Kako smo gospodarili v I. polletju
1977
TOZO Saniteta
..Ustanovitev temeljnih organiza-C1J v Tosami je dokončno opravlje-
s 1. J. 1977 in uvedeno tudi lo-C£no Poslovanje obeh TOZD ter skupnih služb. Zaradi tega se bodo odslej ločeno prikazovali rezultati Poslovanja za TOZD in delovno organizacijo kot celoto, kar omogoča Podrobnejši pregled uspešnosti poslovanja posameznih delov delovne organizacije.
Prvi rezultati kažejo, da TOZD »Saniteta« posluje manj rentabilno kot TOZD »Filtri« in da bo potre-bno vložiti precej naporov za pove-canj e dohodka s pospešeno moder-nizacijo postopkov in uvajanjem no-Vlh proizvodov.
Rezultati poslovanja »Sanitete« ^ prvem polletju so opozorili na <*ve značilnosti, ki potrjujeta uvodne trditve.
Prva značilnost se kaže v tem, cla se beleži zelo visok porast proizvodnje in prodaje, saj je proizvedeno za 19,5 % več kot v istem obdobju preteklega leta in je pri tem Presežen letni plan za 5,1 <%. Vsi oddelki postavljene plane presegajo. vendar kljub temu ni izdelanih zadostnih količin izdelkov za potrebe trga. V zvezi s tem je potrebno Ugotoviti realno povpraševanje po izdelkih, ki primanjkujejo in potem rezultate analize vključiti v letih plan. Pomembna naloga iz področja proizvodnje pa se nanaša da čim hitrejše organiziranje proizvodnje v novih prostorih m na dokončni sprejem organizacije tOZD »Sanitete«.
Med ugodne pokazatelje se uvr-Sca tudi povečano povpraševanje
po naših izdelkih na domačem in tujem trgu. Več bi se lahko prodalo kompres, priročnih apotek, sanitetnih omaric, staničevine, vložkov, mdlny hlačk in plenic ter tudi nekaterih drugih izdelkov. Lepi rezultati so se dosegli tudi pri izvozu, kamor smo prodali za 561.770 dolarjev blaga, kar je za 115 % več kot preteklo leto v istem obdobju. Možnosti izvoza še obstojajo, vendar bo treba za ta namen pripraviti dodatne predelovalne zmogljivosti.
Zelo dobere rezultate smo dosegli na področju uspešnosti vloženega dela. Produktivnost se je namreč povečala za 17,7 %. Tolikšno povečanje smo dosegli s pomočjo novih kapacitet v belilnici, trakotkal-nici ter delno v mikalnici in konfekciji, močan vpliv pa sta imela tudi boljša organizacija dela ter intenzivnejše izkoriščanje strojev. Tudi za 1 % manjša odsotnost vpliva na večjo produktivnost in želeti je, da bi se odsotnost še zmanjšala s pomočjo preventivnih ukrepov, ki so znani in se tudi že izvajajo.
Druga značilnost poslovanja pa sodi med manj ugodne pokazatelje in se izraža v tem, da dosegamo relativno nizek dohodek, ki nam omogoča le pokritje najnujnejših potreb. Dosežen dohodek sicer o-mogoča normalno poslovanje, vendar pa je zdajšnji nivo prenizek za uspešen zaključek leta, ker ob koncu leta nastopijo nekateri izredni izdatki (končen obračun super rabata), kateri zdaj niso vkalku-lirani. Položaj sicer ni zaskrbljujoč, ker bomo v drugem polletju zaradi 12,3 % višjih prodajnih cen dosegli več dohodka, vendar nas porast stroškov opozarja, da moramo še naprej skrajno racionalno gospodariti, če hočemo pridobiti nekaj sredstev za nakup moderne tehnologije. Ker povišanja cen ni pričakovati, predvsem zaradi ostre konkurence, si moramo prizadeva-
ti, da z razvojem novih izdelkov pridobimo dodatni dohodek, ki nam je potreben za nadaljni razvoj.
Izplačani osebni dohodki za 3% zaostajajo za planiranimi. Zaostanek za planom bo verjetno odpravljen z nedavnim povišanjem osnov za 100 din in 5 %. Ker za 9 % zaostajamo za planom dohodka nam tudi po samoupravnem sporazumu ni dovoljeno več izplačevati saj smo izkoristili 96 % dovoljene mere. Osebni dohodki so torej tesno povezani z višino dohodka in le z večjo uspešnostjo bo možno priti do višjih osebnih dohodkov.
Že bežen pregled rezultatov nam narekuje tudi naloge, ki jih moramo v prihodnje izvršiti. Med prioritetne naloge lahko prištejemo skrb za varčevanje in zmanjševanje odpadkov, organiziranje obstoječe proizvodnje v novih prostorih in čimprejšnje aktiviranje novih kapacitet, izboljašnje kadrovske strukture ter pospeševanje inovacijske dejavnosti vseh zaposlenih.
oec. Janez Leskovec
TOZD Filtri
Doseženi poslovno finančni rezultati za prvo polletje so zadovoljivi, presegli so planirane rezultate prodaje po gospodarskem načrtu za 1,6%.
Uspešno poslovanje je rezultat predvsem prvih petih mesecev, v juniju so dosežki občutno slabši, ker v izvozu niso izpolnili zastavljenih ciljev.
Proizvodni in prodajni plan sta v gospodarskem načrtu sestavljena zelo dosledno z iskoriščanjem vseh proizvodnih kapacitet v TOZD. Vsako odstopanje v proizvodnji ali prodaji vplivata na nedoseganje ostalih komponent v gospodarskem načrtu.
nadaljevanje na 2. strani
Tudi prehrana varuje pred nalezljivimi
boleznimi
* '1 ..
Medicinska veda je že pred mnogo leti spoznala povezavo med neustrezno prehrano in pojavljanjem določenieh nalezljivih bolezni. Tako pomanjkljiva prehrana zvišuje sprejemljivost za nekatere nalezljive bolezni, poslabša njihov potek in podaljša čas zdravljenja. V večini razvitih dežel pogostokrat žal ne upoštevamo povezave med nalezljivimi boleznimi in prehrano, ker je splošno stanje prehranjenosti dobro, število nalezljivih bolezni pa se je zaradi uspešnega preprečevanja zmanjšalo. Vendar so v zadnjem času ponovno ugotovili in spoznali, da so tudi v razvitih deželah območja ali določene skupine prebivalstva, kjer lahko slabo stanje prehranjenosti bistveno vpliva na spremenljivost in potek nekaterih nalezljivih bolezni.
V nerazvitem svetu pa ima negativni vpliv prehrane na pojavljanje in potek nalezljivih bolezni velik pomen, saj vemo, da se neustrezno hranita skoraj dve tretjini svetovnega prebivalstva.
Rezultati raziskovanj so nam pokazali, da je tvorba protiteles, ki ščitijo organizem pred nalezljivimi boleznimi pri slabo hranjenih veliko slabša in počasnejša kakor pri dobro hranjenih osebah.
Organizem človeka namreč pri vstopu bakterij ali virusov — povzročiteljev nalezljivih bolezni — tvori tako imenovana protitelesa. Njihova naloga je, da zmanjšajo škodljive učinke bakterij in virusov. Pri večjem primanjkljaju vitamina A se sluznice dihal stanjšajo, zato bakterije in virusi lažje vstopijo v organizem. Pomanjkanje vitamina C zavira tvorbo medcelične-ga tkiva, celjenje ran, tvorbo novega tkiva oziroma izločanje žlez z notranjo sekrecijo (nadledvična žleza).
Po statistiki Svetovne zdravstvene organizacije je bila smrtnost pri ošpicah pri otrocih v Mehiki 83 krat večja, v Guatemali in Salva-doru pa celo do 280 krat večja kot v Združenih državah.
Naj z nekaj besedami omenimo tudi preobilno uživanje hrane in vitaminov in njihovo povezavo z nalezljivimi boleznimi. Prepričanje, da veliko hrane vsebuje veliko količino vitaminov in da vitamin B kompleks s kombinacijo vitamina C, pozdravijo nahod ali gripo v 24 urah, je zmotno. Svetovna zdravstvena organizacija meni, da je pri virusnih in bakterialnih okužitvah dobro, da so rezerve in oskrba organizma z vitamini čim boljše, zato zdravniki običajno svetujejo bolniku da pri nastopu obolenja uživajo zmerno količino določenega vitamina.
Omenili bi še, da novejše študije na živilih kažejo, da pretirano debeli odrasli ljudje in otroci teže
prebolijo nekatere infekcije.
Pomemben je tudi način prehrane pri nastopu nalezljivih bolezni. Bolniki nekatere vrste hrane nepre-ensejo, temu se pridružijo bolečine, zvišana temperatura pa tudi psihološki stresi. Vse to povzroči povečano izločanje nekaterih pomembnih aminokislin, pa tudi vitaminov. Nekateri bolniki uživajo dalj časa tekočo hrano sestavljeno predvsem iz ogljikovih hidratov. Taka hrana je primerna le prvi dan bolezni. Bolnikom moramo dati čimprej s hrano zadostne količine beljakovin in vitaminov, seveda v lahko prebavljivi obliki. To so mlečni ali jaj' čni napitki, sadje in naravni sokovi, pa tudi lahko prebavljivo meso.
Med boleznijo ne smemo pozabiti na zadostno dajanje tekočin. Bolnik, ki ima po navadi vročino in se poti, izgublja tekočino in soh in zato zlasti otroci postanejo lahko izsušeni.
Tekočine (limonade, sadje, sokove, čaje) dajemo v nekoliko večji količini kot običajno, ne smemo jih pa bolnikom vsiljevati, ker prevelika količina pijač lahko povzroči obremenitev ledvic in srca.
Kot smo že omenili, se po preboleni nalezljivi bolezni stanje prehranjenosti za določen čas poslabša in pogosto opazimo, da otroci postanejo slabokrvni. Zato je dobra prehrana tudi po preboleli bolezni, to je v času rekonvalescence,
izredno pomembna, da vrne bolniku njegovo zdravje in delovno sposobnost.
Samo dobra prehranjenost nas ne varuje infekcije in ni prvi preventivni ukrep pri preprečevanju nalezljivih bolezni. Najvažnejšo ukrep je seveda cepljenje.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Proizvodnja za 132 delovnih dni prvega polletja je bila izpolnjena z indeksom 102,9. Indeks fizičnega obsega računan po metodologiji SOb za doseženo proizvodnjo lanskega in letošnjega polletja kaže rast 103,9.
Proizvodnja za to obdobje je obremenjena po grupah z deležem amortizacije in osebnih dohodkov, ki so v letu 1976 bremenili enoto proizvoda v grupi.
Urna produktivnost ustvarjanja proizvodnje proti številu opravljenih ur je v primerjavi z lanskim polletjem porasla za 10%. Mesečna proizvodnja, kjer se upošteva povprečno število zaposlenih po spisku, pa je doseženo samo 99,1%. Ta indeks je odraz nenormalno visoke
odsotnosti zaradi bolniškega staža, ki je dosegel v prvem polletju že 12,5 % od skupno zaposlenih delavcev in je resno svarilo vsem, da se zamislimo nad zdravstvenim stanjem in nad delovnimi pogoji, če so ti vzrok bolniške odsotnosti.
Proizvodnja in prodaja cigaretnih filtrov kot osnovna dejavnost TOZD je z našimi in kapacitetami ostalih proizvajalcev prevelika za jugoslovanski trg, zato smo prisiljeni izvažati, da so kapacitete izkoriščene in da si zagotovimo potrebna devizna sredstva za nakup surovin.
Prodajo na domačem trgu bomo v prihodnjem letu uspeli zadržati na tej ravni s povezovanjem v smislu Zakona o združenem delu. Z vsemi večjimi kupci bomo morali skleniti dolgoročne pogodbe, kjer_
bomo upoštevali obojestranske koristi z delitvijo dela in sredstev.
Franc Cezar ing-
ZAHVALA
Svojim sodelavkam in sodelavcem ter sodelavkam v skupnih službah se iskreno zahvaljujem za darilo, katerega so mi poklonili ob odhodu v pokoj. Bila sem presenečena ob tolikšni pozornosti. Tovarišu generalnemu direktorju se zahvaljujem za lepo knjižno darilo-
Pavla Planinc
Brez spominov ni zgodovine, brez zgodovine ni naroda...
4. julij — dan borca! Za mnoge Pomeni samo dela prost dan.
. Za borce, posebno pa še upoko-Jence, pa praznik pomeni mnogo
To je dan tovariškega srečanja ln obujanje spominov na dni kate-re gotovo nihče izmed nas ne more Pozabiti. In prav je tako!
Spomine moramo ohraniti, jih obujati in jih posredovati naši mladini, da bo dobila spoštovanje do nam, tako svetih krajev.
. In tak kraj je tudi bolnica »Franja«, katero smo letos obiskali borci »Tosame«.
Ko smo s počasnimi koraki stopali p0 poti, so mi misli uhajale na-zaj, skoraj slišala sem stok ranjen-cev, odmev skalnatih sten. Kot sol-ze čista voda teče v grapi, le hladna, solze pa so bile takrat vroče °d trplenja in gneva.
Ko so gradili bolnico je bil čas tovarištva, čas ko je bil človek naj-yečja vrednota. Rešiti ranjenca, to Je bil odraz visoke zavesti in dolžnosti. Ko smo na tem kraju misliti na tovariše, ki so trpeli, za nas umirali, smo čutili, da je to naš skupni dolg, da jih počastimo in se
Spomenik v Brdih
vprašamo: smo vredni tega, ali zna- na to mi, na te kraje spominjali mo dovolj ceniti svobodo, katero našo mladino, lahko upamo, da se uživamo že več kot 30 let.	tudi oni ne bodo bali boriti se za
svobodo, če bi bila ta še kdaj ogro-Zavedati se moramo da brez žena. spominov ni zgodovine in brez zgodovine ni naroda. Če bomo mislili	BRANKO FRANCKA
Člani ZB Tosama ob spomeniku v Brdih
Ko vsako leto izbiramo člani ZB »Tosama smer našega potovanja za 4. julij, naš praznik, nimamo težav. Kajti vsak kraj, vsak hrib in vsaka dolina je nema priča naših spominov in srečanj. Povsod so obeležja, veliki in majhni spomeniki, kateri vsak po svoje govori, kako je narod enoten v času, ko gre za obstanek, za svobodo. Zato naj ostane pravilo in dolžnost, da se spominjamo vseh, ki so dali za našo svobodo največ — svoja mlada življenja.
Letos nas je pot vodila skozi gorenjske gozdove v partizansko Cerkno in tam smo obiskali legendarno bolnico »Franjo«. Člani naše organizacije se niso mogli načuditi naporom in organizaciji pri izgradnji in uspešnem delovanju bolnice. To je bilo enkratno doživetje in se ga bomo še dolgo spominjali.
Toda to je bil le del našega potovanja. Krenili smo v Goriška Brda, kjer so se skupaj borile slovenske in italijanske enote za skupen cilj — svobodo, da bi skupaj uničili fašizem. To prikazuje veličasten spomenik, kjer so vpisani vsi bor-
>•••••••••••••• •••••••«•<
ci, ki niso dočakali osvoboditve ne glede na narodno pripadnost, saj so vsi darovali svoja življenja za isto stvar v boju proti fašizmu in nacizmu.
Položili smo venec na spomenik in ob priložnostnih besedah izpolnili svojo dolžnost do nekdanjih so-tovarišev. Lepo so nam člani ZB Brda v svojih pripovedovanjih prikazali boj tamkajšnjih ljudi. Njihov boj je bil namreč 30 let daljši od našega, ker so bili v oblasti fašizma. Prikazali so nam tudi rezultate napredka v političnem in gospodarskem pogledu, za kar se jim lepo zahvaljujemo.
Še so predeli naše ožje domovine, katere bomo v bodočnosti obiskali in s tem razvijali tradicije NOB.
Organom samoupravljanja in političnim organizacijam se vsi zahvaljujemo za priznanje in spoštovanje tradicij. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo dostojno počastili spomin na žrtve in preživeli lep dan.
I.	K.
Rezultati poslovanja v juniju
Konec junija je bilo v naši delovni organizaciji zaposlenih 892 delavcev, torej 9 več kot konec maja. Zaposlenost se je povečala v pripravljalnici, mikalnici konfekciji in skupnih službah.
Če je bila maja izkoriščenost delovnega časa 84%-na, je bila v juniju le dobrih 80%. Do tega je prišlo spričo večjega izkoriščevanja rednega letnega dopusta, pa tudi bolniška odsotnost se je nekoliko povečala.
Ugotavljamo sicer, da — v primerjavi z lanskim prvim polletjem izrabljamo delovni čas za 1% bolje, vendar pa je prav tako res, da je % izrabe rednega letnega dopusta v povprečju letos za dober procent nižji kot lani.
Povprečni čisti osebni dohodek v juniju je znašal 3968 din, kar je za blizu 6% manj kot maja. Po eni strani je znižanje odraz majskih praznikov, po drugi strani pa tudi poslovnih rezultatov.
Operativni proizvodni plan TOZD Saniteta je bil postavljen za 5,4% višje kot je bil odgovarjajoči mesečni delež letnega proizvodnega plana in je bil presežen za 1%. Slabše je bilo v TOZD Filtri, kjer je zastala domača in izvozna prodaja (zaradi njiju proizvodnja) in se plani niso izpolnili. Kaže pa, da se bo tak položaj nadaljeval tudi v naslednjih mesecih.
Izračuni prodruktivnosti so še naprej relativno ugodni. Nasproti lanskemu prvemu polletju je v TOZD Saniteta večja za 18% (enako kot v obdobju I-V), v TOZD Filtri se je sicer znižala na račun pravkar omenjene situacije — vendar je na nivoju delovne organizacije slej ko prej višja za!2%
Očitno je, da so se nam konec junija povečale zaloge, saj ob dobrih proizvodnih rezultatih (predvsem TOZD Saniteta) ni bilo enakovredne prodaje. Zaostala je za planom pri asortimanu obeh TOZD. Na nivoju delovne organizacije je zaostanek za planom skoro 9%.
Več o poslovnih rezultatih prvega polletjtja pa bo posredovano v izvlečkih poslovnih poročil iz polletnih periodičnih obračunov, ki so prav tako objavljeni v tej številki tovarniškega glasila.
Nova tkalnica vse bliže
Razkladanje tkalskih strojev
Montaža tovornega dvigala v novi škrobilnici
T.L. Prvi stroj se seli iz starega oddelka v novo tkalnico
Opravljanje naleg narodne zaščite
Naloge narodne zaščite se oprav-Jiajo praviloma po načrtu, izjemo-«ia pa po odločitvah odbora ali načelnika, če se odbor ne more nemudoma sestati.
j-. Takšne izjeme so dogodki, ki J m stalni načrt ne predvideva ozi-roma krajevni skupnosti se va-TriSr^rt. za	narodne zaščite
lUčD oziroma KS, ki ga v skladu jfya^nostnim načrtom določi odbor _ ln družbeno samozaščito, mora vsebovati:
obseg stalnega zavarovanja in preventivnega delovanja enote narodne zaščite, pri tem je mišljeno zlasti, katera mesta v organizaciji združenega dela oziroma krajevne skupnosti se valujejo in v katerem času, na katerem prostoru in v katerem času se na območju KS izvajajo Preventivne naloge narodne zaščite;
~~ način zavarovanja in opravljanja preventivnih nalog narodne _ zaščite v TOZD ali KS in postopek enote narodne zaščite, ce bi v TOZD ali KS prišlo do neodgovornega ali nepremišljenega dejanja posameznikov oziroma skupin in povzročanja ekscesov.
Obseg zavarovanja in preventiv-nega delovanja po načrtu mora
imeti več stopenj:
—	za delovanje narodne zaščite v razmerah, ki zahtevajo le preventivno aktivnost narodne zaščite;
—	za delovanje narodne zaščite v primeru izrednih razmer, nasta-lih v TOZD, KS oziroma če so nastopile v širši družbi;
—	za delovanje narodne zaščite v neposredni vojni nevarnosti ali vojni, ki je sestavni del obrambnega načrta TOZD oziroma KS.
1.	Minimalni varnostni ukrepi
narodne zaščite po prvi stopnji so:
—	izvajanje ukrepov opozarjanja oziroma nadzora na določenih mestih zaradi preprečevanja dostopa v varnostne objekte nepoklicnim osebam, zaradi preprečevanja tatvin, požarov in povzročanja škode na družbeni imo-vini in na okolju zunaj delovnega časa;
—	izvajanje ukrepov kontrole in zavarovanja določenih mest, objektov ali prostorov, ki so posebno pomembni za nemoteno proizvodnjo in za okolje v delovnem času in zunaj delovnega mesta oziroma obratovanja;
—	preventivna prisotnost skupin narodne zaščite v določenem času na določenem območju v _ krajevnih skupnosti ob državni me-
ji in drugih, če tako določi pristojni organ.
2.	Minimalni varnostni ukrepi po drugi stopnji so:
—	neprekinjeno dnevno in nočno zavarovanje mest, s katerih je možen dostop v varovane ali na varovani prostor;
—	neprekinjen dnevni ali nočni obhod širše okolice objekta ali prostora, ki se varuje;
—	neprekinjeno dnevno in nočno zavarovanje najpomembnejših objektov oziroma določenih mest znotraj delovne organizacije ali objekta v splošni rabi.
Prva in druga stopnja se razlikujeta zlasti po intenzivnosti zavarovanja v nočnem času številu mest, kjer se opravljajo naloge narodne zaščite.
3.	V tretji stopnji izvajajo enote narodne zaščite po načrtu, ki je sestavni del obrambnega načrta, naloge druge stopnje. V povečanem obsegu izvajajo opazovanje na širokem prostoru in druge naloge samozaščite glede na pogoje in okoliščine vojnih razmer oziroma razmer, nastalih zaradi neposredne vojne nevarnosti.
Podrobneje se te naloge določijo na podlagi navodil sveta občinske skupščine za LO, varnost in družbeno samozaščito.
AJF.
beleži važnejše dogodke m akterje, ki so v njih sodelovali. Mnogim bo pomenil »KONOPLAN« zgodovino tovarane Induplati, poleg tega pa še prijetno branje v besedi ln sliki.
Pripravili so lepo urejeno razstavo pomembnejših fotografij in člankov od prvih »Konoplanov«, pa vse do zadnje, jubilejne številke. Prisotnih je bilo precej povabljencev, ki so si po pozdravu tov. direktorja z zanimanjem ogledovali razstavljene eksponate in živahno kramljali med seboj. Izmenjava izkušenj in mnenj se je nadaljevala še za bogato obloženo mizo, kjer je bil zaključek in veseli del jubileja — 25 let izhajanja glasila »Ko-noplan«.
Poslušal sem in si marsikaj tudi zapomnil. Tako tudi nisem mogel pozabiti izrečene misli, da bi bilo koristno in prav, razširiti in povečati sodelovanje med glasili tudi »kar tako«, ne samo ob praznovanjih in za pogrnjeno mizo.
Srebrni jubilej „KONOPLANA”
Pred kratkim so v tovarni In- prvimi spoznali kako pomembno ouplati iz Jarš praznovali pomem- je glasilo na področju obveščanja. Oen jubilej: 25-letnico izhajanja nji- Pa ne samo to. Zbirka številk gla-n°YCga glasila.	sila je pomemben dokument, ki
Bili so eni redkih, ki so med nazorno prikazuje razvoj podjetja,
Otvoritev razstave ob 25-letnici izhajanja »Konoplana«
T. S.
Q Št. 8 — avgust 1977
NAŠ RAZGOVOR
V prejšnjem mesecu smo nekaj dni zjutraj ob prihodu v službo videvali kar cele skupine mladih ljudi, ki so nestrpno ali nekateri celo s strahom pričakovali kdaj in kam jih bomo poklicali, da bodo nekaj časa poskušali biti enaki nam. Kot so nam povedali v kadrovskem oddelku jih je bilo kar okoli stotri-deset. Kar precej je to, vendar so se porazgubili po oddelkih in mnogi izmed njih prvič, ali že drugič pričeli po svojih močeh pomagati na delovnih mestih, kamor so bili dodeljeni.
Verjetno vas zanima kako se počutijo, zato smo nekatere izmed njih vprašali in vam posredujemo njihove misli.
V mikalnici so mi povedali, da imajo dekle, ki je kar zgovorna in mi bo že kaj povedala. Dobila sem jo, ko je peljala poln voziček izdelkov pakiranih v kartone, v ekspi-dit To je bila Mija ŠRIMPF, ki je končala 1. letnik pedagoške gimnazije. Pri nas je bila na počitniškem delu že od 1. julija. V našem podjetju je delala že lansko leto in ji tako ugaja, da bi prav rada prišla še prihodnje leto.
»S sodelavkami se lepo razumem, prav všeč mi je pri vas. Najprej sem delala pri mimosept vložkih, nato pri cik — cak vati, sedaj pa ekspidiram in moram povedati, da mi to najbolj ugaja. Na morje ne grem, ker bomo imeli tako v drugem letniku obvezni plavalni tečaj. Sem iz Domžal in ne bi šla med počitnicami delat, bi imela kar preveč prostega časa.«
Povedala mi je, da zelo rada hodi v šolo in namerava po srednji šoli še nadaljjcvati študij, čeprav ne dobiva štipendije.
Sonja HRIBAR je pri nas že drugo leto. V konfekciji je pričela delati takoj po končanem šolskem letu, že v juniju. Delala je v konfekciji, kjer ji je bilo najbolj všeč ekspediranje. Pravi, daji je osem ur pri tem delu mnogo hitreje minilo kot pa pri konfekcioniranju. Od 1. avgusta opravlja obvezno po-
čitniško prakso v kontrolni službi, saj je končala II. letnik srednje usnjarske šole. »Seveda sem tudi tu zelo zadovoljna, zato pa sem prišla že drugič sem. Tudi v prihodnjem letu bom rada prišla. Sem brez štipendije, za katero sem sedaj zaprosila in v kolikor bom imela odobreno, bom pa seveda opravljala počitniško prakso v tistem podjetju. Denar bom porabila predvsem za smučarsko opremo, kar mi je še manjka, potrebujem pa gotovo še kup drugih stvari, saj je vse tako drago, šolsko leto pa za take stvari tudi dolgo.«
Sonja je aktivna športnica, ne le da smuča, ampak tudi aktivno igra košarko v Mengšu.
V konfekciji so dobili kar približno petdeset mladih, ki bi želeli delati in seveda kaj zaslužiti.
Nives BORŠTNAR je v konfekciji že več kot en mesec in ker vse-
skozi dela pri obližih je v tisti skupini že kar njihova sodelavka. .
»Končala sem osemletko, sedaj pa sem se vpisala v gimnazijo. Pri" šla sem delat zato, da bi se privadila delu, pa tudi doma bi _ bilo preveč dolgčas vse dni. V začetku je bilo osem ur kar dolgo, sedaj sem se pa že popolnoma privadila. Rada se hodim kopat na bazen in s sestro doma igrava namizni tenis-Moj hobi pa je urejanje znamk-« Moram priznati, da je urejanje znamk zanimiva in poučna stvar. Tudi naš časopis »Tosama« vedno prebira, na šoli pa je dopisovala v njihovo glasilo.
Marija BRVAR je doma iz Trojan in se vozi na delo z avtobusom. Končala je osemletno šolanje, sedaj pa se je vpisala na pedagoško gimnazijo in na občini zaprosila za štipendijo. V konfekciji ji je yseč in bo drugo leto spet rada prišla-Delala je že na več delovnih mestih, pri pogovoru pa je v zgornji kon-
fekciji ravnala gazo. »Sicer je t0 delo res precej enolično, vendar sem se privadila in delovni čas vseeno hitro mine. Prišla sem seveda zato, da bi kaj zaslužila. Denar bom porabila predvsem za knjige in zvezke.«
Ne vem, ali res fantje tako neradi govorijo? Ko sem prišla v skladišče gotovih izdelkov so se fantje upirali pogovoru ali bili P1'1' pravljeni govoriti le, če ne bom napisala kdo mi je kaj povedal. No. kljub temu sem le našla Cirila Cerarja iz Doba, ki je bil pripravljen za kratek klepet. Je izučen strojni ključavničar.
»V tovarno sem prišel že 1. juli' ja in sem vseskozi v skladišču go' tovih izdelkov. Z vsemi, ki tu delajo, se izredno dobro razumem, tako mi je res všeč delo in ljudje-Željo imam, da bi se v vašem Pocl'
nadaljevanje na naslednji strani
nadaljevanje s strani 6
ietju tudi zaposlil. Poklicno šolo sem končal v Domžalah, če bo le niogoče bom pa kasneje še izredno študiral. Vaš časopis se mi zdi zanimiv,«
. Na koncu mi je še povedal, da ima izredno veselje do motorjev.
Iz teh izjav smo videli, da je mladim v našem podjetju všeč, upam, da je tudi vsem drugim ta-
Na koncu vabim vse tiste, ki ste mn na počitniškem delu ali na praksi, da nam pošljete kak sestavek 0 počutju in delu, katerega ste o-Pravljali pri nas.
Marija
Naš oktet
Komaj se človek zave, že je leto naokoli in čas, da se spomnimo na delo našega okteta, na težave in lepe trenutke, katere so doživeli njihovi člani v sezoni 1976 — 1977.
Pretekla sezona je bila za nas zelo težka, saj smo v tem času zamenjali kar dva pevca in se tako znašli v hudi krizi. Zapustila sta nas Miha in Pavle, katerima se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo za sodelovanje. Posebno zahvalo zasluži Pavle, ki je z nami prepeval od ustanovitve okteta.
Zaradi vključitve novih pevcev smo se odločili, da bomo imeli vaje kar dvakrat tedensko. To se nam je dobro obrestovalo, saj smo v novi zasedbi zapeli že ženam na Viru za njihov praznik — osmi marec.
Čeprav smo bili v dvomih, smo se vendarle odločili in sodelovali na občinski reviji pevskih zborov v Radomljah. Nalogo smo dobro opravili in s tem dokazali, da resnično ljubimo petje in smo pripravljeni zanj marsikaj žrtvovati.
Letošnje leto poteka v proslavljanju pomembnih jubilejev in tako smo tudi mi sodelovali na osrednji občinski proslavi na Gorjuši.
Nastopili smo tudi na proslavi, katero je organiziralo naše podjetje ob podelitvi nagrad našim jubilantom — dolgoletnim sodelavcem in ob počastitvi partijskih in Titovih jubilejev.
Zopet smo se odzvali vabilu Kulturnega društva iz Bočne in v
»T osama«
začetku junija sodelovali na njihovem koncertu. Zapeli smo pet pesmi, nato pa smo skupaj z njihovimi pevci zapeli še skupaj tri pesmi hvaležnemu občinstvu v polni dvorani Zadružnega doma. Po koncertu so nas pridržali na večerji, katera se je zaradi izredno prijetnega razpoloženja potegnila kar pozno v noč.
Letošnjega Srečanja oktetov v Šentjerneju nas je bilo kar malo strah, čeprav smo se ga udeležili že četrtič. Obvezen program skupnih pesmi je bil namreč letos precej težak in zato je precej oktetov odpovedalo svoje sodelovanje. Tudi prireditelji so bili mnenja, da se je prav zaradi zahtevnosti programa prijavilo kar trinajst oktetov manj kot lani.
Za naš oktet je bilo to srečanje težka preizkušnja, saj smo morali poslati deset pesmi, od katerih so jih prireditelji izbrali šest za koncert na predvečer Srečanja v Šentjerneju. Pet pesmi smo se morali naučiti pa za skupni nastop.
Srečanje je uspelo, le v soboto je med glavno prireditvijo pričelo deževati in smo se morali dobro uro skrivati pod dežniki.
S skopimi besedami sem vam prikazal delo okteta. Za temi besedami pa se skriva mnogo truda, žrtvovanega prostega časa, predvsem pa veliko dobre volje in veselje do petja. Ob koncu si želim le, da bi tako ostalo še vnaprej.
A. P.
Mislim, da je nemogoče, oziroma zelo težko vzpostavljati dohodkovne odnose ne da bi razmejili sredstva med temeljnimi organiza-CIjami in ne da bi izpeljali ter o-Predelili pravice in odgovornosti iz minulega dela. To je seveda vedno znova postavljeno kot fetiš — poveličevanje tako v delovnih organizacijah, TOZD, itd. V resnici to razčiščevanje ni tako težko vsaj glede razmejevanja sredstev in opredeljevanja odgovornosti in pravic iz minulega dela.
Vsi vemo, da je mnogo večji Problem v tistih delovnih organiza-eijah, y katerih so združene TOZD z relativno zastarelo tehnološko po-?lago in iztrošeno tehnologijo pro-izvodnih sredstev kot v delovnih 0rganizacijah, TOZD, katere so na osnovi ustvarjene akumulacije šle v novo proizvodnjo in sodobnejšo
odnosi
tehnologijo. Delavci v takih organizacijah nimajo istih izhodiščnih pogojev gospodarjenja. Zato je opredeljevanje pravic in obveznosti iz naslova minulega dela pravzaprav samo izenačevanje startnih pogojev za pridobivanje dohodka delavcev v vseh TOZD. Povsod tam, kjer še niso izpeljali odnosov iz minulega dela, nimajo dohodkovnih odnosov, v posameznih TOZD pa nastopa izguba, katera se preliva ali anonimno pokriva, kar je v bistvu isto, le na drugih osnovah in na drugačen način.
Zakon določa: ni dopustno anonimno prelivanje, ne nekakšne zasluge boljših ali slabših poslovodnih i organov, ampak samoupravni sporazum delavcev združenih z delom na družbenih sredstvih. Morajo se sporazumno dogovarjati kolikšen delež dohodka v tehnološko
sodobnejših temeljnih organizacijah pripada na osnovi vloženega minulega dela tudi delavcem v proizvodno zastarelih temeljnih organizacijah.
To je »fetiš« minulega dela, ki je v sleherni naši delovni organizaciji finančno — knjigovodsko zelo jasno izračunan in opredeljen.
F. J.
ZAHVALA
Sindikalni organizaciji TOSAMA se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost v času moje bolezni.
Vera Prelovšek
Ob težki izgubi naše drage mame, se vsem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice ovojev in avtomatske tkalnice iskreno zahvaljujemo za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni poslednji poti.
Oktetu »Tosama« se lepo zahvaljujemo za odpete pesmi.
Družini Sajovic in Vehovec
3 St- 8 — avgust 1977
UPOKOJITVI
Ta mesec sem izvedel, da nas zapuščata dve naši dolgoletni sodelavki. Mnoga leta so minila, kar sta prvič prestopili prag v Tosami. Mnogo je bilo lepih in žalostnih trenutkov v času, ko sta z delom svojih rok pomagali k boljšemu uspehu tovarne in sebi zaslužili prepotrebne dinarčke, katerih ni nikoli dovolj. Pa poglejmo, kako preživljata prve dni kot upokojenki.
FRANCKA LAVRIČ je doma na Viru. Ko sem jo obiskal, jfi v levici držala posodo z barvo, ž desno pa neutrudno vrtela čopič, pod katerim so vrata menjavala svoj iz-gled. Prav dobro ji je šlo od rok, da bi jo človek kar gledal. Nič kaj rada, je pustila delo in hitela: »Veš, saj ne vem, če je vse skupaj res.
Saj še nimam odločbe v rokah in kar ne morem verjeti, da bom sedaj od jutra do večera doma. Toliko dela je še okrog hiše, pa je časa vedno manjkalo.«
Francka je delala v tkalnici celih 30 let. Živo se spominja časov, ko so bili delovni pogoji neprimerno težji, zaslužek pa manjši.
»Ja, ja čudno je bilo takrat. Pojedel si kar stoje, seveda če si kaj imel. Najhuje pa je bilo pozimi in ob večerih, ko je bila skromna žarnica edina luč in pa pečica, kjer sem si vsaj malo pogrela premrle prste.
Rada sem hodila na delo v To-samo. Kot velika družina smo bili v tkalnici ovojev, pomagali smo drug drugemu. Velikokrat sem ob hrupu strojev pozabila na grdo stran lica, katero tako rado pokaže življenje.
Slabih trenutkov, ki se tako ra-
di ponudijo, se ne spominjaš rad, pozabiš jih. Za vse lepe urice in leta .katera sem preživela v Tosami med sodelavkami in sodelavci, pa vsem srčna hvala.«
Kar precej ovinkov sva z Brankom prevozila, preden sva se od sončne pripeke kuhana in pečena ustavila v Spodnjih Kosezah pri številki osem. Otroški smeh in živžav sta bila dokaz, da jim pri hiši ni dolgčas. Tu živi MARIJA BIRK, ki je bila pri nas 13 let. Konfekcija, kot pravi, je bila njen drugi dom.«
»Težko sem dobila službo, saj nisem bila več mlada. Vendar pa je dobra beseda ter pomoč Pavle Planinčeve in Marije Šinkovec pripomogla, da sem postala član To-same.«
»In ste bili zadovoljni potem z delom?«
»Nič, prav nič!« Žalostno je povesila glavo in nadaljevala: »Velika želja mi je bila, da bi delala za strojem, ali za mizo, da bi dokazala, da moje roke še niso čisto zanič. Imela bi kaj pokazati, tako pa ... Delo čistilke je premalo cenjeno, izgleda tako nepomembno. Pa temu ni ravno tako.«
Tako se je razvnela, da sem imel občutek, da je odhod iz kolektiva zadnja stvar, katero si želi. Toliko bolj pa je srečna sedaj njena vnučka, ki se ji očke svetijo kot dve lučki. Kmalu bosta šli v novi dom na Vir pravi, in se poredno smeji.
Čeprav sem se pripeljal udobno v avtomobilu, se mi je pot zdela presneto dolga.
Darilo
Nekoč je na robu gozdička stala majhna koliba. Tu je živela ženica, ki so ji vsi pravili »Gašperjeva mati«. Bila je tiha in skromna starka, včasih celo malce skrivnostna. Prebivala je sama in ljudje so vedeli povedati, da še vedno čaka svojega Gašperja — sina, ki se noče in noče vrniti, čeprav je vojne že zdavnaj konec.
Kdor pokuka v njeno kočico lahko sliši tiho mrmranje. Tako se starka v mislih pogovarja s svojim sinom. Dobila je drobno pisanje, da je Gašper padel nekje v Brkinih, pa še vedno na tihem upa, da se bo nekoč vrnil.
»Jutri praznujem rojstni dan. Nihče mi ne bo prinesel darila, ni-
»Oh, saj je kar šlo. Do Lukovice s kolesom, potem pa na avtobus. Pozimi pa je bilo hudo. Peš po globokem snegu ni šala, pa je bilo vseeno lepo.
Najbolj vesela sem bila priznanja in nagrade ob 10-letnici, nič manj pa sedaj ob koncu. Sodelavke me niso pozabile, težko pa bi našla prave in dovolj lepe besede, da bi se vsem za vse dobro zahvalila. Samo hvala bom rekla.«
Tako Minka in Francka, vsaka po svoje preživljata zasluženo pokojnino in ubijata čas. Menim, da je prav, da jima zaželimo zdravja, da bosta imeli dovolj prilike uživati del tega, kar sta dolga leta gradili.
T. S.
hče mi ne bo zaželel sreče, »mrmra starka predse. Nikogar nima. Moža so ji ubili gestapovci, hči Meta je padla leta 1943. Večkrat obišče njun grob in prižge svečo. Za Gašperjev grob mati ne ve.
Jutro je bilo jasno in kazalo je, da bo lep sončen dan. čeprav je bila sama, je pripravljala mizo za dva — zase in za Gašperja. »Če pripravljaš mizo za pogrešanega, se ta sigurno vrne«, tako je modrovala starka. Kuhala je in pekla, da bo čim lepše in boljše, ko bo v mislih slavila skupaj s sinom. Ženica je bila tako zatopljena v svoje delo!, da je preslišala cviljenje zavor avtomobila, ki se je ustavil na njenem dvorišču. Zdrznila se je, ko je potrkalo. Skoraj se je razjezila na vsiljivca, ki jo moti. Vrata so se odprla, ko je starka rekla: »Na-
(Nadaljevanje na naslednji strani)
Osebne vesti
Rojstni dan praznujejo od 12. 8. do 11. 9.
tozd samteta Konfekcija
r 6. 9. Ferlič Cilka, 31. 8. Grčar Jva, 19. 8. Lavrič Milka, 13. 8. Marinček Marina, 19. 8. Povirk Vida, 21- 8. Piliček Olga, 1. 9. Poljanšek Marinka, 4. 9. Rems Milka, 28. 8. Vehovec Zinka, 26. 8. Zmrzlikar Milka, 9. 9. Urbanija Irena, 2. 9. Ledinski Biserka.
Mikalnica
18. 8. Prvinšek Ivan, 17. 8. Bur-ia Marija, 15. 8. Cerar Marta, 27. o- Cerar Francka, 25. 8. Gaberšek Slavka, 27. 8. Kranjc Olga, 1. 9. Kveder Poldka, 17. 8. 'Morela Milka, 14.
Pirnat Ivanka in Podmiljšak Marija, 7. 9. Toman Dana.
Relilnica
30. 8. Bizilj Franc, 6. 9. Capuder r.ranc, 9. 9. Pele Marjan, 5. 9. Planinc Peter, 15. 8. Sevšek Jernej, 16. Udovč Avgust.
Tkalnica ovojev
2 9. 9. Bernot Tončka, 24. 8. Brenčič Marija, 28. 8. Černivec Milka, P- 8. Gajič Ana, 5. 9. Kerč Jože, 9. Kos Marjan, 24. 8. Lavrič Francka, 6. 9. Vranjak Marija.
Pripravljalnica
28. 8. Arnuš Rozka, 30. 8. Mihelčič Ivan, 26. 8. Peterka Marija, 25. Rode Janez.
Avtomatska tkalnica
n 20. 8. Korošec Francka, 26. 8. Potočnik Avgust, 18. 8. Prislan Kristina.
TOZD filtri Filtri
16. 8. Baloh Zora, 29. 8. Bernot Rozalija, 8. 9. Kosmač Fani, 28. 8. Janine Janko, 26. 8. Vodnjav Jakob, Wolmayer Marinka, 4. 9. Kump Mil-
DSSS
Uprava
5. 9. Drčar Marta, 9. 9. Jerin Miha, L 9. Mavrin Slavi, 10. 9. Obra-dovič Jeka, 28. 8. Zalokar Janez,
Komerciala
13. 8. Ocvirk Tinca, 15. 8. Aleš Marija, 21. 8. Pišek Nada, 29. 8. Pižmoht Janez, 22. 8. Stojanovski Trajan, 3. 9. Jeretina Marija.
Pomožni obrati
30. 8. Dolinšek Jože, 5. 9. Stupica Franc, 9. 9. Tomažič Stanko, 2. 9. Videmšek Andrej, 20. 8. Sever Janez.
RODIL SE JE
Olgi in Jožetu Korošcu — sin.
POROČILI SO SE:
Žagar Majda — Krizmanič, Eržen Marija — Horvat.
PRIŠLA V PODJETJE
Gaberšek Julijana v konfekcijo.
ODŠLI IZ PODJETJA
Ložar Hermina — sporazumno, Planinc Pavla in Birk Marija — upokojeni.
TEKSTILNA TOVARNA SENOŽEČE
Rojstni dan praznujejo:
Od 16. 8. do 15. 9.
Husu Milena, 21. 8, — natikalka, Može Andreina, 23. 8. — vodja proizvodnje, Sila Marija 23. 8. — volkova previjalka, Čehovin Mirjan, L 9. — vodja strežbe, Pegan Marija 3. 9. — blagovni knjigovodja, Vidmar Marica, 4. 9. — obračun OD, Koritnik Mihaela, 6. 9. — tkalka, Žorž Minka, 8. 9. — kuharica, Čehovin Draga, 10. 9. — natakarica. Može Miroslav, 13. 9. — privezova-lec osnov, Rojc Marica, 14. 9. — križno previjalka.
PRIŠLI V PODJETJE
Kadrievska Snežana, Perhavc Marjan, Seražin Dragica.
ODŠLA IZ PODJETJA
Šajne Alma.
2.	9. Vider Angelca.
DARILO
(Nadaljevanje z 8. strani)
prej!« Vstopili so trije. Gledali so se in nihče ni spregovoril. Naenkrat pa je starka zakričala: »Gašper, moj Gašper...« Več mati ni spravila iz sebe, vlile so se ji solze. Jokaje se je vrgla sinu v objem. Gašper si je nerodno obrisal solze in v zadregi predstavil še ostala
‘IB[op 3f ‘»5JBAS UT BU3Z BfO^\J« 'BAp
ko je stopil proti njima. Tedaj je mati z grozo opazila, da sin šepa — nosil je protezo. Gašper je opazil materin pogled in dejai: »Dobrote vojne, mati.«
Starka je vzdihnila in rekla: »Otroci moji, prinesli ste mi najlepše darilo za moj 85. rojstni dan.«
Majda
Jttj ti! PriJtl Mm,da m no«tim plavanja,m Ivfvnja!*

I jS Mir m?						MEftSkl PADARJI iDBBVI r VODO	MAJHEN bluqu	PEVKR PRODNIK	KRAŠKA REKA, PONlKBOl	RAZf|LflS	(Vzdoliu NftUmEŽ	vstBU3£ VMh	L/ir l			
					'žJvrll NR									f W4		
dur. oz. KUtlkiE	J* SAKOEMl«			/ 1' 	L. PRIDN0S1	K	►							TRČENJI		wr	
														m omHim	it$\\	
»m ZNRK zn UEMI3				L3U&L3. LOKAL				ZBBmtČt 2					-			POVRINI«
veznik				PRlKNEDHI PESIjlTEV			id UR				KRAJEC Janez.	VR£.TR 0UO3R				
												TELOVRP. SKOK.				
Kfb.Et litu				PEVNOST					X				ORIEKIT. UTEŽM«			
				Wnjp»OL3 RR2S1RJDI Hfl.STl IM A					JPoTrtJi? "TnS"				tA\K			
Bodico, ŽELO					ŽELATINtl HORStOO BLO	METRUfC KEGCJCl/ MBMA								MflJDft PoTOKRt LE.TM\ ČflS		
		DEL TELE6P						ENBCfi snnošUJS' PONtMUR ŽIUŠL			VRSTA P6LŽR					
		turški VELIKflS					KRISTL strmkc			ORfiMjE	CIHVNI STEVNIK				RIMSKA ENA	
b							zn p o^o» zmižanE				LUČIČ HRM/DAL				ntfibsi-i ŽREBEC	
			La-	►									CUETKfl PŠENICI			
			st wB) nsUO MOTI									SESTAlIfl v. V.	OČE			
Ime in priimek
TOZD
— ALI 2E DOLGO KAPLJA IZ PIPE, TOVARIŠICA?
Izid žrebanja
Ta mesec ste bili zelo skromni. V naših nabiralnikih se je nabralo le 13 rešenih križank, od teh je bila ena nepravilna.
Zaprosili smo sodelavke v oddelku mikalnice, da so pomagale pri žrebanju. Tako dobijo:
1.	nagrado: Joži Hribar — kontrolna služba
2.	nagrado: Sine Radkovič — skladiščna služba
3.	nagrado: Joži Prvinšek — mikal-nica.
Nagrajencem čestitamo in upamo, da se bo prihodnji mesec nabralo več rešenih križank.
Uredništvo
Dopisujte!
Izdaja: TOSAMA Domžale Urejuje uredniški odbor: Drolc - KOOS sindikat, Franc Juhant — OOZK TOSAMA, Francka Kerč — blagajnik, Maruša Murn, Jože Podpe-skar dipl. ing., Marija Pre-sekar, Marjan Štrukelj, Majda Žagar, Tone Stare - fotograf
Odgovorni urednik: Vladka Berlec Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško