Leto LXVII Naročnin« Kietetu* 25 Dim, m inozenH •tvo 40 Din — bpodarstvo nj samo sebi namen in bi v urejeni družbi niti ne smelo imeti prvenstvenega mesta, kakor se je razvilo v liberalizmu m kar vzdržuje in zagovarja tudi marksizem. Gospodarska delavnost predstavlja le eno panogo družabnega delovanja. Njena skrb in naloga bi morala biti preskrba prebivalstva s potrebnimi snovnimi dobrinami. To je njegovo kulturno delo, ki naj bo v skladu in soglasju s celotno družabno zgradbo. Odveč bi bilo, ako bi na tem mestu znova opozarjali na veliko škodo, ki jo dmžba trpi zaradi izjemnega položaja, ki ga bodisi javno mišljenje ali pa naravnost zakoni odmerjajo libera-lističnemu pojmovanju gospodarske delavnosti. Ni bilo mogoče brez škode za celoten družabni sestav trajno prezirati nravstvenih temeljev v gospodarstvu. »Z moralnimi izreki ni mogoče graditi železnic,« je pred leti izjavil eden vodilnih gospodarskih ljudi, e čimer je hotel povedati, da je nravnost za gospodarsko delavnost brez pomena in brez koristi. — Toda čas gre tudi čez takšne zmotne nazore. Ljudsko življen;e v 6vojih zdravih osnovah obračunava z družabnimi zmotami in nagonsko išče onih sil, ki vežejo družabno skupnost, ki krepe in pospešujejo njegovo organsko rast. Življenje 6amo je pričelo obračunavati z neso-cialnimi nazori in delovanjem izključno le ma-monu predanega gospodarstva ter se v svojem silovitem zagonu niti ni ustavilo ob pravšnih nravstvenih mejah, ampak se je pognalo marsikje v drugo skrajnost, ki jo poznamo pod imenom kolektiva, ki je poedincem in poedinim skupinam vzel sploh možnost svobodnega gospodarjenja in je vso gospodarsko delavnost izključno podredil brezimni državi To je škodljiva skrajnost, kakor rečeno, toda glasen opomin liberalnemu gospodarstvu, na kakšen način si brezdušnemu kapitalizmu zasužnjena ljudska duša išče duška. Je to klic zadnjih desetletij našega 20. stoletja, ki kliče po maščevanju za storjene krivice, ki so se zgodile na prejšnjih rodovih; je to opozorilo ob 12. uri-, da brezobzirni gospodarski sebičnosti poslej nikakor ne bo dovoljenega preveč časa za izživljanje njegove samovolje. Z zadovoljstvom ugotavljamo, 'da nekateri gospodarski krogi že pravilno presojajo svoj položaj in da se resnosti časa zaveda tudi že ena in druga državna oblast, ki bi hotela prihraniti prebivalstvu različne, bodisi »totalne«, bodisi »kolek-tivistične« eksperimente in 6e pravilno zaveda, da je pač treba odstraniti ono zlo, ki tira ljudstvo v škodljive skrajnosti. Tako 6mo nedavno čitali v švicarskih listih, da je zvezni svet, torej najvišja državna oblast, izdelal spomenico in jo naslovil na švicarske gospodarske kroge, v kateri opozarja na pomanjkljivosti in na nevzdržnost obstoječih gospodarskih razmer, ki se še vedno hranijo od liberalne gospodarske miselnosti. »Ker gospodarstvo ni nekje v brezzračnem prostoru,« pravi spomenica, »ampak predstavlja le eno panogo družabnega delovanja, ne more načelo proizvodnje in donosa za sebe zahtevati kake absolutne veljave, ampak mora bit5 v skladu 1 v7xlrževanjem družabnega ravnovesja, z varovanjem narodnih koristi in drugimi nravstvenimi zakoni. Ko je nekoč liberalizem odpravil zastarel gospodarski red, je mogel to storiti ne da bi bile ogrožene izvengospodarske dobrine. Kajti v tistem času so bile nravne, verske in narodne vezi še dovolj močne, da so mogle preprečiti, da bi se absolutno načelo proizvajanja in dobičkarstva moglo uveljaviti na škodo drugih, izven-gospodarskih ozirov. Toda od takrat pa do danes so se nravstvene vezi v pojmovanju narodov močno razrahljale, popustila je tudi poslovna morala. Prav tako je pod vplivom novih prometnih možnosti in zaradi duševne preusmerjenosti tudi tesna navezanost človeka na lastno narodnost popustila. Najhujše pa je, da so družabne in gospodarske razmere zadobile čislo brezoseben značaj, medtem ko se varstven vpliv družine in navezanost na grudo vedno bolj izgublja. Posledice povedanih razmer se v tem kažejo, da urejevalno počelo, ki ga pozna krščanska družabna etika, prihaja vedno manj do izraza in da se v družbi umika pravilom svobodne gospodarske igre ali tekme. Namesto poštenega prizadevanja za čim boljšo proizvodnjo, ki bi bila v korist konsumentov, je nastopila med proizvajalci dobnn tekma, katera se vodi e sredstvi, ki so iz stališča narodnega gospodarstva zelo nezaželjeni. Naj med drugim imenujemo: varanje kupujočega občinstva, širjenje lažnih gospodarskih novic, neupoštevanje zakonitih predpisov, plačevanje prenizkih mezd, monopolsko izsiljevanje tržnih cen. — Ker pa takšen neurejen boj, ki se vodi z vsemi sredstvi brez ozira na njegove družabne posledice, ne more imeti za posledico drugega kakor da se jazmaje celotna družba, je zaradi tega dolžnost države, da spet upostavi nravstvene vezi in da poskrbi za dostojno gospodarsko tekmo, ki bo odgovarjala etiki in čutu narodne skupnosti.« Kot kristjani moramo biti veseli, da je e takimi nazori in predlogi prišla ravno Švica, kateri ne more nihče očitati, da bi ne imela smisla za napredno in sodobno gospodarstvo. Seveda bi država velikega preobraževalnega dela. ki se od nje pričakuje, sama ne mogla izvesti. V prvi vrsti so v to poklicane gotovo gospodarske organizacije, katerih dolžnost je. da s primernimi ukrepi in zlasti z vzgojo svojega članstva skrbe za boljšo socialno miselnost, še več morda kakor državna zakonodaja morejo na leni področju dobrega storiti voditelji gospodarskih podjetij, ako so prežeti s pravim nravstvenim duhom in resničnim čustvovanjem za narodno skupnost. Pri tem zaenkrat niti ne gre za osnovno spremembo gospodarskega sistema, temveč da «e vposlavi 7dravo porialno in Berlinski pakt in - Španija Zaveznici Italija in Nemčija računata na pristop Španije Franco naj bi že do jeseni obiskat mesti Berlin in Rim a Berlin, 25. maja. TG. V poučenih inozemskih diplomatičnih krogih so mnenja, da se bo sedaj italijanska in nemška diplomacija po skupnem načrtu spravila nad Španijo, Bolgarijo in Madžarska, da tudi te tri države pridobi v okvir stalnega pogodbenega sodelovanja s dvo-zvezo. F r a n e a, o katerem pravijo, da ga bo mogoče sc v tem poletju spraviti na obisk v Berlin in v Rim, ko bi se podpisal uradni pristop Španije k italijansko-nem-ški dvozvezi. Ustanovljena bi bila prava vojaška in politična trozveza Italija-Nemčija-Španija, ki bi imela veliko moč v srednji in vzhodni Evropi, kakor tudi na Sredozemskem morju. Ako se zares posreči, da bi Španijo pritegnili v dvozvezo, potem bi nikdo več ne mogel trditi, da je berlinski pakt »pustil vse pri starem«. Za-padni velesili plačujeta sedaj grehe svoje španske politike, je dejala visoka inozemska diplomatična osebnost. Italija in Nemčija pa žanjeta sadove svoje pomoči, ki sta jo nudili nacionalni Španiji, ko se je borila proti boljševiški diktaturi. Dragocene izkušnje nemške „legije Condor Italijanski tn nemški prostovoljci se sedaj vračajo v svoje dežele. Objavljene številke odhodnikov dokazujejo, da jih je bilo mnogo več, kot je bilo priznano. Italijanskih prostovoljcev se je do sedaj ali se bo v par dneh vkrcalo za odhod v domovino že 19.460. Nemška »legija Condor, ki ji je poveljeval general von Richthofen, pa obsega tudi več tisoč izbranih strokovnjakov, ki so sodelovali predvsem pri tehničnem orožju. Večidel porabnega orožja bo nemška' legija prepustila španski vladi proti odškodnini na gospodarskem polju. Izkušnje, ki so jih nemški legionarji-specialisti napravili v državljanski vojni v Španiji, so neprecenljive. Tako se je izkazalo, da so bili nemški protiletalski topovi in topovi proti tankom izvrstni, med najboljšimi, kar so jih vežbali po španskih frontah. Nasprotno, lahka lovska letala se niso obnesla in je morala nemška letalska industrija na podlagi izkustev ustvariti povsem nove modele. Prav tako so se slabo obnesli nemški lahki tanki in oklopni vozovi, ker niso računali s prohojno močjo sodobnih topov proti tankom, ki prebijejo silno debele oklopne plošče. Tudi tukaj je morala Nemčija ustvariti nove tipe. »Legiji Condor«, ki je imela za Nemčijo zares velike zasluge, kar ji je priborila velike gospodarske razvojne možnosti v Španiji, kakor tudi prinesla dragocena vojaško-tehnična izkustva, bodo v Berlinu dne 6. junija slovesno sprejeli in bo pri tej priložnosti tudi kancler Hitler imel politični govor. Nemški gospodarski načrti V Španijo je odšlo številno gospodarsko odposlanstvo, ki ima namen z generalom Francom skleniti obsežen trgovinski sporaznm, v katerem bi Nemčija Španiji ponudila vse potrebno za obnovo industrije, žcleznic in cest, medtem ko bi Španija Nemčiji stavila na razpolago svoje rude in druge surovine. Nemčija bi bila pripravljena Španiji staviti na razpolago tudi svoje velike tehnične strokovnjake, kot na primer inž. Totha. graditelja Hitlerjevih cest in znanih zapadnih utrdb na francoski meji. Kakšno obliko bo zavzelo diplomatično delo »osišča« v Budimpešti in na Balkanu, zaenkrat Se ni znano in krožijo o tem med inozemci različno domneve. V primeru vojne dobi Nemčija vrhovno povelj-sivo na kopnem y Italija pa na moržu London, 25. maja. TG. »Times« objavljajo daljši dopis svojega vojaškega 6otrudnika, ki pravi, da so vojaška pogajanja med generalnima štaboma glede Italije in Nemčije glede stvarnega sodelovanja obeh oboroženih sil že dosegla sporazum. Sprejeto je bilo načelo enotnega vrhovnega poveljstva v primeru vojne. Vrhovno poveljstvo kopenske oborožone sile bi prevzeli nemški čast- niki, vrhovno poveljstvo pomorskih sil pa italijanski. Za vsak primer si je Italija izgovorila sodelovanje nemškega brodovja na Sredozemskem mor-j u. Hitler je s tem, da jo odpovedal pomorski sporazum z Anglijo, lc ugodil eni od poglavitnih zahtev Mussolinija. Nemčija se je tudi obvezala, da bo njena orožna industrija dobavljala vso potrebno orožje svoji italijanski zaveznici. Nemčija si osvaja petrolej v Boliviji La Paz, 25. maja. A A. (Štefani.) Izve se, da tečejo med Bolivijo in Nemčijo pogajanja za graditev petrolejskega voda od bolivijskih petrolejskih polj do braziljskega pristanišča Santos. Nemčija bi vod zgradila na svoje stroške ter bi investirala v ta namen 150 milijonov dolarjev. Zato zahteva Nemčija bolivijski pefrolej za dobo 10—15 let. angleški vojni minister poide v Moskvo Japonska sluti »tajno določbo« o Daljnem vzhodu Poljska ne bo delala nobenih ovir London, 25. maja. AA. Havas: Dapisnik >Joura« poroča svojemu listu iz Londona, da namerava an-gleSki vojni minister Hore Belisha osebno odpotovati v Moskva Angleškega vojnega ministra bodo na potu spremljali vojaški strokovnjaki. Hore Belisha bi tako prišel v neposreden stik s šefi sovjetske armade ter dobil na ta način vpogled v organizacijo in vrednost rdeče armade. Pariz, 25. maja. c. Danes jc zunanji minister Georges Bonnet sprejel francoskega veleposlanika ▼ Moskvi Naggiara, ki se bo te dni vrnil v Moskvo na svoje službeno mesto. Naggiar je bil več tednov v Parizu, kjer je bil v nekem sanatonju operiran. Reuter objavlja glavne točke sporazuma med Angiiio-Franciio-Rusijo London, 25. maja. A A. Reuter: Čeprav so uradni krogi skrajno molčeči glede značaja in obsega najnovejših britanskih predlogov sovjetski vladi, je Reuterjev diplomatski urednik izvedel, da mislijo v dobro poučenih krogih, da bodo ti predlogi obsegali te-le tri točke: 1. Pakt o vzajemni pomoli. Pakt bi stopil v veljavo v primeru neposrednega napada na evropsko ozemlje katerekoli od treh pogodbenic. Pred tem paktom bi izšla trojna izjava o takšni nevarnosti, veljavna do sklenitve pakta samega. 2. Določilo o posvetovanju in o vsakem nastopu, ki bi se pokazal potreben v primeru neposrednega napada na ozemlje od katerekoli od držav, ki so Angleški kralj v ifinnipegu Huda nesreča angleške kraljice-matere Winnipeg. 25. maja. AA. (Havas.) V Winni-pegu je angleški kralj, par sprejela ogromna množica ljudstva ter ga navdušeno pozdravljala. Angleški kralj, par se je najprej podal v občinsko palačo, nato pa v zvezni parlament. Prebivalstvo demokratično načelo, ki veleva, da naj bi tudi gospodarstvo bilo v službi vsega naroda. To načelo sta sebičnost in materializem izmaličila do take mere, da je gospodarstvo postalo samo sebi namen in da je brezobzirnemu dobičkarstvu usuž-nilo delovno moč ljudstva. Vsekakor gospodarstvu ne more biti v škodo, ako se obdrži načelo osebne odgovornosti, ki naj jo ima podjetnik in ki mu pusti tudi osebno iniciativo ter primeren delež na dobičku, toda cilj gospodarstva mora bili dobrobit skupnosti in ne poedincev. Gospodarstvo naj se zopet povrne k onemu prvotnemu namenu, ki ga imajo vse snovne dobrine na zemlji, da služijo koristim celotne človeške družbe. S tem bo v gospodarski delavnosti zopet vpoetavlaeno po liberalizmu porušeno etično počelo. Drin mesta se je potrojilo, ker je iz okolice prispelo v mesto ogromno število ljudi. Navzlic dežju sta se angleški kralj in kraljica vozila v odprtem avtomobilu. Kraljica je imela dežnik, medtem ko je Ura| imel čez admiralsko uniformo dezm plašč. Opaziti je bilo, da ima kralj dva prsta na desni roki zavita. Zadobil je namreč manjšo poškodbo, ko je zapiral vrata svojega vagona. Ob 8 zvečer je imel kralj po radiu govor, ki so ga prenašale radiopostaje angleškega ipiperija. London, 25. maja. TO. V bližini Wimbledona se je pripetila avtomobilska nesreča, ki po čudežnem naključju ni zahtevala življenja kraljice-matere Mary. Avtomobil bivše kraljice se je zaletel v tovorni avtomobil s takšno silo, da se je dvakrat prekucnil. Kraljico Mary so potegnili izpod ruševin avtomobila le z manjšimi poškodbami. Dobila je hud pretres živcev. Kraljico so prepeljali v njeno palačo Martborough House, kjer si je že oponiogla. Stara je 72 let. Angleška vladarska dvojica, ki potuje po Kanadi, je bila o tej nesreči ta1;oi obveščena. jim tri pogodbenice dale poroštva. Vprn* šanje, katere so te države, ki so deležna poroštev, je stvar, ki se ima še prereše-tati. Prav tako ugotavljajo, da bi sa morala vsaka država — žrtev napada — upreti zavojevalcu, preden bi poroštvo stopilo v veljavo. 3. Posvetovanje med generalnimi štabi treh pogodbenic, da se za-jamči kar najučinkovitejše sodelovanje med letalskimi, pomorskimi in kopenskimi vojaškimi silami treh driav, če bodo poklicane, da se uprejo napadu. Mnogo okoliščin govori za to, da se bo dogovor, ki se bo sklenil, držal teh splošnih črt. Čeprav te točke ne ustrezajo popolnoma prvotnemu sovjetskemu predlogu za sklenitev popolne obrambno zveze, bodo dejansko paraliziralc neposredno grožnjo proti vsaki od navedenih treh evropskih velesil. Te točke ne pomenijo crožnje za nobeno državo, ki temelji njena politika na miroljubnem sodelovanju. Poljski in romunski: Da! London, 25. maja. c. Predsednik vlade Chamberlain je danes dopoldne ob 10.30 odpotoval v Glasgovv kjer bo govoril na shodu konservativne stranke. Angleški politični krogi poudarjajo, da je bila sklenitev sporazuma med tremi velesilami mogoča samo zaradi tega, ker sta poljska in romunska vlada ugodno odgovorila na angleška vprašanja o zvezi s Sovjetsko Rusijo. Varšava, 25. maja. AA. Agcncija Pat objavlja sledeče obvestilo glede angleško-sovjetskih poga-janj: Stališče Poljske napram pogajanjem Francije in Anglije s Sovjetsko Rusijo ni prišlo do nobene spremembe ter so nasprotne vesti gotovih tujih agencij brez osnove. Poljska nima nobenih razlogov, da bi ovirala tok teh pogajanj, ker ne morejo ta pogajanja ustvariti za Foljsko nobenih novih obveznosti. Poljska nima razloga uveljavljati kakih ovir ali delali pripombe, kar bi bilo upravičeno samo v primeru, da bi prinesla ta pogajanja Poljski škodo. Danes govori Molotov Moskva 25. maja. c. Danes popoldne se je v Kremlju sestal parlament sovjetske unije. Seja se je začela ob 15 in je bila prva seja posvečena samo uradnim formalnostim. Jutri bo druga seja in je zelo verjetno, da bo prvi govoril Molotov kot predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve. Njegov govor pričakujejo mednarodni krogi z veliko radovednostjo, ker bo najbrž odgovor na včerajšnjo Chamberlainovo izjavo v spodnji zbornici. Dunajska vremenska napoved: Menjaje precej oblačno s krajevnimi nevihtami, viharno, toplotno stanje se ne bo mnogo spremenilo. Zagrebška vremenska napoved: Večinoma oblačno. Zcmnnskn vremenska napoved: Pretežno oblačno v vsej državi z dežipm od časa do ča . Snežiti utegne v visokih gorah. Toplota se ne bo poerbno spremenila. Smer In delo predsednika vlade »Samouprava« prinaša članek o politiki predsednika vlade g. Dragiše Cvetkoviča, v katerem označuje smernice njegovega političnega delovanja in beleži nedvomne uspehe tega dela. Glavni namen njegove vlade je, da t vseh območjih narodnega in državnega življenja ustvari ozračje zaupanja in da vse sile ljudstva ledini v ustvarjajoče delo. Vladi je na srcu napredek vseli krajev in delov državo. Za njo ni privilegiranih banovin, ampak se gospodarska in socialna vprašanja rešujejo na podlagi popolne enakopravnosti. Dolo predsednika vlade in njegovih pomočnikov je prežeto dobre volje, nepristranosti in pripravljenosti, da se izpolni vsaka upravičena želja v splošni blagor. Začetek del na novi železniški progi, ki ho rezala Slovenijo z morjem, kakor tudi mnoga javna dela v savski in primorski banovini in prizadevanje, da so tako v upravnih reformah, kakor v osebnem pogledu, ugodni enako vsem krajem, jasno dokazujejo, da vlada g. Cvetkoviča odločno in vztrajno ter učinkovito izvaja svoj program. Tako deio ne moro biti izvršeno v nekaj mesecih, tudi ne v nekaj letih. Glavno je ojraoje, ki ga je ustvarila vlada in politika JRZ, pod katero je ljudstvo v Jugoslaviji tako mirno io složno, kakor lio sedaj ni bilo nikoli. Tudi strankarska zagrizenost, sovraštvo in ozkost bolj in bolj izginja in vse osebnosti, ki količkaj pomenijo v življenju naroda, si prizadevajo za odkrit sporazum in za popolno normalizacijo našega državnega življenja, ki mora predstavljati močan činitelj v mednarodni politiki sveta. Pri tem pa mora vlada g. Cvetkoviča paziti na to, da se ne pozabljajo gospodarska vprašanja, da bo naša država v tem pogledu močna in neodvisna, ker jo to najboljša podlaga tudi za politično normalizacijo in slogo. » Straža se menja, stranka ostane« Kakor javlja »Dane, je poljedelski minister Nikola Rešlič na sestanku JRZ v Novem Sadu izjavil naslednje: »Naša zunanja politika se nahaja t dobrih rokah. Kljub hudemu mednarodnemu položaju mojemu Jugoslovani po zaslugi modrega vodstva kneza namestnika Pavla biti popolnoma mirni. Kar se tiče notranje politike, ste vsi priče velikega truda, ki si ga prizadeva predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, da reši naše najvažnejše notranje vprašanje. Morebiti od zedinjenja do danes noben režim ni imel tako težke naloge, kakor sedanja vlada. Z ozirom na Vojvodino pa je treba reči, da je ta pokrajina nerazdružljivo zvezana z usodo bivše srbske kraljevine, tako da ne more biti govora o kakšni izpremembi v tem pogledu. Mi smo vprašanje Vojvodine rešili enkrat za vselej leta 1918 in se zato to vprašanje ne 6ine več postavljati.« Kakor poroča belgrajska »Samouprava«, je na tem shodu poštni minister Cvrkič med drugim dejal tudi naslednje: »Pošteno moramo priznati, da smo zašli na stranpot, ko smo gojili osebno če-ščenje dr. Stojadinoviča, namesto da bi postavili vsemu na vrh stranko. To je bila naša velika napaka. Zaslužne velike ljudi Bo stranka sama s časom postavila na častno mesto, ki jim gre. Osebe so samo v službi stvari in kadar odidejo, stranka zaradi tega ne sme trpeti nobene škode. Menja se samo straža, stranka pa mora živeti in delati dalje. Vloga dr. Kramerja 0 vlogi in delovanju dr. Kramerja v odnošajih med dr. Mačkom in srbsko združeno opozicijo, ki se je bila svoj čas pismeno s posebnim sporazumom obvezala, da bo dr. Mačka in njegove hrvatske zahteve podpirala tako, kakor jih bo on stavil, pa ga je v odločilnem trenutku pustila samega, piše »Obzor«: »Ko so po mišljenju prvakov srbske združene opozicije zagrebški razgovori prišli na odločilno točko, je prispel v Zagreb dr. Kramer. To je bilo vprav tistega dne, ko se je v Zagrebu sestalo hrvatsko narodno zastopstvo. Dr. Kramer je prinesel v imenu združene opozicije in JNS zagotovilo teh dveh strank, da sprejmeta kot izhodno točko za razgovore z dr. Mačkom znani sporazum, ki sta ga bili ti dve stranki sklenili z dr. Mačkom 27. travna tega leta. Dr. Kramer je pri tej priliki sporočil tudi to, da bodo čez nekaj dni prišli v Zagreb odposlanci združene opozicije in JNS, da se bodo dogovarjali z dr. Mačkom in njegovimi zavezniki iz seljačke demokratske koalicije. Toda od te dr. Kramerjeve obljube je prešlo ie več kol 20 dni, a od delegatov združene opozicije in JNS ni ne duha ne sluha. Za nas ni nobena tajnost, zakaj so se prvaki opozicije potuhnili, ozir. se izmikajo.« Nato »Obzor« navaja te razloge, od katerih je glavni ta, da jim dr. Mačkovi razgovori za sporazum s predsednikom vlade nikakor niso nujali prilike, da bi prišli zopet na oblast, kar je njihova najprisrčnejša in edina iclja. Polomija »domobrancev« v Chicagu »Obzor« od 24. t. m., štev. 118, poroča: Kakor izvemo iz »Jugoslovanskega glasnika«, ki izhaja v Chicagu, deluje v Ameriki mala skupina hrvatskih priseljencev, ki je organizirana v društvu »Domo-branac«, kateremu je v Chicagu na čelu dr. Bra-nimir Jelič. Amerikanski Hrvati, ki so po ogromni večini organizirani v okviru Hrvatske seljačke stranke, tem ljudem pravijo tudi fašisti. Začetkom maja je dr. Jelič s pomočjo nekega Cuturiča sklical v Chicagu shod v dvorani sv. Jeronima. Nabralo se je pa več ljudi na cesti, kakor v dvorani sami in velika večina se je obnašala nasproti tem hrvatskim fašistom sovražno. Množica je vzklikala: »Doli Jelič! Doli domobranci! Doli izdajalec dr. Pavelič! Živijo dr. Maček! Živela Jugoslavija!« Množica je preprečila govoriti tako dr. Jeliču kakor Cuturiču in na oder se je povzpel predsednik čikažke HSS Svetič, ki je naglašal, da se Hrvati pod zastavo dr. Mačka borijo za srvoje pravice, da pa se mora hrvatsko vprašanje rešiti le v okviru jugoslovanske države In da se bodo Hrvati, Srbi in Slovenci, če treba, vzajemno borili tako proti zunanjim, kakor proti notranjim sovragom Jugoslavije. Cuturič je moral poklicati na pomoč policijo, ki ni mogla storiti ničesar drugega, kakor da je Jeliča in Cuturiča spremila iz dvorane, da jih niso osebno napadli. Domobranska skupščina se je spremenila v skupščino dr Mačka in velika množica je sprejela resolucijo, ki pozdravlja dr. Mačka in nipgovo borbo za hrvatski narod, obenem pa naglaša slogo Hrvatov, Srbovjn Slovencev ter ne-razdružnost jugoslovanske države. Nov ban Belgrad, 25. ma>;a. A A. V Imenu Nj. Vel. kralja je z ukazom kr. namestnidtva imenovan za bana zelake banovine Božidar K r o 1 i v, pomočnik notranjega ministra. v Notranje politični pregled Belgrad, 24. maja. m. Po daljšem presledku Je bila zadnja nedelja v političnem jKigledu spet močno razgibana. Po državi je bilo več političnih zborovanj. Sklicale eo jih skoraj vse politične skupine. JRZ je imela najvažnejše zborovanje v Novem Sadu. Banovinski odbor stranke je fklical občni zbor, na katerem je bil namesto dosedanjega izvoljen nov odbor na čelu s kmetijskim ministrom inž. Bešličem. Proti volitvam novega odbora sta nastopila samo dva delegata poslaiua dr. Djordjo Jovanovič in r.ečak bivšega kmetiiskega ministra Djura Stankovič. V podkrepitev svojega predloga sta navajala, da je to želja bivšega predsednika vlade dr. Stojadinoviča, ki je tudi izjavil, da novega odbora ne bo [»trdil. Predsedujoči poslanec Davinič je dal predlog poslancev dr. Jovanoviča in Stanikoviča ter izjavo dr. Stojadinoviča na glasovanje. Od navzočnih 106 delegatov sla z s predlog, da se volitve novega banskega odbora odložo. glasovala samo dva delegata, in lo sama predlagatelja istih predlogov. Glasovala sta torej proti 104 delegatom. Po tem glasovanju so strankini delegati izvolili nov banovinski odbor. Rezultat glasovanja na nedeljskem občnem zboru banovinskega odbora JRZ za donavsko banovino je bil v Belgradu predmet živahnih komentarjev. Z njim 6e je bavil tudi vodilni prestolniški dnevnik »Politika«, ki ugotavlja, da zavrnitev predloga omenjenih dveh poslancev pomeni zopet nov poraz prijateljev dr. Stojadinoviča v donavski banovini, ki je prva reorganizirala svoj banovinski odbor. Poleg ostalih političnih dogodkov zadnje nedelje je posebno važna notranje - politična izjava prometnega ministra pri začetku gradbenih del za vpostavitev železniške zveze Slovenije z morjem v Črnomlju. Prometni minister dr. Spaho je kot važen činitelj sedanje vlado in poleg voditelja Slovencev dr. Korošca intimen sodelavec predsednika vlade Cvetkoviča z vso odločnostjo poudaril, da l>o vlada nadaljevala s svojim delom in se bo lotila še mnogih vprašanj. Ta vprašanja bo tudi rešila. Najtežjega problema, to je hrvatskega vprašanja, se je lotila najprej, ker je s to nalogo prevzela krmilo države v svoje roke. Vlada bo to vprašanje tudi rešila, »ker se ga je lotila z odprtim srcem in najboljšo voljo. Razgovori so trenutno morda res malo zastali, toda obojestranska iskrenost zagotavlja uspeli.« Optimizem, s katerim še vedno spremljajo dobro namerni politični krogi in rodoljubi vse napore predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča, da bi skupna domovina vendar že po 20 letih dobila končno konsolidacijo notranjepolitičnih razmer in bila urejena, je pred ministrom za promet dr. Spa-hom že v večji meri potrdil dr. Korošec, najprej na občnem zboru Zadružne zveze v Ljubljani, ko je 8. maja pred zadrugarji izjavil, da je 90 do 95 odstotkov najtežjih vprašanj že rešenih ter obstoja veliko upanje, da se bo rešil še preostali neznaten odstotek visečih vprašanj, drugič pa slovenski mladini 14. maja na zborovanju v Celju. Dr. Korošec je tedaj dejal, da sta v naši notranji politiki sedaj dve glavni osebi: predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in voditelj Hrvatov dr. Maček, ki se razgovarjata o bodoči ureditvi naše jugoslovanske države. Glede samih razgovorov za rešitev hrvatskega vprašanja je dr. Korošec naglasil, da ti razgovori niso bili nikdar tako resni in pozitivno zamišljeni, kakor, sedaj. Take izjave dr. Korošca, kakor tudi nedeljska izjava ministra za promet dr. Spahe, so bile podane po zadnjem sestanku, ki sta ga imela v Zagrebu predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in dr. Maček, to je po zastoju, ki je nastal v reševanju hrvatskega vprašanja ter dovolj jasno potrjujejo dejstvo, da je v razgovorih o našem notranjepolitičnem problemu res nastal samo zastoj, v nobenem primeru pa to ni prekinitev. Zelja po resničnem sporazumu, ki bi zadovoljil vse narode v mejah skupne domovine Jugoslavije, je danes prav tako velika, kakor je bila tedaj, ko je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič pristopil k reševanju tega vprašanja. Ta želja obstoja še nadalje na obeh straneh. Morda je celo večja, ker so se med tem tudi že lahko bratje Hrvatje prepričali, na kateri strani in kdo so njihovi pravi prijatelji. Sedanja vlada je s svojim predsednikom Dragišo Cvetkovičem za rešitev hrvatskega vprašanja pokazala toliko dobre volje in pripravljenosti, kakor doslej še nobena naša vlada. Predsednik vlade je do konca izpeljal vse svoje napovedi in niti za trenutek ni okleval pred težo problema, katerega rešitev si je zastavil. Kar je napovedal, je tudi izvršil in je res zavrgel metode preteklosti, štirje zagrebški sestanki med njim in dr. Mačkom so za to najboljši dokaz. Kakor vsa javnost, so tudi opozicionalne skupine pozdravile prve napovedi predsednika sedanje vlade Dragiša Cvetkoviča glede rešitve hrvatskega vprašanja, pa so pozneje, ko g. Cvetkovič ni ostal samo pri obljubah, temveč se je dejansko lotil reševati ta problem in začel razgovore z resničnim voditeljem hrvatskegp naroda dr. VI. Mačkom, so opozicionalne skupine, ki jih je g. dr. Maček štiri leta politično nosil in dvigal ter jim s tem podaljševal politično življenje, pričele nastopati proti dr. Mačku in Hrvatom ter mu očitati, da zahtevajo preveč. Ti krogi so nastopili tudi proti sporazumu, čeprav so prej preko svojih šefov izjavljali, da l>odo pozdravili vse sklepe, ki se napravijo s Hrvati, samo da se čimprej uredi Kijegiuja Olga otroškem zavetišču j Belgradu naš skupni dom, in to ne oziraje se, kdo bo napravil ta sporazum. Srbijanska opozicija ni ostala dosledna svoji izjavi in so to opozicionalne stranke dokazale takoj potem, kakor hitro je pričel to vprašanje reševati predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in ne oni. S tem so samo dokazale, kar smo mi v ostalem vedno trdili, da je vsem tem skupinam bilo vprašanje sporazuma samo sredstvo, da bi se preko njega s pomočjo dr. Mačka prikopale do oblasti. Po Belgradu in v notranjosti države so se čule najfantastičnejše vesti, ki so imele svoj izvor v opoziciji JNS. Ker ni bilo izgledov, da bi sporazum dvignil na ministrske fotelje številne kandidate in opozicionalce — skupina JNS je v tem zelo nestrpna, ker že težko prenaša opozicijo — so vse skupine zavzele napram sporazumu odklonilno stališče. Toda oba delegata, ki jih je poslal v Belgrad dr. Maček g. ing. Košutič in Vilder, nista nič opravila. Poleg vseh nejasnosti sta mogla ugotoviti še to, da srbijanske opozicijonalne skupine in JNS nimajo niti enotnih pogledov na hrvatsko vprašanje samo, kaj šele glede njegove rešitve. Zaradi tega zadržanja in docela odklonilnega stališča, ki so (Ja te skupine zavzele do vprašanja, ki je bil predmet razgovorov med predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in dr. Mačkom v Zagrebu, so dosedanji odnosi med srbijansko opozicijo in JNS z zagrebško SDK skoro povsem prekinili in to kljub naporom g. Vilderja, ki bi še vedno rad obdržal koalicijo SDK z UO in JNS. Da je temu tako, dokazujejo časopisi, ki pripadajo hrvatskemu narodnemu pokretu v Zagrebu, Splitu in. Osjeku, ki objavljajo ostre napade in očitke proti srbijanski opoziciji. Voditelji srbijanskih opozicio-nalnih skupin pa svojim zbeganim pristašem tolmačijo te očitke na ta način, da jim zatrjujejo, da jih Hrvati napadajo zaradi tega, ker jih je sram zaradi izdajstva do dosedanjih zaveznikov. Srbijanske opozicionalne skupine, ki že preje niso bile idejno nikdar kompaktne, so po zadnjih političnih dogodkih docela razbite. Vodstva posameznih skupin se sicer sestajajo, praktično pa ti sestanki ne pomenijo nič in so samo informativnega značaja. Proti tem skupinam je v zadnjem času zelo poostrilo svojo borbo levo krilo, ki so ga vodstva političnih strank na sestanku srbijanskih združenih opozicij lansko leto izključile iz svoje sredine. Ta politična skupina izdaja v Belgradu glasilo »Socialni vesnik«. Vsaka številka tega glasila je polna najhujšili napadov na UO in JNS. Levo krilo ji očita najhujše partizanstvo z zlorabo hrvatskega vprašanja, ker so se ga oprijemali samo zato, da bi se preko njega prikopali do oblasti. V zadnji številki »Socialni vesnik« ugotavlja: »Sedaj je vsem opozicionalcem jasno, kako stoji z vodstvom UO. Ono je ves čas poudarjalo sporazum z Hrvati kot svojo prvo zahtevo. Ko pa je prišlo da ustvar-jevanja sporazuma, si je UO pričelo prati roke in 6matra, da zahtevajo Hrvati mnogo. Zanimivejše pa je še tole: Vodstva UO je še preje, predno je bilo sploh znano, kaj kdo zahteva, pričelo delati proti. Dejansko je proti zato, ker ga sporazum ni dvignil na oblast. Sporazum je bil patent za prihod na oblast strankarskih mogotcev in njihovih ljubljencev.« Na drugi strani ponatiskuje »Socialni vestnik« partizanstvo srbijansikh opozicionalnih strajik, o katerih piše »Hrvatski dnevnik« ter odkrito izjavlja, da srbijanske opozicionalne skupine najhuje nastopajo proti sporazumu. Dobesedno pravi: »Partizani so že od prvega dne pogajanj pričeli najbrezobzirnejšo in najskrupuloznejšo borbo proti sporazumu. V tej gonji se poslužujejo naj-fantastičnejših izmišljotin na račun bratov Hrvatov in njihovega vodstva. Partizani sploh nočejo nič slišati o sporazumu med Hrvati in Srbi, če ta njihovo vodstvo ne pripelje na ministrske fotelje. Če ni ministrskih foteljev, ni sporazuma! Strankarski in ojsebni interesi so nad narodom in državo. Zato pa je srbski narod tudi zavrgel to partizanstvo ter je dr. Maček zastonj štiri leta zastavljal svoje moči in ugled, da bi jih dvignil od mrtvih. To je bilo, kakor tudi 6am uvideva, jalovo in nehvaležno delo . ..« Slava kraljeve garde Belgrad, 25. maja. Danes je kr. garda slovesno proslavila svojo slavo v navzočnosti kralja Petra, kneza namestnika Pavla in namestnikov dr. Stankovima in dr. Peroviča, predsednika vlade Cvetkoviča, predsednika senata dr. Antona Korošca, predsednika narodne skupščine Simonoviča, podpredsednika senata Kojiča, ministra dvora Antiča, maršala dvora Čolak-Antiča in ministrov dr. Spaha, Cinear-Mar-koviča, Besliča, Rajakoviča, Kreka, Snoja, Cvrkiča in Cejoviča. Slovesnosti so Be udeležili tudi belgrajski župan Ilič, poveljnik Belgrada Košič, več generalov, višjih in nižjih častnikov belgrajske garnizije in zastopnikov verskih, nacionalnih in kulturnih društev. Slovesnost se je začela ob 10 z državno himno. Ko je Nj. Vel. kralj sprejel poročilo, je pozdravil vojake z besedami: »Pomozi Bog, junaci!« Vojaki pa so odgovorili: »Bog ti pomogao!« Nato je kralj Peter čestital vojakom k slavi. Potem so začeli rezati slavski kolač. Obrede so opravili pravoslavni duhovnik Jovanovič, katoliški duhovnik Kotnik in muslimanski duhovnik Suhein-Talič. Slavski kolsč je prerezal domačin slave general Miljutin Zupanjevac z nekim podčastnikom in vojakom. Po končanem cerkvenem obredu je po- veljnik konjeniške brigade kraljeve garde Zupanjevac govoril o razvoju in napredku kraljeve garde in pozval prisotne, da vzkliknejo Nj. Vel. kralju in kr. domu. Po igranju državne himne sta se kralj in knez namestnik Pavle pozdravila s predsednikom vlade, predsednikom narodne skupščine, podpredsednikom senata in ministri. Potem so na dvorišču vojašnice defiiirali pred Nj. Vel. kraljem konjeniški oddelki. Na koncu so gostom priredili zakusko, vojakom pa vojaško zabavo. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je imel na kosilu ob priliki slave konjeniške brigade kraljeve garde, dne 25. maja tale govor: Vesel sem, da mi jc bilo tudi letos mogoče ta svečani dan preživeti z varni. Konjeniška brigada jc najstarejša edinica naše vojske in obstoji že več kot 100 let. Redko katera vojska se je proslavila tako zelo v tem kratkem času. Šo redkejši primer v svetovni zgodovini pa je, da kaka država svoji vojski toliko dolguje kot Jugoslavija, ki brez nje ne bi niti obstojala. Naša vojska ni zaspala na svojih lavorikah. Še dalje bdi nad to državo in bo znala ohraniti, kar si je pridobila. Dvigam to fašo na vaše zdravje. Živeli! Minister čirič se je vrnil iz Berlina Topli nemški članki o zvezah med Nemčijo in Jugoslavijo Belgrad, 25. maja. m. Iz Berlina se je vrnila v Belgrad jugoslovanska delegacija, ki je prisostvovala ustanovitvi nemško-jugoslovanskega društva. Delegacija, ki jo je vodil prosvetni minister, se je iz Berlina vrnila znajlepšimi vtisi ter je bila deležna velike pozornosti. Nemško časopisje je za časa bivanja naše delegacije v Berlinu objavilo tople članke o kulturnih zvezah med Nemčijo in Jugoslavijo. »Deutsche Allgemeine Zeitung« je med drugim zapisala, da so te zveze večne. Dalje pravi: Sedanja Jugoslavija kaže vse variacije kulturnih pojavov življenja, pričenši od podrobnega urbanizma pa do kmetskih originalnosti. Jugoslovanski kmetski stan je oni sloj Jugoslavije, ki iz svojih rezervoarjev nudi stalno nove moči celokupnemu narodu. Naloga jugoslovanskega prosvetnega ministra je, da spravi v sklad in do enotnosti vsa zdrava kulturna stremljenja. Stoletni kulturni odnosi med Nemčijo in Jugoslavijo, paralelnost političnih interesov in stvarnost medsebojnih gospodarskih interesov predstavljajo posebno srečne elemente, ki vežejo ta dva prijateljska naroda. Dr. Korošec za poplavljence Belgrad, 25. maja. AA. O priliki katastrofalne vremenske katastrofe, ki je zadela Belo P a -lan ko, je predsednik senata dr. Korošec odobril iz sredstev senata 10.000 din kot podporo. Istotako je odobril 10.000 din podpore Samo-boru v savski banovini, ki ga je doletela podobna katastrofa. Seja uprave Gasilske zveze Belgrad, 25. maja. m. V Belgradu je imela sejo uprava Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije. Na seji so bili sprejeti predlogi za spremembo gasilskih zakonov. V teh predlogih je važno to, da bodo gasilske zajednice po banovinah dobile avtonomijo, zveza pa bo ostala le bolj reprezentativnega značaja v organizaloričnem in administrativnem pogledu, naredbodajno oblastvo pa samo v tehničnem pogledu. Važni so tudi predlogi, ki so bili sprejeti glede financiranja gasilskih edinic. V tem pogledu so bili sprejeti potrebni sklepi. Poleg tega je uprava sprejela tudi tehnični vadnik za orodje in razne gospodarske priprave. Preračun Zveze kaže 1.7 milijona din dohodkov in prav toliko izdatkov. Odobren je bil tudi računski zaključek za 1. 1938-39. Pri razdelitvi podpor je prišlo večkrat do glasovanja. Iz diplomatske službe S kraljevim ukazom so premeščeni: Stanoje Siniič, svetnik v 4-1 zun. ministrstva, za generalnega konzula v isti skupini in stopnji na kr. konzulatu v Bratislavi; Vladislav Markovi?, svetnik v 4-1, na kr. konzulatu v Kairu, za svetnika v 4-1 v zun. ministrstvu; Radoš Stcpanovif, svetnik v 4-2 v zunanjem ministrstvu, za svetnika v 4-2 na kr. konzulatu v Kairu; dr. Anton Novafan, generalni konzul v 4-2 na kr. konzulatu v Bariju, za svetnika 4-2 v zunanjem ministrstvu; Dragoš Dragutiiiovič, svetnik v 4-2 na kr. poslaništvu v Pragi, za svetnika v 4-2 na kr. poslaništvu v Sofiji; Nikola Suica. svetnik v 4-2 na kr. poslaništvu v Sofiji, za generalnega konzula v 4-2 na generalnem konzulatu y Bariju; Dobrivoje Krstič, tajnik v 5. skupini zunanjega ministrstva, za tajnika v isti skupini na kr. poslaništvu v Tirani; Aleksander Zvekič, tajnik v 6. skupini na poslaništvu v Berlinu, za tajnika v isti skupini v zunanjem ministrstvu. Generalni konzulat v Pragi Belgrad, 25. maja. AA. V imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kr. namestnikov in na predlog zunanjega ministra se sporazumno s predsednikom vlade ukine poslaništvo kraljevine Jugoslavije v Pragi, namesto njega se pa odpre generalni konzulat kraljevine Jugoslavije. Za generalnega konzula je postavljen Radovan Šiimenkovič, svetnik v 3-1 na jugoslovanskem poslaništvu v Bruslju. Kongres gostinske obrti Niš, 25. maja. m. V Nišu je bil danes zaključen kongres zastopnikov gostinskih obrti. Na kongresu je bila sprejeta po,trebna resolucija, ki bo predložena kraljevski vladi. V glavnem 60 se zastopniki gostinskih obrti pritoževali na protipravno točenje alkohola, dalje zaradi visokih avtorskih taks in zaradi povečanja občinske takse. Belgrajske novice Belgrad, 25. maja. m. Te dni se je mudil v Belgradu poslanec 6lovenjegraškega okraja Teuer-schuh, ki je zaradi poplavljenih okrajev v slovenje-graškem okraju posredoval na merodajnih mestih. Obiskal je tudi predsednika skupščine Simonoviča, ki je za poplavljcnce v slovenjegraškcm okraju odobril 5000 din podpore. Belgrad, 25. maja. m. Predsednik senata dr. Korošec je odobril podporo 10.000 din za poplavljence v Sloveniji. Znesek je dal na razpolago banu dravske banovine dr. Natlačenu, ki ga bo razdelil med najbolj prizadeto. belgrad, 25 maja AA S kraljevim ukazom sta povišana za višjega kmetijskega svetnika kmetijske vzorne in kontrolne postaje v Ljubljani v 4. skupini inž Sergij G o r j u p in za kmetijskega svetnika na isti postaji v 5. skupini Ivan Z a p 1 o t-n i k. — Za namestnika pomočnika kmetijskega ministra je imenovan Budislav C v i j u l o v i č, načelnik živinorejskega oddelka. Napetosti pri Šangaju Oster nastop angleškega admirala proti Japoncem Hongkong, 25. maja. A A. Reuter: Admiral Nobel jo poslal oster protest japonskim pomorskim oblastvom v Amoju in Šanghaju, ker so včeraj Japonci ustavili britansko ladjo »Ranvpoor« pred južnovzhodnim vhodom v hongkongško luko. Admiral pravi v protestu., da je po postopku o verifikaciji zastave dovoljeno oblastvu, da pridejo na ladjo, na kateri plapola britanska zastava samo tedaj, če je utemeljen sum o narodnosti ladje. Ker pa opravlja la ladja že nekaj let promet med britanskimi in japonskimi pristanišči, ni bilo vzroka za takšen sum. 4-dmiral' Nobel zahteva po- jasnilo, obenem pa tudi stroge ukrepe, 'da ee takšni primeri ne bodo več ponavljali. Izvedelo se je, da bi matična ladja za letala »Eaglec utegnila odpluti proti otoku Kulangsuju. Vesti o prekinitvi pogajanj za odpoklic posameznih oddelkov z otoka Kulangsu ja ne potrjujejo. Hongkong. 25. maja. b. Pogajanja, ki so jih v Kulangsu imeli poveljniki britanskih, francoskih in ameriSkih vojnih ladij z japonskimi delegati, so bila snoči prekinjena brez vsakršnega uspeha, ker Japonci nočejo ustreči zahtevam velesil, da umaknejo svoje čete iz Kulangsuja. Japonska je Najčistejšo beli na j e R A D I O N belina proglasila blokado nad teim otokom, ki je oddaljen 250 milj od britanske kolonije Kongkong. Pravijo, da namerava japonski generalni štab izkrcati nadaljnjih 500 vojakov. Položaj se je zaradi tega še bolj poostril. V teku včerajšnjega dne je priplulo v luko Amoj spet nekaj tujih vojnih ladij. Trenutno je v tej luki 5 britanskih, dve ameriški in tri francosko vojne ladje. Japonska eskadra v Amoju pa šteje 8 vojnih ladij. Čemu Anglija potrebuje itrubce Razmišljanja k Beli knjigi o Palestini Posledica svetovne vojne je med drugim bilo tudi to, da so arabske pokrajine, ki so do tedaj pripadale turškemu cesarstvu, prišle po svoji večini pod nadzorstvo Anglije. Britanskemu gospod -stvu se je posrečilo, da je zavladalo nad ozemlji med Sredozemskim morjem in Perzijskim zalivom. S tem (je bila utrjena angleška kontrola nad poti, ki vodijo po morju, po suhem in v zraku iz Evrope na Daljni vzhod, v Indijo in Avstralijo. Toda kmalu je morala Anglija računati z novimi dejstvi: pričel se je prebujati arabski nacionalizem. K temu pa je treba prišteti še imperialistične težnje Italije in Nemčije v teh predelih sveta. Tu se križajo vsa pota Pri angleško-italiijansko-nemški tekmi na bližnjem vzhodu igrajo arabske dežele odločilno vlogo. Tu namreč so najbolj občutljive točke britanskega imperija. Tu vodijo pota v Indijo, tu je Sueški prekop, tu so neizčrpna ležišča nafte, ki je neobhodno potrebna za zračno in morsko brodovje. Kako važna je vloga Sueškega prekopa v življenju britanskega cesarstva, kažejo naslednje številke: v letu 1938 je plulo po prekopu več ko 6000 ladij s 33 milijoni ton tovora. Od tega je bilo 47% angleških, 16% italijanskih in nato pride Nemčija z 9%. Na ozemlju prednje Azije se križajo tudi zračna pota od zapada na vzhod. Čez to ozemlje vodijo glavne angleške zračne črte, prav tako tudi holandske, ki oskrbujejo promet z Javo. Čez to ozemlje so tudi Nemci zasnovali svoj zračni promet z Indijo in Japonsko. Obratno pa tudi Daljni vzhod po isti poti išče zvez z Evropo. Poizkusi z železnico Kar ee tiče poti po suhem, je zaradi Sueškega /rekopa nekaj desetletij bila manjšega pomena. V začetku 20 stoletja pa se je zanimanje zanje zopet dvignilo, to pa zaradi nemških načrtov z železnico Berlin — Bagdad — Perzijski zaliv. Ta nemški načrt je preprečila svetovna vojna. Anglija je vse storila, da prepreči njegovo izvedbo. Anglija je hotela zvezati Evropo z Indijo s posebno železnico, ki bi iz Haife vodila v Bagdad in potem dalje na vzhod in ki bi imela za Angleže velik pomen. Toda angleški načrti so naleteli na ogorčen odpor arabski h nacionalistov v Iraku, v Siriji iti Palestini. Nagajala pa je tudi Francija, ki bi od svoje strani hotela dobiti zvezo med Sirijo in Irakom in ki bi jo pozneje zvezala z Iranom ter tako usmerila izvoz iz prednje azijskih dežel na sirska pristanišča. Kljub mnogim prizadevaniiam 6e angleški diplomaciji ni posrečilo, dobiti Arabce na svojo stran. Železnica Haifa— Bagdad je morala biti za nedoločen čas odložena. Pač pa se je posrečilo Franciji, da je 1. 1936 podaljšala sireko železnico do postaje Tel Kučuk na meji Iraka in Sirije. Istočasno je pa tudi turška vlada pričela graditi železnice v smeri proti Iraku, v pričakovanju, da pojde promet med Evropo in Azijo po turškem ozemlju. V bližnjem orijentu eo bogata ležišča nafte. Večina od njih pripada Angliji. Ameriški in francoski kapital ima pri tem le podrejeno vlogo. Računa se. da je 1. 1938 bilo na tem ozemlju pridobljene 13 in pol milijonov ton nafte. Mnogo te dragocene tekočine teče po posebnih ceveh skozi Sirsko pustinjo v Haifo in Tripolis v Siriji, kjer jo nalagajo na ladjo. Nemški tekmec Velika ležišča nafte v Iraku so že dolgo zanimala Nemčijo in Italijo. Nemški trgovski posli s Turčijo, Iranom, Afganistanom in arabskimi deželami zelo hitro naraščajo. Leta 1934 je znašal nemški izvoz v te dežele 107 milijonov mark, v letu 1937 pa že 251 milijonov mark. Prav tako je narastel tudi uvoz od 148 milijonov na 185 milijonov. Nemčija zavzema danes prvo mesto v 33 mornarjev rešenih V potopljeni podmornici jih je našlo smrt 26 Portsmouth, 25. maja. AA'. Havas. Takoj, ko so spravili s potapljaškim zvonom iz globine sedem mornarjev, so zvon spustili ponovno v morje. Po izjavah rešenih mornarjev živi v »Squalusu« še 25 mornarjev, med njimi trije častniki. Poročnik Nicols, ki se nahaja med prvimi rešenimi mornarji, je izjavil, da so poveljnik podmornice poročnik Naquins in dva druga častnika živa, da so se pa praporščak Paterson ter 26 mornarjev, ki so se nahajali v zadnjem delu podmornice brezdvom-no zadušili. S potapljaškim zvonom so pri d r u g e m spuščanju rešili 8 mornarjev, tako da je zdaj bilo rešenih 15 mož posadke. Odpeljani so bili takoj v bolnišnico. Potapljaški zvon se je tretjič spustil v globino. Obstoja upanje, da bodo rešeni še nekateri mornarji. O priliki tretjega reševanja mornarjev podmornice »Squalus« s potapljaškim zvonom so potegnili iz globine 9 mornarjev, tako da je število rešenih mornarjev doseglo že 23. Pri četrtem spuščanju so rešili zadnjih osem živih mornarjev podmornice »Squalus«. S potapljaškim zvonom .je bilo rešenih na ta način skupno 33 mornarjev. Število človeških žrtev znaša verjetno 26. Pri zadnjem spuščanju se je potapljaški zvon v globini 45 m zataknil ter so rabili 4 ure dela, da so zvon lahko dvignili na površino. V toku teh štirih ur so bili ljudje stisnjeni v zvonu kakor sardine. K sreči so imeli dovolj rezerve kisika. Vrhovno poveljništvo mornarice je odredilo, da se takoj nadaljujejo poskusi reševanja podmornice in da se izvlečejo tudi mrtvi mornarji. Newyork, 25. maja. b. Prebivalci Zedinjenih držav so se davi oddahnili, ko so zvedeli, da so potapljači s pomočjo reševalnega zvona, težkega 9 ton, rešili 33 članov posadke podmornice »Squa-lus«, ki leži na dnu Atlantskega oceana v globini 240 čevljev in blizu obale zvezne države New Hampshire. Nesreča podmornice in junaška borba njeno posadke je potisnila vse ostale dogodke v Zedinjenih državah v ozadje in ljudstvo mrzlično pričakuje novic o usodi ostalih mornarjev. Listi izhajajo vsaki dve uri in objavljajo obširna poročila o reševanju podmornične posadke. Po zadnjih dopoldanskih poročilih je zadela strašna usoda 26 članov posadke, ki jih bodo lahko samo šo mrtve rešili iz podmornice. Reševanje s pomočjo zvona, ki jo trikrat uspešno vzpostavil zvezo s posadko »Snualiisa« in z vojno ladjo »Fal-con« ter vsakokrat spravil na površino po 8 članov preživele posadke, jo vsekakor najnovejša pridobitev ameriške mornarice. Pri četrtem reševanju se jc zvon kakih 150 čevljev od podmornice zataknil in so ga potapljači z nadčloveškimi napori komaj osvobodili in dvignili zopet na površino. Pri tem se jc zlasti izkazal potapljač Frank Miiller. Pri četrtem reševanju je bilo v zvonu 9 oseb. Po najnovejših poročilih se je podmornica »Squalus« potopila zaradi tega, ker je na vstopnem ventilu vliajala voda v podmornico. Častnik podmornice Bland, ki je bil 'rešen in ki si je že malo opomogel od preživelih strahot na dnu morja, je podal nekoliko podrobnosti o nesreči, ki so mu bile znane. On trdi, da je voda udrla zelo naglo skozi ventil, ki ga zaradi napake ni bilo mogoče zapreti. Le prisotnosti duha enega izmed članov posadke se je zahvaliti, da se podmornica ni povsem napolnila z vodo. Ta mornar je namreč naglo zaprl vrata oddelka, v katerega je prišla voda. Nato so je ladja nagnila svojih 45 stopinj ter se potopila na dno morja, od kjer je niso mogli več dvigniti. Takoj po nesreči so bili poslani pozivi za pomoč. Vsak član posadke je ostal na svojem mestu vse dotlej, dokler je bila podmornica razsvetljena. Častnik Bland trdi, da so bili najhujši trenutki tedaj, ko je pričela ugašati električna svetloba in ko so se ure v temi raztegnile v nedogled. V obupu so mornarji pričakovali, kdaj bo prišla rešitev s površine. Vsa dosedanja poročila potrjujejo, da je izgubljeno vsakršno upanje na rešitev preostalih 26 članov posadke, med katerimi so tudi trije civilisti. To je bil prvi primer reševanja posadke z dna morja s pomočjo zvona in se bodo ameriškim pomorskim inženirjem nudile velike možnosti za na-daljno izpopolnitev nove naprave, ki je rešila življenje 33 junaškim mornarjem. Podmornica »Squalus« leži blizu mesta Ports-moutha. Potapljači trdijo, da ni nikjer poškodovana, da pa za sedaj ni mogoče zapreti indukcijskega ventila, ki bo predmet skrbne preiskave, ko bodo podmornico spravili zopet na površino. zunanji trgovini Turčije, drugo mesto v Iranu, kjer jo Anglija šele na 4. mestu in drugo mesto v Egiptu in Palestini. Krupp gradi veliko tovarno v Karabuku v Turčiji. Druge nemške tvrdke grade turške železnice in dobavljajo material za gradnjo trgovskih ladij. Krupp gradi v Iranu velikansko tovarne v Haoiiiabadu, kjer bodo topilnice bakra. Nemčija dobavlja tudi dnevno 300 ton litega železa za vlado v Teheranu. Prav tako dobavlja Nemčija skoraj izključno ve« material za radio centrale in za železnice. V velikem porastu so tudi nemške nabavke za Egipt, kjer so nemške tvrdke posebno v železni industriji marsikje izpodrinile angleško trgovino. Nemšiko gospodarsko prodiranje na vzhod zadeva v prvi vrsti angleške interese, deloma pa tudi italijanske, ker zmanjšuje italijanski izvoz v te pokrajine. Šah v Stuttgartu Stuttgart, 25. maja. AA. DNB: Snoči so bile odigrane nekončane partije 10. kola evropskega šahovskega prvenstva. Bogoljubov je premagal Staldija, Kininger He-ssa, partija Kininger—Grob je ostala remis, medtem ko je Grob premagal 0'Kelija. Stanje pred 11. kolom je sledeče: Bogoljubov 7 in pol, Richter 6 in pol Eliskases, Engels, Kininger in dr. Vidmar po 6, Foltis 5, 0'KeM 4 in pol, Staldi 4, Grob in Hess po 3, Szili 2 točki. V Rusiji 388 tovarn za orožje Moskva, 25. majnika. TG. »Exchange Tele-graph« javlja na podlagi objave vseh delavcev, ki so sprejeli vladna odlikovanja za posebno pridnost pri delu, da razpolaga sovjetska Rusija trenutno s 388 tovarnami za orožje in municijo. Letalske tovarne v tej številki niso vključene. To odkritje je v inozemskih krogih napravilo velik vtis. „Letalslre naje v vsemirju" Moskva, 25. majnika. TG. »Exchange Tele-graph« poroča, da je imelo sovjetsko letalstvo zadnje dni vojaške vaje v takšnih višinah, da se lahko reče, da sq bile vaje v — vsemirju. Nastopili so najtežji sovjetski bombniki, ki so v takšnih višinah, kot jih do sedaj ni dosegel še noben bombnik, izvajali dolgotrajne vojaške vežbe. V skupinah po sto so se letalska brodovja napadala in odletela v velike razdalje, kjer so opravila bombardiranje, nakar so se vrnila v nevidni višini spet nazaj k izhodišču. Letalske vaje so obsegale polete iz severne Rusije proti Črnemu morju, kjer so imeli bombniki nalogo, da bombardirajo »sovražno brodovje«, nakar so se dvignili v vsemirje ter se vrnili nazaj, ne da bi vmes kje pristali. Vojaški pilot Kokinaki je v časopisju izjavil, da z letalom, s katerim je nedavno preletel Atlantski ocean, lahko zleti k V6aki prestolnici v Evropi in Aziji, jo bombardira in se vrne nazaj na sovjetska ozemlje, ne da bi moral vmes pristajati. Tenis Wimbledon, 25. maja. AA. Reuter: V tretji igri za Davisov pokal je Velika Britanija premagala Francijo s 6:2, 6:3, 3:6 in 14:12. Avtomobilska nesreča pri Polskavi Maribor, 25. maja. Danes proti večeru je mariborski avtobusni prevoznik Lah vozil iz Slov. Bistrice, od tovarne Stiger na svojem tovornem avtomobilu 4000 kg olja. Na polskavskem hribu pa so mu odpovedale zavore in se je z avtomobilom zaletel v jarek. Pri tem je bil ves tovor uničen, pa tudi avtomobil je bil poškodovan. Škodo cenijo na približno 80.000 din. Šoferju in vozaču se k sreči ni nič pripetilo. Svetnik Znana katoliška založba Herder je Izdala zbornik razprav o sodobnem dušnem pastiro-vanju, ki prinašajo veliko pobudo na tem tako važnem področju za obnovo in rast verskega življenja in za poživitev ter okrepitev zdravih nravstvenih sil v ljudstvu. Med temi razpravami beremo velikega vpoštevanja vredne misli švicarskega vseuči-liškega profesorja Zoepila o vrednosti češčenja svetnikov za prebudo krščanskega duha. Zelo napačno bi bilo — pravi — če bi svetnike, ki so bili in so ljubljenci ljudstva, postavili v kot. Češčenje svetnikov je neprecenljivega pomena za ohranitev krščanske miselnosti, ker svetniki ne predstavljajo krščanstva kot kakšen od življenja odmaknjeni vesoljski nauk in nazor, ampak nam ga pokažejo utelešenega v krepkih osebnostih, ki koreninijo v življenju in po svojem zgledu neprestano rodijo novo življenje v srcih. Krščanstvo kot tako ni gola filozofija, ki bi se med kmeti, rokodelci in delavci ne bila nikoli udomačila, ampak krščanstvo tudi danes poganja v srcih prav tako, kakor takrat, ko se je oznanjalo vprvič, namreč po znamenjih in dejanjih velikih ljudi, močnih značajev in junakov duha, ki niso ljudstva samo učili, ampak ga z nepremagljivo močjo potegnili za seboj s svojim življenjem. V svetnikih je ljudstvo nazorno doživljalo poglavitne ustvarjajoče sile krščanskega duha in njega nravstvenega redas osebnost, ki se svobodno s prepričanjem podreja objektivnim resnicam in vrednotam ter najvišjemu blagru človeške skupnosti, pa pravičnost, ljubezen in milost. V svetnikih je videlo, kako krščanstvo preustvarja človeka, naj bo najvišjega ali najnižjega stanu, v pravega otroka božjega, ki vsem stanovom enako služi za zgled v svoji udanosti in požrtvovalnosti celoti, ki je prav tako po svetem Duhu posvečena in povečnje-na, kakor posameznik. Noben filozof, noben državnik in noben sociolog ni tako učinkovito navajal ljudi k nravstveni in družabni vzajemnosti, kakor svetniki, ki so jim vsi ljudje in stanovi, kolikor nosijo v sebi podobo božjo, ki jo mora vsak v sebi in v družbi izpopolniti do čim višje stopnje, bili enakovredni. Novi vek je Cerkvi dal prav toliko svetnikov ali morebiti še več, kakor prejšnji vekovi, in ni je prav nobene sodobne osebne ali družabne potrebe in težnje, ki je ne bi videli dejansko v najvišji meri uresničene v kakšni sveti osebnosti naših časov. Poleg tega pa se nam danes v svetnikih prejšnjih časov odkrivajo do zdaj nepoznane misli, čustva in odlike, ki tudi našemu sodobnemu življenju morejo in morajo služiti tako za nauk in tolažbo, kakor za zjikd in vzpodbudo, da ne omagamo v sodobnih težavah, ampak prav v njih preizkusimo svoje krščanstvo, če je pristno in polno. Seveda — tako nadaljuje pisatelj — veliko je odvisno od tega, kako se osebnost, misel in delo svetnika ljudstvu predočuje. Nekatere stvari, ob katerih se je navduševal človek srednjega veka, ne morejo vžgati današnjega človeka iz ljudstva, ki je bolj stvaren, kakor temu pravimo, bolj realističen in bolj k vrednotam tozemskega življenja obrnjen, kakor prejšnja pokoljenja. Zato bo danes tako zvana legenda na splošno vplivala manj ko življenjepis, ki je kolikor mogoče kritičen, ki nc za-molčuje morebitnih svetnikovih napak in slabosti, ki jih ima ravno tako, kakor vsak človek, in ki ga ne skuša tako rekoč do nemo-gočnosti in neverjetnosti poduhoviti, ampak moramo svetnika prikazati tudi v tem, kar ga veže na zdravo zemskost, z duhom pravilno uravnoteženo telesnost in polno moškost oziroma ženskost. »Svetnik« — zaključuje vse-učiliški profesor svoja izvajanja — »ki stopi pred nas v mirnem siju in dostojanstvu polne zgodovinske resničnosti, bo tudi danes delal čudeže.« Slovenski romarji, 500 po števil«, ki jih vodi ljubljanski Skl dr, Gregor* Bo ima«, se prispeli .v Rim, kjer bodo sprejeti pri sv. očetu Fiju XII. Danes ob 16. uri posled-njič duhovita komedija P1AVOLASA PRIKAZEN Predstava ob lO.uri odpade KINO MATICA Ob 21. url p T e m 1 e r a najrazkošnejšega francoskega glasbenega filma TRIJE VALČKI C,ar?^"r8x °P?re,a nesmrtnih melodij .10HANNA STRAUSSst., JOHANNA STRAUSS ml. in OSCARJA STRAUSS. Kar f™ * rr-o 1,1 V 8,fDiu nudl,i- V8e ,0 Vam P°kaže ta Hlm- V gl. vi. Yvonne Printemps in Pierre Fresnay. Tri dobe btKAU&b-ov v filmu »Trije valčki« je največji operet, film. uspeh zadnjih let. Ogled filma prav vsakomur priporočamo GjOApCHl&titVJO Obrtna razstava v Ljubljani Tudi naše obrtništvo se hoče spomniti 20 letnice življenja našega obrtnika v svobodni državi z veliko razstavo, ki naj pokaže delo tako važnega našega stanu: obrtniškega, ki šteje v Sloveniji okoli 20.000 pripadnikov. Nadalje hoče obrtništvo 6 tem pokazati tudi desetletno delo Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, ki je bil ustanovljen pred 10 leti. Te dni je predsednik obrtnega odseka Zbornice g. Ivan Ogrin, ki je tudi predsednik razstavnega odbora zavoda, ki organizira to razstavo, ljubljanskim časnikarjem dal nekatere podatke o pripravah za to razstavo, ki bo v Ljubljani od 7. do 16. oktobra. Iz njegovih izvajanj posnemamo, da je namen razstave pokazati kvalitetne obrtniške izdelke, njih prednosti pred industrijskimi proizvodi in tudi pokazati kupujoči javnosti, kaj vse izdeluje naš obrtnik. Kajti le še premnogo obrtniških izdelkov se uvaža iz inozemstva. Za zbornično področje cenijo, da znaša tak uvoz obrtniških izdelkov, katere bi lahko izdelovali doma, iz inozemstva še okoli pol milijarde din, kar o,bčutno obremenjuje naše gospodarstvo. Mnogo uvoženega blaga bi lahko izdelali naši obrtniki boljše in tudi ceneje. Razstava bo razdeljene po obrtnih panogah, od katerih bo V6aka zase tvorila na razstavi zaokroženo celoto. Zastopane bodo naslednje stroke: v lesni stroki bodo prikazana sodobno urejena stanovanja delavca, kmeta, uradnika, meščana, luksuzna stanovanja, oprema gostinskih prostorov, tujskih sob itd. Zastopano bo na razstavi s svojimi izdelki pohištvo, stavbno mizarstvo, razstavljena bodo patentna okna, izdelki kolarstva in avtoklarstva, sodarstva, glasbila, okviraski izdelki, rezbareki in p<*zlatarski izdelki itd. Med oblačilnimi strokami bodo zastopani s svojimi izdelki: moško in damsko krojaštvo (zlasti poučna bo primerjava s k(*nfekcijo) in čevljarstvo V posebnem oddelku bodo tapetniki pokazali razvoj svoje obrtne panoge in tapetniške izdelke v raznih slogih. Tu spadajo tudi izdelki sedlarstva, torbarstva in ličarstva. Kovinski obrti bodo v posebnem paviljonu pokazali najraznovrstnejše izdelke, kompletne instalacije, elektrotehnične predmete in razne druge izdelke. Naši keramiki, ki se je lepo razvila, je name njen poseben oddelek. Zastopani bodo tudi živilski obrti s svojimi izdelki (slaščičarji, peki in mesarji). V oddelku za grafične obrti bodo razstavili tiskarji, lito,grafi, fotografi in knjigovezi svoja dela Številno bodo zastopani stavbni obrti: stavbarstvo, zidarstvo, kamnoseštvo, tesarstvo izdelki iz cementa in umetnega kamena, Ker je slovenska obrtna literatura že znatna, bo tudi njej posvečen poseben oddelek. Naše obrtništvo gleda s ponosom nazaj na veliko tradicijo, iz katere bo lahko pokazalo razne zgodovinske predmete kat n. pr. cehovske skrinje itd. Za obrtništvo je važno tudi obrtno nadaljevalno šolstvo ki 6e je pri nas lepo razvilo, treba bo pa delati na njegovi nadaljni izpopolnitvi v kar bo 6lužila tudi ta razstava. Končno bo z grafikoni in slikami orisano tudi desetletno uspešno delo Zborničnega Zavoda za pospeševanje obrti. Iz tega bežnega pregleda je razvidno da se naši obrtniki pripravljajo na veliko razstavo, kateri že v naprej želimo popolnega uspeha, ki naj bt» velike važnosti za utrditev položaja obrtniškega sta nu v našem gospodarstvu in sploh v našem narodnem življenju. TAJNB mmi X-9 I. del: MODERNI GUSARJI Veliki kriminalni film v dveh delih izredno napete vsebine! Ob 16., 19. in 21. uri. Kino Sloga Telefon št. 27-30 I dr. Janko Grampovfanj Naš pomorski promet Ne bo odveč, če se ob" 'dvajsetletnici naše države spomnimo tudi s primernim člankom življenja naših morskih luk in njihovega prometa kakor tudi naše trgovske mornarice in njenega napredka. Živimo v časih, ko se skuša tako rekoč našemu narodu z vsemi sredstvi vzbuditi maloduš-nost v vse kar je našega, v vse kar daje narodu kruha in kar bi mu moglo nuditi dovoij pogojev za življenjski obstanek. Nam se zdi, da je ta malodušnost k nam zanešena od zunaj, da bi nas spravila iz duševnega ravnotežja uprav v časih, ko sta nam duševna mirnost in samozavest najbolj potrebni. Resnica je, da pri nas marsikaj ni zdravega, da je marsikje potrebna temeljita sprememba in da so mnoge kritike popolnoma na mestu. Vendar pa ne smemo pozabiti, da mora biti kritika vedno dobrohotna, vedno konstruktivna in narodnočuteča. Kritika, ki prihaja od zunaj in ki dela propagando v znamenju razdiranja, ni naša niti po besedi niti po misli. Tako se na primer mladim državam delajo očitki, da predstavljajo neke vrste zavoro v odvijanju napredka mednarodne trgovine kulturnih držav, ker se zaradi svoje primitivnosti ne morejo dovolj hitro prilagoditi novim razmeram svetovnega gospodarskega življenja, bodisi v trgovinskopolitičnem, bodisi v trgovinskotehničnem pogledu. In niso osamljeni glasovi, ki zahtevajo, in to glasno zahtevajo, še vse tesnejšo organizatorično vključenje narodnih gospodarstev mladih držav v gospodarsko skupnost velikih industrijskih držav. Popolnoma je razumljivo, da bi to spričo sedanjih mednarodnih razmer ne bila za mlade države nikaka odrešitev. Zato vse mlade države ljubosumno čuvajo svojo gospodarsko samostojnost, seveda v onih mejah, ki so jim po njihovi politični moči odmerjene. Pri trenju pa, ki pri tem nastaja je naravno, da se morajo znašati samo na sebe in na narod, ki ga predstavljajo. Upoštevajoči ta položaj mladih agrarnih držav, moramo pri oceni napredka na gospodarskem polju našega naroda imeti vedno pred očmi ona dejstva, ki so merodajna za napredek ali nenapredek katerega koli področja našega gospodarskega življenja. Tako na primer ne moremo kratko in malo reči, da bi bilo na področju naše morske plovbe dovolj, da smo vsi na-pregli vso svoje sile in žrtvovali vse v korist naših linij, našiti luk in sploh našega pomorstva. Taka trditev bi bila prepovršnn in nestrokovna. Vsak napredek je v vzročni zvezi z nazadovanjem na drugih mestih. In to še posebno velja za pomorsko trgovino, v kateri vladajo »železni« kar-teli in neusmiljena tekma. Nikjer niso nevarnosti za izgubo večje, kakor prav v morski plovbi. Zato pa mora iti napredek oprezno, s počasnim korakom na trdnih tleh. In to je prav za jugoslovansko trgovsko mornarico najznačilnejše. Ce se razgledamo malo po številkah, ki zgovorno govore o težkih borbah in tudi uspehih naše trgovinske mornarice, potem nas mora navdati zaupanje v našo moč in žilavost v delu za njen napredek. Kljub nerožnatim razmeram, kljub nasprotovanju na kateri koli strani in kljub tihim željam mnogih nepriiateljev, da oslane naša trgovinska mornarica mrtva v zaprtem jezeru našega Jadrana. Naša trgovinska mornarica iz leta v leto napreduje. To dokazujejo naslednje številke: drugih morskih lukah Število ladij 12.685 12.803 12.950 leto 1030 leto 1937 leto 1938 Lani je bilo ▼: dolgi plovbi 81 veliki obalni plovbi 18 mali obalni nlnvbi 840 ribiških ladij 6.754 Tonaža 387.866 412.490 442.719 350.827 22.432 43.370 12.312 Število morn. KS 32.055 216.953 32.760 223.561 33.322 247.480 2.066 165.974 253 11.995 5 311 fi1' 685 20.464 3.753 V 68 jugoslovanskih ln je prepotovalo potnikovi Skupaj ▼ prihodu in odhodu 1936 v notranjosti: 2,734.091 Dopotovalo i* inozemstva 1938 pod tujo zastavo 8.681 pod domačo zastavo 16.828 Odpotovalo v inozemstvo 1936 pod tujo zastavo 8.724 pod domačo zastavo 7.756 Sknpni inozemski in notranji 1936 promet potnikov 2,776.080 V 16 glavnih jugoslovanskih lukah je znašal blagovni promet v letih od 1934 do 1938: 1937 1938 8,038.694 2,924.980 1937 i'V 1988 13.414 14.398 11.274 14.304 1937 1938 11.784 12.629 10.936 14.254 1937 3,086.102 2,980.529 Leto Tuzemstvo uvoz izvoz 1934 2,199.500 2,548.200 1935 2,328.450 2,744.739 1936 2,489.702 2,831.484 1937 2,369.306 2,453.605 1938 2,419.840 2,792.592 Leto Vse Inozemstvo skupaj uvoz izvoz reg. ton. 1934 3,902.946 15,948.663 21,599.309 1935 5,015.299 16,831.705 26,929.193 1936 5,009.530 12,094.016 22,424.732 1937 5.908.768 16,252.428 26,984.197 1938 6,263.283 14,570.456 26.046.171 Zanimivo je primerjati napredek naših luk po vojni z ozirom na njihov promet pred vojno Tako so imele n. pr. naslednje luke skupnega prometa v registrskih tonah: 1913 1938 Dubrovnik 1,887.502 5,167.005 Hvar Korčula 17.716 24.788 5.406 13.491 1913 1938 1913 1938 Makarska Metkovič Omiš 147.655 959.353 235.576 9.292 1,279.631 900.885 Split Šibenik Trogir 4,436.551 2,140.405 88 492 6,865.071 2,472.400 159.831 Pri celokupnem prometu v naših lukah so bile lani udeležene: naša država pri prispelih ladjah v luke z 78%, pri odplulih ladjah pa z 70%. Na drugem mestu je Italija z 19% odnosno 19% pri odhodu, nato Grčija, Anglija, Sirija, Argentina itd. Pri uvozu blaga Iz inozemstva so na prvem mestu poljedelski proizvodi, in to: riž (Italija Holandija, Nemčija), čebula (Italija), olive (Grčija), limone in pomaranče (Grčija, Italija, Palestina), suhe smokve (Alžir, Grčija, Italija, Turčija), suho grozdje (Grčija, Italija), povrtnina (Albanija, Egipt, Grčija, Italija), konservirano sadje (Anglija, Italija, USA), mandeljni (Grčija, Italija) rožiči (Grčija, Italija), dntelji (Italija), orehi (Grčija, Italija), kostanj (Italija), lešniki (Grčija, Kalija, Turčija), jabolka in hruške (Italija), banane (Grčija, Italija), krompir (Holandija), kava (Argentina, Belgija. Brazilija, Anglija, Holandija, Italija, Nemčija. USA, Uruguav), čaj (Belgija, Eg Angliia, Grčija, Holandija, Italija, Nemčija), poper (Holandija, Italija), knkao (Anglija, Holandija, Italija), dišave (Holandija, Italija), makovo seme in proso ter razna semena (vso Holandija) itd. Na drugem mestu so živinorejski proizvodi: sir (Holandija, Italija), jajca (Belgija), kondenzi-rano mleko (Belgija, Anglija, Holandija), loj (Argentina, Belgija, Anglija, Holandija itd.), volna (Argentina, Belgija, Grčija, Holandija, Italija, Uruguav), Perje (Italija), mast (Grčija, Italija, Nemčija), živalska dlaka (Anglija, Francija, Holandija, Italija), kosti (Egipt). Nato pridejo na vrsto ribe in njihovi proizvodi, proizvodi gozdov (razni les, smola, kolofo-nija, gume), industrijske bilke in semena, razne rudnine, olja, industrijski in kemični proizvodi, tkanine, vlakna, koža, krzna, kaučuk, papir, kamenje, steklo, metalurgični in elektrotehnični proizvodi in končno znanstveni predmeti. Skupni uvoz iz inozemstva je tedaj znašal lani 6,263.283 ton. Lansko leto smo iz naših morskih luk izvozili: turščico (Albanija, Alžir, Belgija, Egipt, Anglija, Francija, Grčija, Holandija, Irska, Italija, Kanarski otoki, Malta, Norveška, Palestina) za I,408.693 stotov, pšenice (Italija) 12.000 stotov, fižola (Albanija, Alžir, Belgija, Francija, Grška, Holandija, Italija, Malta, Maroko, Nemčija, Tunis) 139.668 stotov; suhih sliv (Holandija, Italija) za II.672 stotov; rožinarinovega listja 8874 stotov (v Belgijo, Anglijo, Francijo, Italijo); lipov cvet (Argentina, Belgija, Anglija, Holandija, Italija, Nemčija) za 260 stotov, razna zdravilna zelišča in korenine za 5.865 stotov (Argentina, Belgija, Anglija, Francija, Grška, Holandija, Italija, Nemčija, Palestina, USA); živinorejskih proizvodov in živine: vole (Malta, Tripolis 27.012); žive konje (Italija 090); drobnice in svinj (Grška, Italija, Malta 7121),, suho meso (Albanija, Italija, Nemčija 41 stotov); volne (Albanija, Nemčija, 837 stotov); masti (Malta 284); jajc (Belgija, Anglija, Holandija 286 stotov); perja (Anglija, Italija, Nemčija, 55 stotov); dalje loj, sir, rogovi, kondenzirano mleko, kozja dlaka (Italija, Francija, Albanija, Nemčija 417). Potem slede po vrsti: ribe, hrastovi in bukovi pragi, gradbeni les, les za celulozo, drva za kurjavo oglje, lesna volna, moka, mekinje, vino (Danska, Anglija, Holandija, Italija, Norveška, Nemčija, USA) 8067 stotov, razna biljna olja, tobak, niine-ralije, premog, kovine, cement (1,551.408 stotov), kemijski proizvodi, volna, kože (Albanija. Anglija, Holandija, Kalija, USA), pohištvo (Albanija, Anglija, Francija, Alžir, Kalija, 1467 stotov); papir, knjige, celuloza, umetni škriljevec, jugolit, porce-lad, steklo itd. Skupni izvoz je znašal čez naše luke 14,570.456 reg. ton. Blagovni promet z inozemstvom Je znašal v odstotkih nasproti sledečim državam: Kalija 20.82%, Holandija 18.76%, Nemčija 17.95%, Anglija 11.51%, Belgija 4.9%. Nato slede Francija, Grčija, Argentinija, Albanija, Alžir itd. Zanimiv je tudi pregled prometa v jugoslovanski svobodni zoni v Solunu za lansko leto. Celokupen promet je znašal 1,922.860 stotov, od tega je znašal uvoz 189.460 stotov in 1,742.400 stotov izvoz. Po železnici je bilo od tega odprem-« ljenega blaga 354.518 stotov, ostalo je bilo odpravljeno odnosno je prispelo v zono z ladjami. Glavni predmeti so bili: baker, svinec, drva za kurjavo, cink, krom, magnezit itd. Po zastavah so bile udeležene: Jugoslavija 55.97%, Grčija 27.09%, Holandija 6.07%, Norveška 4.26%, USA 3.03%, Švedska 1.82%, Finska 0.56%, Angleška 0.29%, Nemčija 0.08%, Kalija 0.07% in Romunija 0.76%. Ta slika nam mora vzbuditi ponos in ne malodušnost. Naša pristanišča se razvijajo in napredujejo kljub vsem težavam notranjega gospodarskega značaja. Naša trgovinska mornarica si postopoma osvaja odlično mesto med mornaricami bogatega evropskega zapada. Pomorski duh starih naših pomorščakov še danes živi v našem primorskem ljudstvu. V naši svobodni državi bodo ob polnem razumevanju merodajnih in v bratski slogi postale naše luke zopet ono, kar so bile že v starodavnih časih. Naša mornarica pa ob dvajsetletnici svojega obstoja lahko pogumno gleda lepi bodočnosti nasproti. Borze Dne 25. maja, Denar Angleški funt 258 Hemški čeki <3.80 Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 3,367.066 din, na belgrajski pa 7,429.000 din. Pros meta v efektih je bilo v Belgradu 1,002.000 din< Ljubljana — Uradni tečajii London 1 funt .....■■ 206.27— 209.47 Pariz 100 frankov.....116.47— 118.77 Newyork 100 dolarjev , . , , 4388.00—4448.00 Ženeva 100 frankov ..... 095.00—1005.00 Milap-Trst 100 lir . . . . , , 232.20— 235.30 Berlin 100 mark . ..... 1772.32—1790.08 Bruselj 100 belg............749.75— 761.75 Zasebni kliring: Ljubljana: , . , ^ , Berlin 1 marka «•••■■*■ 13.70—13.90 Zagreb: | 11 I ,J-; Ui Solun 1 drahma *■■■*■■• 31.50 blago Praga 1 krona 1.48 blago Belgrad: Ulj^u !i' vi-.U' Solun 1 drahma 30.65—31.85 Praga 1 krona ....... . 1.4718 blago Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt • •■■•■. 256.40— 259.60 Pariz 100 frankov ..... 144.84— 147.13 Newyork 100 dolarjev .... 5458.61—5518.61 Ženeva 100 frankov , . . , , 1236.13—1246.13 Bruselj 100 belg 931.98— 943.98 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.765, London 20.79, Newyork 444. Bruselj 75.60, Milan 23.35, Amsterdam 238.35, Berlin 178.20, Stockholm 107.10, Oslo 104.475, Kopenhagen 92.825, Praga 15.25, Varšava 83.75, Budimpešta 87, Atene 3.90. Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.165, Bueiios Airea 102,75, Sofija 540. Vrednostni papirji Vojna Skoda: v Ljubljani 460—462 v Zagrebu 460—462 v Belgradu 458—458.50 Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 99 —100, agrarji 59.50—61, vojna škoda promptna 460—462, begi. obv. 88—89, dalm. agrarji 86—87, 8% Bler. pos. 101—102, 7% Bler. pos. 92.50— 93.50, 7% pos. DHB 99 denar, 7% stab. pos. 99 —100. — Delnice: Narodna banka 7400 denar, Trboveljska 183—193. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 99—> 100.25 (100), vojna škoda promptna 460—462, begi. obv. 88.50—89.50, dalm. agrarji 86—87 (86.50), 4% sev. agrarji 60—60.62, 8% Bler. pos. 100— 101.25, 7% Bler. pos. 92.50—93.25, 7% pos. DHB 99 denar, 7% stab. pos. 98 denar. — Delnice: Narodna banka 7400 denar, Priv. agrarna banka 212 denar, Trboveljska 185—187.50, Gutmann 53 blago, Sladk. tov. Osijek 75—90, Osj. livarna 160 denar, Isis 25 denar, Jadr. plovba 315 denar. , Bejgrad. Državni papirji: vojna škoda promptna 458—458.50 (460, 459), za konec junija (457.50), begi. obv. 88.50—88.75 (88.75), dalm. agrarji 86.75 -87 (87.25, 87), 6% šumske obv. 85—85.25 (85.25), 8% Bler. pos. 100.50—101.50, 7% Bler. pos. 92—92.50. — Delnice: Priv. agrarna banka 217 denar. Žitni trg Novi Sad. Zaprto zaradi židovskega praznika. Živinski sejmi Plemenski sejem v Vel. Laščah dno 9. maja. Na sejem je bilo prignanih 91 bikov od članov Zveze selekcijskih organizacij. Od teh je bilo prodanih 50 glav, in sicer: 9 bikov Živinorejski selekcijski zadrugi, 8 bikov vrbaski banovini, 11 bikov drinski banovini in 22 bikov raznim občinam. Skupna teža vseh prodanih bikov je bila 20.836 kg. Povprečna cena prodanih bikov je bila od 7.48—9.19 din. Poleg tega je bilo prodanih tudi 8 letic za moravsko banovino za znesek 35 tisoč 300 din. I nanes zadnjikrat! Napeti film iz Daljnega vzhoda Smeli zrakoplovni poleti in borba za golo živ-. - _ _ . Ijenje še bolj utrdijo ljubezensko zvezo, ki jo V Oblasti upornikov riiSo™'™ i Zborovanje indusfrijsev v Belgradu Kot smo že poročali, je bila v sredo skupščina Centrale industrijskih korporacij v Belgradu. Namesto g. Avgusta Praprotnika je bil izvoljen za predsednika centrale g. Vlada Ilič, g. Praprotnik pa je bil izvoljen za podpredsednika. Skupščini je prisostvoval tudi minister financ g. Vojin Djuričič, ki je med drugim dejal: Jasno je, da niti država niti centrala ne moreta odobriti, da zasebna inicijativa v teh časih vrši eksperimente, ker obstojajo gotovi višji interesi, ki vežejo vso državo, pa tudi industrijo. Da bi našli izhod iz sedanjega sistema in da bi se stvoril racionalen sistem, ki bi uspešno reševal vprašanje zasebne inicijative in istočasno tudi vprašanje višje politike naše države, je potreben gospodarski načrt. Tukaj moremo mnogo kritizirati, ker je lahko kritizirati, toda težko je ustvarjati pozitivno. Ce se večkrat zgodi, da gotove težkoče dovedejo do ne preveč racionalnih razmer, kakor je bilo na pr. izvedeno glede Narodne banke, izhaja to v neki meri iz našega zemljepisnega položaja in naše povezanosti s totalitarnimi državami, kakor tudi zaradi prometa z drugimi državami in najnovejšega dejstva, da je znašala pasivnost naše trgovinske bilance v prvih štirih mesecih letos 190 milijonov. Tako stanje zahteva gotove obveznosti, pa tudi rešitve v konkretnih primerih. Racionalnost vsega našega gospodarstva teži za tem, da čim bolj izkoriščamo naše domače surovine, tako da se v prvi vrsti dvigne kakovost in količina proizvodnje domačih surovin, da bo šlo manj deviz v inozemstvo. Seveda pa mora tudi pri tem veljati načelo, da no smemo preveč v avtarkijo. * Običajni živinski sejmi v Kranju so začasno ukinjeni zaradi zopetnega pojava slinavke in parkljevke v kranjskem okraju. Dobitki za obiskovalce Ljubljanskega velesejma iz luzemslva. Vsakemu obiskovalcu letošnjega Ljubljanskega velesejma od 3. do 12. junija so ionu ja sreča, da mu bo žreb naklonil kak dobitek. Vstopnice so opremljene s kuponom, na katerega bo obiskovalec napisal svoje ime, ga odtrgal in ' vrgel v zapečateno žaro ob glavnem vhodu, vstopnico pa naj shrani. Od žrebanja so izvzete legitimacije ljubljanske, razstavljalske, uslužbenske in inozemske, ki nimajo teh kuponov. Dobitki so: orehova spalnica, motoruo kolo Phanomen, šivalni stroj Pfaff, kolo Panax, motorno kolo Bismarck, petcevni radijski aparat Siera, kuhinjska oprema, klavirska harmonika, pralni stroj Viktoria, zložljiv šotor za 4 osebe, kolo Axo, kolo Diktator, kolo tribuna, peč Lutz, dve preprogi, dve vrtni gami-m"' 50 steklenic unionskega piva, 12 buteljk vina Moser, manicura, zaboj Kneippove žitne kave, dva zaboja Rogaške slatine, 1 pletena zibelka, kaseta kozmetičnih predmetov, 20 ročk po 1 kg maslino-ve8a olja, 2 brezplačni vožnji s parnikom I. raz-»f...a.Sušak—Kotor in nazaj. 21 dnevne počitnice v Niski Banji, 21 dnevne počitnice v Brestovački Banji, 10 dnevne počitnice v Slatini Radencih, desetdnevne počitnice v Dobrni, 10 dnevne počitnice v Catezkih toplicah, 8 dnevne počitnice na Omišlju — Hotel Učlca, 7 dnevne počitnice v Novem Vino- i-i Pa,ace hotel, 7 dnevne počitnice v Krapin-skih toplicah, 7 dnevne počitnice v Mediji-Izlakah, 5 dnevne počitnice v Rogaški Slatini, 5 dnevne počitnice v kopališču PaliČ, 2 dnevne počitnice na v hotel,, Union. Dan obiska je poljuben od 8. do 12. junija. Komisijonelno žrebanje pa bo 12. junija. r Kongres zveze gostinskih podjetij. V sredo se je začel v Nisu državni kongres gostilničarjev iz vse države. Zastopani so tudi slovenski gostilni-Tm\ •S!lcer zastoPa gostinski odsek Zbornice za IU1 tajnik g. dr. Jure Koce, Zvezo gostilničarskih zadrug pa ravnatelj g. Anton Peteln. Dobave. Štab za utrjevanje na Vrhniki sprejema do 31. maja ponudbe za dobavo smrekovih in borovih gred, desk, letev in štafl. Licitacije. Dne 27. maja bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani licitacija za dobavo raznih držajev za orodje, dalje lopat, vil, grabelj, klešč in dr.; 9. junija električne centrale; 12. junija dro-bilmce lažjega tipa za kamen. — Ravnateljstvo drz. zcleznic v Ljubljani sprejema do 19. junija ponudbe za razpisano kolodvorsko okrepčevalnico na postaji Kotoriba, Dvajsetletnica prekmurske gimnazije V i asu, ko bo v Murski Soboti od 17. do 26. junija odprt Prekmurski teden kot gospodarska in kulturna manifestacija Prekmurja ob 20 letnici življenja v skupni državi, bo na naši gimnaziji po 10 letih 6pet matura. To pomembno slavje, ki je obenem tudi proslava 20 letnice obstoja soboške gimnazije in imenovanja po velikem ljubitelju slovenske knjige panonskem knezu Koclju, navdaja vse prebivalstva Prekmurja z iskrenim veseljem in zadovoljstvom, da je po tolikih naporih in negotovosti končno le prišlo do popolne gimnazije. Gimnazija kneza Kcclja je zdaj s svojimi 595 učcnci pred ptujsko, novomeško in kočevsko. Zagotovlje- ■■Kino Kode I j ev o tel. 41-64™ Danes in jutri ob 20.30 Čuvarii Indije Film v slogu »Poročnik indijske brigade« z ljubko Shirley Teniple Mladina prepeva (VVienersiingerknaben) no ji je zdravo gimnazijsko življenje, ki bo dvigalo narodno in državljansko zavest v obmejnem Prek- muriu. Slika nam kaže maturante in profesorski zbor gimnazije kneza Koclja v Murski soboti z ravnateljem inž. Zobcem v 6rcdini. Veliko opustošenje po povodnji Murska So,bota, 25. maja. Z letošnjim lolskim letom bo gimnazija v Murski Soboti zaključila 20. leto svojega uspešnega delovanja. Ustanovljena je bila z odlokom poverjeništva za uk in bogačastje v Ljubljani dne 30. septembra 1919, torej komaj poldrug mesec potem, ko so jugoslovanske čete zasedle Prekmurje. Gimnazija je bila tudi prva slovenska šola v Prekmurju, ki je bila odprta v novi državi. V prvi razred se je vpisalo 24 učenccv in 9 učenk. Seveda se je morala gimnazija v začetku boriti z velikimi težkočami. Razni hujskači so jo skušali ovirati v delovanju in so grozili staršem, če bodo pošiljali otroke v slovensko gimnazijo. Poleg revščine učencev, ki si niso mogli kupiti potrebnih knjig, je bila velika ovira rednemu delovanju tudi slaba predpriprava učencev v osnovnih šolah, kjer so jih učili sami tujci. Učenci so prišli v gimnazijo brez najosnovnejšega znanja materinščine in slovnice. Z vsakim letom pa so se razmere bol)šale m gimnazija se je v miru in napredku razvijala. Vsako leto so postopno odprli naslednji razred. V prvih razredih so se zaradi prevelikega števila učencev ustanavljale še paralelke, v višjih pa je bilo 9 m 11 učencev. Ta maloštevilnost je dala povod, da so v šolskem letu 1925—26 zaprli 6. in 7. razred. S tem pa se je tudi pričel boj za ohranitev popolne gimnazije v Murski Soboti, ki je trajal polnih 10 Na razne intervencije so potem še isto leto dovolili, da se je odprl 6. razred. Učenci, ki so se v oktobru razkropili po drugih gimnazi)ah so po božiču spet prišli nazaj v Mursko Soboto. Prihodnje leto pa so morali spet okrog po svetu, ker otvoritev 7. razreda zaradi premajhnega števila učencev ni bila dovoljena. Junija 1927 so v Ljubljani maturirali prvi prekmurski dijaki, ki so dovršili slovensko gimnazijo. Če bi ostala 7. in 8. razreda na soboški gimnaziji, bi bil pač to lep kulturni dogodek za prestolica Prekmurja. Tako pa je v istem letu prišel nov udarec: ukinjen je bil 5. razred in tudi 7. se ni smel odpreti. Ostala je torej samo nižja gimnazija in 6. razred. V novembru je potem ministrstvo dovolilo, da se odprejo 5., 7. in 8. razred kat samoupravni s pravico javnosti. V juniju 1929 je bila prva matura, naslednje leto pa druga. Zaradi pomanjkanja sredstev je potem v letu 1930—31 ostal samo še 5 razred, naslednje leto pa samo nižja gimnazija. Z nastopom nove vlade je zopet oživela akcija za višjo gimnazijo. V jeseni 1935 je bila dovoljena postopna otvoritev višjih razredov z znatno podpora banske uprave. Lokalni činitelji so bili prepričani, da se bodo razredi podržavili, toda tega niso mogli doseči. Pač pa se je v letu 1937. izpolnila dolgoletna želja, da je bila gimnazija pretvor-jena v popolno s postopno otvoritvijo višjih razredov. Letos ima drž. gimnazija 6 razredov, 7. in 8. pa sta samoupravna. Tako bomo imeli leto« po 10 letih spet maturo na soboški gimnaziji, ki je za 20 letnica obstoja dobila ime »gimnazija kneza Koclja«. Pred 10. leti so bili višji razredi zaradi premajhnega števila učencev vzrok okrnitve gimnazije, danes pa so povečini preštevilni in bi bilo treba odpreti celo paralelke. V osmem razredu je bilo 33 učencev, med njimi 7 učenk. Izdelalo je razred 24 učencev in 3 učenke. En učenec in 1 učenka imata popravni izpit, 1 učenec in 3 učenke pa bodo ponavljali razred. Kako je voda divjala pri Sv. Križu ob Krki Sv. Križ pri Kostanjevici, 23. maja. V nedeljo 21. t. m. je nastala huda povodenj kakor leta 1937. Deževalo je ves dan, popoldne sc je utrgal oblak nad vasjo Premagovce v občini Sv. Križ, tako je v eni uri v nedeljo papoldne narastla voda, uničevala hiše, polja, travnike itd. V Jarku pod vasjo Trebelnik je podrla voda posest-nici Golobic mlin in hišo, v Sutni je že drugih podrla hišo Reziki Hribar in Golabiču. Podrla je most, ki vodi v vas Dol, dalje vse vrtove in plotove, posebno Jožetu in Francetu Barbič iz Šutne. Dalje je ogrožala mlin Antona Kadriča v Šutni. Voda je vdrla v mlin in hišo, uničila mu vse njive in travnike. V Sv. Križu je voda vdrla v mlin Zalke Kerin, spodkopala je vse okrog mlina, odnesla les za nameravani most, ki ga je voda podrla 1. 1937, podrla jez pri mlinu, uničila travnike in njive Bazniku Martinu v Sv. Križu je vdrla v hišo in poslopje in tako vsem posestnikom v Sv. Križu. Ogrožala je hiše in poslopja, podrla vse plotove, uničila vrtove itd. Nujno je potrebna nadaljna regulacija potoka Sutne od Sv. Križa v Dol, Pesnica se ie v Slovenskih goricah razdiviala šele v torek Po pomladanskih povodnjih v Srednji Evropi Deževje, ki je tudi našo pomlad motilo ves dosedanji maj, se je raztegnilo po vsej brednji Evropi. Zlasti hudo so bili prizadeti kraji v južni Nemčiji, na Češkem in Slovaškem, Ogrskem in potem vsi kraji ob velikih rekah, ki so v teh tednih silno narasle in poplavile velike površine. Po nekod se je k deževju pridružila še toča, ki ie uničila nasade in polja. Zlasti hudo je bilo v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške. V ponedeljek na primer je bilo tekom dneva gasilstvo loO-krat poklicano, da bi pomagalo pri poplavah cest in kleti. Okrog Nitra je toča uničila vse vinograde. Železniški promet je bil zaradi povodnji pri mestu Kremnica prekinjen in morajo potniki prestopati. Popravljalna dela bodo trajala najmanj tri tedne. Mednarodni brzovlaki Berlin— Budimpešta—Split in Berlin—Belgrad po velikih ovinkih vozijo proti Budimpešti. Tudi tovorni promet je zelo zastal, ker so nekatere proge zelo razmehčane. Okrog Plavnic je toča zadnje dni uničila vso setev, da bodo morali kmetje vnovič orati in sejati, če bodo hoteli sploh s polja dobiti kak pridelek. Vode so razdrle tudi več mostov. Promet na cesti Karlovi Vari—Praga je zemeljski plaz za nekaj dni popolnoma ustavil V mestu samem ie plaz napravil veliko škodo, zlasti na cesti »Belega orla«, kjer je neki ovinek v dolžini 15—20 m tako rekoč popolnoma izpod-rezal. S hriba 6e je zavalilo kamenje, ki je v velikih množinah obležalo tudi po dvorišču sana-torija »Bellcvue«. Plaz je pretrgal tudi vodovod, iz katerega so začeli uhajati močni vodeni curki. Lepe žive meje, drevesa, drogove cestne razsvetljave in telefonske napeljave je vrglo po tleh. Ko je najhujša nevihta z viharjem nnnula, je mesto kazalo sliko popolnega opustošenja. Cesto, ki jo je zemeljski plaz pretrgal, so takoj zaprli in promet po drugih cestah usmerili proti Pragi. Nekaj sekund prei, preden se je cesta sesedla, je vozil po njej proti Pragi polno zaseden avtobus, ki je komaj še ušel z nevarnega mesta. Ako bi se plaz sprožil le nekaj sekund prej, bi bila nesreča z mnogimi žrtvami tu Plaz je nastal pač zaradi razmehčane zemlje, ki se je po tolikem deževju speljala po strmini. V Bavarskih alpah je v tem tednu deževalo skoraj tri dni neprestano. V Monakovem in Gar-misch-Partenkirchenu je parilo dežja blizu 60 mm, na vrhu Zugspitze celo 65 mm. Vsi gorski potoki so narasli v velike hudournike. Reka Izar je v 24 urah narasla za 275 cm. Tudi Donava je v zgornjem teku močno narasla (kar je za posledico imelo povodnji spodnjem teku, zlasti po ozemlju naše države in Bolgarije). Sv. Lenart pri Vel. Nedelji, 24. maja. Dež, ki ga je v teh dneh toliko padlo, je povzročil katastrofalne povodnji. Tukaj pri nas še do torka večera kljub velikemu dežju ni bila nobene nevarnosti. V torek zvečer okrog polnoči pa je Pesnica tukaj tako narasla, da je na več mestih podrla nasip, ter se razlila po travnikih ter njivah. Na For-minu je drla čez nasip na travnik ter čez državno cesto dalje na njive. Neki posestnik je še komaj spravil živina na varno, že je prihrumela voda v hleve. Pač vsak posestnik, ki ima hišo blizu Pesnice, je imel vodo v hiši ter v hlevih. V Osluševcih je v dolini 30 m tekla voda čez cesto, ter jo v dol- krotnpir ter še krmo. Če človek pogleda s hriba, se vidi kot ogromno jezero. V Cvetkovcih je odnesla voda brv, ki je bila postavliena žez potok. Nosi 6cboj razne predmete ter živali. Na državni cesti, ki je pod vodo, so v nevarno/sti avtomobili. Neki luksuzni avto je voda skoraj odnesla s ceste. Več posestnikov v Cvetkovcih ie moralo popolnoma izprazniti hleve, ker imajo do pol m vo.de v njih. V Osluševcih so ujeli v vodi dve pižmavki. Ljudstvo s strahom gleda, kako voda opravlja svoje dela, a pomagati si ne more. Če ne priskoči na pomoč država, bo ubogo ljudstvo moralo stradati. •JNrf Sotla pri Dohovi žini 8 metrov popolnoma odnesla, taka da je promet ustavljen. Na tistem mestu bodo morali postaviti nov most, ker drugo bo voda zapet odnesla. V Osluševcih je Pesnica podrla 20 m nasipa ter se razlila po travnikih ter njivah. Uničuje koruzo, Marjanca Ko ji je bilo pet in dvajset let je prišla v družino tovarnarja Marčana. Bila je visoko, nerodno dekle z rdečimi rokami, v a plaha in neverjetno vljudna. Na širokem obrazu je imela polno peg. imela je rdečkaste lase in nekoliko je gledala navskriž. Ni bilo torej nevarnosti za zakon gospe Marčanove in ne za flirt nulostivega gospoda. Na svojem prvem službenem mestu je bila enajst let; točno od svojih štirinajstih do pet in dvajsetih let. Zapiski v njeni službeni knjižici so ji peli samo hvalo. Iz prejšnje službe je odšla le zato, ker je umrla gospodinja. Pri Marčanovih so se do sedaj služkinje menjavale »vsak« mesec. Ena je >šla na živce« gospe Marčanovi — druga ie »šla na živce« zopet gospodu Marčanu. Nenadoma pa je prišla Marjanica. dekle, kot bi padla z neba, ki je znala ostati enajst let v eni in isti službi. Gospa Marčanova jo je rajši sprejela kot niz dragocenih biserov. Prekrstila je Marjanco Hampl v Maro in ometla iz nje, kar se je le dalo. Dekle je bilo zelo mirno. Deiala je vse s tako poštenostjo in veseljem, da kaj takega go: spa Marčanova še ni videla. Največ je bila pri otrocih. Štiriletna Herminca je bila razvajena, da je bilo groza in tako lepa kot punčka v izložbenem oknu o božiču, kamor je revica Mara smela samo pogledati s svojimi začudenimi očmi; morda je včasih pritisnila le špičko svojega noska na šipo, kadar je ni nihče videl; kajti za revne otroke je le punčka iz cunj Herminca je bila prva lena punčka, katero je Mara smela oblačiti in česati, včasih tudi okopati in vložiti v posteljico — Bil je še deček, šestletni Robertek, na- gajiv in ujedav kot ščene, kateri je Mari mnogokrat rekel: ti škila škilasta — ali je kričal na njo: rdečka, rdečka. Za izmeno je Maro tudi na-tepel in Herminca mu je pri tem športu s svojimi rožnatimi pestmi navdušeno pomagala. Toda to veliko in nelepo dekle ni reklo ničesar; ni šla tožit in ni niti grozila, samo s svojima rdečima rokama je izbrisala solze iz lic ter se skozi solze še dobrodušno nasmejala in vezala dalje Herminci pentljo, ali zavezovala Robertku čeveljčke. Nekoč jo je Robertek za plačilo s špičko svojega lakastega čeveljčka brcnil v lice, ko ga je obuvala. Odrgnila se je koža na lični kosti in jo je zalila kri. Mara je stisnila ustnice in si razmazala z rokama kri in solze, ki so ji lile kar v potokih iz škilaslih svetlomodrih oči, in obuvala Robertka dalje. Malo se je ustrašil. Ali bo šla ta škila tožit, si je mislil. Mame se ni bal — mama, ta je bila za sina mehka kol vosek; a tu je bil še papa, kateri je prav včeraj dejal o tem nerodnem dekletu, da je zaklad in ukazal njemu in Herminci, da jo morata ubogati in biti dobra z njo. Robertek je bil samo enkrat tepen od pa-pana in prav zato se je tega tako dobro spominjal. Bilo je to takrat, ko je rekel teti Leokan-diji »stara sova« — služkinja, od katere je ta izraz slišal, je morala takoj iz hiše. Teta je dobila živčni napad, mamo je zaradi tega teden dni bolela glava, a on, Robertek je dobil s palico. Dolgo potem je bilo za njega še toliko ponižanja pri vsaki priliki, da Robertek tega nikakor ni mogel pozabiti. Mama ga je sicer nekoliko dni potem poljubovala, kupila mu je nečteto novih igračk in mu je na vse mogoče načine dopovedovala, da ima teta Leokandija dve hiše in tri hranilne knjižice in da so oni, Marčanovi, njeni edini sorodniki, »da mora biti napram teti vedno vljuden in da besede »stara sova« — niso lepe«. Sedaj bi mogel biti zopet tepen, če ga bo ta Mara za tožil a — Toda Mara je bila kot zaklad. Ko jo je zvečer pri serviranju vprašal papa Mar-čan: »No. Mara, ali ste bili v bitki?« je izjec-lala. da 6e je pri pospravljanju udarila ob rob kuhinjske omare. Tisti večer je Robertek rekel Herminci: »Ta naša škila je res dobro dekle, takšne še nismo imeli. Veš, Herrni, sedaj jo ne bom nič več tepeU — Ii Mari je pričelo pri Marčanovih svetiti sonce otroške ljubezni. Nekaj dni na to je Mara pospravljala jedilnico, a Robertek se je drsal po sveže namazanih parketih. Naenkrat je močno počilo in Mara je obstala kot pribita; rdeče roke so se ji tresle kot v mrzlici, v pegasti obraz pa ji je planila vsa kri. Vaza »ete Leokandije, tista prekrasna vaza iz Benetk je ležala na tleh razbita na tisoč koscev. Pri Marčanovih se je sicer tekom let razbilo mnoco take navlake. Služkinja jili je zalo slišala, kolikor se je dalo, in gospa se je zaprla za nekaj ur v spalnico s silno migreno in kmalu je bilo zopet vse dobro. A ta vaza, ki je bila od »stare sove«, to bode kaj hudo. Robertek se je še živo spominjal, kako jo je teta nedavno privlekla in neprestano poudarjala: »Prav z Benetk sem ti jo pripeljala, Zofi,« in kako ie mama nato dvakrat poljubila teti roko. No, to bo vpitja. Mara je nepremično stala in morda ni niti dihala. Tedaj je Robertek nenadoma stekel skozi vrata in po hodniku strašno kričal. Mama je ta; koj pritekla iz salona (pri Marčanovih so imeli dvanajst sob kot v pravljici) — in vsa tresoča in skrbeča se za malega razvajenca je spraševala: »Kaj je, no povej, kaj je. Ijubčok le povej!« Ves preslrašen ji je nekaj pripovedoval, iz česar je gospa Marčanova končno razvidela. da je ljub-ček razbil telino darilo iz Benetk. Obljubila je, da bo vzela stvar na sebe, da Robertek ne bo tepen, da se naj samo lepo umiri in ga je poslala zopet k Mari. - Robertek se je zopet dalje drsal po parketih. Mara mu je holela poljubiti ročico in mrmrala je nekaj s tako Rudnim glasom, roke pa so se ji še vedno tres e. Robertek ji je dejal da ga ona tudi ni zatožila, ko jo je brcnil v lice, naj ho milo za drago. Med njima pa se je razvilo tako prijateljstvo, da je bita punčka Hermi kar ljubosumna. Mara je postala otrokom prvo in najdražje bitje v družini. (Dalje.) Dva otroka utonila v Ljubljanici Ljubljana, 26. maja. V sredo proti večeru se je zgodila v Mostah strašna nesreča, ki jo zahtevala žrtev dvoje nedolžnih otročičev in ki je prav za prav tudi posledica velike vode narasle Ljubljanice. Posestnik Jakob Vrhovec se je včeraj odpravil kosit travo, kolikor je ni na njegovem posestvu nižje Most in v bližini Fužin zalila voda. Pridružila sla se mu vnučka: šestletna Erna in dve in polletni Janezek, otroka Jakobovega sina Ernesta Vrliovca, sedlarskega obrtnika. Med tem, ko je oče Vrhovec kosil travo, ni utegnil paziti na svoja dva mala vnučka. Ko se je približal mrak, je pogledal za obema otrokoma. toda ni videl nikogar. Temna slutnja se mu je ulegla v srce: otroka sta se pri trganju cvetlic in med igro najbrž približala močvirnemu obrežju narasle Ljubljanice, ki ju je pogoltnila. Brez vzdiha in vzklika sta morala oba mlačka utoniti v deroči Ljubljanici. Obveščeni so bili takoj orožniki v Vevčah in tovarna v Vevčah, da bi tnorda prestregli oba otroška trupelca. toda do sedaj se jim še ni posrečilo najti nedolžna otroka, ki sta tako naglo postala žrtev povodnji. Obveščene so bile tudi razne orožniške postaje ob Savi, da bi morda odkrile, kam so vode naplavile trupelci obeh nedolžnih otročičev. Kadilci ne učakajo visoke starosti Univ. prof. dr. Roymond Pearl v Bostonu je po dolg'h opazovanjih mnogih kadilcev in ne kadilcev prišel do zaključka, da nekadilci dalj žive kot kadilci. Od 1(K).()00 nekadilcev v starosli 30 let jih je 60. leto učaka 66.564, od 100. cbi&avi ■titmjnRnitsaflni QjiuirtiinBiiiijfli^iiiBOff(rnjoi'mTfciiitm'*iii !njw"nj: nr"""! KiitfHniittuinfflniotiTniTijjBinnmiaBiniouiuiTmTrB ■ UJJ» * Grobnico bosanskih frančiškanov, ki so jim Turki odsekali glave, so odkrili. V Sarajevu namreč kopljejo temelje za novo pravoslavno bogoslovje, ki bo stalo na nekdanjem pokopališču Vr-banja blizu Marijinega Dvora. Tamkaj so odkrili več zanimivih grobnic. Za časa turške vlado so tam pokopavali katoličane in pravoslavne. Med katoliškimi grobnicami so našli tudi grobnico, kjer so bili pokopani frančiškani. Najdbo je prelskal profesor fra Krutioslav Misilo. Na nngrobniku je bila še letnica 1818 poleg vklesanega frančiškanskega habita. V grobnici ro našli okostnjake, ki so jih glave niso držale. Iz tega sklepajo, da so bili tamkaj pokopani tisti bosanski frančiškani, katerim so bili Turki odsekali'glave. Kosti so prenesli v frančiškansko cerkev sv. Antona, kjer jih bodo poslej shranili. * Otroci v boju zoper sadne škodljivce. Učite! jsitvo in šolski otroci v Lazarevem v Vojvodini so z vso silo začeli boj zoper sadne škodljivce, gosenice in metulje. Koliko gosenic so otroci v tem boju pokončali, tega niso nadzorovali, ker so Io otroci delali po svojem preudarku In patneii. Pač, pa so morali metulje nositi v šolo, kjer so jih preštevali in sežigall. Tako so v tamkajšnji šoli letos sežgali že 34.010 metuljev. Ko bi tudi odrasli bili tako pridni, bi bilo za sadje mnogo storjeno. Pa tudi pri nas naj bi ee take stvari posnemale. ♦Razbojnik pndcl pod kroglami orožnikov. Ze včeraj smo poročali o žalostnem koncu treh kaznjencev, ki eo pobegnili iz Požarevca. Sedaj pa poročajo časopisi o koncu prištinskega razbojnika Idriza Aziroviča, ki je bil po rodu Amavt. Ta je načeloval veliki roparski tolpi, ki je štela 13 glav. Ta tolpa je ropala ter tudi morila. V ponedeljek zvečer pa je tolpo zalotila orožniška patrulja blizu Vučitrnn. Med njimi je bil Azirovič sani. Nas>lal je hud boj med roparji in orožniki. V boju je mrtev obležal Azirovič, ki ga je zadelo več krogel. Tudi več drugih ropariev je bilo ranjenih, vendar so jih tovariši odnesli s seboj, ko so pO glavarjevi smrti zbežali. * Urad za socialno in zdravstveno varstvo slušateljev zagrebške univerze je sklenil ustanoviti rektorat zagrebške univerze. Rektorat je naprosil zagrebško mestno občino, naj mu da v ta namen na razpolago prostore v kateri svojih mestnih hiš. Naloga teora urada bi bila med drugim, da bi skrbel za dijaški dom, prirejal bi predavanja o dijaških zadevah ter razne prireditve za podporo svojih diiakov. * Kako je »generalov« sin kupoval motorno kolo. V Sombor je prišel pred časom mlad eleganten dečko, ki se je predstavljal za sina bogatega generaln iz Belgrada. Neketra dne se je sprehajal v družbi elegantnih gospodičen. ki so veriele, da je dečko generalov sin in bogat povrhu. No sprehodu so srečali Goikn Lukiča, ki se je pelial z novim niotociklom. Elegan je stopil k možu ter ga pobaral, ali proda motorno kolo. Možak je dejal, da ga proda, če trn dobro plača. Zahteval je zanj 5000 dinarlev. Dečko ie bil zadovoljen, češ ker mu kolo silno ugaja. Najprej pa ga jo hotel preskusiti, ker mačka v žflkliu on ne kupuie Tn ie sedel na kolo ter se odpeljal. Poslej ga niti Lukič niti dame niso več videle. Sedaj so gn prijeli v Varaždinu, kier je policiia pi*l niem dobila kolo in dognala, da ie mizarski pomočnik Josip Pod-gHjski iz vasi Topolec v okraju Koprivnica. Dečko je slar šele 22 let. * Mestni mitzci v hrvatski Koprivnici nnme-rnvajo ustanoviti. Prišel le tjakaj že varnždinski profesor Krešlmir F i 115. ki je pregledal stare oljnate slike v mestnem arhivu, stare zastave ter še druge starine, ki so tamkaj shranjene. Tudi stare listine, ki so iih vladaril pošiljali mestu Koprivnici z raznimi privilegiji, je pregledni Zdaj bodo te stvari »hranili v novem mestnem muzeju, ki ga snirelo. ♦Olilnk se je utrgal pretekle dni nad Splitom, da so bile mestne ulice vse pod vodo. * Morskegn volka so ničli ribiči blizu otoka Mljet Morski pes je poltret.il meler dole. Žival, ki je bila samica »e je bila zapletla v mreže, kjer je vrgla 36 mladičev Ribiči so vse skupaj zajeli ter nrineljali v luko. * Mamutov sob nri Mitrovlel. Tz Mitrovire poroča1©. da le ribič Milenko Pojiovič v Snvi pri Rači lovil r, mrežami ribe. Večkrat ie z mrežo potegnil na suho ostanke kake predpotopne živali Te dni te znova lovil pri tako imenovani Boli cerkvi, kjer je našel poldrugo kilo težak mamutov zob, katerega je odkupil muzealui odbor.__,___, _ Ljubljana, 26. maja Gledališče Drama: Petek, 26. maja: Zaprto. — Sobota, 27. maja: »Žene na Niekavuoriju«. Izven. Globoko znIŽ. cene od 14 din navzdol. — Nedelja, 28. maja: »Velika skušnjava«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek. 29. maja: »Utopljenca«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Torek, 30. maja: Zaprlo. Opera: Petek, 26. maja: Zaprto. — Sobota, 27. maja: »Štirje grobijani«. Red B. — Nenelja, 28. maja ob 15: »Pod to goro zeleno«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdoL - Ob 20: »Evgenlj Onjegln«. Gostovanje g. Kolacla. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 29. maja: »Vse za Salo«. Izven. Znižane cene od 90 dni navzdol. — Torek, 30. maja: Zaprto. 1 Maša za izletnike v Benetke bo na binkoštno nedeljo v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob treh zjutraj. Radio Ljubljana Petek, 26. maja: 11 Sol. ura: Pokrajinska oddaja iz Tržiča. Izvajajo učenci osnovne šole, vodi g. Iv. Stopar — 12 Tž naših logov in gajev (plošče) — 12.45 Poročila — 18 Napovedi — 18.20 Slovanski spored Radij. orket»tra — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Vrtnarstvo (gdč. Lojzka Blatnik) — 18.20 Poljske narodne (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. S1. Leben) — 19 Napovedi, poročila) — 19.30 Nac. ura: Medsebojni vpliv ljudske in cerkvene glasbe prt pravosJav. Srbih (Petar Konjovič. Bgd) — 19.50 O tehničnem nastopu gasilcev na Stadionu (g Rupnik Jože) — 20 Plošče — 20.10 Prenos iz Londona: Beethoven: Maša v D-duru. Solistka: Zinka MIlanov - Kunčeva. zbor Britanske radijske družbe: dirigent: Artur Tosca-nlnl — 22 Napovedi, poročila — 22 15 AngleSke plošče — 22.50 Esperantsko predavanje o kongresu Kristusa Kralja. Drugi program? Petek, 26. maja: Belgrad: 20 Narodne pesmi — Zagreb: 22.20 Komorni koncert — Bratislava: 21 Operna glasba RO — Praga: 21.10 Koncert zbora, orkestra in solistov — Sofija: 19.45 Berlioz: »Fauatovo pogubljenje« — Vnršava: 21 Havdn: »Poletje« • iz oratorija »Štirje letni časi« —■ Berlin: 20.15 Zabavni koncert RO — Budimpešta: 22 Ciganski orkester — Bukarešta: 19,35 Prenos iz opere — Dunaj: 20.15 Operni prenos. Prireditve in zabave Danes ob 18.15 bo prva produkcija šole Glasbene Matice. Nastopili bodo: mladinski zbor, šolski godalni orkester ter posamezni gojenci iz klavirske in violinske šole ter oddelka za Čelo. Spored je pester in zanimiv. Posamezne točke so izvrstno naštudirane. Podrobni spored stane 3 din, dobi se v knjigarni Glasbene Matice In velja obenem kot vstopnica k produkciji. Prihodnji produkciji šole Glasbene Matice bodeta 5. in 7. junija ob 18.15 v mali filharmonični dvorani. Vse izletnike nedeljskega izleta v Postojnsko jamo, ki je združen s koncertom naše Glasbene Matice v jami, opozarjamo, da bo vozil iz Ljubljane v Postojno posebni viak, ki bo odhajal z glavnega kolodvora točno ob 10 dojioldne. Povratek iz Postojne točno ob 21. uri in bo v Ljubljani še pred 23. uro tako, da 60 mogoče zveze na vse strani. Koncert v jami se bo začel ob 15. uri. Anglešlto društvo v Ljubljani vabi svoje Člane ln ljubljansko občinstvo na večer škotskih narodnih pesmi, na katerem bo lektorica na ljubljanski univerzi ga. Fanny S. Copeland predvajala škotske narodne pesmi. Večer bo v četrtek 1. junija ob 8 zvečer v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. Prosvetno društvo Trnovo priredi v dneh od 13,—20. avgusta avtobusni izlet v Rim, po sledeči poti, kjer si bomo ogledali v?e zanimivosti: Postojna, Gorica, Padova, Firenza. Rim, A»izi, Rimirii, Padova, Benetke, Udine. Trenta. Trbiž, Ljubljana. Vodstvo .izleta je poverjeno g. prof. Anžlču, ki Je ob velikonočnih praznikih nalaš3 zato prepotoval vse kraje, da pripravi vse potrebno. Prijave se sprejemajo do 15. junija vsak ponedeljek In petek od 7—9 zvečer v Društvenem dolini, Karitnova ul. 14, kjer se dobijo vsa podrobna pojasnila. Fantovski odsek ln Dekliški krožek v Hru-šlcl pri Ljubljani priredi svoj popoldanski javni telovadni nastop v nedeljo 4 junije t. 1. ob 3 j>o-poldne na društvenem vrtu v Hrušici. Po telovadbi prosla zabava. Na prireditvi igra godba iz D. M v Polju. Vljudno vabljeni! Društvo za ceste predvaja v petek 26. t. m. ob 18 v kinu »Union« zanimiv film o gradnji modernih cest, katerega je ljubeznivo atavil na razpolago Francoski institut v Ljubliani. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za cestna vprašanja. Vslopnine ni. Sestanki Samarijanskl oddelek Rdečega križa poživlja vse bolničarje in bolničarke na strogo obvezen sestanek v petek 26. maj" ob 7.15 ».večer na liceju, Blei\veieova cesta. Lekarne Nočno službo imajo lekarn«! dr. Piccoll, Tyr-ševa c. 6, mr, Hočevar, Celovška c. 62 in mr, Gar-tus, Moste, ♦ Polž umoril kačo. V Šarengradti v Slavoniji je domačin v gozdu našel mrtvo belouško. Kača je zvita ležala v travi. Ko jo je možak dregnil, je videl, da je mrtva. To bi ne bilo sicer nič čudnega, vendar je bilo čudno, da je imela mrtva kača na glavi nataknjeno polževo lupino. Belouška je najbrž z glavo zlezla za polžem v njegovo hišico ter je pri tem poginila Morda lii mogla vec glave potegniti nazaj. Dolžnost vsakega katoličana je, da zastopa vsak dan, ob vsaki uri in povsod idejo kongresa Kristusa Kralja! številni darovi naj omogočijo izvedbo tega kongresa! Anekdota Maks Halbe je nekega večera sedel v mona-kovski gostilni pri svojem stalnem omizju. Nenadoma pa Je bil k telefonu klican zdravnik, ki jo tudi bil v družbi. Moral Je k bolniku. Cez kake pol ure se je zdravnik vrnil ter molče sedel. Halbe ga je pobaral: »Zakaj pa tako molčite?« — »Bolnik je umrl. še preden sem prišel k njemu,« je odvrnil zdravnik »Kaj za to!« gH je potolažil ll.ilbe. »Ni treba obupati, če vas kdaj kak bolnik prehiti!« Bte*. 119. »SlOVENECc, 'dne 58. maja 1939. Strani 7 f UUBIIANA Nevarna prometna nesreča na Miklošičevi cesti Ljubljana, 25. maja. Danes ob pol 11 dopoldne se je pripetila na Miklošičevi cesti na oglu Miklošičeve ceste in Dalmatinove ulice nevarna prometna nesreča. Po Dalmatinovi ulici je proti Dunajski cesti vozil 6 kolesom 25-letni Albin Jamnikar, mizarski pomočnik, stanujoč na Sv. Petra c. 45. Po Miklošičevi cesti je inž. Ivan Salazs, ki ima delo in stanovanje v Krškem, tudi privozil s svojim avtomobilom. Oba sta vozila, dasi naglo, pravilno po desni strani, toda ovinek med Dalmatinovo in Miklošičevo cesto je zelo oster, stražnik pa stoji šele na oglu Tavčarjeve in Miklošičeve ulice, torej tik pred sodiščem. Tako sta na prvem križišču nesrečno trčila. Pri trku obeh vozil, močnega osebnega avtomobila in lahkega kolesa, je Albin Jamnikar odletel s kolesa ter padel z glavo na tlakovana tla. Priskočili so ljudje, ki so Jamnikarja dvignili in mu nudili prvo pomoč. Poklican je bil tudi iz uradov Hipotekame banke jugoslovanskih hranilnic na Kralja Petra trgu telefonično reševalni avto, ki je Jamnikarja takoj prepeljal v bolnišnico. Jamnikarjevo stanje je sicer zelo resno, toda zdravniki upajo, da bo Jamnikar hudi pretres možgan prebolel. Do petih popoldne je bil Jamnikar še živ, Jamnikar je bil usluŽben v tovarni Dragotina Hribarja na Zaloški cesti Kdo je kriv nesreče, naj dožene nepristranska preiskava. Nikakor pa ne gre metati kar vnaprej krivde na ponesrečenega delavca, kakor je to storil danes neki popoldanski list Birmovanje v ljubljanski stolnici o binkoštih Na bfrikoštno nedeljo je v stolnici zadrfja mala «a vernike sploh ob 8 zjutraj. Ob pol 9 je zadnje obhajilo vernikov. Nato se stolnica izprazni in ostane rezervirana le za birmance in botre. Ob 9 bo pontifikalna Škofova maša. Po maši se ob 10 začne birmovanje. Botri naj počakajo z birmanci na 9vo.jih mestih v klopeh in ob njih, da jih reditelju uvrste. Ko so otroci birmani, gredo skozi za-kristi'jska vrata ven in se, ko pozvoni z zakristij-ekim zvonom, vrnejo skozi glavna vrata v cerkev. Ko prejmejo zadnji blagoslov, gredo iz cerkve sko-ei stranska vrata (nasproti prižnice). Vhod v cerkev je torej med vsem birmovanjem le skozi glavna vrata, izhod le skozi stranska. Ob 10 in pol 12 bosta pri stranskem oltarju Hve tihi maši za birmance in botre, ki dotlej še niso bili pri maši. Zadnji blagoslov se bo podelil dopoldne trikrat: ob 11, ob 12 in ob sklepu birmovanja. Popoldne bodo v 6tolnici ob pol 3 slovesne večernice. Nato bo ob 3 birmovanje po gornjem (redu. Zadnji blagoslov bo le ob sklepu. Po birmi bodo slovesne litanije. Na binkoštni ponedeljek bo ob 10 pontiffi.kal-na maša. Po maši bo ob 11 začetek birmovanja. Zadnji blagoslov bo le ob sklepu. Popoldne ne Ibo birmovanja. Opomba: Birmanci mora j! Imeti v rokah" birm-Bki listek in trak. Pri delitvi birme položi boter desno roko na desno ramo birmanca. Ko je ta birman, mu boter preveže čelo e trakom. Nato odideta k oltarju sv. Reš. Telesa, kjer se birmancu odvzame tra:k in se mu s čela obriše krizma. Botri maj skrbe, da prejmejo birmanci tudi zadnji blagoslov, ki sipa d a k obredu birme. Znamenje za blagoslov se bo dalo z zakristijsikim zvonom. Botri I Botricel Veliko izbiro krasnih birmanski!) daril nudi po nizki ceni tvrdka A. Fuchs, zlatar Ljubljana, Židovska ul. 3 1 Ureditev ljubljanskih cest in ulic. Ze pred tedni je mestni tehnični oddelek pričel urejati tlak Vilharjeve ceste, da ho pri trajno lepem vremenu cesta popolnoma urejena in spet odprta vsaj do sv. Rešnjega telesa. Marsikje je bilo treba tlak popraviti, sedaj pa brizgajo tlak z ostrim curkom vode, da izmed kock izpero ves prah in pesek. Špranje med kockami zalivajo z bitumenom, ki mu je primešanega mnogo prameksa in polovico apne-me moke. Za to delo je potrebno popolnoma 6uho in toplo vreme, kakršno bomo potrebovali tudi pri katraniziranju cest in ulic. Zalivanje samo te ceste bo veljalo do 230.000 din. Tako bodo zalili tudi granitni tlak pri carinam, skladiščih ter na Šmar-tinski, Masarykovi, Resljevi, Miklošičevi, Gospo-svetski, Bleiwei60vi in Celovški cesti do nekdanje gostilne pri Kmetu. Enako bodo zalite tudi drobne kocke v Stritarjevi, Komenskega ulici, na Vidov-danski cesti in na Taboru ter na Mestnem in Starem trgu,ter na Karlovškem mostu. Ko bodo dela na Karlovškem mostu in Mestnem ter Starem trgu končana, pride na vrsto tlakovanje Wolfove ulice. Upajmo, da bo pri lepem vremenu mogoče pričeti e urejevanjem Wolfove ulice že čez mesec dni. 1 Denarni zavodi o binkoštih. Na binkoštno soboto, dne 27. t. m., denarni zavodi v Dravski banovini ne poslujejo. — Društvo bančnih zavodov v dravski banovini. Priložnost lepih izletov obetajo prazniki, zelo važno vprašanje dobrega provijanta pa rešite v vsa; kem pogledu ugodno v trgovini z delikatesami V. A, Janeš na Aleksandrovi cesti 12, telefon št. 34-55, kjer nudijo po Ugodni ceni v bogati in vedno sveži zalogi odlično šunko, salamo, sir in vsakovrstne delikatese odličnih dobaviteljev. Za turiste in izletnike so posebno priporočljive konzerve in raznovrstne specialitete znane veletovarno mesnih izdelkov Josip Bonko v Murski Soboti. 1 Tramvajski promet o binkoštih. Uprava električne železnice sporoča, da bodo na pTogi Ljubljana—gt. Vid dne 28, tn 29. t. m. vozili vozovi samo do kavarne Evrope. — Dalje sporoča, da 6e prične redni promet vsako nedeljo in praznik že ob 4.30 zjutraj, tako da imajo potnik redno zvezo k vsem jutranjim vlakom od vseh 6meri. 1 Slinavka in parkljevka v Mostah. V tekočem ■tednu je bila v Mostah uradno ugotovljena v dveh dvoriščih slinavka in parkljevka. Da se kuga ne razširi in da se čim preje zatre, odreja mestno poglavarstvo v Ljubljani v smislu min. uredbe o zatiranju slinavke in parkljevke št, 50.500/IV. iz leta 1933. za teritorij bivše občine Moste sledeče: 1. Živinorejcem v tem področju je prepovedano voditi parkljarje (goveda, ovce, koze in svinje) na živinske sejme. 2. Prepovedana je svobodna trgovina parkljarjev, dovoljena je le prodaja živine za klanje v mestni klavnici po predhodnem dovoljenju mestnega poglavarstva. 3. Nakup plemenske živine (parkljarjev) na področju mestne občine dovoljuje mestno poglavarstvo izven občine ljubljanske pa kr. banska uprava v Ljubljani. 4. Prepovedana jc peš gonja parkljarjev in vožnja z goveio vprego skozi Moste. Mestno poglavarstvo v Ljubljani pft-ziva vse živinorejce, živinske trgovce in mcsar|e, da sc točno ravnajo po prednjih odredbah, ker bodo za vsak prestopek stro.go kaznovani po zakonu. I Za reveže v stari cukrarni je darovala Frančiškanska prosveta .ves čisti dobiček 827 din 51. prosvetnega večera, Ko je predavala Županja Ja. Vera dr. Adlešdčeva o Ameriki z naslovom »Obraz Amerike mi govori ...«, neimenovana učiteljica v p. A. M. je pa poslala 80 din. Mestno poglavarstvo izreka najtoplejšo zahvalo vsem dobrotnikom revnih tudi v imenu podpiranih. 1 Za birmance in birmanke ročne torbice v velik izbiri Erjavec — Stari trg. 1 Spored letošnejga romanja na grob sv. Eme v Krko na Koroško je: Odhod iz Ljubljane 28. junija ob 7.05. Okrog 12 prihod v Celovec, nato s tramvajem k Vrbskeanu jezeru in s parnikom do Učinek po novem ntrjene meje: Tank jo obtičal na betonskih zobeh, ki štrle iz zemlje. Taki zobje so v širokem posajeni po mnogih mejah zahodnih držav in jim je glavni namen; ustaviti tanke. Marije na Otoku, kjer bodo večernice ln kosilo. Okrog 6 zvečer povratek v Celovec in odhod proti Krki. Ob pol devetih zvečer lurška procesija, nato pridiga in pete litanije z blagoslovom. Na praznik sv. Petra in Pavla obletnica smrti sv. Eme — se prično sv. maše že ob 5. Dovolj slovenskih spovednikov, Ob 11 odhod s Krke proti Gospe Sveti, kjer bodo ob 1 večernice. Ob 4 odhod od Gospe Svet v Celovec in naprej skozi Jesenice v Ljubljano. Mladinski dnevi v Mariboru od 29. junija do 2. julija Sprevod • > * bo ena najveličastnejših prireditev mladinskega tabora. Zato moramo skrbeti, da bo letošnji naš pohod res strumen in mogočen. Razpored sprevoda bo naslednji: konjenica, prapori, predsedstvo (odbor ZFO, odbori vseh štirih podzvez in pripravljalni odbor), vzorna vrsta ZFO, častna četa, člani v krojih, mladci v telovadnih oblekah, predsedstvo ZDK s svojimi prapori, članice v krojih, mladenke v krojih, člani, mladci, članice in mladenke v civilu z znaki, narodne noše po pokrajinskih skupinah in za zaključek četa članov v krojih. Vmes bodo razporejene godbe, fanfare in trobentaški zbori. V vsakem gornjih oddelkov pa bo razpored naslednji: najprej članstvo ljubljanske, potem novomeške, za njo celjske in končno mariborske podzveze. Začetek zbiranja za sprevod ob 7.30, začetek sprevoda ob 8.301 Sprevod krene po naslednjih ulicah: Kolodvorska ulica, Aleksandrova cesta, Trg Svobode, Grajski trg. , Vetrinjska ulica, Glavni trg (defile pred magistratom), državni most, Kralja Petra trg, Dvorza-kova ulica, Ob železnici, Tržaška cesta, igrišče SK Železničar. Taborne knjižice in rnakf Taborna knjižica bo te dn! dotiskana, znaki so že izdelani. Taborna knjižica in znak bosta služila vsem udeležencem — članom in nečlanom _ kot izkaz za znižano voznino in za prost vstop na večino tabornih prireditev. Cena taborni knjižici in znaku je 5 din. Vse fantovske odseke in dekliške krožke nujno pozivamo, da takoj naroče taborne knjižice in znake in vnaprej pošljejo tolikokrat po 5 din, kolikor bo iz njihovega območja udeležencev za mariborski tabor. Da boste to stvar lažje izvedli, skličite takoj sestanek_ vseh, ki se nameravajo udeležiti našega tabora in poberite od vsakega po 5 din za taborno knjižico in znak. Te dni boste prejeli v tej zadevi posebno okrožnico, ravnajte se natančno po njenih^ navodilih! Ne odlašajte z naročilom na kasnejše dni, kajti za pozneje ne prevzamemo nobene odgovornosti, da bomo mogli vse naročene taborne knjižice in znake pravočasno razposlati. Vsa naročila pošljite na naslov: Pripravljalni odbor za mladinski tabor v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, I. nadstropje. Znižana voznina za članstvo In ostalo udeležence Z odlokom generalneg aravnateljstva državnih železnic GD br. 46878-39 z dne 9. maja 1939 je odobrena za vse udeležence letošnjega mladinskega tabora v Mariboru znižana voznina na drž. železnicah in to: članstvo ZFO in ZDK četrtinska, vsem ostalim udeležencem pa polovična! Člani ZFO in ZDK kupijo ob odhodu v Maribor polovično vozovnico in železniški obrazec K—14 na osnovi članske izkaznice in taborne knjižice. Kupljena polovična vozovnica velja za brezplačen povratek iz Maribora s potrdilom Pripravljalnega odbora na železniškem obrazcu, da so se udeležili tabora. Ostali udeleženci (nečlani) kupijo ob odhodu v Maribor celo vozovnico in železniški obrazec K—13. Kupljena cela vozovnica velja za brezplačen povratek iz Maribora s potrdilom Pripravljalnega odbora na železniškem obrazcu K-13, da so se v resnici udeležili tabora. Ugodnost znižane voznine velja za odhod v Maribor od 27. junija do 2. julija in za povratek od 2. do vključno 4. julija v vseh razredih in za vse vlake, razen ekspresnih. — Popust velja le na osnovi taborno knjižice, članstvo ZFO in ZDK pa še potrebujejo poleg tega kot izkaz člansko legitimacijo. Taborna knjižica, na katero je vezan popust, je doti-6kana in jo bomo razposlali tistim, ki jo bodo naročili in vnaprej plačali. Podrobna navodila o naročilu tabornih knjižic bodo odseki in krožki prejeli v posebni okrožnici. Za Članstvo ZFO in ZDK je najbolj važna članska legitimacija, ki jo izstavlja Zveza fantovskih odsekov odnosno Zveza dekliških krožkov. Vsi novi člani in vsi oni, ki sO že izstavljene ligitimacije izgubili, naj se takoj preko svojih odsekov oziroma krožkov obrnejo na ZFO odnosno ZDK, da jim izda legitimacije. Ponovno poudarjamo: naročite izkaznice takoj, ker bodo pozneje pisarne ZFO in ZDK z tem delom preobremenjene. Vsa odgovornost za vse pritožbe članstva, ki se zaradi neizstavljenih legitimacij ne bodo mogli poslužiti ugodnosti četrtinske voznine, pade na tiste odseke in krožke, k,i se za naročilo izkaznic ne bodo pravočasno pobrigali. Tajniki in tajnice, storite svojo dolžnosti Naše geslo v teh tednih je: Kdor je naš, gre z nami v Maribor! m Angleški dijaški počitniški tečaj. Za letošnje počitnice se obeta Mariboru zanimiva pridobitev — angleški dijaški počitniški tečaj. V tem tečaju b. bilo okrog 100 naših dijakov, katerim bi se pridružilo še 10—20 angleških dijakov, ki bodo prišli v našo državo na počitnice. Skupaj s svojimi jugoslovanskimi tovariši bi delali Angleži potem izlete v mariborsko okolico ter bi preživeli pri nas vse počitnice. Organizacija tega tečaja je odvisna sedaj samo od vprašanja, kje dobiti za tečajnike brezplačno stanovanje. Podvzeti so koraki, da se to vprašanje zadovoljivo reši, saj bi bil tak tečaj za Maribor gotovo lepa pridobitev že v tujskopro-metnem pogledu. m Drzne tatvine so bile prijavljene včeraj policiji. Na Glavnem trgu je žepar izmaknil vpoko-jenki Neži Kreuh iz Studencev denarnico s 193 din vsebine, ko je vsa zamaknjena gledala nek prepir. — Profesorju Miheliču je nekdo izmaknil svilen dežnik, ko 6e je razgovarjal na križišču Rosinove in Turncrjeve ulice s vojim znancem. Gradbenemu tehniku Radu Janežiču je izmaknil tat iz odprtega stanovanja v Ljubljanski ulici čisto novo obleko, vredno 2000 din. Gledalce Sobota, 27. maja, ob 20: »Utopljenca«. Red B. Nedelja, 28. maja, ob 15: »Utopljenca«. Znižane cene. — Ob 20: »Dijak prosjak«. Znižane cene. Zadnjič. Ponedeljek, 29. maja, ob 15: »Potopljeni svet«. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20: »Pygmalion«. (Za pokojninski sklad gled, igralcev.) Znižane cene. Zadnjič. Mublianski misifonar piše iz Indife V jugoslovanski misijonski pokrajini, v raga-purskem okraju, zidam novo šolo. Dosedanja ni ustrezala svojemu namenu. Bila je premajhna in raztresena na tri prostore. Trpel je pouk in ugled šole. Za predstavo in druge skupne prireditve, ki so duša uspešne misijonske propagande, ni bilo prostora. m SodnijskI izpit sta napravila pri apelacij-skem sodišču v Ljubljani sodniška pripravnika pri mariborskem okrož. sodišču Anton Stariha in dr. Viljem Lippai. Čestitamo! m Cvetje s pokopališča na trg. Na pobreških pokopališčih so se zadnje čase dogajale številne tatvine cvetlic. Izginjali so lončki s cvetjem, pa tudi cvetlice, ki rastejo na grobovih, so bile potrgane. Te dni pa so grobarji zalotili neko Ž. A. iz Studencev pri tatvini cvetlic. Priznala je orožnikom, da je na pokopališču nakradeno cvetje nosila v mesto na trg ter ga prodajala. m Tomšičev rojstni in smrtni dan. Danes 2b. maja je rojstni dan prvega slovenskega časnikarja Tomšiča in obenem tudi dan njegove smrti. Kakor znano, počiva Tomšič na starem mariborskem mestnem pokopališču. Najbrže bo to zadnje leto njegovega počitka na tem pokopališču, ki se sedaj opušča ter se mrtvi selijo na druga pokopališča. Vsako leto se spominjajo Mariborčani velikega pokojnika in odločnega borca za pravice štajerskih Slovencev, letos pa bodo gotovo še v večjem številu obiskali njegovo počivališče ter okrasili njegov grob. m Gorenjski kmetje v Mariboru. Včeraj je prispela v Maribor poučna ekskurzija kmetov iz škofjeloškega okraja. Vodi jih kmetijski referent Jaka Hladnik, spremlja pa ing. Mežan od banske uprave. Včeraj so si ogledali v Marilioru Vinarsko in sadjarsko šolo, popoldne pa so se odpeljali v Svečino nn bnnovinsko gospodinjsko šolo. m Seja pripravljalnega odbora za mladinski tabor danes ob 20 v prostorih Prosvetne zveze. _ m Ljudski oder. Danes ob pol 8 obvezna vaja za Miklovo Zalo za vse sodelujoče. m Tonzuro in nižje redove bo podelil knezo-škof na binkoštni ponedeljek ob 6.30 med sv. mašo v stolnici gojencem bogoslovnega učilišča v Mari- b0tUm Služba božja za Izletnike In turiste. V frančiškanski cerkvi je vsako nedeljo in praznik ob 4.15 sv. maša za izletnike. Po novem voznem redu odhaja prvi jutranji vlak sedem minut poznej'e, kakor po prejšnjem Radi te ugodnosti se nedeljski popotniki in izletniki lahko udeleže cele sv. maše. m Izlet k Mariji Snežni priredite v nedeljo, dne 4. junija z avtobusom Prosvetno društvo v Kr-čevini ter Marijina kongregacija mater frančiškanske župnije. Oni, ki se izleta nameravajo udeležiti, naj se čimprej priglasijo pri samostanskem vratarju. , m Na stavbišču Vzajemne zavarovalnice na Glavnem trgu so se pojavili delavci ter kopljejo globoke sonde. Izkopali bodo celo vrsto takih jam, da se natančno ugotovi teren za temelje bodoče velike palače, kar je potrebno za izdelavo podrobnih načrtov. m SPD proslavi 20 letnico obstoja. Podružnica Slovenskega planinskega društva v Mariboru bo proslavila letos svojo 20 letnico. V sredo zvečer je imel odbor društva sejo, na kateri se je sklenilo, da se vrši proslava v soboto, 1, julija zvečer ter v nedeljo, 2, julija pri Mariborski koči na Pohorju v obliki velikega planinskega tabora in veselice. Predpriprave za jubilejno proslavo bo vodil poseben odbor. m Birmansko ure nabavite lahko še v nedeljo pri grajskem urarju IgnacuJanu. m Štampilje po najnovejšem načinu, trpežno in poceni izdeluje Sof ra, Maribor, Gregorčičeva 24. Prepričajte se! Zastopnike sprejmemol m Roparski napad na cesti. Ko se je vračala Marija Šantl iz Vukobega dola z gasilske veselico pri Šv. Jakobu v Slov. goricah proti domu, je prišel za n jo moški, jo vrgel na tla ter ji vzel denarnico, v kateri je imela 30 din. Z denarjem je pobegnil. Ta moški je bil 23 letni Franc Horvat, katerega so orožniki izsledili ter zaprli. Fant dejanje prizna ter pravi, da no ve, kaj ga je zmešalo, da jo izvršil nnpad. m Zanimive razglednice so se pojavile v Mariboru v prodaji po nekaterih trafikah in papirnicah. Te razglednice predstavljajo predvojni mali Maribor z okolico iz ptičje perspektive ter nosijo napis »Marburg atis der Vogelschau«, pa tudi vsi okoliški kraji in vrhovi so označeni z nemškimi imeni. Poleg njih pa je v skoraj nevidnem tisku še slovenski napis. Te razglednice je izdal neki »Kunstver- lag« v Giadcu, ... „ , ..... m Mutec se je izgubil. Pred nekaj tedni se ie izgubil v Mariboru 30 letni mutasti hlapec Franc, ki fe bil uslužben pri posestniku Dobaju pri Sv. Križu Hlapec je prinesel v mesto s hčerko svojega gospodarja jabolka ker pa je bil prvič v mestu, ga je vrvež na trgu čisto zmešal ter se je izgubil. Mož je star 30 let, visoke, močne postave, oblečen v delovno o.bleko ter popolnoma nem. Kdor bi kaj o njem vedel, naj o tem obvesti orožnike. Nova šola Zato sem se v zaupanju na božjo pomoč lotil dela. Postavili emo žo dva in pol metra globoke temelje in dvignili železno betonsko ogrodjo za zgradbo, ki bo dolga 37, široka pa 21 metrov. Prostorov bo imela 12 in veliko dvorano v 6redi. Toda — brez Vaše pomoči ne bo šlo! Temelji so postavljeni, vrata in okna so že naročena, a železno ogrodjo zija: kje je opeka, apno in pesek, cement in še sto in sto drugih stvari, ki jih bo še treba nabaviti in plačati? Znesek, ki se ga je posrečilo zasigurati, je že porabljen, delo pa je nedokončano. Treba bo tudi še mnogo zemlje prekopati in nasipati, proden bo šola urejena, ne da bi govoril o opravi, za katero še nimam nobenega kritja. Da boste še lvolj prepričani o izrednem pomenu šole, ki jo leto za letom izpopolnjujemo, naj zapišem besede, ki so o ragapurski šoli zapisane na najviš|ih upravnih mestih bengalske vlado. En nadzornik je napisal, da ragapurska šola opravlja kulturno delo v »zanemarjenem okrožju«. Drugi nadzornik je na višjo mesto poročal, da je to »vzorna šola v tem oddaljenem kraju, daleč proč od metropole«. Indija se probuja in povzroča vedno večjo pnžnjo obrtni vzgoji. Ko je državni nadzornik pred kratkim obiska! Ragnptir, je zopet poročal, da je »posebno obeležje to šole, da poleg splošne naučne vzgojo deli tudi obrtno vzgojo v tkanju in raznih ročnih delih. Tako je prav!« Kot vidite, ima šola ugled. Potrebuje pa še malo več sredstev. Poleg velike kulturne misi:o opravlja predvsem izredno misijonsko propagandno nalogo. Zalo se z zaupanjem obračam na svoje rojake s prošnjo za velikodušno pomoč. Prispevke lej>o prosim, da jih pošljete na upravo Bengalskega misijona D. J. v Ljubljani, Zrtnjskega cesta 9, ček. štev. 12.735 (s točno oznako, da ie za ragapursko šolo). — Stanko Poder-žaj D. J., bengalski misijonar. Opomba uredništva: Spodobilo bi se. 'da H! ee posebno Ljubljančani zavzeli za misijonnrievo^ zadevo, ker je podpisani rojen Ljubljančan iz šem-petersko župnijo. Loka pri Zidanem mostu Dne 18. junija bo pri nas blagoslovitev Prosvetnega doma in okrožni nastop mladine laškega okrožja. Opozarjamo Fantovske odseke, Dekliške krožke, Prosvetna društva in vse prijatelje naše mladine na našo prireditev in jih žo zdaj vabimo! KULTURNI OBZORNIK Jubilejni simfonični koncert Glasbene Matice v Mariboru Po vokalnem koncertu pevskega zbora Glasbene Matice v Mariboru in po uspeli glasbeni akademiji, ki se je vršila v proslavo dvajsetletnico obstoja njene glasbene šole ter javnosti predstavila njene najboljše gojence, je v sredo 17. maja v veliki unionski dvorani za veliki jubilej nasto-l>iI tudi matični orkester, pomnožen z vojaškimi godbeniki 45. peh. polka. Vodil jo koncert voj. kapelnik g. kapetan Josip JirAnek. Koncertni večer je bil izpolnjon z vsemi 16 Slovanskimi plesi Antonina Dvofaka. Ze zgolj dejstvo, da smo slišali v celoti delo, ki jo poneslo Dvofakovo ime po vsem svetu, je za naš orkester vse pohvale vredno in zasluži javno priznanje. Najpogostneje so menda na programih koncertov, radijskih oddaj in pa reproducirane gramofonsko glasbe 8., 6. in 10. ples. Tokrat pa smo poslušali ves ciklus v celoti in ob njem imeli priliko doživljati vso razgibano ritmiko, ki je zdaj živo razigrana, skoraj razjx>sajena, zdaj zopet globoko občutena, kar otožna; z navdušenjem nas je navdala narodna melodika, ki zveni iz plesov in ki ima v sebi toliko pristno slovanskega optimizma in smisla za življenje, pa toliko pisane pestrosti in živahnosti. Vso to značilnost je skušal dirigent g. Jirftnek z orkestrom izraziti čim verneje v duhu komponista, kar ee mu je turli v veliki meri posrečilo. Izvedba je bila povoljna, v interpretaciji je bila izrazito podčrtana slikovita arhilektonika. Orke-stralski ansambel se je disciplinirano podrejal di- I rigentu, ki je svojo razgibano doživetnost kom- pozicije znal vložiti v izvedbo do močno učinkovitosti. V celoti so Slovanski jilesi v tej formi dosegli svoj popoln uspeh in navzočno pritegnili nase do navdušenega priznanja. V podrobnostih pa bi k izvajanju pripomnili, da še ni bila dosežena v zadostni meri homogenost orkestra. Vobče je bil n. pr. pri godcih Ion sicer jak in poln, zvenel pa jo v malenkostnih divergencah, ki so pač pričale o številni zasedbi. Nadalje na nekaterih mestih, zlasti v zmernejših brzinah izvedba ni bila dovolj enotna, medsebojna povezanost skupnega doživljanja je bila nekoliko preohlapna in zato manj učinkovita, n. pr. v 8. ali 4. delu. Na svoj orkester, ki navzlic vsem raznoterim težavam, kakršne mu zastavljajo pot, vendarle do-seza redno velike in lepe uspeho, ki so v danih okoliščinah še tembolj hvalevredni, 'je mariborska javnost res lahko ponosna. Hvaležna pa je turli g. kapelnilui Jirftneku, ki je blagohotno naštudi-ral tako dragocen program in mu s svojim prirojenim glasbenim čutom ter z veliko rutino vdahnil polnost življenja. Bb. Popravek k poročilu o koncertn APZ v Mariboru Na koncu 1. stolpca jo izpadla cola vrsta. Stavek so mora pravilno glasiti: »... v prvih basih ro je posebno odražala svojstvena mehka liričnost brez stisnjene napetosti: drugi basi zvene polno in prodorno, čeprav no občutiš nikjer »basovske« napetosti.« Dom in svet, št. 5 Kakor smo v časopisu že objavili, se je ta številka Doma in sveta nekoliko zakasnila, toda izšla je še v mesecu maju, za katerega je namenjena. Prva pesem S e v e r i n a Šali j a nosi namreč naslov >V maj u« in je lepa ljuhavna pesem, vsa v lučih in sencah, z mavrico in čolni, kar stopnjuje pomladno razpoloženje in ljubezensko vzdušje po-leg toplega čustva, ki je v njej. Tudi druga se nanaša na maj, namreč D e b e i j a k o v prevod uvodnih verzov Karla Hynka M a c h e »M a j«, »B i 1 pozen mrak je prvi maj...« V zapiskih govori isti tudi o drugem pokopu velikega pesnika letošnjega maja v Pragi ter prinaša v prevodu celoten jx>sIovilni govor pesnika Rudolfa M e d k a, s katerim so so Čehi poslovili od svojega največjega pesnika. Obenem naznanja, da bo pripravljen za kn jižno izda jo celotni prevod Machovega »M a j a«, ki bo tako že drugi slovenski. Bevkova uvodna jiovest »Domači j a« se vedno bolj zaostruje in zapleta ter obeta biti ena izmed najzanimivejših njegovih povesti. Nov pesnik v slovenski književnosti je Bršljanski, prevdonim, ki prinaša v svojem ciklu »Kras in Roma« nekaj pristno kraškega vzdušja v našo pesem, kakor tudi novo snovnost: preprosto religioznost skoraj cerkvenega značaja, ki ni tako globoka kakor domača. To je ciklus devetih kratkih pesmic z dvema motivoma iz Rima, kjer postavi v nasprotje |x>gansko carstvo Dioniza in krščanstvo sv. Petra ter proti Vatikan za molitve za svet, za Kras in mir. Vmes pa je vključil kraško ljubezen, polelno impresijo na Krasu, Marijine pesmi in kraške vtise ob Velikonočnem vstajenju ter preprosti rekvijem za strica. Pesmi so v svoji preprostosti lepo, kakor tudi v vzdušju in rekvizitih pristno kraške ter toplo religiozne. H e 1 en a J a k li č priobčuje dve močno pisani črtici, izmed katerih je prva »Okni« značilno pisana v svojevrstnem slogu ter se lejio snovno prilega prvima pesmima o maju in majski ljubezni, druga, Dovšinovi, pa je psihološko dobro očrtana družina, kjer ne zavidajo sestre sestro, pa brat-pesnik ne spregleda stvarnosti, ko pa je spregleda, se ne vrne domov. Vinko Žitnik je sj^esnil štiri »Srbske motive«: Šumadija, Šumadinka, Srbska mati in Srbski dom v svoji značilni trdi in ekonomični besedi, v ostri nazornosti in trdni jx>vezanosti vrstične stavbe, z deloma racionalistično govorniško poanto. Tudi snovno so zanimive, kajti v naši književnosti ni veliko pesmi, ki bi bile inspirirane ob srbskih motivih (Aškerc, Gradnik). -V Žitnikovi realistični pesmi žive Srbi v svoji junaški legendi ter življenjski skromnosti, v Šumadinki pa, ki je med njimi najlepša, se do.jme bralca polna barvitost in jrolno-krvnost opisa. Stane Miku ž se sjx>minja z lepim obrisom pomena slikarja Riharda Jakopiča ob njegovi sedemdesetletnici. Jože K a s t e 1 i c prispeva kratko aprilsko — letos tudi majsko — impresijo Spomin. Tone Čokan je prevedel značilno pesem v prozi Molitev k Sveti Devici v teh težkih dneh francoskega pesnika G o n z a g u e de R e y n o 1 d, ki je tudi znak realistične religioznosti kakor je Bršljanskega ciklus. Žigonove drame Nikoli več vojske četrta ]X>doba »Miserere Domine«, kjer opisuje pogreb ubitih otrok, kaže v vsej nazornosti, kako se iz vojska rodi tudi socialna revolucija. Ta podoba je sicer teže uprizorljiva, toda bralca pritegne z napetostjo opisa, dramatično slopnjevalnosljo ter je gotovo višek tega človeškega protesta proti vojni, ki ga piše Zigon s svojo dramo, sicer ponekod malo naturalistično, toda z veliko etično silo. Dr. Grafenauer nadaljuje svoje študije o slovenski narodni pesmi, in sicer v tej številki nadaljuje snov o Mavrih (o mlajši enačici Lepe Vide, ter še Romar sv. Jakoba Kompostel-skega). — Bogat je kritični del, kjer ocenjuje T. Debel jak pesniško zbirko Vide Tauferjeve, S. Šali pa Iga Grudna. Jože Rakovec poroča o Vebrovi knjigi o Nacionalizmu in krščanstvu; S. Mikuž pa ocene knjižne izdaje del slovenskih umetnikov, tako Goršeta. Goloba in Maleša, ki so izšle v Bibliofilski založbi. Isti jx>roča tudi o umetnostnih razstavah Francaliskega, Lavrinovo-Remčeve-Gorjupa, o bannvinskem razpisu zgodovinskih podob. V Zapiskih poroča — kot omenjeno — Debeljak o pokopu pesnika Mache ter o češki zahtevi po prevodih klasičnih pesnikov; R. Bednafik pa referira o italijanski knjižni produkciji 1. 1038. Vinjete ie za to številko narisal akademski slikar Tine Gorjup. Prilogo pa predstavljajo razstavljene stvari: A. Lavrinova: Pobiranje jabolk, N. O m e r z a : Prihod Slovencev v Alpe, Tine Gorjup: Portret dekleta ler Bara Remčeva: Tinček spi. — Tako je Dom in svet zaključil polovico letnika in ima že 301 strani. Mladika, št. 5 V rednosti prekaša vse revija Mladika, ki je točno prvega vsakega meseca že na mizi naročnika. Uvodno povest piše Janez Kalan: Trop brez zvoncev, lovsko jx>vest s Komarče in Ukanca, z bohinjskega kota, v katerem je Jalen dobil doslej najboljše svoje literarne inspiracije. Ko bo povest končana, bo treba obširneje spregovoriti o tem pedantu Cvetkove Cilke. Joža Vovk prinaša ciklus Delavskih pesmi (Otrok, Dekle, Fant, Mati, Oče), ki je snovno gotovo zanimiv in sodoben, toda mestoma se preveč oglasi še proza iz stihov in avtorjeva misel za delavčevimi besedami, čampova pesem Zvestoba je nekako pesniško opravičilo »tistim, ki pogrešajo v njegovih pesmih veselja in vedrine«, odgovarjajoč, da bo ostal zvest svojemu srcu. Izredno močna in vse f>ozornosti vredna pa je novela M are Husove, tako po izraznosti in slogu, kakor tudi po snovi. Trst in okolišni Kras stopa v tej novelici nazorno pred nas, celo Trst s svojimi zabavišči, toda važen je jisihološki problem krivde in kosanja. In prav v tem je novela močna in napeta, v končni odrešitvi krivde s spovedjo in romanjem na Sveto goro pa je naravnost zgled, kako se širi psihološki problem v katoliškem duhovnem svetu. Moti samo mestoma malo preveč idealiziranja (darežljivost v Ameriki), dasi je kot celota novela uspela. Mara Puntarjeva prevaja Raymonda Albecka povest »Bila sem žena«. Vinko Boličič pa prinaša dve pesmi o Past i r i c i M i j i, ki dihata lepo belokrajinsko l jubezensko in pokrajinsko vzdušje. Bogat je del Pisano pol je, kjer se Mladika spominja dvajsetletnice Cankarjeve smrti — sicer nekoliko post festuml — dr. Fr. Trdan pa 60 letnice kanonika Omana iz Amerike, Fr. Erjavec pa je začel prinašati Slike z Danske, ki bodo bralcem odkrivale malo poznan svet od zgodovinske in sodobne strani. Marija Tratnikova prevaja P. de Kruifa biografsko poučno povest o Kocini in njegovem boju s smrtjo. K. Dobida piše navdušeno o Grebenčevi knjigi: Moderno pohištvo po narodnih motivih pod geslom: Oživimo slovensko ljudsko umetnost. Osem-desetletnik Ivan šašelj priobčuje Slovenske pregovore in reke. V književnem pregledu so ocenjene nove knjige (Dicken Mal, Zoreč). Za konec so znane rubrike, ki se nanašajo na dom in družino, kuhanje, zabavo in šalo in ki dajejo Mladiki še bolj značaj družinskega lista, dočim v prvem delu postaja vedno bolj revialna. G. Mrzel in njegovo gledališko poročanje Na moj članek »Nekaj opazk h gledališkemu poročilu »Otthella« v Jutru št. 112 (Slovenec, 21. maja 1939) je priobčil prizadeti g. L. Mrzel v »Jutru« z dne 25. t, m. pod naslovom »Othello in njegov Jago« preccj nespretno sestavljen pamtletek, z zelo kratko, skoraj bi rekel astmatično razčlenjevalno in dokazo-valno sapo, polno osebnih namigavanj, jeguljastih izmikanj in meglenih, čisto svojevoljnih navajanj in ne-lepih zavijanj, da me res nič ne mika, na vse te bledojezne izzive v podrobnostih odgovarjati. Vedeti je namreč dobro, da je tudi za polemiko potrebna neka mera določenih sposobnosti, ki pa v obravnavanem primeru — na žalost — niso podane. Zato se bom omejil samo na tri ugotovitve, ki se mi zdijo v tej zvezi potrebne in važne^ 1. Sodbo o mojem »topem, enoličnem, nerazumnem govoru v Jagu mojega »cinizma« in »človečnosti« v mojih vlogah prepuščam z mirno vestjo oceni ostrejše kritike, kakor je Mrzelova in tudi oceni tistega občinstva, ki ima vsaj toliko kriterija in toliko gledališke izobrazbe kakor »Jutrov« gledališki poročevalec. 2. Na zavihano vprašanje: »Mar so Shakespeare, njegov in Župančičev jezik, ki jih branim pred pato-som in potvorbo, ponižani in razžaljeni« pripominjam samo to, da si upam brez posebne domišljavosti trditi, a) da bi bil Shakespeare zaradi Mrzelovih kritik vsaj toliko »ponižan in razžaljen«, kakor od moje »svojevrstne stilizirane govorice«, b) da bocn glede »potvorbe« (!) Župančičevega jezika rajši počakal na opomin z merodainejše in občutljivejše strani (to je od g. prevajalca Župančiča samega) in — to naj mi g Mrzel verjame — da bi ena sama taka opomba zalegla več kakor vse njegove še tako ugrizljive tozadevne ugotovitve. 3. Glede na doslednost, ki jo je »Slovenec« izpričal z objavo Debcvčevega polemičnega članka« in njegovih nedavnih »modrih besed o tem, da mora človek, ki javno dela, prenesti tudi javno kritiko« pripominjam: a) da je tudi Mrzelovo poročanje »javno delo« in da mora torej tudi on prenesti »javno kritiko«: b) da pravo kritiko (tudi negativno!) radi prenašamo in si jo naravnost želimo, da pa taka kritika res nima nič skupnega s krivičnim ugotavljanjem in cenenim, prozornim zabavljanjem. »The rest is silence«. Ciril Debevec. • V seriji »Srpski nar«d u XIX. veku« je izšla knjiga dr. Vase čubriloviča »Prvi srpski ustanak i bosanski Srbi«. V zbirki »Kariatide« (Kohn) je izšel dr. Dušana Nedeljkoviča prevod Hegelove »Dialektike* na 945 straneh (180 din). V Chicagu je r južnem delu ▼ nekem skladišču žita izbruhnil velikanski požar. Slika kale pogled ob gašenju požara Kaj se zgodi s starimi filmi Velike so množice dnevnih obiskovalcev kina, ki večer za večerom občudujejo junake in lojiotice na platnu, do skrajnosti so napeti ob razburljivih prizorih, ki se jim s tekočega traka odvijajo v sliki. Toda vsake zemeljske slave je enkrat konec in tudi za film pride čas, ko ni več raben za gledalce in ga je treba zavreči. Takrat ni več poln slik, ki pritegnejo nase pozornost gledalca, ampak je le še kup celuloze, ki ji samo še iznajdljivost človeka more najti dokončno izrabo. Film, ki je 35 mm širok in 0.15 mm^ debel celuloidni trak, je prav za prav zelo nežna in mehka stvar, ki ne prenese dolgo večkrat dokaj brezbrižnega ravnanja. Ako se le nekoliko preveč napne in nategne, se lahko že pretrga. Zobje projekcijskega aparata pri vsaki predstavi gra-nijo v luknjice ob strani tega celuloidnega traka in jih razširjajo, fiolagoma pa tudi trgajo in slednjič tako poškodujejo, da filin ne teče več gladko. Po vsaki predstavi ga je treba previti, da začetek spet pride na vrh kolesa, na katerem je film zvit. Kako trdo zrnce v okencu projektiejskega aparata lahko med predvajanjem po filmu začrta dolgo ostro črto, ki gledalcu kaj neprijetno niha po platnu in kazi sliko. Vsaka filmska kopija pa stane okrog 10.000 din in izposojevalnice gledajo, da se ta kapital izrabi do konca. Ob vsem tem pač ni čudno, če je vsak film prej ali slej tako izrabljen, da ga ni mogoče več predvajati. Sicer je znan že postopek — pravijo mu »recono«. — po katerem je mogoče rabnost filma nekoliko podaljšati, toda vse to ne more preprečiti neizbežnega konca. Izrabljene filme izposojevalnice prodajajo. — Vsak si ga more kupiti, kdor da za 1 kg film- skega traku kakih 15 din. Pri večjem nakupu pa se dobi tudi po ugodnejši ceni. 1 kg filmskega traku pa je dolg približno 150 m, navadno pa je en film dolg okrog 2500 m, tehta torej 16 in pol kg. Torej je izrabljen film vreden okrog 250 dinarjev in mu niti najlepša vsebina ne dvigne te cene. Najboljši kupci za izrabljene filme so tovarne za celoluidno blago. Najprej filmskemu traku vzamejo tisto plast, ki je bila na njem največ vredna in mu je dala njegovo slavo, to je slikano plast. Vsi lepi obrazi, vsi pretresljivi prizori, vse lepe pokrajine — vse to zgine s filma in je le še bled, skoraj prozoren trak celuloze. Film je prenehal biti film. Kljub temu pa za praktično človeštvo še ni brez vsake vrednosti. Tudi ta prazni celuloidni trak v tovarnah še prekuhavajo in mešajo z raznimi dodatki, da dobe iz njega mazila za čevlje, razne lake, mešanice za barve itd. V slikani plasti pa je tudi — kar je znano vsakemu fotografu — nekoliko srebra, vendar je to tako malo, da za praktično izrabo zaradi prevelikih stroškov ne pride v poštev. Največkrat pa tako vsega okrasja izropani film pride nazaj v tovarno filmov, ki ga znova prekuha in zmelje v celu-loidno kašo, iz katere med posebnimi valjarji spet raztegne nov film, ki more sprejeti novo »slikano plast« in znova more priti v aparat za snemanje filmov — ali pa v kaki drugi tovarni! izdelujejo iz njega gumbe, razno okrasje, glavnike, škatlice in razne majhne celoluidne posode. Ko se kak gizdalin češe s celoluidnem glavnikom, komaj ve, da je nekdaj na njem bila naslikana Greta Garbo, ki je v kinu tako zagonetno pogledovala s platna. ŠPORT Binkoštni nogometni turnir Sodelujejo: Rapid (Graz), I. SSK Maribor, SK Ljubljana in reprezentanca Ljubljane Vodstvo naše Ljubljane se je pobrigalo za to, da omogoči za binkoštne praznike tak nogometni turnir, kakršnega že dolgo Ljubljana ni imela. Med drugimi bosta sodelovala dva mestna prvaka odnosno pokrajinski prvak, nadalje naš ligaš ter reprezentanca Ljubljane, ki jo bodo sestavljali igralci ljubljanskih prvorazrednih klubov. Program se bo tako-le razvijal: v nedeljo ob 15.30 Maribor—reprezentanca, ob 17.15 Ljubljana— Rapid. Naslednji dan bosta kot prvi par nastopila premaganca ob 15.30, ob 17.15 pa zmagovalca. Vodstvo Ljubljane se ni zbalo gmotnega rizika, ki je precej visok kajti pomisliti se mora, da bosta na turnirju dva udeleženca izven Ljubljane, eden celo iz inozemstva. Tekme bodo odigrane ob vsakem vremenu. Vzlic obsežnemu programu vstopnina ne bo povišana. Tretja etapa kolesarske dirke po Srbiji Včeraj je bila prevožena tretja etapa, najtežja in nadaljša, saj je merila 202 km .Ob pol devetih so dirkači štartali v Raški ter najprej vozili do Kosovske Mitrovice, kjer je bil cilj prve pol-etape. V vodstvo so že skraja prešli Prosenik, Grgac, Pokupec in Pavlič. Tako naglo so vozili, da so se žo po nekaj kilometrih odtrgali od ostalih dirkačev, ki jih je zdaj še 32. Na cilj prve poletape v Kosovski Mitrovici je prvi privozil (6000 gledalcev se je nabralo!) Prosenik, za njim Grgac, nato pa Pokupec in Pavlič. Na čelu druge skupine je čez čas privozil Romun Tudose. Ob treh popoldne so v Kosovski Mitrovici dirkači štarlali za drugo poletapo, ki je vodila do Skoplja. Tudi na drugem delu proge jo v splošnem najboljše vozil Avgust Prosenik. Prvi je privozil v Skoplje sicer Romun Tudose, toda Prosenik je imel že do Kosovske Mitrovice toliko prednosti, da ga Romun v času ni mogel posekati. Na tretji etapi so dirkači dosegli naslednje čase: 1. Avgust Prosenik (Zagreb) 7,04,2 2. Stjepan Grgac (Zagreb) 7,04,17 3. Konstantin Tudose (Romunija) 7,12,2 4. Karel Lavrih (Belgrad) 7,12,2. Danes je bil prost dan. Jutri je na vrsti čeirta etapa, ki drži iz Skoplja v Vranje in do Niša (201 km). Značilno je, da so imeli dirkači doslej izredno mnogo defektov zaradi slabih cest. Danes: Mitič-Canepelle, Punčec-De Štefani Danes, v petek, 26. t. m., bo v Milanu pričela tekma za Davisov pokal med Jugoslavijo in Ital;jo. Zdaj je prišla na vrsto že tretja runda. Po dveh lepih zmagah (nad Irsko 5 : 0 v Zagrebu, nad Madžarsko 4 : 1 v Budimpešti) gredo naši mušketirji bojevat še težjo bitko na vroča italijanska tla. Včeraj je bilo žrebanje parov, ki je dalo naslednji razpored igram: danes nastopita v prvi igri Mitič in Italijan Canepelle, v drugi pa Punčec in prvi italijanski igralec De Štefani. V soboto igrata Punčec in Mitič proti italijanskemu paru Taroni-Kucelj, v nedeljo pa Mitič proti De Stefaniju in Punčec proti Canepalleju. Anglija : Romunija 2:0 Z velikim hrumom so se temparamentni Romuni pripravljali, da bi jo zagodli ponosnim sinovom Albi-ona, ki jih je bila Jugoslavija premagala v Belgradu. Skušali so — po svojem časopisju in po izjavah vodilnih športnih mož — zmanjšati pomen jugoslovanske zmage nad Anglijo. To ni bilo niti najmanj lepo ali športno. Menili so, da se bo pravo znanja nogometa pokazalo šele v Bukarešti. Pa so temeljito pogoreli. Prav žalostno. Angleži so bili absolutni gospodarji na terenu od začetka do kraja. In če se ne bi bili Romuni branili tako obupno, bi bili Angleži zmagali z velikim rezultatom. Poraza ne opravičuje dejstvo, da so Romuni v drugem polčasu igrali samo z desetimi možmi, ne, kajti že igra v prvem polčasu je pokazala, koliko zaostaja romunski nogomet za našim in kako sijajen je lahko angleški nogomet, če moštvo ne najde 6rcdstev, s katerimi bi učinkovito zavrnilo angleški matematični sistem. Prvi gol za Anglijo je zabil Goulden, drugega pa odlična zveza Walsh. Sodil je iz-bomo Belgijec Langenus, ki bo po dogovoru sodil tudi tekmo med nami in Italijani. Ta tekma bo dne 4. junija v Belgradu. Italijani pripravljajo zanjo poseben podžigaški vlak. Zdaj, ko smo premagali Anglijo, 60 nenadoma dobili precejšnje spoštovanje pred nami ter se za tekmo z nami skrbno pripravljajo. Nemčija : Češkomoravski protektorat 2:2 Nemčija je z reprezentanco Češkomoravskega protektorata odigrala že četrto in zadnjo tekmo, ki jo reprezentanca protektorata mora odigrati. Čehi so se tokrat držali prav dobro in remizirali 2 : 2. Imeli so precej smole pri streljanju.l Motorne dirke za »Veliko nagrado mesta Belgrada« V nedeljo so bile v Belgradu motorne dirke za »Veliko nagrado mesta Belgrada« v priredbi belgrajskega Touringkluba. Dirk so ee udeležili najboljši dirkači iz Zagreba, Belgrada, Varaždina ter ekipa ljubljanske Ilirije na čelu z znanim prvakom Jankom šiško ter z Vidmarjem in Lapajnetom. Dirka je bila na Košutnjaku pri Belgradu. Proga je krožna z neobičajnim zaključkom navzdol, dolga 6400 m, delno asfaltirana s skupno 129 zelo ostrimi zavoji. Dirkači so jo morali prevoziti trikrat Najboljši čas dneva je dosegel Uroič iz Zagreba s svojim DKW kompresorjem pred Jankom Šiško, ki mu je bil ves čas vožnje kljub težkemu stroju vedno za petami in prišel drugi na cilj. Ekipa MK Ilirije si je skupno priborila eno prvo, eno drugo in dve tretji mesti. Odlične cerkvene obsehnosti na kongresu. Pripravljalni odbor je dobil obvestilo iz Monte-videa v Uruguayu (Južna Amerika), da se bo ljubljanskega kongresa osebno udeležil tudi tamkajšnji nadškof dr. J. F. Aragone. Z njim vred bo prišlo na kongres tudi precejšnjo število vernikov. To kratko sporočilo je zopet nov očiten dokaz, kako veliko zanimanje za julijski kongres Kristusa Kralja vlada po svetu. Ne bodimo torej mi sami malodušni in ne vdajajmo se brezdelju! Slovenci bomo v julijskih dneh zopet imeli priliko, da nas veliki svet drugih narodov spozna pobližje, da bomo pokazali, kaj in koliko zmore naš majhni, a disciplinirani narod. Na delo torej! Svete reči smo ee lotili 1_ Darujte za kongres Kristusa Kralja! Cerkveno leto t slovenskih pesmih in šegah. Za sredo, 26. julija se pripravlja namesto kon-vencionalnih »akademij« prireditev svoje vrste. Po zamisli in v sestavi Nika K u r e t a se bo namreč izvajalo v revialnem slogu »Cerkveno leto v slovenskih pesmih in šegah«. Prireditev bo imeli tri dele: Advent in božič, Post in velika noč, Od pomladi do jeseni. Najznačilnejši slovenski narodni običaji za razne praznike se bodo vrstili v umetniški stilizirani obliki z vsemi pesmimi in drugimi vložki. Koreografsko vodstvo ima prof, Marijan Dobovšek. Prireditev je namenjena predvsem tujim gostom in bo zato v narodno propagandnem oziru ena izmed najodlič-nejših prireditev letošnjega leta. Zamišljena je na prostem, in sicer na dvorišču Auerspegovega dvorca. Slovenski delavski labor Tabor, ki ga za 4. junij letos pripravlja delavska stanovska ZZD, nosi z delavsko-organizacijske-ga in narodno slovenskega stališča na sebi pečat popolnega preloma z dosedanjo smerjo drugih delavskih smeri. ZZD je sploh nastala kot nujen odpor proti tem smerem. Te so narodne delavske mase zavajale v marksizem, razdirale in slabile njegove vrste, krščanstvo pri temeljih izpodjedale in bile nosilke boljševiških teženj. Ista osnovna načela, ki sa rodila nebrzdani kapitalizem, so tudi v delavskih masah počasi ustvarjale nebrzdani boljševizem. Danes je zato eno gotovo: Če bi šlo po tej poti naprej, bi šlo vsem našem življenju z dragocenimi pridobitvami stoletij obenem tudi rapidno navzdol. Versko, kulturno in narodno bi utrpeli nenadomestljivo zgubo. Vsi so vedeli, da je temu tako, toda nastopitj proti pretkanemu in drznemu zastrupljevanju, ki se je v zlorabi skrival za nedotakljiva gesla ljudskih prvin in svoboščin, si mnogi niso drznili, vse je le čakalo, da se zadeva, ki ie naravnost kričala po rešitvi, reši sama od sebe po nekakem čudežnem slučaju. Prijatelji in mladi drzni pionirji ZZD pa eo upali boljševizaciji našega življenja zastaviti pot. Sneli so nasprotniku krinko z obraza in pokazali so, da ie marksizem vlačuga, ki stan zavaja in narod ubija Napovedovali so mu dosleden, brezkompromisen boj, trd sicer in dolgotrajen, toda vendar za ZZD na celi črti uspešen. V preteklih dneh je centralna pisarna ZZD v svoji kartoteki prekoračila številko 7000, Ta številka še raste in bo rastla. 2e sedanja številka je zadostna, da si upa mlada organizacija po treh letih dela v slovenski stolici v beli Ljubljani prirediti svoj slovenski delavski tabor. Ta tabor je potreben. Z nezlomljivo voljo kaže osvajiti celoten stan, brezkompromisno borbo z marksizmom ljevati in krščanske principe življenja pri nas uveljaviti v stvarnem življenju, Litija Smrtna kosa. V torek smo spremili na zadnji poti rajnko Koprivnikar Marijo, ki je bila rojena na Vačah pred 69 leti v znani Klinčevi družini. Revica je dolgo bolehala. Naj ji sveti večna luči Domačim pa naše sožalje! Ribolov je zahteval najbrž smrt mladega pastirja. Pri Jugovib na Bregu ob Savi je služil 18-letni Polde Pevec, doma iz Tišja, občina Šmar-tin pri Liliji. V ponedeljek 22. maja je vzel ob pol 5 zjutraj mrežo ter šel lovit ribe v bližnjo naraslo Savo, ki je od Jugovine oddaljena komaj za streljaj. Vrniti bi se moral do pol 6, da nakrmi živino. Ker ga ni bi'o od nikoder, stopi eden domačih k Savi, kjer pa fanta ne najde, pač pa samo ribarsko mrežo. Vse kaže, da se je fant ponesrečil in našel žalostno smrt v umazanih valovih Save. Do danes — 25. maja — še niso našli njegovega trupla. Litijsko električno omrežje bodo v soboto dne 27. maja priključili na velenjski tok. Dobivali ga bodo zaenkrat' le oni, ki so že imeli razsvetljavo iz Kunsllerjeve elektrarne. Druge vasi v okolici pridejo kmalu na vrsto. Šolska vest. Minister prosvete je odredil, da pregleda litijski šolski upravitelj Rostohar Karel delo na ljudskih šolah šolskega okraja Litija I. Dve žrtvi Savinje Ko je hotel reševati utopljenca, je še sam utonil Celje, 25. maja. Danes okrog pol 3 je Petrovče pri Celju vznemirila vest o samomoru 85 letnega železniškega upokojenca Edmunda Oblaka iz Petrovč. Oblak je živel s svojo ženo v prijazni hišici ob skromni pokojnini vendar srečno in zadovoljno. Zaradi starosti pa je duševno in telesno oslabel. Postal je živčno precej razrvan. Zadnji čas je moral ostati v postelji. Danes popoldne pa je izrabil priliko, ko je bil nekaj časa 6am in je vstal, se oblekel ter se splazil iz hiše. V duševni zmedenosti se je pognal iz petrovškega mostu v naraslo valovje Savinje. Klobuk in suknjič je odložil na mostu. Ob Savinji se je v tem času sprehajal njegov tovariš, 60 letni Melhior Fabjan, prav tako železniški upokojenec. Ko je videl dejanje svojega tovariša, se je oblečen pognal v Savnijo in ga skušal rešili. Ker pa je Savinja precej narasla zaradi dolgotrajnega deževja, je 6tarček omagal in utonil. Truplo Edvarda Oblaka so v Petrovčah potegnili iz vode. Fabjanovo truplo pa je Savinja odnesla naprej in ga do sedaj še niso našli. * c Na binkoštni ponedeljek vsi na goro Oljko, kjer bo v lepo prenovljeni cerkvi ob 10 dopoldne slovesna služba božja. Prva sv. maša bo že ob 6 zjutraj, Prijatelji božje narave in ljubitelji prijazne romarske cerkvice, iskreno vableni. c Strokovna nadaljevalna šola v Celju je zaključila šolsko leto 1938-39 v nedeljo, 21. maja. Uprava združenja kovinarjev in kolarjev je ob tej priliki nagradila 5 vajencev svoje stroke, vsakega z zneskom po 100 din. Zastopnik uprave g. Perdan Rudolf je zbranim kovinarjem tolmačil pomen in namen nagrad. Upravitelj šole g. Zdolšek Bogomir se je zahvalil v imenu odlikovancev in učiteljskega zbora zastopniku uprave za podeljene nagrade ,ki so velikega vzgojnega pomena. Izrazil je željo, da bi bilo mogoče v bodoče nagraditi in odlikovati prav vse vajence, ki so odlični v vedenju in uspehih. c Godbeno društvo Železničarjev priredi na binkoštni ponedeljek v primeru lepega vremena celodnevni izlet na goro Oljko. Odhod iz Celja ob 7.40 zjutraj do Polzele. Povratek iz Šmartnega ob Paki. Vabljeni vsi člani in prijatelji godbe. c Legija koroških in Maistrovih borcev, krajevne organizacije v Celju vabita vse svoje članstvo k žalni sv. maši za padle tovariše, ki bo na binkoštno nedeljo ob pol 9 zjutraj v opatijski cerkvi. Po sv. maši odhod z vojaško godbo na čelu k polkovni proslavi 39. p. p. Pred spomenikom padlih bo spminska svečanost, kjer bodo pevci zapeli »Oj Doberdob«. Častna četa pa odda častno salvo. Borci, kladivarji severne meie, 28. maja proslavlja celjski polk 20-letnico osvobodilnih bojev zavzetje Črne. K tej proslavi vabi celjski polk tudi vse borce. Ob isti priliki bodo zastopniki krajevne organizacije Legije koroških _borcev v Guštanju izročili Malgaievo zastavo, ki jo je nosil po Koroškem junak Malgaj, celjskemu polku. Zastavo je dosedaj hranila 20 let LKB v Guštanju, sedaj pa preide v muzej celjskega polka. c Tombola katoliškega prosvetnega društva na Polzeli bo nepreklicno na binkošti, 28. maja ob 3 popoldne pri društvenem domu. Dobitki so razstavljeni v Društvenem domu. Pripravljenih je nad 800 krasnih dobitkov. c f Detičck Ana. V Cankarjevi 2 je umrla 69 letna vdova po notarju Ana Detiček. Pogreb drage SANDALETE 12 USNJA.V RDEČI, BELL IN MODRI BARVI- pokojnice bo danes ob 4 popoldne na okoliško pokopališče. Naj v miru počival c O umoru v Migojnicah. Pred kratkim smo poročali o aretaciji posetnika Dreva iz Megojnic pri Grižah. Drev je osumljen, da je 1937 umoril v kleti 69 letnega Golavška. Na okrožnem sodišču v Celju je bilo zaslišanih več prič, ki močno obremenjujejo Dreva. c Nad 600.000 din škode je napravila zadnja povodenj v vaseh občin Slivnici in Št. Jurju pri Celju-Voglajna je uničila v teh občinah skoraj vse njive s posevki in tudi travnik. Najbolj so prizadeti kraji Store, Sv. Jurij, Grobelno in Sv. Vid ter Slivnica. Ljudje so skoraj popolnoma obupani. c Nesreča v tekstilni tovarni v Št. Pavlu. V tekstilni tovarni je zgrabil stroj za levo roko 39-letnega delavca Pušnika Ferdinanda iz St. Lovrenca pri Št. Pavlu in mu jo zelo poškodoval ,tako da je prišel v celjsko bolnišnico. Umor in samomor v Vitanju Celje, 26. maja. Včeraj smo obširno poročali o grozni in pretresljivi tragediji v Tapanju pri Oplotnici, kjer je padel pod kroglo orožnik Jovo Jokovič, katerega je ustrelil bivši orožnik Milan Bajagič, K temu primeru pa se je pridružila snoči nova grozna tragedija. Pred leti se je poročil lesni trgovec Joško Meško v Vitanju z 19 letno Marijo Pirhovo. V zakonu sta dobila Sinčka. V družini je zavladalo nesoglasje, manjkalo je prave resnične krščanske ljubezni in prišlo je do ločitve. Marija, ki je bila dobra gospodinja, je pričela z gostilno in trgovino, njen mož pa se je po ločitvi preselil v Oplotnico, kjer je odprl novo lesno trgovino. Sinček je ostal pri materi. Leto in pol je minilo že od tega, a Joško še ni pozabil svoje žene. Joško je prišel včeraj popoldne v Vitanje, Popoldne je opravil svoje poslovne opravke, zvečer pa pa je hotel prenočiti v gostilni Kuzma. Vstopil je v gostilno- da bo tu prenočil, obenem pa je naročil četrt litra vina. V gostilni na verandi je zapazil svojo ženo z nekim tujccm. To ga ie zabolelo in ujezilo. Stopil je k ženi in ji rekel, da naj gre raje domov k otroku. Marija je na vse to molčala. Ponovno ji je rekel, da naj gre domov. V tem momentu je že zagrabil v žep, potegni! samokres. Marija je skočila za stol, na katerem je sedel 35-letni letoviščar Pero Djordievič, šef okrožnega urada iz Leskovca v var-darski banovini. Pero ie hotel zaščititi Marijo, zato je vstal, dvignil roke ter razširil svoj plašč. Joško je sprožil samokres. Krogla jc zadela Pera v roko, da je padel na tla. Vnela se je borba, v kateri je Joško pognal kroglo Peru v sence, tretja krogla pa je švignila v podbradek Marijine matere. V hiši je nastala panika. Žena je zbežala v prvo nadstropje in dobila hud živčni napad, da so morali takoj poklicati zdravnika. Joško je po tem groznem dejanju stopil v kuhinjo ter si pognal kroglo v glavo. Pero Djordievič je bil 14 dni na letovanju v Vitanju ter je stanoval pri Mariji, ki ima sobe za tujce. Slovenci v Ameriki Zveza chicaških društev Slovenske narodne podporne jednote je obhajala v nedeljo, 16. aprila, 35 lctnico svoje podporne matice. Spored proslave, ki se je vršila v društveni dvorani, je »tvoril v angleščini gospod Donald Lotrič, predsednik chica-ške društvene federacije SNPJ, ki je opisal zgodovino Jednote. Vokalni del so izvajali: pevski zbor »Sava«, moški zbor »Prešeren«, tenorist Tom Cukalc, ki ga ie na klavirju spremljal njegov učitelj Geraldo Groissant, je zapel »Gor »čez izaro,« nadalje Donizcttijevo »Una furtiva lagrina« poleg drugih. Sestri gospodična Plut sla zaigrali na harmoniko, gdč. Gračnarjeva pa je izvaiala umetni ples. Sledil je govor gospoda Vidra o pomenu zavarovanja delavcev. V drugem delu sporeda je g. Tom Cukale dcklamiral Aškerčevo pesem »Slovenskim delavcem v Ameriki«. Proslavo je zaključila igra »Dete je živo« urednika Prosvete g. Ivana Moleka. Veliki premogovnik v Nokomis 111. je ustavil obrat, pri čemer jc izgubila delo 400 rudarjev. Prizadetih je predvsem mnogo Slovencev. Velik pevski festival v Millwaukee. 30. aprila se je pod protektoratom millwauškega pevskega zbora »Naprej« vršil velik koncert, na katerem jc sodelovalo osem pevskih zborav iz Chicaga, South Chicaga, La Sallc, Wauhegana in seveda predvsem iz Millwaukcea. Družba sv. Družine slavi letos 25 letnico svojega obstoja. V njeno okrilje spada 18 društev, ki štejejo skupno preko 1000 članav. Uradno glasilo Družbe je » Amerlkariskl Slovenec«. Slovenski zobni zdravnik dr. Frank Paulič je bil pretekli mesec imenovan za člana štaba raziskovalne ustanove na Chicago Colledge of Dental Surgery Katol. Loyola univerze. Vsckako.r časlno priznanje za slovenskega znanstvenika v Ameriki. Pri zadnjih občinskih volitvah na Willnrdu, v državi Wwconsin, USA, je bil za župana ponovno izvoljen Slovencc g. Artur Klarič. Prav tako je sedem drugih Slovencev zavzelo važna mesta v raznih o.bčinskih odborih. Slovesnost v Lemontu — ameriških Brezjah (TORD). Kakor smo že poročali, so sc odločili slovenski frančiškani v Lemontu, da tam zgradijo nov Marijin dom in semenišče. Ta velik načrt, ki ni važen 6ama za ameriške Slovence, temveč je potreben vse pozornosti najvplivnejših tu doma v starem kraju, se bliža svojemu uresničenju. 30. maja bo slovesno blagoslovljen vogelni kamen tega novega svetišča verskega in narodnega življenja med ameriškimi Slovenci. Ta dan bo tudi prvo veliko romanje na kraj novega doma, ki ga bo verni slovenski narod v svoii zvestobi hvaležnosti in upanju, postavil svoji kraljici, Ne pozabi, da bo kongres Kristusa Kralja že konec julija. — Le žrtve bodo kongresu pomogle do uspeha! Aleksij Pclipenko: 33 Ukrajina joka ... i ' >Prosim vas, ljubi otroci, ostanite mirni in pustite mi govoriti. V svoji celici sem se odločil, da bo ta moja poslednja pridiga tudi moja oporoka. Potem sem sklenil roke in prosil Boga: Učenik, daj mi prave besede! In, zdelo se mi je, kakor da slišim Učenikov glas: Bodi pomirjen, tvoja vera bo sama našla pravo besedo, ko boš videl pred seboj zbrane svoje vernike! Tako je, preljubi moji! Sedaj vem, o čem vam bom govoril: Spoštuj očeta in mater in boš dolgo in srečno živeli To je peta1 zapoved, ki jo je zapisal Gospod Bog na ploščah zapovedi, toda za mir v družini, za mir v državi je ta zapoved prva in najvažnejša. Cas mi je odmerjen, zato vam ne bom govoril o ljubezni in pokorščini otrok do staršev, temveč bom povzel le en del te zapovedi. Govoril vam bom o višjih dolžnostih, ki jih vsebuje ta zapoved, o dolžnostih do lastnega naroda, o spoštovanju in ljubezni do svoje domovine, o dolžnostih, da moramo biti hvaležni naši ljubi mamiki, Ukrajini.« Tu je osiveli župnik široko razpel roke: ^ iOli, kako te ljubim, mamika Ukrajina! Ko sem z očmi objemal zopet naše domače trate, poljane in žitna polja, so moje oči, ki so v zadnjih tednih gledale le temne kleti, gole sodne dvorane in s krvjo omadeževana jetniška dvorišča, kjer mučijo ljudi — in ko sem slišal zopet šumeti gozdove in gledal potem skozi zamreženo okence avtomobila v jutranji zarji bleščeče zlate cerkvene stolpe, sem dejal: O Bog, bodi zahvaljen, da sem rojen Ukrajinec! Da, prava mamika nam je ta dežela. S sladkim mlekom in izdatnim kruhom nas je redila, dala nam je zraka, da smo dihali, pesmi smo prepevali in se pogovarjali. Ali morda zato ne bomo hvaležni? » pri pravoslavnih je to peta božja zapoved Zato nam Bog govori v peti zapovedi: Sveta dolžnost je ljubiti in spoštovati domače običaje, ljudstvo, narod, vse, kar nas loči od drugih narodov. Naša domovina je Ukrajina. Ljubimo jo čez vse. Zanjo bomo dali tudi življenje, če bo treba. Kako pa naj sicer pripravimo svojim otrokom in vnukom boljše življenje? Odprite oči in se ozrite okoli sebe! Ali ne vidite, kako v železje kujejo našo mamiko ti brezbožniki in pogani; Judje, Mongoli, Letonci in Kitajci in kako uničujejo narodno premoženje in tlačijo naše sinove? Kdaj bomo končno doumeli, da smo ljudstvo, narod, ukrajinski narod?« • Množica je brez diha poslušala, kmetom so se iskrile oči, očko so dobro razumeli. Tudi rdeči vojaki pri vratih in zunaj na trgu so radi poslušali in večkrat pritrjujoč pokimali. Čekisti pa so bili jezni. Rinili so se naprej proti prižnici, toda niso mogli nikamor. Eden izmed njih je zakričal: »Kon-čaj!« Ko pa je videl okoli sebe jezne obraze kmetov in videl, kako so stiskali pesti, je umolknil. , j. Župnik Nikander je nadaljeval: »Kdor ljubi očeta in mater in brani z vsemi močmi svojo domovino, živi mirno, tiho in sveto. Pokorni otroci se zbiiajo okoli staršev in so dobra družina. Iz družine rastejo lepe vasi in iz vasi raste država. Taka država procvita in razvije svoje sile na vse strani in Bog blagoslavlja njene državljane in obljublja dolgo življenje. To je izrazilo naše ljudstvo v preprosti, lepi pesmi: Kjer so nekoč ljudje v edinosti živeli, Kjer kraljujeta mir in tišina Tam žive vsi srečno, V blaženi deželi... In Bog jim pošilja blagoslov, Daje jim vsega dosti, In je z njimi večno... Kako pa je, če otroči zasramujejo Boga in svoje starše in jim odpovedujejo pokoršeiuo, če ljudje goaabijo ua domovino De žoda v zemejstvl, De mir i tišina. Ščasliviji tem ljude Blažena storona... Jih Boh blagoslovljaje, Dobrom jih nadialaje I vik z njimi žive. in jo izdajajo? Boj in prepir, zločin in izkoriščanje? Nimajo božjega blagoslova in dnevi jim bodo okrajšani. Ni treba iti daleč, da to vidimo. Ozri se okoli, mož, in glej, kako je uredil hudič svoje plesišče po širnih planjavah Rusije in Ukrajine. Pleše po taktu brezbožnih pesmi, ki sramotijo Boga in njegovo Cerkev, pleše po taktu streljanja čekislov, ki more ljudi kot muhe. Pleše ob spremljevanju godbe nedoraščenih otrok, ki so bili vzeti svojim staršem, pleše ob joku in stoku lačnih in do smrti mučenih. Ozri se okoli, mož, in glej, kako vneto priganjajo hudiču njihovi pomagači nedolžne otroke. Poglej kleti, polne nedolžnih ljudi. Poglej bolnišnice, kjer umirajo in gnijo otroci zaradi grozne bolezni, ki je plačilo njihovega greha. Umirajo..., ko bi mogli živeti, cveteli bi, če bi ubogali Boga in svoje svoje starše.« Pri teh besedah jo nastal med čekisti v cerkvi zopet nemir. Videlo se je, da je učinkovala ta pridiga na mnoge čekiste zelo mučno. Ko je zaklical župniku eden njihovih častnikov, naj takoj neha, sicer bo streljal, ga je poleg njega stoječi čekist sunil med rebra rekoč: »Molči!« Častnik se je preplašil in je hotel iz cerkve ven. Mladi kmetje so to zapazili, pa so se še trdneje zgrnili okoli njega. Tedaj je častnik prebledel in ostal miren. Nekateri vojaki so ostali mirni. Na obrazih se jim je bralo, da so na Nikandrovi strani. Nekateri so celo jokali. Okrajni komisar, ki je stal na cerkvenem trgu in je vse to videl, je poslal jezdeca k občinskemu telefonu, da je poročal v Lipovec o nevarnem položaju. Vedno bolj in bolj je ljudstvo postrani gledalo čekiste. Komisarju je poslalo očito, da bi sc na prvo besedo, na migljaj, vrgli vsi kmetje na čekiste in jih gobili. Otroiki kotiček. 62 KonH Ahafifj Nosan in Zalika —Li A le do prvega vogala, kjer mu tenka mreža spodnese noge in ga narahlo zaziblje. Tudi celo telo mu tiči v tej mreži, menda zato, da ne bi padel iz mehke gugalnice. Ze upa Krasan, da se bo malo odpočil, ko se priplazi gnusen orjaški pajek-krvoses in za-rohni: >Pajk, popi j, popij predrznežu kri pri tej priči, ker je hotel k Lepotici!« Tako za-sopiha krvoses in nastavi svoj rilec na Kra-sanov vrat. Razpis Občina Domžale, okraj kamniški, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika Šolska izobrazba: 8 razredov gimnazije z maturo ali njej enaka strokovna šola. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Občina Domžale, dne 23. maja 1939. IZJAVA. Podpisana Marija Vidalijeva iz Domžal, obžalujem, kar sem dne 24. t. m. izjavila napram g. Kosu Avgustu, mesarskemu mojstru v Sred. Gameljnah, v zvezi s smrtjo njegovega pokojnega vajenca Ogrinca Janeza, in se mu zahvaljujem, da je gosp. Kos odstopil od kazenskega pregona. Marija Vidalijeva. Sodba. Rv 161-38 V imenu Njegovega Veličanstva Kraljal Stol sedmorice, oddelek B, v Zagrebu, kakor revizijsko sodišče je v nejavni seji pod predsedstvom predsednika kasacijskega sodišča dr. Konde in ob navzočnosti kasacijskih sodnikov Lajovica, dr. Gabra, dr. Pichlerja in dr. Petelina kakor sodnikov v pravni stvari tožeče stranke Jernejčiča Josipa, trgovca na Vrhniki, zoper toženo stranko: Šušteršiča Franca, trgovca s kolesi na Vrhniki, zaradi nelojalne konkurence in plačila 50.000 din vsled revizije tožeče stranke zoper sodbo apela-cijskega kakor prizivnega sodišča v Ljubljani z dne 20. 12. 1938, opr. št. I P1 316-38, s katero je bila na priziv tožeče stranke potrjena sodba okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 23. 9. 1938 II Po 25-38, razsodil: Reviziji se deloma ugodi in se pobijana sodba tako spremeni, da se izreče: Tožena stranka je dolžna v bodoče opustiti vsako inseriranje v časopisih, iz katerega bi izhajalo, da ima zastopstvo koles znamke Adler in ■Wanderer. V Zagrebu, dne 29. marca 1939, Težkega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k sebi našega predragega soproga, očeta, deda in pradeda, gospoda Martina Sattlerja upokojenca drž. žel. previdenega s tolažili sv. vere. - Pogreb predragega pokojnika bo v soboto, dne 27. maja ob pol 3 pop. iz hiše žalosti Društvena ulica št. 19, Moste. Ljubljana, dne 26. maja 1939. Žalujoči ostali. Dobro obrit-dobre volje! l«sd. znamka ROTBART Ptič posluša. Njegovo materinsko srce se našopiri. Da se preslepiti in pokuka v košaro. A glej čuda! Majhna košarica začne rasti in rasti in zajame dvokljunasto glavo, kakor da je težak jarem. Nič večji od muhe ni Krasan za to košaro, zato se kar zgubi in urno zbeži. MAtI OGEASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede maiih oglasov treba priložiti znamko. f ti "i • v * • Službe ucejo Trgovski pomočnik vojaščine prost, mešano stroke, z petletno prakso želi premenltl mesto. Na slov v upravi »Slovenca' pod št. 7895. (a) Iščem službo kuhinjske pomočnic« restavraciji. Helena Golob, Maribor, Stolna 3, dvorišče, desno. (a) Mlad vrtnar Išče službo v Ljubljani ali okolici. Nastop 16. junija. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dober vezalec« 8022. (b) Prodajalka pridna ln poštena, vešča tudi nekoliko šivanja — želi premenltl mesto. — Naslov: Zastopstvo »Slovenca«, St. Rupert, Bo-lenjsko. (a) 30 leten fant priden ln pošten — Išče mesta kot sluga ali kaj podobnega. — Naslov upravi »Slovenca« pod št. 811«. (a) Absolvent Zadružne šole, vojaščine prost, z večletno prakso knjigovodstvu — Išče primerno službo. Zmožen tudi nekaj kavcije. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7892. (a) Pomočnica samostojna moč za trgovino ln gospodinjstvo — želi premenltl službo s 1. junijem, ali pa prevzame manjšo trgovino v najem. Ponudbo podružnici »Slovenca« Novo mesto pod zn. »Kavcije zmožna« 8251. (a) Dekle začetnica, z gospodinjskim tečajem, prosi za službo pri krščanski hiši. Ponudbe v upr. »SI.« v Mariboru pod »Pridna« št. 7981. (a) Trgovski pomočnik 20 let star, vešč večje trgovine z mešanim blagom, želi premenltl službo s 15. junijem. Cenj. ponudbe v upravo »SI.« pod »Priden ln marljiv« št. 7893. (a) •in« mu Služkinjo sprejmem. Florijanska 26 (I. nadstr.) (b) Hlapca zanesljivega, izkušenega, sprejmem k luksuznim konjem. — Ponudbe na Seunig, LJubljana, Stre llška 2 6. (a) Resno vzgojiteljico inteligentno, z znanjem srbohrvatskega in nemškega jezika, za tri otroke osnovne šole (ki ima prakso), iščem. Dr. Hiršl Aleksander, advokat Senta, Bačka. (b) Zapravljivček dobro ohranjen - kupim Lukan Andrej, poBestnlk, Zasip pri Bledu. (k) Omaro za led dobro ohranjeno — kupi ABC, Ljubljana, Medve dova 8,_ poleg kolodvora Šiška. ' (i) Polovico vile poseben vhod, ločen, lepo urejen vrt, skoraj v centru Ljubljane, prodam ali iščem posojilo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 7o92. (p) Trgovska hiša enonadstropna, lep lokal, dvojno stanovanje - naprodaj v okolici Maribora. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod zn. Takoj« 809/8365. (p) Stanovanja ODDAJO: Manjše stanovanje dvosobno, oddam. - Mo-škerčeva ul. 18, Zelena jama. (č) IŠČEJO: Stanovanje eno ali dvosobno, Išče 2 članska uradniška družina. Naslov v podružnici »Slovenca«, Miklošičeva cesta 6. (c) Prodamo Najugodnejši nakup moškib oblek nudi Presker, Sv. Petra a 14, Ljubljana. (I) Lepa orehova jedrca ln cvetlični med dobite najceneje v »Medarnl«, LJubljana, Židovska ul. 6 Moške srajce velika izbira že od 14 din naprej, spodnje hlače od 9 din naprej. I. Tomšič, Sv. Petra cesta) 38. (1) Predno kupite kolo oglejte al ealogo prvovrstnih tovarniških znamk | Viktor Bohlnec, LJubljana, Tyrševa c. 12, dvori-1 šče. (l) bi lahko rekli, če velja 6X9 Kodak kamera na sklop samo 298'—dinarjev. Kodak Triskop objektiv, zapor za trenutne in časovne posnetke, precizna kovinska konstrukcija, enostaven v uporabi. 8 posnetkov 6X9 na Kodak filmu 620 ODflK JUNIOR 0 Za birmance in birmanke j priporoča ročne torbice, denarnice, aktovke, nogometne žoge, nahrbtnike | Itd. Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova c. 13. Srajce za birmance fine, modne, športne, ter svilene srajce za gospode nudi po znano nizkih tovarniških cenah tvrdka »Kreko«, Tavčarjeva 3, sedaj tudi nova podružnica Tyrševa 31 (zraven veletrgovine Verllč). (1) I Botricam in botrom se priporoča Foto-atelje Mancini, Ljubljana, Vič. Botri in botrice! Najlepšo Vas fotografira »Foto D. Rovšek«, Kolodvorska ulica 35. — Za binkoštl po znižani ceni I Mizarji! Okovje za pohištvo in vse vrste orodje j izberete pri »Jeklo« - Stari trg| wmm Perutnino štajersko, mlado, piščance, gosi, race, kokoši, živo in zaklano — nudi najceneje Pitallščo Hed-žet, Ljubljana VII, telefon 47-69. (j) Poizvedbe Izgubil sem zelenkasta očala v | tivolskem parku. Najditelj naj jih odda proti I plačilu v upravi »Slov.« | pod št. 8354. (e) Svarilo! Boe Franc ni upravičen montirati zaves za Mizarsko zadrugo v Ljubljani, Hrenova 8. (r) Svarilo! škrjanc Frane nI več I upravičen sprejemati naročila in denar za Mizarsko zadrugo v Ljubljani, | Hrenova 8. (r) Slikarstvo-pleskarstvo V. ŽVEGELJ COJZOVA CESTA 1. Nori vzorci! Cene vsem dostopne! Birmanska darila po nizkih cenah pri J. VILHAR, urar LJUBLJANA, Sv. Petra (.36. Dobra košnja — polna mošnja! Kosilnice original Degring žetne priprave, kose, osle itd. nndi železnina FR. STUPICA, LJUBLJANA Gosposvetska cesta štev. 1. I Po vaši Želji Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani Kopitarjeva 6/11 ▼ svoji ?rtaln!cl razne poslovne knjige, ako nfso Se v zalogi, Istotako izvrSi tudi vsa druga knjigoveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik. Posebni oddelek za Izdelovanje damskftj torbic, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih tasonah. Cena skrajno nizke. Posluiite sel mm ■n m\m mm um mm mm mm N o v o o t v o r j e n i moderen H O T E Hj »UNION PALAS « Telef. 28-8-49 BEOGRAD Kosovska 11 Apartmani, sobe s kopalnico in telefonom Zmerne cene IGNJAT PETROVIČ, hotelir dolgoletni bivši portir hotela „Srpski Kralj" + Naznanjamo žalostno vest, da je dne 24. maja na Dunaju umrl naš ljubljeni brat in stric, gospod VILJEM EBERL višji inšpektor tobačne režije v pokoju Pogreb bo dne 26. maja na Dunaju. L j u b 1 j a n a - W i e n , dne 25. maja 1939. Rodbina dr. E b e r 1 - o v a. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Izdajatelj: inž. Jože Sodja .Urednik: Viktor Cenčiž