnik & Lede-nikove trgovina manufakturno trgovino.
Umrla je v L ubljani gospa Mirni Ze leny roj. Pollak.
Izseljevanje. Dn^ 4. t. m. si je odpeljalo v Amomo 10 usob iz Amerike pa jih je došlo v Lu')lian > 20
Tatvina pri urarju. U.arju MatevJu Ros-bergeriu na Sv. Petra cesti št. 42 je včeraj zvečer okoli 6 ure neki mizarski vajenec ukradel iz delavnice dve srebrni žepni uri. Fant prišel je v delavnico po eno stensko uro za neko stranko v Vodmatu. Ker pa Il.aberger ni o kaki stenski uri ničesar ve-
Vstaja na Balkanu.
Poroča se, da se vedno bolj poostruje položaj v vilajetu Jemen. — Vest, da se bodo reforme izvedle pod nadzorstvom ino zemstva, je vzbudila v Solunu med prebivalstvom veliko veselje. Hilmi-paša baje pridno reformira, zida bolnišnice itd. Govori se, da zavzema angleška diplomacija v reformnem vprašanju drugačno stališče kot je začrtano v avstrijsko-ruski noti. Gotovo temelje te govorice na tem, ker je Anglija izdelala posebni reformni načrt za evropsko Turčijo. G.avne točke tega programa pa dokazujejo, da se angleški predlog ne razlikuje bistveno od avstro-ruskega. V diplomacijskih krogih se zatrjuje, da Be je v Murzstegu govorilo tudi o tem projektu, a da je avstr. in ruska diplomacija izjavila, da se angleški predlogi strinjajo z njenimi.
Trpljenje makedonskih kristjanov. Žalostne vesti prihajajo zopet s tužne Makedonije. V bitoljakem vilajetu je večina vasi požganih ali izropanih. Ljudje se ne upajo nazaj, ker se boje turških vojakov. Ti kar brez sramu kradejo žene in dekleta. V gozdih in gorah se potikajo v sedanjem slabem vremenu ubogi beguni. Zmanjkalo jim je hrane, tako, da že jedo skorjo dreves in korenine.
Kadar se, od gladu premagani, vrnejo v doline, jih vjame turška policija ter jih vrže v ječe, kje jih grozno mučijo. Ječe so nabasano polne. Smrt jetnikov mora delati prostor za nove žrtve.
Baši-bozuki javno na trgih prodajajo krščanske otroke po 20 grošev enegal Tudi pokradeno krščansko imetje baši-bozuki prodajajo javno na ulicah.
V bitoljakem vilajetu se sodi, da s o tu Turki pomorili letos čez 2 0.000 kristjanov slovanske narodnosti.
O zadnjih bojih ae poroča: Pri vasi Bojište se je bojevalo 5 praporov tur ških vojakov s tisoč vstaSi. Padlo je 108 Turkov, a tudi mnogo kristjanov, koliko, se ne ve, ker so vstaši svoje ranjence odnesli
beboj v gore.
V	bitki na planini Peristeru nad Bi-toljem je padlo na obeh straneh 200 mož. Turki so izgubili poleg drugih majorja, dva stotnika in mnogo nižjih častnikov. Vstaši so izgubili dva voditelja: Area in Nič*.
V	Pnlepu bi bili morali ustreliti turškega vojaka. Bil je obsojen na smrt ker je streljal na svojega predstojnika. A vojaki, ki ao bili komandirani, da ga ustrele, so se uprli in so vsi streljali v zrak. Se-le na grožnjo, da bodo vsi postreljeni, če ne iz-vrša povelja, so ga usmrtili.
Turški minister zunanjih zadev je razpravljal z avstro-ogrskim poslanikom o reformnih zahtevah in je izjavil, da ima sultan nekatere pomisleke zoper reformo in da hoče v kratkem odgovoriti. Ministrski svet se bavi dan na dan s tem. kaj bi se odgo. vorilo na reformni program, a do zdaj Se ni sklenil ničesar.
Bolgarski diplomat C'-oho v je izjavil, da ni v Macedoniji opaziti še nikakega zboljšanja položaja. On ne veruje, da bi novi reformni načrt prinesel mir v deželo, ker bi na čelu macedonske vlade stal turški podanik in ker ee ni ničesar določilo glede splošne amnestije. Vsled bližajoče se zime so vstaši začasno mirni, a bolgarski narod ne more položaia mirno prenašati, in če tudi ve, kako usodepolua bi bila vojna je vendar primoran zateči se k orožju. Če tudi bi Bolgarija podlegla, bi bilo to boljše, kot gospodarska kriza, ki preti deželi, ker mora vzdrževati 100.000 macedon-8 k i h begunov.
Zopet se je v Macedoniji zgodilo zlo-dejstvo. Pred nekaj dnevi je v okrožnem mestecu Gevgheli dal turški častnik nekaga Bolgara, ki je bil obdolžen, da se je udeleževal V6taje, vreči na gromadoin živega sežgati. O tem je izvedelo tudi rusko poslaništvo v Carigradu, ki je takoj zahtevalo pojasnil od vlade. Porta je takoj odposlala posebno komisijo v Gev-ghelo, a o tem, kaj je preiskava spravila na dan, se doslej ni moglo ničesar izvedeti.
Odgovor turške vlade je zavrgel reformno noto Avstrije in Rusije. Neki turški minister se je izrazil o predlogih, da so nevspre-jemljivi. Porta odgovarja na vsako točko novih predlogov glede reform in navaja vzroke, zakaj jih odklanja Posledica tema bo, da stavita Avstrija in Rusija porti določen rok za končno odločitev in ji zagrozita s prisilnimi sredstvi. Avstrijski in ruski poslanik Bta dobila od svojih vlad naročilo, da najstrožje nastopita zoper ugovor od strani porte in izjavita, da ne more biti niti govora o kakih koncesijah napram Bultanu. Rusija in Avstrija ne odstopita niti od jedne zahteve, zaznamovane v reformni noti, in se sploh niti nočeta pogajati s Turčijo. Cas zahteva, da je do spomladi novi red na Balkanu zagotovljen.
Na konvenoijonalni vlak med Cergheli in Mirvo se je izvršil dinamitni atentat. Vstaši ao položili na progo pet bomb; dve st* se razpočili v hipu, koje prišel vlak. Proga je bila razrušena in dva vagona blaga imflno poškodovana.
Književnost in umetnost.
* Repertoir sloven. gledališča.
Jutri v petek se poje drugič krasna Pucci-nijeva opera » B o h č m e « , ki je pri pre-mijeri sijajno uspela. Predstava je .nepar«. •— V nedeljo popoldne ob 3. uri se ponovi žaloigra »Mlinar in njegova hči", da se omogoči poset zunanjim in najširšim slojem. Cine so najnižje. Zvečer ob pol 8. se poje tretjič v sezoni Parmova opereta »Amaconke«. — Dramsko osobje Študira sedaj izvirno igro iz Napoleonovih časov „Legionarji«, spisal Fr. Govekar, godbo zložil Viktor Parma, in trancosko burko »Njegova hišna« (Nelly Rozier); operno osobje r pa Smetanovega »Dali-b o r j a « in Čajkovskega opero »Onegin".
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Nepoboljšljiva tatica. Jera Johan v Ljubljani je bila že večkrat zarad. tatvine kaznovana, a vse ta je ni spame . tovalo. Dne 1. septembra t. 1. je vzela Je'1 Jupanec več perila in svilnato ruto. Obdol-ženka deloma tatvino prizna, le za 4 rjuhe se noče udati. sodišče jo je obsodilo na 10 mesecev težke ječe. — Rubežen z ovirami. Vdova Neža Jakič iz Strabomera je imela po svojem umrlem možu 36 K 36 v. inventarnih stroškov. Ker Jakič z lepa tega zneska ni hotela plačati, dobil je sodni sluga nalog, naj vzame dolžnici toliko premičnega premoženja, da bo omenjena terjatev s stroški vred pokrita. Ko je šel sodni sluga v čebelnjak, da bi pričel z rubežnijo, je zapazil, da je obdolženka vrgla čez zid mo-šnjiček, v katerem je bilo nekaj čez 100 K. Ko je sluga na to pobral mošnjiček, zagrabila ga je za roko ter mu hotela s silo denar iz roke iztrgati; zmerjala ga je tudi, da ji je denar ukradel. Neža Jakič pravi, da je vsa zmešana, odkar ji je mož v Ameriki ponesrečil, oama je bila 9 let v Ameriki in ima 5 malih otrok, zato se je bala za denar. Sodni dvor jo je obs idil na tri mesece težke ječe. — b cepcem j o j e skupil. Zvečer 29. avgust* t. I. je pil zidar Mart n Klemenčič v Lovrihovi krčmi v 1 Mengšu. V njegovi družbi sta bila Jože Ko-j revec s Pnmskovega in Tono Prestopec. Ta dva sta ga s lila, naj gre ž njima v Vrh, a Klemenčič je legel na tla. Prestopec ga začel vzdigavati in Korevec ga je s cep-
i
ie
cem udaril po levi roki in t-iko poškodoval. Obsojen je bil na 6 tednov ječe. — Surov sin. Posestnik Janez Klopčič i® Prevoj jako grdo ravna s svojo materjo; pretepa jo in meče ob tla, in lendar mu je b'ago srce materino to nečlrveško ravnanje odpustilo. Ko je sin neki dan topit svojo mater napadel, pribežala je k Goft čevi hiši in tu so domači \ideli, kako )e Klopčič pred hišo svom mater ob tla metal m jo s čevlji suval. Ni torej čuda, če Be ie 76 let stari Tine Gcstič za njegovo mater potegnil, a pri tej priliki je Klopčič vrgel s tako silo stirca ob tla, da se mu je desia nrga na dvih krajih zlomila. Sodišče ja Klopčiča obsodilo na 4 mesfca težke ječe.
ti&sue j}tv«MrjL
if&juovej&o od rasnih atiitu.
Iz Prage poročajo, da je sodnijska razprava glede svetovaelavske hranilrice zopet preložena. — Grofica L o n y a y je odpotovala pod zdravniškim nadzorstvom iz Švice na Dun»i. — Grški urino Jurij je došel na Dunaj. — Dinamitna eksplozija pri poroki. V Fjings fjorden na švedskem je pri n*ki poroki eksplodiral zabojček dir.amita. Eiajft oseb je ranjenih, štiri smrtnon»'arno. Dotična hiša je deloma porušena. — Železniška nesreča. Včeraj )e trčil v Budimpešti v Terezicpel odhajajoči vlak, na neko loko motivo. Trije vozovi so razbiti in stroje-vodia ranjen, potovaJci so nept škodovani.—
JL>rtištviuu
(Vabilo na društveni večej) katerega nriredi „Dilavsko podporno društvo" v Cel iu dne 8. novembra t. 1. v „Skalni klet " na čast slovenskemu skladatelju gospodu dr. Gustavu Ipavou Pri ist^m bode proiz<?a,al pevski zbor „del. jiodp. društva" ukliucno le pesmi g. d r. G u s t a v a I p a v c a , in sicer sledeče moškt: zbore „Tam za gori.", »Jutro", „Plan;nnka roža", „Kje so moje rožce", »Zvečer" „Mrak", ,L pa" , „Djnici", „Obiač'.u", „Brat|e, bodimo veseli" in »Slo venec sem". Pred in med posameznimi točkami svira »Celjska narodna godba". Po do vrženem koncertu prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni ufeležbi vabi
odbor.
(V Ribnici) priredite „Žsnska in moška pcdruinica družbe sv. C rila in Metoda" v nedeljo, 8. novembra, zabavni večer v salonu g. Antona ArUota. Vspored: 1. a) Btch: Aria za IV. etiunr, b) Schunosnn: „Večerna", c) Planini: „H< xt ntunz", 2. a) \Viennws'<y : ,.Legendt", b) S mouich: „Fantaz:ja vihu slavenskih mrtiva", proiz vaianje ua g s ih. 3. Kje ie meja. Izvirna gluma v enem dejan u. 4. a) Sarasate: „Ro mariza Audaluzfc", b) Saraaate: „Z'geuner-\veisen", 5 a) Firindelli: „Charsin plain-tive", b)F ridt;lli: „Burleeque". c) Simonich : „Taranteli*", proizvajanje na g« slih. 6. Ja bolčna potv>c*. Komičen prizor. Iz prijaznosti sodeluje viituoz na gcs:i. gospod tovarnar H. S monič iz Sušafca. Us:opnina za c s bo 1 krono, stojišča 60 v. Preplartila se v koriht družbe hvaležno sprejme|o. Začetek ob pol 8. uii zvečer. Gostje dobro dočli 1
(Podporno društvo za slovenske visokošolce) na Dunaju ima v seboto, dne 14. novembra, svoj 15. občni zbor v dvorani »Slovanske Besede«, Dunaj, I., Braunerstrassa 7, 1. nad stropje. Začetek ob 6. uri zvečer.
Metanska in brzojavni poročila.
Gradec, 5. novembra. Jutri je zopet seja deželnega zbora. Mej strankami se vrše pogajanja. Majšina zahteva štiri nove mandate za kmetske občine in dve deželnoodbor-niški mesti za kmetskoskupino, Gradcu pa dovoljuje tri nove mandate. Večina je izjavila, da to sprejme, ako se tudi mestni skupini dasta dve deželnoodbor-niški mesti. Manjšina je to odklonila in vstraja pri svoji zahtevi, da se samo za kmetsko skupino ustanovi novo de-želnoodborniško mesto. Pogajanja se nadaljujejo.
Maribor, 5. novembra. Porotne obravnave proti „Sudsteierische Presse-' ne bo, ker so tožniki odstopili od tožbe.
Budimpešta, 5. nov. Ko je bil prečitan zapisnik včerajšnje seje, graja posl. Barta včerajšnje postopanje pod-
predsednika Daniela. Mej Baitovim govorom so se sporekli posamezni člani opozicije in vladne stranke. Podpredsednik Daniel prizna nepravilnost glede zapisnika ter predlaga, naj zbornica še enkrat glasuje o vladarjevem dopisu glede nove vlade. Ta predlog obvelja z vel. večino; nekaj Košutovcev je glasovalo z večino. Nato je zbornica na znanje vzela vladarjev dopis. Predložena je bila prošnja mesta Szathmnr, naj se vojaki tretjeletniki odpuste. Ugron predlaga, naj se o tej prošnji že v soboto razpravlja. Tisza prizna nujnost te prošnje, vendar želi, naj zbornica preje zasliši njegov program in voli predsednika. Seja se nadaljuje.
Zagreb, 5. nov. Shod Srbov v Dalji je prepovedan.
Meteorologično poročilo.
ViSina nad lnorirm 30ti.2 m,srednji iraiai ll*k v36'C mm
j Stanje j { 0«s apa- I baro-1 t<mnj& metra. T rara.	Tempe« ratara » po Celsijn	VotrdTl.	Nebo	ii« •s?.
4 | 9. ZVeč. | 7416	9 0	sl. sever	I SK. obl. |	
- 7. zjutr. j 745S 3 1 2. popol.| 742-6	y-o 107	> »	i obl. ! n	00
Sr»duia vierajSuja tempr.ratura 8 9",			norm*}* 6 4	
O il ii it | M k a iM»rzn
dni 4. novembra
Skupni državni dolg v notah..........100 45
Skupni državni dolg v srebru , . , . .	100 3 J
Avstrijska zlata renta 4% .....120-10
Avstrijska kronska renta 4%.....1(0 40
Avstrijska inv. renta 3'/i * ..........92 60
Ogrska zlata renta 4% .......11880
Ogrska kronska renta 4%......i8-60
Ogrska inv renta 31/, *..............89 60
Avstro-ogrske bančne delnica.....Iti-10
Kreditne delnice.........077 55
London vista..........239 73'/,
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v	1 s7-15
20 mark............23-46
20 frankov..........19( 7
Italijanski bankovci................96 35
C. kr cekini..............1133
TivimfilPVVt 'zvrstn0 sredstvo za ohranitev llllitUililf lesovja , preprečuje gnilobo,
oprhlost itd. Za trgovce pohištva, mizarje in zasebnike ima v zalotri tvrdka BRATAEBERL v Ljubljani
Frančiškanske ulice.	o24 15 11—3
Vnanja naročila proti povzetju.
Svarilo!
Kreditne zavode in 7»sehnik« rpsno svariva da rie dajo g. JanlfOfU fl\tilaček na
najina imena ozir. najina pud^m* n<«aKega posojila.	1452 l—l
[Van ftrhar, želez, uradnik Anton Kuder, sod. avsku.t..
oba v Ljubljani.
Sfenografa
z lepo pisavo,
zmožnega slovenske in nemške stenografije, sprejme takoj ali 1. decembra 1903
odvetniška pisarna
dr. Krisper in dr. Tominšek
v Ljubljani. Plača po dogovoru.	1457 3-1
ijrijr^TTTTTTTTTTTT T
Zadruga užitninskega odkupa
v Radovljici
sprejme izurjenega
dacarja.-*
Siuibo je nastopiti z dnem 15. novembra t. 1.
Prošnje naj se pešiljajo na zadrugo do
12. t m.	1456 1-1
Dobro vpeljana
mokarija v zvezi s špecerijo
ali pa samo »i tej stroki spadajoča oprava
se zaradi bolezni
- tel^cj preda. =
N»slov poie upravništvo. 1453 3—1
po nizki ceni se proda:
Majhen konj, turčin,
ze'o lepe postave, ter 7« istega primeren
voz na dveh kolesih; jeden navaden voz
14 1 3-1	in
dve konjski opravi (Pferdegeschirre). ^
Več s3 po z e pri uredništvu »Sioverio
Cunard-Line.
Posredna vožnja potnikov
Trst-New-york
Voztia cena za osebo Trst -New-i ork 185 K z vso prosto postrežbo, hrano in vinom.
Odhod prvega velikanskega par-nika „Arorania" iz Trsta
v torek, dne 10. nov. 1903.
Prodaja voznih h tov Schroder & Cie. Trst via C+rlo Gh. u«. 8 1 450 3—2
I ^IMPI
LMikuscli^l
tovarna dežnikov, Ljubljana, Mestni trg 15.
.—i, lin- a.JMla
Jožef Odar, 1432 5-3
mizar v Srednji vasi (Bohinj),
takoj sprejme
1 pomočnika 1
96 100-41
\ Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko f-00 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reci
HANN5 KONRAD
Nik.-rcm. uragi.2.r,o tovarna za ure in Izvozna trgovina
SsriSi^A^ Most it. 520, Češko. ,
Ljubitelj čaSe dobrega čaja zattteva povsodi uajlintjSi in najboljši čaj sveta
INDRA TEA
Melanža iz nailinejšega kitsjskfga, indijskega in cej-lomke^a čaja. Pristen le v izvirnih zavojih. — Glavna zali ga pn : Josip Ančlic lekarnar v Ribnici.
1252 26—y
1441 6—4
Išče se
zanesljiva ženska
srednje starosti, izvežbana v kuhanju, gospodinjstvu in nekoliko v trgovini.
Istotam dobi službo priden in varčen
PEK
Plača po dogovoru. — Ponudbe sprejema upravništvo „Slovenca".
dobi takoj službo v Boštanju
Anton Berce,
župnik.
1433 2—2

••a
■ ••o ...» ...9
...O
■••I ••••
...e
»M ••••
••••
...» ...e
...» ...a
■••t •••i
Janeza Jrdine ^branih spisov
je pravkar zjs/a prva knjiga:
Ijtizarji m Iliri.
Prejanimiva epijoda ij jujno-slovans^e zgodovine.
Jfnjiga, vajena 3a vsakega jer-
vednega Slovenca.
Cena Jf 3'-, po pošti V 3'20.
Založil
i> Ljubljani.
_____'651 26
»•••••••••••'••••'•»•••'•••••••••••••••••••••i
...••••••••«•••*.»o
:::::«!:!! s s: s«f s s s: s:! s! j t:: s::!! j s s:! t: s s s s s:
«... «...
9. .p
a... ••••
«...
::::
:::: «...
«...
«... «...
«... ••••
o... •...
9... ••••
«...
• ••
!!!
Na najvišje povelje Nj«g-
c. in ki*, apost. Veličanstva.
XXIII- c. kr- državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija S^sSe°nit0 19-382 dobitkov v gotovini
v skupnem znesku 512 880 kron	1446 (10—1)
davni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini.
Žrebanje se vrši nepreklicno dne 17. decembra 1903. — Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrasse 7, v ioter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
0(1 c. l<r. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.)
J0T Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žiebanjlh, pri izžrebanju imjmauj-[■■	šega dobitka — Promeso za vsako itebanje.
Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„M E II C U
I., Vlfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2

Pojasnila "VB v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh špekulacljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoie viaocega ourestovanja pri popolni varnosli naloženih
glavnlo.	134 25B
ia o<i.5f»» ®i jtridoik: 9r, Iginolj Zltalk
Tuk .Katobilkn Tiskarn*« v Ljut>t)«ai*