Stev« 2/S,___
Izhaja vsak dan, tudi o!» nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
UredniSlvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega št 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj s« pofiljajo uredniftva lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi M ne vračajo Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Ustnik konso:eI| Usta' .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim poroStvom v Trstu, ulica Sv. Frančilka A sipkega št. 20. Te!efon urednijtva in uprave Itev. 11-57.
Naročnina znaia: Za celo lato......»K 24.™*
2Ša pol leta .........................•
ca trt mesec«
za nedeljsko Izdaj« za celo let« •••••• . 5.20
za pol leta	...........- 2 eo
V Trstu, v
L6IRIK XI.
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po S vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolona
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 via
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......i ... . 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema ln se rat nI oddelek .Edinosti*. Naročnin« In fcklamactje se poSiijaio upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toH se v Trstu.
Uprava In Inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančI&s AslSkega Št 20. — PoštnohranUniČni račun It 841.652
leto zasnovan ilaliiaiski naval na DiMiM planoto
Rusi so se umaknili z desnega Uresa Rormlna. - napredovanje Nemcev pred Dulnsiiim; sicer na Ruskem položaj neizpremenjen.
Na Francoskem Angleži in Francozi obnavljalo napade na nemško fronto, a brez vsakega uspeha.
I avtfriiMaipkega lupi
DUNAJ, 3. (Kor.) Uradno se objavlja: 3. oktobra 1915. opoldne.
Včeraj pred jutranjim svitom so se razvrstili Italijani k velikemu napadu na se-verozapadni oddelek doberdobske planote. Naša artiljerija Je nenadoma napadla Italijanske čete In jih večjidel razpršila. Tako je končala sovražna akcija z navalom enega bataljona ob cesti ZdravšČina-Sv. Martin. Ta naval in enak okoli poldne izvršeni napad sta bila odbita. Istotako so se ponesrečili poizkusi sovražnika, da bi prodiral vzhodno Redipuglie.
Gotova gibanja za sovražno fronto in živahen promet na beneških železnicah, smo dobro opazovali.
Na ostalih delih jugozapadne fronte ničesar posebnega.
Namestnik šefa generalnega štaba: pL Hofer, fml.
Z nvstrijsko-ruskega bojišča.
DUNAJ, 3. (Kor.) Uradno se objavlja: a. oktobra 1915, opoldne.
Sovražnik je včeraj, izmučen vsled številnih brezuspešnih in izgubonosnlh napadov, ki jih je Izvršil dan poprej, izpraznil zapadni breg dolnjega Kormina.
Sicer ni bilo na severovzhodu pri ne-izpremenjenem položaju nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik šefa generalnega Štaba: pL Hofer, fml.
Z nemiko-ruskeša bollSta.
BERLIN. 3. (Kor.) Veliki glavni stan, 3. oktobra. 1915.
< Armadna skupina generalfeldmaršala Hindeoburgaj. V bojih Iz bližine južno Ko-sianov je bil sovražnik pognan čez Mad-sfolko. V ostalem ničesar pomembnega.
Pri armadnlh skupinah generalfeldmaršala princa Leopolda bavarskega in Mak-kensena je položaj neizpremenjen.
{Armadna skupina generala Linsinge-aa). Fo porazu pri Černišu in izjaJovlje-ntti vseh ruskih napadov na fronto severno tega kraja, so Rusi opustili zapadni breg Kormina, izvzemši nekaterih postojank na posameznih prehodih.
Število od nemških čet ujetih nasprotnikov je narastlo na 2400.
Vrhovno armadno vodstvo.
Balkansko bojišče.
DUNAJ, 3. (Kor.) Uradno se objavlja: 3. oktobra 1915, op^dne.
Jugovzhodno bojišče. — Ničesar novega.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
z zapadnefta bojltta,
BERLIN, 3. (Kor.) Veliki glavni stan, 1 oktobra, 1915.
Zapadno bojBče. — Sovražni monitorji so popoldne brezuspešno streljali na okolico kopališča VVestende.
Zooetni poizkusi Angležev tekom noči, da bi zopet pridobili severno Loosa izgubljeno ozemlje, so se popolnoma izjalovili. Fo težkih izgubah in deloma srditih bojih moža proti možu, je sovražnik opustil napade.
Vzhodno Soucheza se je francoski napad kljub porabi znatne množine plinastih
granat izjalovil.
Sovražni napad iz Neuvilla na višinske postojanke vzhodno odtod je bil odbit s težkimi izgubami za sovražnika. V nočnem boju, ki se je vršil z ročnimi granatami, smo izgubili 40 m dolg kos jarka.
Francozi včeraj niso obnovili pehotnih napadov v Šampanji. Sovražni topovski ogenj se je nadalje v al z menjajočo se silo.
Severno Le Mesnila je bil sovražnik pregnan iz sprednjega, proti naši postojanki pomaknjenega jarka, pri čemer |e imel znatne izgube tudi na ujetnikih.
V	boju z ročnimi granatami za postojanko severozapadno Ville sur Tourbe smo ohranili premoč.
Sovražnik je ponovil svoje letalske napade na Laon in Vouzieres. V obeh krajih je postalo zopet več civilnih oseb žrtev metanja bomb.
V	okolici Rethela je bil francoski zrakoplov »Alsace« prisiljen, da je pristal. Posadka je bila ujeta.
Danes ob 8.30 dopoldne so francoski letalci metali bombe na nevtralno mesto Luxemburg. Ubita sta bila dva luksemburška vojaka, en delavec in ena deklica pa sta bila ranjena.
Vrhovno armadno vodstvo.
Dva angleška monitorja potopljena.
BEROLIN, 3. (Kor.) Wolffov urad poroča: Dva angleška monitorja so naša povodna letala z bombami poškodovala pred Lepanne.
Načelnik admiralskega štaba.
Odprava francoskih imen alzaških in lo-tarinekih občin.
BERLIN, 2. (Kor.) Armadni naredbeni list objavlja cesarsko naredbo, ki določa za one občine Alzacije in Lotaringije, ki so imele dosedaj francosko ime, nemško ime.
Prihod ruskega finančnega ministra v Pariz.
PARIZ, 3. (Kor.) Ruski finančni minister Bark je prispel včeraj semkaj iz Londona. _
Vesti z Balkoni
SOFIJA, 2. (Kor.) »Agence tel. Bulga-re« poroča: Odgovor bolgarske vlade na zadnjo noto četverozveze bo izročen v kratkem.
PARIZ. 2. (Kor.) »Temps« poroča, da so zastopniki četverozveze v Sofiji obvestili bolgarsko vlado, da bo četvero-zveza v slučaju, če bi Bolgarska napadla Srbijo, priskočila Srbiji na pomoč.
SOFIJA, 2. (KorJ Skoro vsak dan prihajajo iz mejnega ozemlja poročila o de-zertacijah skupin macedonskih Bolgarov iz srbske armade, ki se oglašajo pri bolgarskih mejnih stražah s polno opremo.
BERLIN, 3. (Kor.) Wolffov urad poroča iz Aten: Govori se, da se poda kralj Konstantin v prihodnjih dneh v Solun.
S turških bojišč«
CARIGRAD, 2. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča:
Na dardanelski fronti je položaj neizpremenjen. Naši poizvedovalni oddelki so pri neprestanih napadih uplenili mnogo pušek in drugega vojnega materijala.
Naša artiljerija, ki je odgovarjala na o-genj sovražne križarke, ki je obstreljevala naše višinske postojanke pri Ari Bumu, je zadela sovražno križarko na krovu, na* kar se je križarka oddaljila.
Pred Seddil Bahrom se nadaljuje topovski dvoboj. Par sovražnih baterij je bilo prisiljenih k molku. Na levem krilu je bil del sovražnih strelskih jarkov razrušen. Na desnem krilu je naša protimina, ki ]e eksplodirala, razrušila sovražno mino in ubila sovražne saperje.
Z ostalih front ni poročati ničesar novega,
CARIGRAD, 2. (Kor.) Glasom brzojavke iz Adalije ste izstrelili včeraj zjutraj dve sovražni torpedovki na mesto okoli 100 krogelj. Mestna bolnišnica jima je bila kljub temu, da je vihrala na njej zastava Rdečega križa, fcot cilj. Bolnišnica je bila razrušena. En bolnik je bil ubit.
Sovražni ladji ste izstrelili nato 41 strelov proti CiralL
LONDON, 2. (Kor.) Liberalni poslanec Cawley je padel v Dardanelah.
CARIGRAD, 2. (Kor.) Kakor se poroča iz Erzeruma, vlada na meji vilajeta Erzeruma razven prask mir. Turški oddelki so pregnali en ruski konjeniški polk in en pehotni bataljon.
V ruski armadi razsaja kolera.
Ogrski ministrski svet.
BUDIMPEŠTA, 3. (Kor.) Včeraj se je vršil pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Tisze ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi člgni vlade.
PODLISTEK
GREŠNICE.
Roman. — Francoski spisftl Xavi«r d• MontćpOi
_ Pa. in to se mi zdi končno doseg-
Ne sme se ti zdeti samo dosegljivo, temveč lahko.
—	O, lahko!	, .
—	Govoriva resno! Kdo ne zasluzi vsaj desettisoč frankov na leto? Toda povedati ti moram, da nočem, da bi postal bnKiolastnik. Vem sicer iz izkušnje, da so lepi dohodki, toda zgodi se pa tudi lahko, da se človek kakega lepega jutra prebudi kot berač. Glej, jaz pa rad spim mirno in si nočem v svoji starosti razbijati gla-
ve.
—	Kaj pa torej hočete, da storim?
—	Kako, kaj hočem jaz?
—	Da.
—	Tega ne vem jaz, temveč moraš vedeti ti.
—	Toda prisegam vam, da doslej niti ne slutim, kaj naj počnem.
—	Tem slabše zate. Dve leti imaš časa, in to je več kot je pa treba. Izvoli si pošten poklic, tako da se ti ne bo treba lotiti svojega bornega kapitala, ki ti dona-Ša kakih dvajsettisoč frankov. Zapomni si pa dobro, da ti nikakor ne prepovedujem, da ne bi smel zaslužiti tudi več, in potem____
—	Potem? — sem ponovil.
—	Na mojo čast! Potem ti odgovarjam, kar sem odgovoril gospodu du Lelorrai-nu: v dveh letih si bo moja hči svobodno volila ženina. Daiem ti svojo besedo na to. Predstaviš se tedaj ravno tako, kakor tvoj tekmec, in tisti vaju dveh, kateremu bo dala roko, bo v štirinajstih dneh moj zet. Ali je prav tako?
—	Meni je prav, — sem odgovoril odločno, dasiravno se je skrivala velika bojazen v globini mojega srca.
Naš vladar
slavi danes svoj petinosemdeseti Imendan.
Časi so težki. N|egovi narodi preživljalo dni, kakor jih niso ves čas Njegovega skoraj sedetninšestdesetletnesa vladanja: vendar ga ni danes tam gori od Krkono-šev pa do Oršove in od Dnjestra do obali naše sinje Adrije, ki ne bi z vsem spoštovanjem in z vso otroško ljubeznijo zri tja gori k NJemu, ki v enaki očetovski ljubavi objema vse narode naše staroslavne monarhije.
Danes, ko naš mili vladar slavi Svoj petinosemdeseti imendan, se dvigajo k nebu prošnje vseh Njegovih zvestih ljudstev in med njimi tudi vroča prošnja našega slovenskega naroda: na! bi Mu dodelil Večni, da bi On, vladika med vladarji, čim preje mogel po srečno končanem svetovnem boju dati Svojim narodom tisti sveti, blagoslovljeni mir, ki si ga želi ves svet!
lago za prihodnjost in za mir. Vsakdo je deležen uspeha, naj bo že katerega koli poklica in naj razpolaga s kakršnim koli premoženjem.
Kdor ima premoženje v gotovem denarju, vloge ali imetje v bankah, kdor ima vrednosti, ki se jih zamore zamenjati v denar, zanj je ukaz domovinske časti, on je obvezan, dati potrebna sredstva na razpolago, do katerih ima v svojem obstoju od sovražnikov ogrožena dežela posebno pravico. Vsi državljani, ki imajo zaradi svojega stališča in veljave vpliv, morajo v svojih krogih poučevalno in pojasnjevalno delovati; tudi v malem obsegu je podpora potrebna.
Ni težavna obveza, ki jo terja država od svojih državljanov, tudi ni žrtev ali odvzet je dobička, pač pa je prostovoljna volja državljanov, posoditi državi financijel-na sredstva za vojne namene, torej pripomoči h končnemu zmagovitemu sklepu svetovne vojne. Financijelna moč naše države jamči vsakomur, ki se prijavi za vojno posojilo, varnost kapitala in zelo u-godno obrestovanje.
Vsi krogi prebivalstva, kmetijstva in obrti, kapitala in trgovine, zasebniki in družbe morajo torej imeti pripravljena vsa sredstva svojih zalog za službo velike stvari.
Trst, 27. septembra 1915.
C. kr. namestnik: DR. BARON FRIES-SKENE, I. r.
Prebivalstvu!
Sprejemale se bodo prijave na tretje vojno posojilo.
Tretjič med vojno izide poziv, dati državi potrebna sredstva za izvršitev velike naloge.
Zmagoslavna dejanja armade in vojne mornarice utrjujejo v nas zaupanje na prihodnjost; ali tudi dokazi naše gospodarske moči vsebujejo silo zmage. Dozdeva se, kakor da bi se bila moč države ob navalih sovražnikov zelo povzpela. To dejstvo in pa sijajni uspehi prvih posojil, kakor tudi napredujoče obnavljanje kapitala, nadalje patrijotično navdušenje in ljudska zavest do dolžnosti so porok za popolni uspeh tretjega vojnega posojila.
Naši bratje na bojiščih žrtvujejo življenje in kri za domovino. Kdor je ostal doma, je pri svoji časti obvezan, do skrajne meje z imetjem in premoženjem zagotoviti državi sredstva za boj.
Kdor za to skrbi, previdno zase skrbi; kajti njegova moč se opira na moč skupnosti. Sedanja smotrena zavest tvori pod-
—	Glej, glej, malopridnež! Torej nisi več obupan, kakor si bil prej!
—	Ne!
—	In zakaj ne?
—	Ker se mi posreči.
—	Misliš?
—	Prepričan sem.
_ Dobro, toda sedaj me ne začni dolgočasiti s svojimi neumnimi načrti. Potem ne vem, kaj naj bi me še zadrževalo, da ne bi vzrojil, in zato se zadovoljujem s tem, da zmigavam zramami.
—	Poslušajte me torej, ljubi moj gospod de Clement, — sem dejal tedaj odločno; — obožavam vašo hčer.
_Ti večni prežvekovalec, to mi ponavljaš sedaj že najmanje dvajsetič.
_ Ponavljal si-bom tolikokrat, kolikor-
krat si mislim. Imam pogum, dobro voljo, zaupanje v boga. Delal bom, in posreči se mi, kakor gotovo se imenujem Karel de Saint Andrć, da me boste v dveh letih imenoval svojega sina.
—	In to bo najbrž lepa neumnost, ki jo
Domače vesti.
Izkaznice za kruh in moko. Včerajšnji »Osservatore Triestino« je priobčil, samo v italijanskem jeziku, naredbo tržaškega namestništva, s katero se z 10. dnem meseca oktobra t. I. uvajajo za Trst in spodnjo okolico izkaznice za kruh in moko. — Ozki prostor današnjega lista nam n^ dovoljuje, da bi v celoti priobčili naredbo; zato posnemamo iz nje naslednje glavne točke:
Izdajale se bodo tedenske aH pa dnevne izkaznice.
Tedenska izkaznica je veljavna samo za dotični teden in nakazuje za eno osebo po 1960 gramov (1 kilogram in 96 de-kagramov) kruha a 1 i 1400 gramov (1 kilogram in 40 dekagramov) moke.
Za »moko« se razumejo vse zmletine žita: moka, zdrob, ječmenček itd.; za »kruh« tudi neoslajeni biškoti.
Dnevna izkaznica določa za osebo 210 gramov (21 dekagramov) kruha.
Osebe, ki izvršujejo težka telesna dela, morejo dobiti poleg navadne tedenske izkaznice še dodatno izkaznico, ki jim nakazuje nadaljnin 980 gramov (98 dekagramov) kruha ali 700 gramov (70 dekagramov) moke na teden.
To je glavna vsebina namestništvene naredbe, ki jo jutri priobčimo v celoti. — Pravimo pa že danes: ~
količina kruha ali moke, ki jo doioca naredba za posamezno osebo, nikakor, prav nikakor ne zadostuje!
Dosedaj so dobivale družine, Ki so imele na živilski izkaznici n. pr. številko »3« (5 oseb) na dan po 1500 gramov kruha in poleg tega na teden 3 kilograme polentne moke, 1 Vz kilograma bele moke in 1 l/2 kilograma testenin. Odslej pa naj taka družina dobiva namesto vsega tega samo: na dan 1 kilogram in 40 dek kruha ali pa 1 kilogram mo-
ke (bele, polentne, zdroba, iečtnenčka itd). Ce vzameš kruh, nimaš moke, če vz»meš moko, nimaš kruha. Trije otroci pojedo
—	ker nimajo in nimajo drugega — en kilogram kruha na dan, da ne ostane niti mrvica. In za vse drugo ostane potem 40 dek kruha ali 38 dek moke. In nič drugega!
Ne, gospoda, tu ste se zmotili: tako je nemogoče!
Nabiranje volnenega in kavčukastega blaga je v soboto zelo dobro uspelo, tako da delo vsled bogatega pritoka darov še ni končano. Nabiranje bi se moralo nadaljevati včeraj, a je moralo vsled slabega vremena izostati. Nadaljevalo se bo najbrže že danes, 4. t. m. ali pa naslednjega dne, Če bo ugodno vreme. Radi tega nar občinstvo, ki namerava izročiti volnene in kavčukaste stvari, nekoliko potrpi. — Zelo razveseljivi so bili rezultati skupno z volnenimi in kavčukastimi predmeti izročenih kovinastih stvari, ki se bodo seveda sprejemale enako tudi vnaprej.
Slavnostna prireditev v korist Rdečemu križu, ki se je vršila snoči v gledališču »Fenice« v proslavo cesarjevega godu, je uspela izredno lepo. Gledališče je biio že ob napovedani začetni uri nabito polno in so varnostni organi morali zavračati še vedno navaljujoče občinstvo, ki ni moglo več dobiti prostora. Prireditev — posameznih točk ne moremo omenjati posebej zaradi preozkega prostora — je bila, povedano z eno besedo: sijajna patri-jotična manifestacija, kakršnih je Trst pač malo videl v polupreteklih časih. Občinstvo, — bilo je obeh tržaških narodnosti
—	jc pokazalo, da živi le v eni misli: Trst, italijansko-slovenski Trst, more biti edino le zvest svojemu vladarju, ki slavi danes svoj petinosemdeseti godovni dan.
Prireditev je počastila s svojo udeležbo cela vrsta dostojanstvenikov, "ki jih ne bomo navajali imenoma, in med občinstvom smo opazili tudi lepo število vojaštva.
Vsi umetniki, ki so nastopali na odru, so želi burno pohvalo, in izročena so jim bila tudi krasna darila, ki so bila pred začetkom prireditve razstavljena v atriju gledališča. Zaslužili so pa tudi vsi priznanje, ki jim ga je izkazovalo občinstvo. Ce bi omenjali koga posebej, naj rečemo, da smo čutili pri našem g. Primožiču vrlo lep napredek, ki nam obeta zelo veliko, vsa čast, in da prav tako izrekamo vse priznanje mehkemu rnezzosopranu gce. Canziove in tenorskemu baritonu g. Bor-tclottija. Za mandolino kot koncertni instrument, žal, nimamo pravega umeva-nja, zato smo pač občudovali spretnost g. Pressana, a umetnost v harfenistinji gci. Felettijevi. Izbornega spremljevalca so imeli na glasovirju v g. Pellegriniju in kapelniku g. Lonzi.
V splošnem: bil je večer, vreden svojega namena. Čestitamo prirediteljske-mu odboru!
Smrt hrvatskega umetnika. V Dražda-nih je umrl bivši član hrvatskega deželnega gledališča v Zagrebu, Zvonimir Strmac. Pokojnik je bil še mlad, mnogo obetajoč talent. Zato ga je bila zagrebška gledališčna uprava pred par leti poslala na študije na Dunaj. Šele pred par meseci je zapustil Zagreb in odpotoval v Draždane, kjer je bil angažiran kot operetni pevec in si je že s prvimi nastopi pridobil splošne simpatije. Še pred malo dnevi je pel, a takoj po predstavi ga je napadla tifozna mrzlica, ki ga je tako hitro položila v prerani grob. Strmčevo smrt obžaluje zagrebško občinstvo najiskreneje.
storim tisti dan, če sploh pride kedaj tisti dan.
—	Neumnost ali ne, toda tako bo, za to
vam jamčim.
_Torej naj bo! Ne govoriva več o tem
in glej, da mi izgineš, kajti mučiš me že celo uro s svojimi neumnostmi. Ne,, čakaj, še nekaj! Zapomni si, da ti formalno in odločno prepovedujem obiske pri moji hčeri, dokler je odsoten gospod Lelorain. Biti je treba lojalen v vseh stvareh in šanse bi ne bile enake, ko bi se ti mogel sladkati Margareti, dočim bi bil oni drugi za petstotisoč vragovi. No, ali mi obljubiš to?
—	Obljubljam.
—	Kar se tiče mene, pa me obiskuj kolikor le mogoče poredkoma. Razumeš?
—	Dobro; toda vsako jutro vam sporočim, kaj sem delal prejšnji dan.
—	Stori mi ljubav in odpravi se čim preje. Že čutim, da se pričenjam jeziti.
—	No torej, že hitim.
—	Dobro.
—	Na svidenje, ljubi moj gospod de Clement!
—	Jaz nisem ljub, čuješ?
—	Na svidenje in hvala lepa!
—	Prepovedujem ti, da bi se mi zahvaljeval! — je zakričal glasno in jezno.
Ko sem stopal po stopnjicah nizdol, sem ga slišal, kako je jezno mrmral, ko se je vračal v svojo sobo. Ko sem prišel domov k materi, sem čutil v svojem srcu upanje in nemir. Vedel sem pač, da je Margareta moja, toda osvojiti sem si jo moral. In kako naj bi zaslužil denar? Nisem še vedel, česa bi se lotil. Prisegam ti, da nisem niti slutil, kaj naj počnem, a vendar sem zaupal v prihodnjost in to tako trdno veroval v svojo ljubezen, da sem pričakoval nepričakovanega navdalinje-nja. Prihodnji dan sem si napenjal možgane, da bi našel hitro in gotovo sredstvo. Predstavljal sem si v duhu vse poklice, vse različne poštene načine, kako se služi denar. Našel pa nisem ničesar. Tako je minulo več tednov.
Strcn II.
»EDINOST« «t 278.
V Trstu, 4. oktobra 1915.
Navijanje vinskih cen. Prejeli smo: V bližnji Istri se je naredbenim potom po tukajšnjem c. kr. namestništvu ustanovila cena za prodajo vina. Sicer je nekaj vinogradnikov precej nejevoljnih, da se je cena vinu tako ustanovila in da vina ne smejo drugam prodati kakor domačim trgovcem in vojaštvu, vendar pa je ta odredba za nas zelo koristna, ker nam ni treba v gostilnah in drugih javnih prostorih vina tako drago plačevati. V tržaški okolici pa se navija cena vinu že črez mero. Tako je na primer lanisko leto tržaški vinogradnik prodal vino z užižnino vred po 74 K do 82 K hektoliter, danes pa zahteva zanj nič manj kot 120 do 140 K za hektoliter: hoče imeti torej skoraj polovico več dobička. Res je, da je vse dražje, a tako pretiravanjem vinskih cen pa vendar ne more biti dopustno. Vina je v tržaški okolici precej, a gostilničarji, ki hočejo irneti tudi svoj dobiček, ga prodajajo po K 172 in še višje liter. Za nekatere ljudi res vino ni neobhodno potrebno, a dosti je pa tudi ljudi sedaj v Trstu, katerim je vino zdravniško predpisano in koristno za zdravje. Prosimo torej slavne oblasti, da tudi za Trst ustanove maksimalne cene vinu, toliko za producente, koiikor za konzumente.<*Po našem mnenju bi bilo vino dovolj plačano po 90 do 100 K hektoliter, vštevši užitnino, a točilo naj bi se po K T20 do K 1*44 liter in sicer šele, ko bo točenje dovoljeno, ne pa sedaj brez vsakega dovoljenja. Prosimo hitre odpomoči v tem oziru. F. T.
Izpremeir.ba predpisov o sprejemu in oddaji civilnega blaga ob nedeifa!- in praznikih. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu (ekspozitura v Ljubljani) naznanja: Ker ni v smislu cesarske odredbe z dne 31. 7. 1914. d. z. štev. Ib4 delo ob nedeijah in praznikih v obrtnem prometu popolnoma nič omejeno, se dovoljuje pod pogoji odloka c. kr. železniškega ministrstva z dne 4. 9. 1915 štev. 33607 strankam tudi ob nedeljah in praznikih skladanje in nakladanje blaga v naslednjih postajah okrožja c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Trstu: Trst, c. kr. drž. žel. (tudi za lokalno progo Trst—Poreč); Trst prosta luka, c. kr. drž. žel.; Pulj; Jesenice; Lesce; Kranj; Škofjaloka; Ljubljana, državni kolodvor; Ljubljana, dolenjski kolodvor; Novemesto. V teh postajah se torej lahko tudi ob nedeljah in praznikih dopoldne in popoldne pošiljatve oddajajo, dospelo blago prevzame in pripravljeni vozovi nalože oziroma razlože.
Razširjeni promet z vojnopoštnimi zavoj!, Od 4. oktobra dalje je zasebni vojno-pošt i promet pod znanimi dosedanjimi pogoji dopusten s s'edečimi vojno-poŠtniml uradi (j, 10, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 19, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 29, 30, 31, 32, 33, 35, 36, 38, 40, 42, 44, 47, 48, 50, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 96, 97, 98, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 116, 118, 119,120,121,123, 124, 126, 127, 128, 130, 132, 134, 135, 137, 139, 141, 143, 144, 150; 154, 155, 156,157, 158, 160, 161, 162, 164, 165, 166, 167, 171, 173, 175, 177, 178, 179, 181, 182, 183, 184, 200, 201, 202, 204, 206, 207, 208, 209,213, 214, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 221,222, 223, 224, 225, 251, 252, 253, 254, 255,30), 302, 303, 304, 305, 306, 309, 310, 311,312, 313, 314, 319, 320, 321, 322, 323,326,327, 328, 329, 330, 350, 351, 352, 353, 355,501, 502, 503, 504, 505, 506, 507, 601, 602, G03, 604, 606, 607, 608, C09, 610,611,612,613, 614, 615, 630. Trajen proratt zavojev z vojnimi poštnini uradi: 11, 39, 51, 125, 149, 186 ostane nedotaknjen.
Ha „Paradižu".
Artiold Hollrigel poroča v »Beriiner Tageblattu dne 24. septembra:
Pred nekoliko dnevi je uradni komunike FML. lioeterja omenjal napade Italijanov na naše postojanke na prelazu Tona-le. Poveljstvo tirolske deželne brambe mi je dovolilo, da se podam na pozorišče bojev, kjer sem mogel opazovati obstreljevanje naših pozicij na Passo Parad i-s o. Ta prelaz leži kakih 3000 metrov nad morjem in je zarezan v mase ledu in skalovja Presanclle, južno od Tonalske ceste. italijani so na začetku vojne zamudili zasesti ta prehod in skalovje, ki ga oklepa. Do dneva vojne napovedi sta taborila na obeh straneh meje po eno av-stro-ogrsko in eno italijansko poveljstvo. Toda Italijani, ki so občutljivi za mraz, so po stari navadi vsak večer odhajali, da so naslednje jutro zopet točno prihajali. Kdo pa more opisati začudenje naših ljudi, da je tudi istega dne, ko nam je Italija izdajalski napovedala vojno, italijanski stotnik na Passo Paradiso — gotovo ne sluteč, kaj se je zgodilo — ko je solnce zašlo in je postalo hladno, uljudno pozdravil avstrijskega kamerada ter odšel proti dolini na običajni izprehod. Seveda smo Italijane naslednjega dne pozdravili * streli iz pušk, in od tedaj je ta važni prehod ostal v naših rokah, da-si bi bili imeli sovražniki dovolj razlogov, da bi bili z energičnim poizkusom zopet pridobili ta ~ zgubljeni paradiž. Tak poizkus so vpri-zorili dne 14. septembra. Naše straže, zavarovane na Castellaccio — skalnati kopi, ki nadvladuje prelaz — so dopustili alpinom. 'a :v> svoji navadi pridejo blizu in so p it metali ročne granate nanje. Obenem je začela naša artiljerija z zelo preciznim streljanjem in po kratkem času so sovražniki bežali preko snega. Toda o-staviti so morali mnogrv mrtvecev. Da-si naši ljudje zopet in zop*t in z nevarnostjo za lastno življenje poizkušajo, da bi
Eobrali sovražnikove mrtvece in jih po-onali. leže še vednri mct**a truola na le-
du pred našimi stališči. Med mrtvimi, ki jih je pokopala naša posadka na Passo Paradiso, je bil nekega dne tudi tisti italijanski stotnik, ki je bil na večer prvega vojnega dne, prijazno pozdravivši, odšel ter zagotovil, da bližnja vojna proti Avstriji bo za Italijane le izprehod na Dunaj.
Mej tem, ko Italijani po vsakem neuspehu svojih infanterijskih napadov puščajo slediti pavzo — osupnenja, pa ogenj njihove jako številne artiljerije nadaljuje zi-stematično. Na pest.braniteljev »Paradiž-nega prelaza« je v zadnjih mesecih padlo kakih šesttisoč težkih granat. Pritisnjeni ob skalovje in zakopani v led vztrajajo ti odločni možje. Prave vojne nevarnosti so tu za izkušenega vojaka relativno manje, nego v ravnini, in v resnici so naše izgube na vseh delih bojišča v tirolskem visokem gorovju jako neznatne. Pri enem najhujših napadov, za sovražnika najobilnejem na izgubah, smo imeli mi n. pr. le enega mrtvega, in to je bil neki sanitetni vojak, ki ga je neki ranien Italijan ustrelil od za-dej. Naš vojak je ravno alpinu obvezal nogo ter se je bil le obrnil, da bi šel po no-silnico.
Sedaj pa se bliža zima visokega gorovja. Ceste preko prelazov bodo kmalu zametene, in česar niso Italijani dosegli do-sedaj, ne dosežejo tudi odslej. Brezuspe-šnost njihovih napadov na našo tirolsko fronto ie jasna vsakomur, kdor le pazno študira karto. Na vseh točkah stoje Italijani tam, kjer so bili na dan vojne napovedi, ali pa tam, kamor smo jih iz militaričnih razlogov pustili priti brez odpora. Tako sem našel tudi prelaz Tonale intakten, naša infr.rterijska kritja nepoškodovana in dobro zgrajena ter po neumornem delu zavarovana proti vsem klimatičnim nezgodam, vojake dobro hranjene, vojevite in v razpoloženju, kakršno si more pri-voščati ie zmagovalec nad premočjo. Tudi tu ima naša artiljerija posebnega razloga, da je ponosna. Nedavno je obstreljevala z mnogim uspehom, našim turistom znani italijanski obmejni kraj Ponte di Le-gna in je s točnim streljanjem razdejala tamošnje militarične naprave.
Razne vesti.
Čuden slučaj. Hrvatski listi poročajo: V vasi Semeljci pri Djakovem je že dalje časa interniran pri nekem posestniku neki mlad ruski ujetnik iz Irkutskega v Sibiriji. Mladi Rus je zelo priden in spreten pri delu in se je tako priljubil, da posestnik ravna žtijim zelo lepo. Rus je zato zelo zadovoljen in je pisal svojim staršem v Irkutsk ter jih prosit, naj pošljejo njegovemu dobremu gospodarju kak lep dar. To pismo je seveda potovalo dolgo in je ujetnik dobil odgovor od svojih staršev šele te dni. Kdp bi opisal začudenje in presenečenje ruskega ujetnika in njegovega 'slavonskega gospodarja, ko sta izvedela iz pisma, da se sin semeljškega posestnika, ki je zašel v rusko ujetništvo, nahaja v Irkutskem in dela pri staršili ujetega Rusa. Tudi sin semeljškega posestnika se je pohvalil, da ravnajo žnjim zelo lepo in da mu ne manjka ničesar. Ni dvoma, da bosta uieti Rus v Slavoniji in ujeti Hrvat v Sibiriji, kolikor ie pač mogoče v njunih razmerah, preživela svoje ujetništvo zelo prijetno, ker bodo obojni starši z ozirom na svoja sina gotovo najlepše ravnali injimi, za kar se imata zahvaliti res nenavadnemu in čudnemu slučaju.
Militarizem in vzgoja mladine. V Nemčiji se je razvila živahna kontroverza o vprašanju »militari-ziranja' šolske mladine. »Frankfurter Zeitunga jc priobčila članek proti tej nameri. Na karakterističen način reagira na ta Članek v istem listu poveljnik nekega bavarskega polka. Piše: »Pridružujem se popolnoma Vašemu mnenju, naj za božjo voljo ne pride v vzgojo mladine nič speci-jelno militaričnega. Toda iz drugih razlogov se pridružujem Vašemu mnenju. Pred vsem na pod-
lagi splošnega opazovanja. Poznam vse polno izvrstnih mater, ki kar niso mogle učakati, da bi svoje hčere vzgojile v »vrle gospodinje«. Cim so potem dekleta dobile moža, so bile site kuhinje in prašnih cunj in so si govorile:.»Kaj Se, laz se ne bom mučila kakor se mati« — in ravnq te niso bile vsikdar najizvrstneje gospodinje. In narobe: videl sem že visoko nadarjenih umetnic, kako so prijadrale v pristanišče srečnega zakona, načelo-vale gospodinjstvu kakor najizkušeneje, najsta-reje hišne mamice, da-si so pred vstopom v zakon komaj znale jajce mehko skuhati in dobro prišiti gumb. In kako je z našo humanistično gimnazi-jalno vzgojo? V moji dobi — absolviral sem v letu 1885 — so tožili, ker se »realije« tako hudo zanemarjajo, ker je pouk v zgodovini tako slab, kaj še le v matematiki, fiziki, kemiji, modernih jezikih! A glej: vkljub tej, ali — kakor menim jaz — ravno radi te »nerealnosti« so moji soab-solventi v realnih strokah, h katerim se pač sme prištevati tudi častniški poklic, jako hvalevredno napredovali in so se z elastično gorečnostjo vrgli na »realije«. To bi bil en vzrok. Toda vem še par drugih. Trajno — torej tudi v mirnih razmerah, ki ne poživljajo stalno k resnosti — zanašanje militaričnih form v mladinske organizacije dovaja do opičjega posnemanja, do glumaštva. Vojna dela tudi iz mladih stare. Zate ne škoduje, ako se naša mladinska organizacija v času vojne tesno naslanja na forme vojske. Ali hitro proč s tem, ko blagi mir zopet povrne mladino k nje železni pravici. Fantič, ki si s svojimi šestimi leti pritiska na glavo papirnato čelado s petelinjim peresom in si opasuje lesen meč, se utegne zdeti šegav in simpatičen; štirinajstleten mladenič z odznaki, navadami in deplacirano »strumnostjo« kakega podčastnika, pa se zdi morda mnogim njegovim sodečkom, gotovo pa vsem razsodnim odraščenim
—	neprijeten. Nemška militarična disciplina je nekaj tako vzvišenega, svetega, da jo v vsej nje veličini morejo le možje razumeti, vršiti in zahtevati, Mi bi le izpodkopavali temelje nemške ljudske vojske, ako bi spravljali vanjo naraščaja, ki se je, sicer z najboljim namenom, ali slabo razumevajoč bitstvo nemškega vojaškega duha, nekaj let zabaval s psevdodisciplino in igranjem vojaka. Ne sklepajte, prosim, iz mojih izvajanj, da bi bil častnik nesposoben za delovanje kot u-učitelj in voditelj na naših prizadevanjih za bojno silo in na podobnih. Nasprotno. Ravno zato, ker moderni nemški častnik, stoječ na- višini duševnega in moraličnega" ravnotežja, nima ozko o-mejenega pogleda sam^za to, kar naši nesmiselno zaslepljeni nasprotniki imenujejo »militarizem«. ravno zato bo mogel vspešno sodelovati na velikem, svetem delu telesnega, duševnega in moraličnega krepljenja in ohranjevanja pri zdravju našega najboljšega, kar imamo — naše mladine.«
—	Tako bavarski polkovnik. Ce so njegova izvajanja že sama na sebi važna, pa so še posebnega uvaževanja vredna ravno zato, ker jih piše
—	visok častnik. Na vsak način pa je vprašanje vzgojevanja mladine tako važno, da je le dobro in potrebno, da se vodi odkrita diskusija o njem.
Beseda plemenitega duhovnika. V listu „Kdl-nisehe Velkszeitung* priobčuje neki katoliški duhovnik svoja opazovanja duševnega razpoloženja vojakov na fronti. Iz pisem, ki prihajajo vojakom na fronto, je razvidno — tako pravi — da so ljudje doma slabo poučeni o mislih in čutstvih teh vojakov K temu pripominja: „V narodnem pogledu hvani mnogokatero pismo polno pretiravanja, ki je vojaku zoprno in smešno. Nočemo pasti v pogreško Augkžev in Francozov, ki ves naš narod označijo za barbare in divjake. Nočemo t i leti na naših sovražnikih le slabo in naši vojaki tudi ne delajo tega Žive dovolj dolgo v sovražni deželi, da vedo, da je v vsakem narodu tudi dobrih in plemenitih ljudi. Tndi ni smeti sovražnika podcenjevati. Naši vojaki tndi ne poznajo veselja na vojni radi vojne. Ravno najbolji med našimi obžaljnjejo težke izgube in trpljeaja, ostrosti in opustošenja, ki so ne raz draži j ivo spojena z vsako vojno. Četudi so naSl vojaki odločeni, da treba — naj stane, kar hoče — izvojevati vojno do kraja, vendar bodo iz vsega srca biagoslovljali uro miru, kajti do vrha so izkusili vojno z nje daševnimi in telesnimi trpljenji. — Pisec je tudi pripravljen na to, da njegova izvajanja izzovejo odpor. Svari pa tuđi pred pretira nji v religijo z n e m pogledu,* ker nik kor ne odgovarjajo temeljnemu razpoloženju vojske.
Angleški ministri in njihove soproge. V nobeni državi na svetu nimajo soproge ministrov toliko vpliva na politiko, kakor jo imajo na Angleškem. Te ženske igrajo naravnost veliko ulogo v angleški politiki. Za časa vlade kralja Edvarda je bila javna tajna, da so posamične dame na dvoru vodile kralja takorekoč na vrvici. Ta navada je sicer od tedaj precej izginila, vendar je dejstvo, da soproge angleških ministrov tvorijo poseben kabinet in vplivajo na rezultate političnega življenja. Usodo angleškega kabineta določajo sicer, kakor znano, Lloyd Oeorge, Asquith, Churchil. Da pa si o teh »veličinah« ustvarimo pravi pojm, je neizogibno potrebno, da poznamo tudi njihove »boljše« polovice. Angleški ministrski predsednik Asquith stoji n. pr. popolnoma v senci svoje soproge. Angležem *je ta mož sploh zagonetka. Nekateri domnevajo sicer v njem ženij, mnogi pa pravijo, da mu nedostaja kvalitete državnika. Churchill in tudi Haldane da ga daleč prekašata. Soglasno pa je mnenje o soprogi angieškega ministrskega predsednika, o kateri govore, da je najzvesteja žena Anglije. Vsekako pa nadvladuje svojega soproga popolnoma, govore, da je nje \ Ijubeznjivost naravnost očarujoča.
Gospa Churchill, Skotka, govori šest jezikov in je svojemu soprogu »desna roka« v vsakem po- i gleau. Člani kabineta mnogokrat niso ni najmanje ! informirani o pravih načrtih Churchilla in njegovi ! govori o floti so zavedli že mnogokaterega mini- , stra. Splošno razširjeno je mnenje, da na Churchilla in politicis mnogo vpliva njegova tridesetletna žena. 2e kot Lewis Marcourt je sedanja gospa Churchill tudi osebno posezala v politiko. Je to nečakinja Pierpout Morgana, ki so ga pred kratkim napadli. Miss Churchill je povspeševal;i karijero svojega soproga ne le po svojem velikan-
skem premoženju, ampak tudi z zrelim duševnim delom, in pripovedujejo, da si je dela v glavo, da pridobi svojemu možu mesto predsednika.
Najmogočnejo ingerenco pa izvršuje soproga Lloyd Georgjesa na svojega moža. Gospa George je že dolgo časa preživela s svojim možem, bojevala se je skupno žnjim in mu je tudi danes, ko se LIoyd George prišteva prvim v državi, v močno in vztrajno podporo. Pri tem ji je čisto vse eno, da soproge drugih ministrov po strani gledajo bivšo soprogo advokata. V političnem ži.-vljenju je često že markantno nastopila in o njej se širi legenda, da je politika LIoyd Georgesa politika — njegove žene!
Sličice Iz Italije. »Berliner Tagblatt« priobčuje sličice o razpoloženju v Italiji, ki jih je njega dopisnik prejel od neke osebe, došle iz Italije v Bern (v Švici). Vlada se trudi, da odvrača prebivalstvo od razmišljanja. Ranjence dovažajo samo ponoči, da jih nihče ne vidi. Seznami o izgubah se sploh ne objavljajo, ali temu posledica je ta, da jih ljudstvo — pretiruje. Sirijo se najhuje govorice o izgubah posameznih polkov. Naravnost nezaslišano pa je v tej »demokratični deželi« policijstvo in ovaduštvo. Hotelierji. restavraterji in kavarnarji imajo nalog, naj nadzorujejo pogovore omizij. Cim bi začeli gostje kritizirati vladno politiko ali vojno, mora gostilničar takoj telefonirati policiji in policijskemu komisarju. Gostilničarje, ki ne bi storili tega, kaznujejo z odtegne-njem koncesije in zaporom. Vsled tega si seveda nikdo ne upa — razun med štirimi stenami — nepovoljno govoriti o vojskovodstvu in o ministrstvu Salandra. Komur je dokazano, da je kritiziral, ga tržejo ko togleduha in veleizdajico iz kroga njegove rodbine ter ga odpravljajo v Sardinijo kot policijskega ujetnika in — gospodarski je u-ničen. Hoteli so sicer odprti, ali — brez gostov. Mala trgovina in mala obrt mirujete, brezposelnost narašča. Dozoreva — sicer sedaj še le na skrivnem — razpoloženje, ki ne obeta vladi nič dobrega. In čim potrteje je ljudstvo, tem večja gorečnost pri oblastih. Na koncu pripoveduje poročevalec epizodo, ki je močno razširjena v političnih krogih Rima. Kralj Viktor Cmanuel da je vstraja! proti vojni do zadnjega. Kar je nekega dn^.prišel k njemu iznenada vojvoda Aosta s kategoričnimi besedami :»Ali se odločiš za entento, ali hiša Savojska je nehala vladati!« Ta argument, ki ga je vojvoda Aosta izgovoril z brutalno odkritostjo, je bil za fizično oslabljenega kralja odločilen.
ZOBOZDRAVNIK	o
Dr. J.Čermak
se le preselil In ordinira sedal
v Trstu, uL Poste vecchie 12, • vogal ulice delle Poste.
iullraiqe zo&ov brezbole£in2. Plomiilraaje.
UMETNI ZOBJšo
\I86HHB	nggracsvaai
Cene raznih žfoll u Trstu.
(Dne 3. oktobra 1915.)
Moka bela . . • •.....
Sladkor..........
Meso (goveje) sprednji deli ,
zadnji „ K Meso telečje ........
Meso koštrunovo *.....
Vamp . .........
Slanina (solj ena) • • • • . G ni a t, kuhana
G n jat sirova ....*.••
Maslo sirovo ....•«..
Mjist svinjska) .......
Sir (ementalaki) ......
Kokoši ... •••••••
Piščanci .........
Polenovka suha ......
, namočena • « . .
Testenina.........
Riž •*•••••«•••»
Fiiol............
Bob............
Zelje (sladko).......
Zelje (Wislo) ........
Kisla repa...... . . ,
Ječmen
Fižol (stroSji) vinarjev . . , Krompir	„	• . •
Grah	„ . . .
Paradižniki	m	• . .
Radič	. • . •
Salata	m • • •
Zeleno	„ . . .
sen	* ,	• . .
rebula	n • • •
Jfjea	, • • .
Buče	„ • . •
Pesa	. • . •
Malancane	m . . .
Kumire	m • . .
Mleko	„ • . .
Olja
. . . . K 0 78 kg . . . . K 1-- kg
. . K 4 32, 5 62 kg . . . 5 32, 6 — kg . K 5 20 do 8-— kg . K 3 20 do 3 60 kg
.....K 2 — kg
.... K 7— kg :. . .K lo— kg
. . . . K 12 — kg . . . K 5-60 kg . . . . K 6 — kg .....K 5 40 kg
. K 6 — 7'50 kg K 3 — do 4 — kg , , . K 2*20, 2 40 kg
.....128 kg
.......K 1-32
.....K 2 — kg
« • t . K 1-28 kg , .... K I GO kg . . . . 24, 32 kg .... 64, kg . .--56,	kg
......K — SO
.....4 J 48 kg
... 20, 28 kg
..... —"— kg
.....32, 40 kg
. . 4 do 6 merica . . . 8 do 10 glava .... 8, 12 glava. ... 8. 10 glava ... K 64, 72 k-. . . 16,20 komad ... 8, 10 komad . . 4 do 6 komad ... 4. 6 komad . . 4 do 8 komad .... 56, 60 liter . . . K 4 — liter
Dr. H0RVATH
TRST, v 1 a CaHKila Specijalist za kožne In SPOLNE BOLfcZN Šibkost m nervoznost
sa BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprejema od 10-1 pop. in 4 - 7 zvaim • ob nedeljah od 10-1.
SOD kron I
Vam plačam, če Vam ne odpravi brez bolečin Ria Balzam kurja očesa ^
bradavice in žulje s koreni ko vred v 3 dneh-Cena lončku K 1, 3 lončki K 2-50, 6 lončkov K 4*50. Kemeny, Kašice (Kauhan) I. Poitni predal 12 92, Ogrsko.
Ivan Bidovsc
večletni vodja trgovine Kat. ud. Mulej naznanja cenj. občinstvu, da je odprl
svojo lastno trgovino jestvin in kolonialnega blaga v ul. Campanile 13
ter se toplo priporoča za obilen obisk-Cene zmerne.	Postrežba točna
Rlunione Adriatica di Slcurtil u Trstu
(Lastna palača)
ustanovljena leta 1833. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na moiju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombi' nacijah.
Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1914 K 190.678.102-63
Stanje zavarovalne glivaice na življenje (31. 12
1914) K 553.907.957. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 8U.121.137 60. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važnejših krajih Avstro-Ogrske monarhije.
»e®
Pozor!
Sir „sbrinz" „aidamer" ,.gonda" itd. salami, sardine, čokolada, sveče, milo, kuhano in surovo maslo, Tar-honya (ogrske testenine) itd. itd. se prodaja tudi v malih množinah
v Trstu, Via Raffineria 3.
G
Zaloga dalmatlnsKe^a uina
lastnega pridelka iz Jesenic pri Oinišu
Filip Ivanišević
ulica Torrg fiianca 18, Telefon 14-05
Prodaja na drobno in na debelo.
Gostilna-Buffet v ul. Nuova St. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste.
d
nnm^imMtiiiiii
I JOSIP STRUCKEL |
Fj Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina
| Nov prihod volnenega blaga za moške, 5 in ženske, zefir, batist in perljiva svila n za jopice. — Svilenina in okraski zadnje pl novosti, velik izbor izgotovljenega pera rila in na metre, spodnje srajce moderci. S Vezenine in drobnarije, preproge za-
Lvese, trliž do fziemno nizkih c
mitomsa
i i
po izjemno
iiK^rf-^aiisu
cenah.
EiiiiSia £ereg&to'
Trst Car.po S. GE^omo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svoja
trgovino piniških in šDlsHiti potrebščin
Prodaja razglednic in igrač vseh vrst*
PrMoHijo se ii'di r^itvenlki v Jszlko.

EFratelli Rauber
TRST, VSa Torrente š«v3 -34, TRST
Zaloga ^strele^eh kož
Velika izbera potrebščin za čevljarje. -Specijaliteia
potrešč^ zb sedlarje.
Hranilne vloge	J
rprejema od vsakega tudi če ni ud enJirign, ♦ in jih obre- M 1j Oj večje zr e*k«» pc do % stuje po	|2 jo govom. Trgovcem ♦
otvarja fekovne račune z dnevnim obrta to- ♦ vanjem.	2
Rcntni davtk platuje zadruga sama. X
Vlaga se lahko po eno krono.	£
♦ Pištat-kraMsi račsfi 75J71 TEilFfiJI 16-04. ♦ ♦♦♦♦♦»»»»♦»♦t
♦ i> / >j t V	■	1 m	■	i? i li
|	Posojila	♦
daje na osebni kredit in na zastave ♦
♦
♦: o
registrovana zadruga z neomejenim Jamstvom
J ulica S. Francesco šsev. 2, I. nscšsš. i
proti plačilu po dogovoru.
Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. %
♦ Priporoča male hranilne Skrinjice, ki ♦ so posebno primerne za družine.

tsstssst
JilDRAarSISii mM,WMJ6L
Trst, Via Cassa di Risparmlo Stev. 5 (Lastno poslopje)
♦♦♦♦♦♦♦♦
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pia.na, prijoritete, delnice, srećke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago
ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. _Brzojavi: JADRANSKA._
""" MENJALNICA ^
VLOGE NA KNJIŽICE
4%
•d dneva vlon do dam
BB*8TĆTVA!5jE VbOG
tn tiro-račnnii po
FHJJALKE:
DUBROVNIK
KOTOR UUBUANA METKOVIĆ OPATIJA SPLIT
Šibenik
KADAR
AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA tu- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA
Živahna sveza z AMERIKO.
RZMBOURSNI KRED IT L
PRODAJA SREČK
RAZREDNE LOTERIJE.
«7,
In od 21/, do 5 pop.
ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDIT1
Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA.	INKASO.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.
ESKOMPT MENSC
IĐ1