OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakotrsine tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), NOVEMBER 19, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 226
DomaČe vesti
Snega še ne bo
Vremenski urad poroča, da bo danes po nekaterih delih Ohija padlo nekoliko snega in sodre, da pa se bo v Clevelan-du še vsaj nekaj dni nadaljevalo sedanje hladno, toda suho vreme.
Gospodinjski odsek SDD
članice Gospodinjskega odseka Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. se vabi na . sejo v četrtek večer ob 6.30 uri. Ker je več važnih stvari za rešiti, je želeti, da se Članice udeležijo polnoštevilno.
Tajnica se je selila
Mrs. Mary Marn, tajnica društva "Blejsko jezero," št. 27 SDZ sporoča, da se je preselila iz Huntmere Ave. na 18103 Neff Rd., kamor se naj članstvo obrne v društvenih zadevah.
Redna seja
Društvo "Vipavski raj," št. 312 SNPJ vabi vse članstvo na i-edno mesečno sejo v petek večer 21. novembra v navadnih prostorih. Na tej seji se bo ukrepalo o podrobnostih za veselico, ki jo društvo priredi 11. januarja 1948, zato je važno, da je čim večja udeležba na seji.
V Michiganu so hitri
Oba mlada kaznjenca, ki sta bila dan preje zajeta v Michiganu v zvezi z umorom nekega mladega moškega in posilj-stvom njegove sorodnice iz Cle-velanda, sta bila že včeraj sojena in obsojena v dosmrtno je-^o.'Ker sta krivdo priznala, slučaja ni bilo treba predložiti veliki poroti.
V državi Michigan je smrtna kazen odpravljena. Truplo ustreljenega moškega je bilo včeraj potegnjeno iz reke, kamor sta ga zločinca vrgla po dvojnem zločinu.
RUSKO-AMERIŠKI NAČRT ZA DELITEV PALESTINE KONČAN
LAKE SUCCESS, N. Y., 18. nov.—V popolnem soglasju sta Rusija in Amerika danes predložila Združenim narodom končni program za delitev Palestine.
Sporazum med obema silama obeta, da bo še do konca tekočega tedna generalna skupščina Združenih narodov izvršila končno glasovanje glede usode Svete dežele.
Ameriška in ruska delegacija sta predlagali, da se angleški mandat nad Palestino ukine s 1. avgustom prihodnjega leta in da se ustanovi judovska in arabska država brez vsake pomoči s strani Anglije.
Angleški delegat Sir Alexander Cadogan je hladno sprejel ameriško-ruska priporočila in opozoril, da njegova vlada nfe bo obvezna, da sprejme katera koli priporočila Generalne skupščine, ki bi prizadela Anglijo.
Ameriško-ruski kompromisni načrt za delitev Palestine je bil poslan posebnemu podoboru, ki ga je takoj odobril in predložil na končno odobritev odboru za Palestino.
Ali bo Lausche iznova kandidiral za governerja
"Stara garda" ga skuša "ustaviti," ampak bivši governer ima dejansko vse politične "ase" v rokah
.........
-:
WW/'#



Prošli teden so se zbrali v Clevelandu šefi demokratskih okrajnih organizacij iz vseh delov države Ohio, da bi se zedinili glede governerskega kandidata za prihodnje leto. Tako vsaj je bilo rečeno, javna tajnost pa je, da je bil poglavitni namen posvetovanje demokratskih "mašin-9kih bossov," kako bi se dalo "Ustaviti" bivšega governerja Franka J. Lauscheta, da bi ne kandidiral, oži-foma, da bi se mu "dalo po glavi," 5e bi se navzlic vsem grožnjam in oviram, katere se meče na njegovo pot, drznil stopiti "V volilno borbo.
Uradni stebri pa niso mogli priti do nobenega zaključka in tako je stvar ostala tam, kjer je bila. Z napori, da se prepreči Lauschetova kandidatura, oziroma, da se ga porazi, če bi kandidiral, pa se sedaj nadaljuje.
Najnovejša poteza, o kateri se poroča v javnosti, je sledeča: De Frank J. Lausche mokratski prvaki pravijo, da bi "moral" kandidirati za governerja Thomas A. Burke, ki je bil pred par tedni z rekordno večino 82,000 glasov izvoljen za župana Clevelanda, dočim naj bi Lausche dve leti čakal in leta 1950 šel v boj proti senatorju Robert A. Taftu, v katerem slučaju bi mu dali vso svojo podporo.
Opazovalci pa zelo resno dvomijo, da bi bilo iz te moke kaj kruha. Nihče sicer ne ve, ali bo Lausche kandidat ali ne, in izključeno ni, da se niti on sam še ni odločil, precej sigurno pa je, da Burke, ki se je uveljavil politično izključno po Lauschetovi zaslugi, ne bi hotel služiti za orodje demokratskim magnatom, ako bi se Lausche sam želel vrniti v politično , areno.
Ko se je prošli teden v Clevelandu vršila narodna konvencija "mladih demokratov," je bilo med delegacijo iz države Ohio mnogo sentimenta, da brez Lauscheta stranka prihodnje leto ne bo sposobna poraziti republikancev. Ta sentiment je bil tako močan, da so "stari demokrati" konvencijo skoro bojkotirali, da-siravno so ob tej priliki prišli v Cleveland in govorili na konvencije trije člani Trumanovega kabineta in Franklin D. Roosevelt Jr.
Lausche sam je obiskal konvencijo kot "poslušalec" in zasebno govoril z mnogimi delegati, "uradno" pa ni imel nobenega nastopa. Seji okrajnih predsednikov stranke, ki se je vršila istočasno, se seveda ni niti približal, še manj pa je bil nanjo povabljen.
Uradni "bossi" stranke se vsekakor nahajajo v zelo kočljivem položaju. Lauscheta, ki je bil kot governer absolutno "gluh" za vse njihove želje in je vodil državne posle kot seje njemu same-mu zdelo prav, hočejo na vsak način politično ubiti, ampak istočasno stoje pred neovrgljivim dejstvom, da brez njega stranka ne more zmagati prihodnje leto, oziroma, da bo tepena, kakor je bila lani, ako "bossi" iz maščevalnosti povzročijo njegov poraz. Da mu nominacije ne morejo preprečiti, to je več ali manj pribito.	t
Svarilni vzgled, kaj čaka stranko, če se na kak način ne pobota z Lauschetom, je bil baš okraj Cuyahoga pri lanskih volitvah. Uradna okrajna organizacija pod vodstvom Ray T. Miller j a je Lauscheta bojkotirala in mu odvzela toliko glasov, daje bil poražen, ampak za svoj zavratni "atentat" na Laucheta je drago plačala—izgubila je s to igro tudi skoro vse svoje mandate v državni zakonodaji, kjer so bili poprej demokrat je stoprocentno zastopani. *
Jasno je, da bi bila obnovitev te igre iz gole kljubovalnosti in sovraštva za Lauscheta prihodnjo jesen, ko bodo na kocki vsi okrajni uradi, kateri se sedaj nahajajo v demokratskih rokah, skrajno nevarna, oziroma naravnost pogubna. To pomeni, da ima Lausche dejansko vse "ase" v svojih rokah, vprašanje le je, če jih hoče rabiti, oziroma če je pripravljen iznova kandidirati.
TRUMANOV PROGRAM ZELO HLADNO SPREJET NA WALL STREETU
NEW YORK, 18. nov. — Kakor v kongresu, tako je bil Trumanov program za uveden je novih ekonomskih kontrol, ki naj bi preprečile inflacijski tok in ustavile val draginje, tudi med finančnimi krogi na Wall Streetu zelo hladno sprejet.
Na delniško borzo, je predsednikova poslanica imela zelo malp učinka. Nekatere delnice so pokazale malenkosten napredek, kar se tolmači kot znamenje, da ni nobene možnosti, da bi kongres Trumanova priporočila uzakonil.
Edine ugodne opazke glede predsednikovih priporočil so se čule med delavskimi ekonomi, ampak tudi njih občutki so zagrenjeni, ker je Truinan priporočal kontrolo tudi za mezde in ne samo za cene.
Koncert
pevskega zbora
"JADRAN" v nedeljo 23. novembra
OB 4, URI POPOLDNE
^ Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Množice napadle policijo v Italiji
RIM, 18. nov.—Izgredi, katere, vodijo komunisti, so danes iznova izbruhnili po raznih krajih v Italiji. V Carato se je na poli-, cijsko stanico navalila množica 5,000 oseb, nakar je policija odgovorila z ognjem.
Desničarski organi poročajo, da je Palmiro Togliatti dal razume):!, da ako bodo komunisti pri volitvah prihodnjega marca poraženi, tedaj da bodo podvzeli "revolucionarno akcjjo."
Med tem pa je premier de Gas-peri začel s pripravami za razširjenje svoje vlade, tako da bi vključevala vse stranke z izjemo komunistov.
Nov grob
LEWIS p. RUDEE
V St. Luke's bolnišnici je umrl Lewis P. Ruder, star 27 let, stanujoč na 1560 E. 27 St. Rojen je bil v Carpentertown, Pa., ter je bil uposlen pri Parker Appliance Co. kot strojnik. Služil je v drugi svetovni vojni ter je bil član Lake Shore Post No. 273 American Legion, ki mu priredi vojaški pogreb. Tukaj zapušča so progo Mary, hčer Marleen, star še Paul in Mary, rojena Simon-čič, tri brate ,in dve sestri. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutra; ob 9.15 uri iz 4701 Superior Ave. pod vodstvom pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek v cerkev sv. Kolumbkila na Superior Ave. in E. 26 St.
Ameriški častniki bodo dajali nasvete grškim monarhistom
Marshall napada "nesramno propagando" Rusije kot grožnjo svetovnega miru
Ameriški mornarji podpirajo francoske delavce v Marseillu
Mornarji, ki so člani CIO unije, so se priključili splošni stavki
ATENE, 18. nov. — Dwight Grisvvold, ki nadzoruje ameriško "pomoč" Grčiji, je danes izjavil, da bodo po novem načrtu ameriški vojaki služili kot svetovalci in posredovalni častniki pri grški monarhistični armadi in da bo major gen. William G. Live-say komandant tega novega "svetovalnega štab*."
Livesay je tudi podal izjavo v zvezi z ustanovitvijo svetovalnega štaba, ter je med ostalim rekel, da ameriški častniki sicer ne bodo poveljevali grškim četam, da pa jim bodo dajali nasvete, čim bodo dobili potrebna sooblastila.
"Toda če jim bomo svetovali napad, ki bo propadel, bo to izključna odgovornost Grkov," je rekel Livesay, ki je še pristavil, da je "končno cela Grčija več kot manj bojno polje."
Angleži se bodo umaknili s 1. julijem
Grisvvold je rekel, da je že pred desetimi dnevi priporočil bolj obsežno oblast, da se omogoči "uspeh misije." Pričakuje, da bodo njegova priporočila v najkrajšem času izvedena.
Svoje izjave glede "svetovalnega štaba" je Griswold podal istočasno, ko je v angleškem parlamentu bilo naznanjeno, da je angleška vojaška misija stala Anglijo od aprila 1945 $8,000,-000. Poročila iz Washingtona pa pravijo, da se bodo Angleži umaknili iz Grčije s 1. julijem.
Griswold je tudi izjavil, da bo štab delal skupaj z grškim generalnim štabom, toda da mu za enkrat ni znano število ameriških častnikov, ki bodo ta štab tvorili. Rekel pa je, da bodo v štabu-večinoma armadni častniki in predstavniki mornarice in letalske sile, ter poudaril, da bodo angleški častniki še v naprej vežbali grško armado.
Državni tajnik imel bojevit govor na predvečer odhoda na konferenco zunanjih ministrov v Londonu
NENAVADNA TOŽBA ZA RAZPOROKO
WASHINGTON, 18. nov.— William M. O'Brien, star 64 let, je danes spravil sodni jo v zadrego s svojo nenavadno tožbo za razporoko. O'Brien je obtožil svojo ženo, da nau je skrivala leseno nogo in ga potem sedeč na' postelji kregaja. Sodnik še ni povedal, kaj bo storil.
PARIZ, 18. .nov. — Ameriška posadka trgovinske ladje "Henry Gilbert Costin" se je danes priključila splošni stavki francoskih mornarjev in pristanišč-nih delavcev v Marseillu.
Ob tej priliki so ameriški mornarji v posebni izjavi ostro napadli "imperialistični" Mar-shallov načrt in Taft-Hartleyev zakon.
V času, ko so v "rdeči prestolnici" Francije ameriški mornarji izrazili svojo solidarnost s francoskim delavstvom, je v Parizu premier Paul Ramadier pod-vzel korake, da ojači vlado z namenom, da se zoperstavi valu stavk, ki jih vodijo komunisti. Neki krogi pravijo, da bo verjetno že koncem tekočega tedna sestavljena nova, zmerna vlada.
"Se borijo za iste cilje kot francosko ljudstvo"
Ameriški mornarji, ki so za-stavkali v Marseillu, so člani CIO National Maritime unije. Brzojavno so obvestili svojega predsednika Joe Currana, da je francoska vlada zagrozila, da bo uporabila silo proti stavkarjem, kar da "ogroža varnost članov ameriške posadke, ki pripadajo CIO uniji."
Mornarji so zaprosili Currana, naj new-yorške člane obvesti o njihovem postopku. Obenem pa so s posebno izjavo izrazili solidarnost s francoskimi mornarji in pristaniškimi delavci, rekoč, da so se priključili njih stavki, ker "ameriški delavci vodijo isto borbo kot francosko ljudstvo, ko se borijo proti takšnim, proti-delavskim zakonom, kot je to Taft-Hartleyev zakon, proti draginji in slabim stanovanjskim razmeram."
"Mi tudi podpiramo vašo hrabro borbo proti imperialističnemu Marshallovemu načrtu, ker verujemo, da ima vsaka dežela: pravico, da si izbere svojo lastno vrsto demokracije," so povedali ameriški mornarji svojim francoskim tovarišem. .
75,000 tisoč mornarjev zastavkalo v Marseillu
Stavka v Marseillu je izbruhnila že pretekli četrtek, dan preden so delavci napadli županski urad v mestu in pretepli župana, ki je pristaš stranke de Gaullea.
Mornarji in pristaniščni delavci so zastavkali in istočasno so se jim priključile tudi ostale uniije, tako da je danes skupno število stavkarjev v Marseillu 75,000.
Iz nekih virov poročajo, da bo v novi vladi Ramadier obdržal pozicijo premierja, toda v vladi bi bil vključen tudi Leon Blum.
CHICAGO, 18. nov.—Državni tajnik George C. Marshall je imel nocoj tukaj govor, v katerem je na predvečer svojega odhoda na konferenco zunanjih ministrov v Londonu ostro napadal Rusijo, rekoč, da "širi nesramno in izzivalno propagando," ki ogroža mir in stabilnost sveta in da je čas, da se temu napravi konec.
Državni tajnik je imel svoj'
govor pred Chicaškim svetom za zunanje zadeve v dvorani Chicaške trgovske zbornice.
Zanikal imperialistične cilje Zedinjenih držav
Marshall je odločno zanikal,
da Zedin jene države s predloženim programom za pomoč za-padni Evropi gojijo kake imperialistične cilje, potem pa dostavil, da so "komunistična po-tvarjanja podžgale ameriško j javam, ki bi stremele samo po ljudstvo k aktivnemu srdu." j popularnosti ali propagandnem
Državni tajnik je med osta-if"^"'" ^^^el Marshall, "ne lim izjavil, da je Rusija sama j f	izzivanje. Moj namen
kriva, ako se je razpoloženje p®'	izključno na tem, da
Amerike napram nji temeljito	sprejemljiva baza spo-
spremenUo. odkar je bila pora-^T^^^a v svr^u končanja žena Nemčija. Pristavil je, da sedanjega tragwAicga .'astaja in
razpadanje mednarodnega občestva, kateremu pripadamo."
Zagotavlja, da 1m) skušal delati za sporazumnost
Državni tajnik je potem rekel, da bo "navzlic izzivanjem" šel na konferenco v Londonu z "odprtim duhom" in skušal edino le, da se najde zdrava podlaga za s(X)razumljenje.
"Skušal se bom izogibati iz-
dokaz temu je dejstvo, da medtem ko se je Rusija teritorialno razširila, pa se Zedin jene države in Anglija prostovoljno umikajo iz ozemelj, ki so se nahajala pod njih oblastjo.
Govor se tolmači kot svarilo Molotovu
v svrho prihoda nove dobe miru in upanja za Evropo in celi svet."
MALO POZNO SE JE SPOMNIL NA PLAČO
MASSENA, N. Y., 18. nov.— Samo zato, ker ima dober spo-Marshallovi osebni svetovalci'"^'" j® Wilfred Cote danes dobil so njegove ostre opazke glede i $1^ 45 na račun zaostale plače. Rusije tolmačili kot naprej iz-| Wilfred je vprašal uradnike rečeno svarilo sovjetskemu zu-; Aluminium Co. naj pregledajo nanjemu ministru Molotovu, iračune, ker da se mu zdi, da je kakšno stališče bodo zavzele dobil eno plačo premalo. Ko so Zedin jene države na konferen- knjige pregledane, je bilo ci, ki se prihodnji teden snide v ugotovljeno, da družba ni Londonu.	| plačala Coteu tedensko plačo 28.
avgusta leta 1918.
Ta konferenca, ki bo peto posvetovanje zunanjih ministrov velike petorice, odkar se je kon-
"Spomnil sem se, da pri koncu tistega tedna nisem dobil plačo, kajti bil sem vpoklican v ar-
čala vojna, ima za svojo nalogo,,	službo," je rekel mož z
dki sestavi ,%Hr()vne piogcMlte za j	s;x)minorn.
Nemčijo in Avstrijo.	1	_
"Mi se zavedamo resnosti ini obsega kampanje, ki je naper-1 DOSMRTNA JEČA ZA jena proti nam kot enemu iz- j NAPAD NA JAPONKO med branikov zapadne civiliza-1 TOKIO, 18. nov.—Danes je bil cije," je rekel Marshall. "Mi ni-1 obsojen na dosmrtno, ječo s pri-s m o slepi za nobeno izmed: silnim delom 19 let star ameriški
Naročajte, Širite 'Enakopravnost!"
in čitajte
oblik, v katerih se ta napad pojavlja. In mi ne nameravamo držati križem rok in gledati
vojak Duana E. Cook, ki je izvršil kriminalni napad na neko 14 let staro Japonko.
Argentina podpira zadnje ostanke osišča, obtožuje jugoslovanski zastopnik Bebler
v "Enakopravnosti'* dobite vedno aveie dnevne novice o dogodkih po avetu in doma!
LAKE SUCCESS, N. Y., 18. nov.—Jugoslavija in Belorusija sta danes v Političnem svetu Združenih narodov obtožila Argentino, da "podpira zadnje ostanke osišča Rim-Berlin."
Do obtožb proti Argentini je prišlo za časa vročih debat glede ameriškega predloga, da no-vo-ustanovljena "mala skupščina" Združenih narodov začne razmotrivati o pravici veta, ki ga imajo velike sile v Varnostnem svetu in da v teku enega leta poda svoje poročilo Generalni škupščifti.
Argentinski delegat dr. Jose Arce je qjsnacil veto za "rakra-no" in opozoril, da bo izkoristil
vsako priliko, da to vprašanje predloži pred vsako zasedanje, dokler mu ne bo uspelo, da ga "izreže" iz organizacije Združenih narodov.
Jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler je takoj napadel Argentino in jo obtožil, da "podpira zadnje ostanke osišča Rim-Berlin" in da je "najbolj vneta zagovornica Francovega režima v Španiji."
Tudi beloruski zunanji minister se je pridružil Beblerju in ostro obtožil Argentino, da je "močoo podpirala" Hitlerja in Mussolinija za časa druge svetovne vojne in da se še vedno ni odrekla svojim starim idejam.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
19. novembra 1947
a
ENAKOPRAVNOST
n
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mcsta):
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesAev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00
-----3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
MARSHALLOV NAČRT NE BO POMAGAL EVROPSKEMU LJUDSTVU
Ko je 12. marca t. 1. predsednik Truman v kongresu objavil, da se Grčija in Turčija nahajata v neposredni "nevarnosti komunistične agresije" in zahteval za spodbijanja te nevarnosti $400,000,000 za vojaško in ekonomsko pomoč nedemokratičnim vladam obeh prizadetih dežel, je bilo jasno tudi mnogim konservativcem, da ta objava, ki je postala znana pod imenom "Trumanova doktrina," predstavlja eno resno in nevarno podvzetje, ki je precej podobno nekdanjemu "paktu proti kominterni," ki so ga objavile Italija, Nemčija in Japonska. Pod pritiskom javnega mnenja in pod nepopularno fanfaro proti Sovjetski zvezi in "komunizmu," je ta Trumanova doktrina odstopila mesto Marshallovemu načrtu.
Sedaj je jasnoi da so države, ki so na pariški konferenci pristale na ta Marshallov načrt, dejansko kupile mačka v vreči. Po svojem političnemu namenu se Marshallov načrt popolnoma ničesar ne razlikuje od Truma-nove doktrine za pobijanje "komunistične nevarnosti," kajti dan za dnevom se poudarja, da se bo obnovilo zapa-dno Evropo, češ, da se jo tako reši pred "komunistično nevarnostjo." Sedaj je tudi jasno, da predstavlja industrijska obnova Nemčije prvi in glavni predpogoj za obnovo zapadne Evrope. Čudno je le, zakaj se ne bi zopet prekrstilo to "reševanje" zapadne Evrope "pred komunistično nevarnostjo" in zakaj Marshallov načrt ni prav za prav Hopverje^^ načrt, ko je pa povsem jasno, da je obnova nemške" itdu^trjije Hoover jeva, a ne Marshallova ideja.
Kar je za obžalovati, naj bo pri Trumanovi doktrini ali Marshallovem, odnosno Hoover je vem načrtu, je, da se je Amerika s takšnimi načrti predstavila svetu kot dežela, katera postavlja politične cilje nad vse ostalo, nad humanitarnost in nad resnično željo, da pomaga preprostemu ljudstvu Evrope. Marshallov načrt je v prvi vrsti načrt, da se reši kapitalizem v Evropi in da se celo zapadno Evropo vključi v ameriški ekonomski sistem. Znano je, da so vsa posojila Italiji, Franciji, Grčiji in Turčiji, bila namenjena za podpiranje reakcionarnih in nedemokratičnih vlad v teh deželah in ni dvoma, da se te iste reakcionarne vlade čvrsto obešajo^ za Marshallov načrt navzlic dejstvu, da je glavni program tega načrta obnova industrije v Nemčiji, posebno pa v Porurju.
Ker so iz te "pomoči" izključene države vzhodne Evrope, ki so stopile na pota socijalističnega načrtnega gospodarstva, je jasno, da se bo za voljo tega samega načrta na vse načine poskušalo ovirati in zatreti vsake ^oiskuse množič v zapadni Evropi, da sledijo vzgledu ljudstev vzhodne Evrope. 2e je v zvezi s takšno možnostjo sugerirano, da se odvzame vse prednosti "Marshallovega načrta" tistim državam, ki bodo prišle "pod Sovjetsko sfero vpliva," kar z drugimi besfedami pomeni tistim državam, ki bodo spremenile svoj ekonomski in socijalni red.
Ker gre izključno za borbo med reakcionarnimi silami, ki se borijo za ohranitev starega reda, in ljudskimi množicami, ki navzlic vsem milijonskim posojilom še vedno živijo v isti bedi in pomanjkanju, kot so to živeli pod nacistično in fašistično okupacijo, je vloga Zedinjenih držav v okvirju Marshallovega načrta skrajno nevarno podvzetje. 2e se je javil republikanski kongresnik John Davis Lodge, kije pred kongresnim odborom za zunanje odnošaje izjavil, da bi Zedinjene države morale rabiti silo, da se zaščiti 16 evropskih držav, ki so se izrekle za Marshallov načrt, proti notranjim komunističnim vstajam. Kongresnik Lodge z drugimi besedami priporoča, da se s silo izvede Marshallov načrt, če se bo proti njemu v posameznih državah pojavila opozicija, ki ga bo ogrožala.
Povsod v Evropi je ta Marshallov načrt iz dneva v dan manj popularen. Ni nobenega dvoma, da ga ljudstvo Francije, Belgije, Holandije, Poljske, Češke itd. ne more pozdravljati z nobenim navdušenjem, ko je pa jasno, da se na njih lastnih mejah zopet obnavlja tisto nemško industrijo, ki je že dvakrat pahnila svet v vihro' najbolj uničujočih vojn.
Ce se želi iskreno pomagati ljudstvu Evrope, da obnovi svoje porušene domove, da se dvigne iz bede in trpljenja, je še vedno dosti drugih načinov, ki ne Ijodo tem ljudstvom odvzeli njihovo neodvisnost. Eden najboljših pa je, da se takšno resnično pomoč za obnovo, ne samo
UREDNKOVA POSTA
Za Mladinski pevski zbor
KAM?
Čemu, me izprašuješ ls,am?
Saj veš da v narodni grem hram!
Še ti vsmeri tja korak,
če si v resnici narodnjak.
Kam boš šel in šla v nedeljo popoldne 30. novembra in vi dva kam bosta peljala svoje otroke na tisti dan? Ako hočete imeti resnično dober duševni užitek, pridite vi in otroci v narodni hram na Waterloo Rd., kjer bo imela naša mladina svojo prireditev, kjer bo pokazala delo učenja, kjer bo njihov dan veselja, ki ga bodo radevolje delili z vsemi navzočimi, kjer nam bo ob gledanju in poslušanju mladine naš duh poletel nazaj v mladostne dni in iskal iz prejšnjih časov vsakovrstne dogodke, vesele in žalostne, ljube in neprijetne, kjer nam bo mladina ogledalo in bomo v nji gledali svojo mlado prošlost.
Stare mamice in očetje, pripeljite s seboj otroke svojih sinov in hčera, ter jih tudi vpišite v pevske zbore. Pri temu pevskemu zboru je mnogo otrok tukaj rojenih staršev, kar znači, da so res zavedni.
Prosim v imenu mladine, da pridete na njihovo prireditev in pokažete s svojo navzočnostjo, da cenite in vpoštevate njihovo učenje in trud, ter jim s tem daste še večjo vzpodbudo za nadaljne delo.
J. Tomšič.
Po volitvah v 32. vardi
Cleveland, O.—Volitve in njih izid so za nami. Izmed 20 tisoč registriranih volilcev naše varde se je udeležilo volitev približno 15 tisoč. Ponovno izvoljeni župan Thomas A. Burke je bil že zaprisežeh in nastopil- svoj dvoletni termin, novoizvoljeni councilman Anton Vehovec bo pa nastopil svoj dvoletni termin s 1. januarjem. Naša 32. varda je dala lepo število glasov našemu clevelandskemu županu Thomas A. Burke-u. Dobil je 9,580 glasov, njegov republikanski nasprotnik pa samo 3,677.
Huda borba se je pa vršila za izvolitev councilmana in z veliko večino je bil izvoljen Anton Vehovec. Tukaj so pa odločili slovenski in v precejšni meri hrvatski glasovi s pomočjo regularnega demokratskega kluba 32. varde, katerega člani so se z vso močjo zavzeli za izvolitev Ve-hovca, ki je dobil 7,428 glasov, njegov nasprotnik Wm. Boyd pa 5,133. Ker imam pri roki številke oddanih glasov cele varde po pri-cinktih, bo bralce gotovo zanimalo, v katerih pricinktih je dobil Vehovec večino glasov.
V dvajsetih pricinktih, kjer živijo v pretežni večini Slovenci, je dobil Vehovec veliko večino glasov. V 11 pricinktih, kjer so Slovenci v manjšini, to je ob Lake Shore Blvd., kakor tudi ob St. Clair Ave. je pa dobil malo večino glasov njegov nasprotnik.
Pri teh volitvah se je jasno pokazalo, da se volilci 32. varde ne dajo tako lahko varati z laž-njivimi dopisi in uvodniškimi članki z rdečim strašilom ter obupnimi klici na pomoč, da bi jih ne bilo sram poraza, katerega so doživeli v 32. vardi.
Vsem volilcem in volilkam v 32. vardi tem potom izrekam naj iskrene jšo zahvalo za vso pomoč in sodelovanje v tej volilni kampanji, da smo ponovno izvolil dobrega župana in councilmana 32. varde.
Veseli me, da mi je bilo mogočo izposlovati in pregovoriti vodstyo demokratske stranke, kateri načeljuje v odsotnosti Ray T. Millerja, James R. De-vitt, da se je odločila dati uradno podporo stranke Vehovcu, ker tudi njegov nasprotnik je
iskal podpore od demokratske stranke.
Pricinktni načelniki, odbor in člani demokratskega kluba 32. varde so z malo izjemo vsi sodelovali za izvolitev Vehovca. Seveda, to je bilo možno zopet z vašo pomočjo in sodelovanjem, zatorej še enkrat vsem, ki ste pomagali, najlepša vam hvala!
John Rožance, vardni vodja.
Koncert zbora Jadran
Cleveland, O. — Pevski zbor Jadran bo podal svoj koncert v nedeljo 23. novembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 4. uri popoldne, vstopnina h koncertu in plesu, kateri se bo vršil v obeh dvoranah po oderskem nastopu, je $1.
Da je pevski zbor Jadran z vsakim dosedanjim nastopom dokazal svoje kulturne agilnosti je znano vsem, ki so posetniki zborovih prireditev. Danes je zbor jako močan po članstvu, toliko jih pohaja na pevske vaje, da smo resno pričeli misliti, katero sobo v Slovenskem delavskem domu bi se dalo zboru na razpolago, ker sedanja soba št. 3 je že skoraj premajhna. Jako agilna je mlajša generacija; čudili se boste tej veliki skupini pevcev in pevk—naših ameriških fantov in deklet.
Pevski program nedeljskega zborovega koncerta bo vseboval nastope mešanega zbora, ženskega zbora, moškega zbora, kvartet, duete in solo. V duetih in solo nastopih boste videli nove Jadranove moči, se čudili njijio-vim čistim in ubranim glasovom, kar vse bo res poveličalo ta koncert. ,
Pevski zbor Jadran, odnosno njega člani in članice so eni izmed najbolj aktivnih z vsemi dogodki okrog Slovenskega delavskega doma in dom kot tak je res lahko ponosen, da se je vsa ta leta obdržalo to močno kulturno organizacijo. Dajmo, napolnimo auditorium Slovenskega delavskega doma v nedeljo 23. novembra, ker s tem bo zbor dobil zasluženo pripoznanje za trudapol-no, kulturno delovanje.
V krogu Jadrana je bilo vedno prijetno in zabavno in na tem koncertu bo zbor ponovno pokazal, da naša beseda in-pesem še živi. Po podanem koncertu se bo vršil ples v obeh dvoranah, v zgornji dvorani bodo igrali Vad-I nalovi, v spodnji pa Krištof I bratje, kateri so mojstri v pol-ikah in valčkih. Tudi večerjo se bo serviralo v spodnji dvorani. Zdravo!
Vincent Coff.
Barbertončanje poj demo 6. dec. v Jugoslavijo
Barberton, O. — Menda ga ni Slovenca ali Slovenke, da ne bi zopet rad videl svojo domovino Jugoslavijo, odnosno Slove-; nijo. Vsakemu ameriškemu na-I seljencu je gotovo še v spomi-I nu njegova rojstna vas in oko-I lica. Senožetja, hribi, gore, po-i toki, reke, gozdovi in polja, hiša in okolica, kjer se je še kot dete igral in užival svojo 'mladost. Kaj vse bi ne žrtvovali, da bi se vsaj za trenutek znašli v Sloveniji med tamkajšnjimi prijatelji in znanci? Kaj,vse bi ne dali, da bi slišali po mnogoletni odsotnosti zopet svoj lepi domači jezik, videli agilno in veselo mladino, slišali njihovo petje spremljajoče s harmoniko? Kdo bi se ne želel ozreti se na ponosni Triglav, Javornik, Nanos, Slivnico in druge ponosne, v višave štrleče gore? Kje je kak Gorenje, ki bi se odrekel pogledu na lepo Gorenjsko, Dolenje na rodovitno Dolenjsko, Krašovec na zgodovinski Kras, Primorje, Jadran, No-
Evrope, ampak celega sveta, vodi v okvirju organizacije Združenih narodov.
tranjsko ... ? Vsi si želimo videti predvojno, medvojno in sedanjo prestolnico Ljubljano, Ig, Vrhniko, Postojno z njeno svetovno slovečo Postonjsko jamo, Go.rico in mednarodni Trst.
Tudi Ribničani niso še pozabili na njihovo svetovno znano trgovsko pokrajino suhe robe, Sodražico, Babno polje in okolico, na Bloke, Novo mesto. Lož, in no — pa tudi Rakek, Cerknico, Dolenjo Vas, Zelše in druge trge in vasi.
Videli bomo mnogo veselega in zanimivega, pa tudi skeleče rane, ki so bile prizadete naši bivši domovini v pretekli vojni od strani fašistične in nacistične drhali.
Tukaj se nudi vsem Slovencem in Slovenkam, da zopet vidijo svojo bivšo domovino. Vsi v Jugoslavijo 6. decembra! Ni vam treba skrbeti za vozni listek, za parnik ali pa zrakoplov, ni vam potrebno trimesečne odsotnosti. Vse to je pre-"skrbljeno in to za zelo malo vsoto 60 centov. Preskrbeli smo namreč, da bode cela Jugoslavija, oziroma Slovenija, dne 6. decembra točno ob osmi uri zvečer v dvorani Dr. Domovina na platnu (movies).
Nikar ne zamudite te priložnosti, kjer boste slišali in videli vašo bivšo domovino in ljudstvo. Preskrbite si vstopnico že v naprej, ki stanejo v predpro-daji 60 centov, pri blagajni pa 75c. Poleg tega ste preskrbljeni za vstopnino, kajti obeta se, da bode dvorana polna, kot so bile polne dvorane širom Amerike, kjer so se kazale te zanimive slike.
Svetuje se vam, da pridete zgodaj, da si preskrbite povolj-ni sedež in da vam ne bo pozneje žal, da niste izrabili dane vam priložnosti.
Slike se bodo začele kazati točno ob osmi uri zvečer v soboto 6. dec. Dobiček te prireditve je namenjen za dobrodelne namene slovenskemu ljudstvu v Sloveniji. Za slučaj preobilne udeležbe, lahko počakate v spodnjih prostorih dvorane, mi pa bomo poskrbeli, da se bodo slike kazale dvakrat, to je točno ob sedmih in ob desetih zvečer. Vstopninski listki so sedaj v predprodaji in jih dobite v gostilni Dr. Domovina in pri raznih rojakih in ženskah, ki vas bodo ob priliki obiskali v ta namen.
Vljudno vas vabi
Pripravljalni odbor.
"Janko in Metka"
V nedeljo 30. novembra vpri-zore pevci Mladinskega pevskega zbora prelepo igro s petjem "Janko in Metka".
Komu ni znana pravljica o Janku in Metki ? Gotovo ste jo že slišali, a če je niste vam jo povem jaz.
Tam nekje sta živela oče in mati, ki sta imela dva otroka, Janka in Metko. Bili so zelo siromašni in ko se dejanje prične, vidimo otroka kako z nestrpnostjo čakata, da se vrne m%ti domov, da bo skuhala mlečno kašo tako dobro, da se bo kar topila v ustih. Ob mislih na dobro večerjo, pričneta plesati in vriskati. Pa vstopi mati. Raz-Ijuti se, ko ju vidi vrteti« in dreti se kot' žrebeti. Zgrabi metlo, da ju nabije. O, groza in strah, ko udari, razbije vrč in razlije mleko, šla je večerja k vragu. Prime jo še hujša jeza ter požene otroka jagode nabirat v gozd.
Oče pride • domov iz sejma. Tam je metlaril, tam je kroš-njaril in prinesel jajca, gnjati, soli, "krompirja, čebule in masti. Seveda vpraša takoj kje sta Janko in Metka. Ko mu žena pove, da iu je poslala v gozd, se prestraši, ker tam je čarovnica "Hrustalka". Otroke speče, da so taki kakor medenjaki. Ne bi se srečal z njo rad,, saj je huda kakor škrat. Oba odhitita .iu obiskat.
Drugo dejanje
Janko je prav pridno nabiral (Dalje na 3. strauij
Wanda Wasiljevska:
ERNEST BEVIN NI PEPELKA
Nekoč je živel . . .
Da, živel je nekoč neki deček. Rodil se je pred 60 in vee leti v majhni angleški vasi. Hodil je v šolo, v navadno vaško šolo. Ko mu je bilo komaj deset let, pa je moral pustiti učenje in pričel je delati na farmi. Potem je s farme odšel v mesto; tam je služil v neki restavraciji kot nata-karček. Ko je malo zrastel, je postal šofer, kasneje tramvajski sprevodnik, pa trgovski pomočnik. Toda kasneje polnih pet let ni nikjer delal—kakor se je to često dogajalo in se še dogaja v njegovi domovini—zaposlitev ni mogel namreč najti.
In glej, potikal se je, gladoval in se boril s pomanjkanjem. Ne sam. Prišel je v vrsto nezaposlenih, ki so z muko iskali dela in kruha in postal je njihov sekretar. In takrat so njegovo ime prvikrat slišali širši krogi. Potem je postal, član in predstavnik sindikata pristaniških delavcev.
A potem . . .
Toda, ta "potem" se je začel razpletati povsem drugače. Ni se ga še dotaknila čarobna palica. Do spremenitve je prišlo brez kakršne koli čarovnije. Ta spremenitev se ni zgodila v pravljici, ampak v življenju, v katerem se je Ernest Bevin spreminjal kakor v pravljici. Kako? Bevin? Da, da, to je prav on, tisti vaški fantič iz grofije Summerset, o katerem vam hočem pripovedovati.
Šestindvajsetletni Ernest Bevin je bil vodja brezposelnih. S 30 leti je Bevin že večkrat vodil delavske štrajke. Toda leta 1926 se je zgodilo nekaj, česar ne moremo nazvati s povsem odrejenim imenom. Ernest Bevin je dosegel, da so stavkujoči rudarji pristali na povratek v rove ob manjši plači, kot so jo imeli pred štrajkom. Kako bi morali imenovati takega voditelje izgovoriti te stramotne besede.
Po tem dogodku se je pričel Bevin naglo vzpenjati. Postal je član redakcijskega odbora labo-rističnega časopisa, pririnil pa se je celo do mesta predsednika generalnega sekretariata delavskih sindikatov. S tega položaja je leta 1937 z zapovedovalnim glasom izjavil, da se protivi štrajku avtobusnih delavcev, ki so zahtevali povišanje plač.
Razumljivo je, da je bilo neobhodno potrebno tako nastopiti . . . Štrajk avtobusnih delavcev bi zamračil sijaj svečanosti kronanja. Ernest Bevin ne bi mogel napraviti take netaktnosti.
In zatem — v času vojne — je Ernest Bevin vedno z ostrimi besedami napadal stavkujoče. Ni vstajal proti kapitalistonj in in-dustrijcem, ki so izkoriščali vojne dogodke in prejemali velikanske profite, vstajal* je proti delavcem. Od delodajalcev ni zahteval ,niti žrtev niti odstopanj. Od delavcev pa je zahteval, da sami prenašajo vso težo dolžnosti do domovine. Ze v tem času se je Ernest Bevin naučil orlično shajati š podjetniki. In zato ni nikako čudno, če je bil avtor novega reakcionarnega zakona o vzpodbudnikih štrajka—zakona, ki je bil v Angliji sprejet leta 1944—prav delavski voditelj, pristaniški delavec Ernest Bevin.
Za časa vojne je bil Ernest Bevin zelo aktiven. Med ostalim se je zanimal tudi za vprašanje druge fronte. Gotovo se temu ne čudite ...Pa saj je on delavec po rodu, ves prežet z vročim an-tifašizmom in tudi sam o tem neprestano govori.
Med tem pa je postal Ernest Bevin znanstvenik prav kot nasprotnik druge fronte. V času, ko je Savjetska zveza krvavela v strašni borbi, je ta "delavski voditelj" mnogokrat potrdil pred svojimi sonarodnjaki, pa tudi pred vsem svetom; "Tisti, ki kri-če o drugi fronti, napeljujejo vo-
do na Hitlerjev in Goebbelsov mlin. Druga fronta ni edini način dobiti vojno."
Take in podobne izjave pa niso zavirale Bevina, da ne bi trdil, da "nobena dežela v zgodovini človeštva ni mobilizirala svojih človeških rezerv v toliki meri, kot je prav to uspelo Angliji."
Mister Bevin pozablja enako hitro svoje besede in svoja dela.
Približevale so se volitve leta 1945 in treba je bilo pridobiti volivce. In glej, na nekem pred-volivnem mitingu je Ernest Bevin razjasnil volivcem, da bodo v slučaju volivne zmage Igbori-sti sestavili svojo vlado. Rusija bo zaupala njemu. Nastala bo povsem nova atmosfera in razčistil se bo mednarodni položaj.
Volivci so verjeli . . . Glasovi so za laboriste in v vladi, "kateri bo Rusija zaupala," je zavzel mesto ministra zunanjih zadev človek, ki je trdil, da pristaši druge fronte v Angliji delajo v interesu Hitlerja in Goebbelsa.
Medtem pa to še ni vse! Kako da ne bi človek verjel ministru Bevinu, ki je še leta 1941 pripisoval sebi v veliko zaslugo, da "nismo začeli voditi propagande proti Rusiji in zavzeli do njih drugih metod ,ko so Nemci napadli Rusijo." Bevinova zasluga za to, da ni bilo propagande proti ljudstvu, ki se je herojsko borilo, braneč ne samo samega sebe, ampak tudi London—tisti London, v katerem je Bevin držal svoje govore—ni prav taka, kakor se je zdelo temu mistru.
V čem naj bi bila politika, ki naj bi pridobila zaupanje Sovjetske zveze? Ali ni mar postal /minister za zunanje zadeve de- . lavski aktivisti, socialisti, demokrati, antifašisti, človek, ki jo4 svojim volivcem obljubljal zlate gore ?
Kaj prav za prav skrbi BeVina in za kaj se on bori ?
Minister Bevin pogostokrat govori o nalogah, ciljih in prin-I cipih laboristične stranke, kakor tudi o svojih osebnih ciljih in principih.
"Potrebno je braniti male države, da jih ne bi kaka velesila mogla izkoristiti kot kmeta v ■■ svoji diplomatski igri."
"Laboristična vlada bo vnesla na področje zunanje politike naravne principe."
"V vseh deželah Evrope se morajo izvesti svobodne in demokratične volitve."
Vse te zlate besede je izgovoril Bevin leta 1945. Kakšna pa so na drugi strani njegova dela?
Teče kri patriotov v Grčiji; kot divje zveri gonijo monarho-fašisti grške partizane. Pod zaščito tujih vojakov monarhofa-šisti v imenu "demokracije," svobode in neodvisnosti—z bajoneti in meči davijo demokracijo, svobodo in neodvisnost grškega ljudstva.
Človek bi mislil, da mister Bevin ne nosi odgovornosti za kri, ' ki se je prelila v Grčiji—za po-žgane vasi in bombardiranj mesta. Ali ni mar to sam jasno in trdo izjavil: "Ce se sprejmejo kakršne koli rešitve, so to moje rešitve!"
Vse to delajo v obrambo "demokracije." Vi ste se začudili? Mister Bevin vam bo že sam razjasnil to stvar.
"Demokracije ne moreš dati od zgoraj. Ona jnora priti od spodaj, iz ljudstva," prepričuje mister Bevin. Prav čudni ljudje so ti Grki. Odrekajo se "demokraciji" in mister Bevin mora poslati vojsko v grška mesta in vasi, da Grkom da "demokracijo."
Mister Bevin je ognjevit bra-nitelj "demokracije." Neprestano je v strahu, da ji nekje ne j škoduje. Bal se je volitev v Poljski—da ne bi bile te volitve do-I volj "demokratiče." Pa je bil na I koncu vseh koncev prisiljen, da (Dalje na 3. strani)
■y
19. novembra 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
ERNEST BEVIN NI PEPELKA
(Nadaljevanje z 2. strani)
iz Poljske odpokliče angleškega poslanika. Ta poslanik je namreč stopil v preveč tesne zveze z ljudmi, ki jih je težko imenovati demokrate, ki pa so bili pripravljeni v obrambo "svobodnih volitev" streljati tudi izza vogala.
Mister Bevin je bil zelo v skrbeh glede procesa proti Nikoli Petkovu. Laborist Bevin neprestano brblja o svobodi za izdajalce, špijone in Hitlerjeve sluge. Zanje skrbi v Grčiji, Poljski, Romuniji in Madžarski. So pa tudi med temi dežele, katerih svobodo in suvereniteto neprestano brani in protestira proti vsakemu vmešavanju od zunaj. Točneje povedano.: minister Bevin je "neomajan" samo v enem edinem primeru—ko se razpravlja o Francovi Španiji.
"Ne more biti govora o tem, da bi angleška vlada nudila pomoč kateremu koli pretendentu. Španska vprašanja more rešiti samo špansko ljudstvo."
Trden v tem principu, je Bevin v maju tega leta odbil sprejetje protestnega pisma liver-poolskih pristaniških delavcev proti zvezam angleške vlade s Francovo Španijo. In pra# trden v istem principu je Bevin na laboristični konferenci v Bam-mouthu nastopil proti spremembam ekonomskih sankcij proti Španiji.
Mister Bevin zelo dobro ve, kaj lahko v teh časih napravi neoboroženo ljudstvo proti nasprotniku, ki je oborožen z letali, tanki, s solzivcem in avtomatskim orožjem. Zaradi tega je tudi on tako velikodušno dovolil Špancem, da gredo z golimi rokami na do zob oboroženo Francovo armado—oboroženo seveda ne brez angleške pomoči!
Bevin zelo hitro reagira na nevarnost, ki preti izdajalcu Petkovu, ne vidi pa krvi, ki se preliva v Španiji, ne vidi bede španskega ljudstva, ne vidi, kako tisoči najboljših sinov Španije umirajo po ječah in na vešalih!
"Zelo mi je žal," pravi mister Bevin, "toda mi nimamo pravice, da se mešamo v notranje zadeve španskega ljudstva."
Kadar Mister Bevin prehaja od dela na besede, tedaj lahko slišite tudi kakšen protest proti "osovraženemu Francovemu režimu." Kaj bi dejali o stališču človeka, ki je imel polno možnost, da dela proti spremembi tega "osovraženega režima?"
Mi smo si zapomnili tudi tako izjavo mistra Bevina:
"Če pridemo na Balkan in v druge dežele s kabinetskimi metodami, tedaj bo kot rezultat takih naših metod vzniknil novi Tito."
politiki, ki bi omogočila pripravo za tretjo svetovno vojno."
Prešlo je nekaj let in Bevin je bil prisiljen na moskovskem zasedanju Sveta ministrov zunanjih zadev priznati, da v angleški okupacijski coni obstojajo oborožene nemške enote. Na prav istem zasedanju pa je tudi izjavil, da se ne more obvezati z nikakim rokom v pogledu industrijske demilitarizacije Nemčije.
Ko pa se nasprotno govori o izseljevanju Nemcev iz Poljske, jJostaja mister Bevin zelo aktiven, protestira, ustvarja zapreke in se silno vznemirja, da se ne bi kršili zakoni velike "človečnosti."
Kako naj bi to človek imenoval? Zakaj ta znani "nasprotnik fašizma" kaže v tem slučaju tako nenavadno skrb? Mistra Bevina prav nič ne vznemirja dejstvo, da so tisoči hitlerjevcev našli zatočišče v fašistični Španiji in se tam ukvarjajo . . .
Ves svet dobro ve, s čim se oni tam ukvarjajo! Njega ne vznemirjajo niti hitlerjevci, ki se šopirijo v Argentiniji pod okriljem soproge one "potujoče gospode," katero so "z odgovarjajočimi častmi" nedavno sprejeli v Angliji..
V ostalem pa lahko postavljamo takšna retorična vprašanja brez konca in kraja. Verjetno je bolje, da nehamo, kajti drugače bi se še spomnili pravljice o čarobni paličici. Ljudstvo ne pozna samo pravljic o Pepelki, zlati ribici in žar-ptici. Med fantastičnimi pravljicami o spremembah je tudi pravljica o zlem duhu iz dimnik^.
Živel je nekoč neki dobri duh . . . Toda vi to pravljico, jasno, poznate . ..
(Ponatis iz "Slovenskega poročevalca")
Urednikova pošta
vrže vrv Janku za vrat, saj je; huda kot volk. Otroka skušata zbežati, a copernica ju začara,' da ne moreta z m&ta. Potem zapre Jankota v kletko, a Met-' ko spodi v hišo. Vsa radostna J zapoje čarovnica veselo pesem in nalaga drva v peč, v kateri se Metka v pogačo spremeni. Pridejo čarovnice od vseh strani in zaplešejo na metlah divji ples.
Janko prigovarja Metki naj pazi kaj bo copernica rekla in| storila. Ko hoče ta poriniti Metko V peč, ji prigovarja, da naj pogleda v peč če je kruhek že pečen, Metka jo prosi naj ji pokaže kako se to naredi. Ko ji ta pokaže, jo porineta v peč, kjer je ogenj žareč. Sedaj opazita, da so medenjaki živi otroci. Z magično vejico in besedo, jih rešita začaranja.
V	tem prideta tudi oče in mati in veselje je nepopisno, ko izvesta v kakšni strašni nevarnosti sta bila otroka, a sta ostala živa in zdrava. Vsi pokleknejo in se zahvalijo Bogu, da jih je rešil zla.
V	ozadju se odpre rožnat oblak in na zlatih stopnjicah stoje angelji, skupno zapojejo čast in hvalo Njemu, ki jih je otel.
To je površno povedana pravljica o Janku in Metki. Pridite v nedeljo popoldne ob 4. uri v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. pogledat kaj znajo naši mladi pevci in pevke.
Napolnite dvorano in pokažite, da upoštevate njih trud in ste ponosni na te naše otroke.
Puhlicijski odbor.
Mister Bevin je verjetno pozabil, no, toda mi smo si to dobro zapomnili, da se je angleška vlada posluževala zelo nekabinet-skih metod v času, ko se je maršal Tito boril za svobodo Jugoslavije ... In tudi k nam je prišel glas o izdajalski ilegalni delavnosti nekega Mihajloviča, o fašistih, četnikih in o njihovih ■—da se lepo izrazimo— "vezah," potem o instrukcijah, puškah in mitral ježih, ki so jih četniki prejemali, itd.
Gotovo boste vprašali: "Ali ne bi morda laboristični minister Bevin raje videl na mestu maršala Tita propadlega fašista Mihajloviča, kakor so to svoječas- • fto želeli Bevinovi kolegi—konservativci?" Da je to prav tako nič drugače, je razvidno iz te- j da prejema laborist Bevin za j BVoje govore v parlamentu plos-' kanje v prvi vrsti prav od kon-1 "^rvativcev, proti katerim je ta- j ko ostro nastopal v predvolivni kampanji. Kaj ne, to je čudna in ^®pojmljiva stvar?
V ostalem pa se take čudne stvari neprestano dogajajo. Le-1943 je Bevin dejal: "Mi smo se čvrsto odločili, da preprečimo sleherni poskus Nemcev, da bi s pomočjo spletk speljali k
(Nadaljevanje z 2. strani)
jagode, a Metka si plete venec. Postaneta zopet razposajena in pričneta jesti jagode, a med tem se stemni in otroka se znajdeta sredi temnega gozda. Vile pridejo in jima zapojejo. Rožnat oblak se razgrne in po zlatih stopnjicah pridejo angelji iz nebeških višav in ju zaziblje-jo v sladki sen.
Tretje dejanje
Jutro je. Otroka se zbudita vsa začudena, da sta v gozdu in ne doma. Ko se ozreta, ugleda ta hišico napravljeno iz medu in sladu, a plot je narejen iz samih medenjakov. Ker sta lačna, gresta k hišici, da poglodata nekaj slaščic kot dve mali miški. Saj ne vesta, da je to vražje copernice hram. Nabereta si teh dobrot, da si napolnita že-lodčke. Glodata kot dve miški.
Si. Joseph Lodge godba priredi "Karneval glasbe"
Cleveland, O. — V nedeljo 23. novembra bo godba St. Joseph's Lodge št. 169 KSKJ priredila nenavadno glasbeno zabavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Prireditev bo podana pod imenom "Karneval glasbe.". Zelo pester program bo vključeval najbdljše ameriške glasbene točke, mešane z očarljivimi slovenskimi narodnimi skladbami.
Prireditev se prične ob 7:30 zvečer s podajanjem glasbenega! koncerta, zaključila pa se bo s plesom in prosto zabavo.
St. Joseph godba je sestavljena od članov, ki skupaj igrajo že dolgo časa. Mnogi so se naučili igrati na razne glasbene! inštrumente, ko so bili še otroci v CJollinwoodu.
Nedeljska prireditev bo prva lokalna prireditev, ki jo bodo j podali člani, ki so se vrnili z vojaške službe v Evropi in na Pa- j cifiku. Toda godbeniki so zelo| znani še iz prejšnjih predvojnih I časov, ko so podali dobre in uspešne koncerte.
Vsi ste vabljeni, da pridete na ta "Karneval godbe". Vstopnina je za to priliko zelo nizka,
ker mačke ni pri hiši.
A, groza in strah! Že prilo--'saj je, samo 75 centov masti čarovnica "Hrustalka" in I
Odbor.
Frankfurts Save Time and Money
For a festive, quick meal platter, serve rosy brown frankfurts wrapped in a ribbon of crisp bacon. Contrast the tempting meat colors with whole kernel corn accented with bits of green pepper. Garnish platter with sprigs of crisp parsley.	- , • . .
To prepare franks, wrap bacon spiral-fashion, fastenmg cach end with toothpick. Place in baking dish split side up. Turn if necessary to cook bacon thoroughly. Cooking time about 10 minutes.
Of interest to many homemakers these days is the fact that & Company is sending its top quality frankfurt to market stylishly dressed in a new, convenient and sanitary one-pound package. Through use of a special cello wrapper, the new package helps seal in the natural juices and flavor of the franks, making them more tasty and more nutritious than ever before. Made and packaged under strict sanitary conditions in Swift kitchens throughout the country, the franks are never exposed until unwrapped in the home.
NAZNANILO IN ZAHVALA
S tugo in žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt posegla s svojo koščeno roko v našo sredo in nam odvzela našo ljubljeno in drago soprogo, mater, hčer in sestro
1908
1947
MARY MULEC
rojena ŠKODLAR
Blagopokojnica je zatisnila svoje mile oči dne 27. septembra 1947. K večnemu počitku smo jo položili na pokopališče Calvary dne 1. oktobra po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida.
Rojena je bila leta' 1908 v Clevelandu, O., ter je bila članica društva Janeza Krstnika št. 37 ABZ in društva Lipa šf. 129 SNPJ.
V dolžnost si štejemo, da se iem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili krasne vence h krsti pokoj nice v blag spomin. Zahvalo naj sprejmejo: Mr. Anton Mulec in družina, Mrs. Frances Longar, Mr. Edward Skodlar, Mr. Frank Skodlar st., Mr. Frank Skodlar ml., delavci pri Elweli Parker Electric Co., Mr. Jacob Marolt st., Tony in Marvelle Marolt, Mr. in Mrs. Anton Svet in družina,- John in Sylvia Evatz, Mr. in Mrs. Anton Marolt in družina, Mr. in Mrs. Frank Krol-nik, Mr. in Mrs. Zdraveff in družina, Mr. in Mrs. Henry Laurie st., Frances in Henry ml., Mr. in Mrs. Frank Zaller in družina, Mr. in Mrs. John Lenarčič in družina, Mr. in Mrs. Joseph Sustaršič, Mrs. Marie Nainiger, Mr. in Mrs. James Verbič, Mr. in Mrs. George Milko-vich. prijatelji pri Joe's Cafe, Victor in Justine Zakraj-šek, Joe Karish in družina, Mr. in Mrs. John Marolt, društvo Lipa št. 129 SNPJ in društvo Janeza Krstnika št. 37 ABZ.
Dalje najlepša hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokoj nice, in sicer: Mr. in Mrs. Frahk Longar in družina, Evan in Mary Godinich in družina, Mr. in Mrs. Srečko Eržen, Mr. in Mrs. Torok in družina, Mr. in Mrs. Tony Forbes, Mr. in Mrs. Jacob Babič, Mr. in Mrs. J. Cernilogar in družina, Mr. in Mrs. Carl Spretnak, Mr. in Mrs. Frank Drobnich', Mr. in Mrs. Frank Longar st., Mrs. Pohar, Mr. in Mrs. John Marolt, Messrs. T. Stanič, E. Avsec in R. Ivančič, Mr. in Mrs. Anton Stanič st., Mr. in Mrs. Carl Estanek, Mr. in Mrs. Edward J. Marolt, Mr. Joseph Gracki, Mr. in Mrs. Nick Corella, Carofran Bridal Shop, Mr. in Mrs. Victor Marolt, Mr. in Mrs. Mike Marcrlt, Mr. in Mrs. Mlakar, Mr. in Mrs. Frank Modic, Miss Molly Longar, Mr. in Mrs. Jack Marolt in družina, Mr. in Mrs. John Hace, delavci Elweli Parker Electric Co., Mr. in Mrs. Mramor st., Mr. in Mrs. A. Zupančič, Mr. in Mrs. August Malenšek, Mr. in Mrs. J. Pike ml., Mrs. Frances Slabe, Mr. in Mrs. J. Pike, Price in Richter družini, Mr. in Mrs. Joseph Roitz, družina Rudolph Hočevar, Mr. John Knaus, Mr. in Mrs. Victor Lunder, Mrs. Margaret Marolt in družina, Mr. in Mrs. J. Knaus, Mr. in Mrs. Charles Zalneratis, Mr. in Mrs. A. Vičič, Mr. in Mrs. Otto Jelinek, Mr. in Mrs. John Bavec, Mr. in Mrs. Tim Zupančič, Mr. in Mrs. Andy Sader, Mr. in Mrs. Frank Suhadolnik, Anne, Kathleen in Louis Pugel, Mr. Laddie Marolt, Mr. in Mrs. Edward Pike, Mr. Mike Marolt, Mrs. A. Zupančič, Mr. Stanley Marolt, Mr. in Mrs. John Mesojedec, Tončka J. Kolegar, Mr. in Mrs. Stanley Baraga, Mrs. Frances Synder, Mr. in Mrs. Anton Lunder, Mr. in Mrs. Glavich, Mrs. Lokar in hči, Mrs. Rose J asks in sinovi, Mr. in Mrs. Joseph Primosch, Mr. in Mrs. John Kikol, Mrs. Erbežhik, Mr. in Mrs. Jack Lenaršič, Mrs. Meglich, Mrs. Mary Struna, Miss Mary Palcic, Mr. in Mrs. Anton Brodnik, Mrs. Mary Scobie in hčere, Mrs. Mary Klopčič, Mrs. John Velič, Miss Bernie Sajovic, Mr. in Mrs. John Centa, Mr. in Mrs. Joe Tekavec ml., Mr. in Mrs. Sosa in družina, Mr. in Mrs. Steve Kerman, Mrs. Ignatz Rugel, Mr. in Mrs.
James Rugel, Mr. John Slapar, Mr. in Mts. John Kerz-manc in družina. Miss Anne Winter, Mr. Victor Slabe, Paul in Mary Leskovec, Mr. in Mrs. J. Tomšič, Mr. in Mrs. Stanley Laurich, Mr. in Mrs. Thomas Zunich, Mr. Jacob Mulec, Mr. in Mrs. Philip Nainiger, Mr. A Mrs. John Nemanich, Mr. in Mrs. Joseph Podlogar, Mr. wi Mrs. Luke Hočevar, Mr. in Mrs. T. Zakrajšek, Mr. in Mrs. John Per, Miss Mary Sajovic, Miss Valeria Per, Mr. in Mrs. Frank Vovko. Mr. in Mrs. Louis Zakrajšek. Mr. Martin Mahler, Mrs. Mary Stanonik, Mr. in Mrs. Henry Laurič st., Mr. in Mrs. Albin Pike, Mr. in Mrs. John Lenaršič in družina, Mr. in Mrs. Martin Dulc, Miss Frances Cizel, Mr. in Mrs. Frank Laurič, Mr. in Mrs. Fran# Vogrinc, Mr. William Sader, Mrs. Gregorač, Mr. in Mrs. Edward Skodlar, Mr. in Mrs. Edward Kikel, Mr. John Melle, Jermis Cafe, Mr. Joseph Somrack, Mr. John Rutar, Mr. in Mrs. John Nestor, Mr. in Mrs. J. Znidaršič, Jean in Tony Brodnik, Mr. John Krašovec, Mr. in Mrs. Frank Krokec, Mr. in Mrs. B. J. Znidaršič, Mrs. Mary Sadowski, Mr. in Mrs. J. Alich, Miss Dorothy Lausin, Mrs. J. Erzen, Mrs. Mary Nainiger, Mr. in Mrs. John Strazier, Mrs. Mary Znidaršič, Mrs. Starič, Mrs. Joe Verbič, Mr. in Mrs. Andrew Zeleznik in hčere. Misses Mary in Agnes Tome, Mrs. Rose Zupančič, Mrs. Julia Tomšič, Mr. Jacob A. Perko, Miss Ann Cimper-man, Mrs. M. Herman, Mr.,Anton Tomšič, Mrs. Jennie Oblak, Mrs. Jennie Hribar, Mrs. Frances Bartelme, Mrs. Rahija, Mrs. Helen Brendy. Mrs. Tončka Jevnik, Mr. Joseph Avsec ml., Mrs. Rose Hanko, Mr. Nick Bepes, Mrs. Jennie Medved, Mr. in Mrs. James Nainiger, Miss Veronica Braideck, Mr. Joseph Legat in hči, Mr. Charles Zobac, Mrs. Mary Skodlar, Mrs. Nettie Prince, Mr. B. Ver dell in sin.
Najlepšo zahvalo izrekamo sledečim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu: Mr. in Mrs. John Marolt, Mr. Mike Marolt, Mr. in Mrs. Anton Malenšek. Mr. in Mrs. Frank Mramor, Mr. in Mrs. James Bebout, Mr. in Mrs. Stanley Petrokas, Mrs. Frances Bartelme, Mr. in Mrs. Anton Svelc, Mrs. Rose Farbas, Mr. in Mrs. Victor Zakrajšek, Mr. in Mrs. Frank Longar.
Našo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so prišli pokojni-CO pokropit, ko je ležala na mrtvaškemu odru, pogrebci, ki so nosili krsto in vsi, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Hvala lepa Rev. Tomcu za opravljene cerkvene pogrebne obrede, pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za vso postrežbo in vsestransko pomoč ter za lepo urejen pogreb.
Iskrena hvala društvom in članicam Slovenske ženske zveze, ki so pokojnico obiskale na mrtvaškem odru ter za spremstvo na pokopališče.
Bodi vsem, ki ste nam stali ob strani, nas tolažili in nam bili v pomoč na en ali drugi način v dneh žalosti ob izgubi soproge in matere, izrečena naša najlepša hvala. Ako se je slučajno izpustilo ime enega ali drugega, ki je nam izkazal svoje sočutje in pomoč, prosimo oproščen j a ter se vsem enako zahvaljujemo.
Predraga soproga, mali, hči in sestra. Prerano si se morala posloviti od Tvojih dragih in zdaj bivaš vrh višav, kjer ni ne muk ne trpljenja. Pustila si nas žalostne in osamljene, a tolaži nas zavest, da se enkrat snidemo nad zvezdami na vekomaj.
Počivaj v miru—snivaj sladko!
Žalujoči ostali

TONY, soprog
MARY ANN, ANTON ROBERT in DONALD, otroci FRANK ŠKODLAR, oče EDWARD in FRANK, brata FRANCES LONGAR, sestra
Cleveland. Ohio, dne 19. novembra 1947
\
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
BORIS GORBATOV
NEUKROCENI
TARASOVA DRUŽINA
(Nadaljevanje)
—	Podlež! — ga je sunil s pestjo v prsi Stjepan. Cipljakov se je zrušil na divari. — Dočakati — kaj? B-a! Počakati, da se naši vrnejo! Tedaj odkopi ješ partijsko izkaznico, obrišeš blato z nje in greš namesto nas, obešenih, sprejemati Rd^čo vojsko? Varaš se, podlež! Z vislic bomo prišli in govorili ljudstvu j o tebi ...
Odšel je, močno zaloputnil vrata za seboj, in še tisto noč je bil daleč od vasi. Nekje še dalje je bila zanj že pripravljena namiljena zanka in vešala so mu že postavili. A kaj to! Ne beži pred vislicami! Toda v ušesih mu cvili in cvili Ciplja-kovljev šepet; "jobesili nas bodo vse, brez koristi; v kaj naj torej veruješ?"
Hodil je po cestah in vaseh raztrgane Ukrajine in gledal: Nemci so zapregli mužike v jarem in orjejo z njimi. Ljudstvo pa molči, samo vrat obrača trdo, Po cesti gonijo tisoče razcapanih, izmučenih ujetnikov, — mrtvi padajo, živi hodijo naprej, pokorni^ hodijo preko trupel tovarišev naprej, v katorgo. Jokajo 'ujetnice za rešetkami železniškega voza, tako jokajo, da se ti duša trga, — vendar , odhajajo. Ljudstvo molči. A najboljši ljudje bingljajo na vislicah . . . Morda zastonj?
Zdaj je hodil po obdonskih stepah ... To ji bil najbolj se^ verni kot njegovega oKi-pžja. Tu se je Ukrajina stikala z Rusijo, meje nisi videl niti v stepni bodiliki, enako srebmkasti na tej in na oni strani, niti pri ljudeh . . .
Toda preden se povrne na zapad, fee Stjepan nasmehne in odloči obiskati na skrajnem robu oblasti še nekega znanca. Tu, daleč od velikih cest, v gosti in tihi isijavki, se je skrival čebelnjak deda Panasa, in kadar koli je hodil Stjepan po teh krajih, ni zamudil prilike, da bi se oglasil in pokusil dišečega medu, se povaljal na vonjavem senu, okušal gozdno tišino in dišave ter se z dušo in telesom oddahnil od skrbi.
Tudi zdaj je bil Stjepan potreben oddiha — od večnega strahu, preganjanja, od dolgega pešačenja. Da si zravna hrbet. Da poleži pod visokim nebom. Da razmisli o svojih dvo-^ mih in nemirih. Morda bi pa o tem niti ne razmišljal, marveč bi samo okušal zlati med v čebelnjaku.
—	Bogve, ali še stoji čebelnjak? — podvomi, ko se bliža zijavki.
Čebelnjak je stal. Tudi dehteče seno je bilo, ležalo je v kopah. In kakor vedno, jfe tu sladko dišalo po težkesm gozdnem vzduhu, po lipovem cvetu, po meti in po nekem hruševcu, kakor iz detinstva, — ali se je Stjepanu samo tako bdelo? In naokrog je drhtela tanka, prozorna tišina, samo čebele so družno in inarljivo žužnjale. In kakor vedno, je gosta zaslišal ter pritekel pes Sevko, za njim pa suhi, beli, mali d^deik Pa-nas v platneni srajci in s sinjimi zaplatami na ram^ih ip na hrbtu.	,
—	A! Na zdravja! -i- je za-klical s svojim glasom, tankim kakor žužnjava čebel. — Izvolite! Že dolgo vas ni bilo k nam. Smo se vara zamerili?
Pred gosta je poptavil majhen krožnik medu in salja t/er košarico jagod.
—	Tu je ostala Se vaša steklenica, — je hitel. — Cela ste-
klenica šampanjca. Ne dvomite — polna.
—	A-a! — se je žalostno nasmehnil Stjepan. — Pa daj steklenico !
Starec je prinesel kozarec in steklenico, spotoma je z rokavom obrisal prah z nje.
—	Do bi se spet vrnilo naše lepo življenje in da bi se vrnili vsi zdravi domov! — je dejal dedek, ko je skrbno vzel ča-šo iz Stjepanove roke. Zamižal je in izpil, obliznil kozarec in se odkašljal. — Oh, dober je!
V dvoje sta izpraznila steklenico in ded Panas je pripovedoval Stjepanu, da je obrodilo leto bogato, obilno, razkošno v vsem — gebele, jagode, a Nemci da čebelnjaka, še niso izvohali. Bog ga varuje, da še poti niso našli.
Stjepan je mislil na svoje stvari.
—	Poslušaj, ded, — je nenadoma spregovoril, — tu napišem listek, dala ga bova v tole steklenico in zakopala.
—	Tako, tako ... — je ded pristal, dasi ni nič razumel.
—	A ko se naši povrnejo, jim steklenico izročiš.
—	Aha! Prav, prav . . .
"Da, zapisati je treba, — je
pomislil Stjepan, ko je potegnil i? žepa svinčnik in beležnico. — Naj naši izvedo, kako smo tukaj . . . umirali. Sicer ne ostane niti sledu za nami. Cipljako-vi nam bodo sledove zabrisali."
In začel je pisati. Trudil se
|je, da bi pisal vzdržno in suho, da bi v njegovih vrsticah ne zasledili sence dvoma, da bi ne sodili bolesti kot paniko, da ne bi porogljivo majali z glavo zaradi njegove vznemirjenosti. Ko se povrnejo, se jim bo zdelo vse drugače. Niti za hip ni podvomil, da se bodo povrnili. "Morda ne bodo našli niti naših kosti v rovih — a vrnili se bodo!" In pisal jim je strogo in vzdržno, kakor vojak vojakom, kako so v mučilnicah umirali najboljši ljudje, pljuva je sovražniku v obraz, kako so se plazili pred Nemci strahopetci, kako so izdajalci ovajali, izdajali ilegalce, kako je ljudstvo molčalo. Sovražilo, a molčalo. In vsaka vrstica njegovega pisma je bila oporoka. Ne pozabite, tovariši, — je pisal, — j prosim vas, ne pozabite posta-j viti spomenik komsolomcu Va-j sil ju Pčelincevu ter staremu j rudarju Onisimu Bespalemu, ti-, hi deklici Klavdiji Prjahinovi in I mojemu tovarišu, tajniku mest-I nega odbora partije, Alekseju j Tihonoviču Šuljženku, — ti so I umrli kot junaki. In to še ter-j jam od vas, da v veselju zmage in v hitrici obnove ne pozabite kaznovati izdajalce Miha-jla Filjikova, Nikito Bogatirjo-va in vse, o katerih sem pisal zgoraj. In če se javi pri vas s partijsko izkaznico Matvej Cipljakov, — ne zaupajte njegovi partijski izkaznici, pomazana je z blatom in z našo krvjo.'^
Stjepan je pomislil, da bi moral pristaviti, kateri so mu dajali zavetja, ilegalcu, ga hranili in vzdihovali nad njim, kadar je za kratek čas zaspal z lahkim snom, pa se o tistih, ki so pred njim zapirali vrata, ga odganjali s svojega praga, mu grozili, da izpuste pse nanj, A vsega tega ne moreš napisati.
Zamislil se je in pristavil: "Kar se mene tiče, spolnjujem se dalje nalogo, ki mi je naložena." Zahotelo se mu je izne-nada, da bi zapisal še nekaj pla-
19. novembra 1947
menečih besedi kakor zakletev, — češ, da se ne boji ne vislic ne smrti, da veruje v našo zmago in da zanjo rad daruje življenje . . . Toda v hipu se mu že posveti, da tega ni treba. Saj bodo že tako izvedeli vse o njem.
Podpisal se je, napravil zvitek ter ga zatlačil y steklenico.
—	Tako, — se je nasmehnil in dejal: — Poslanica v večnost. Daj lopato, ded . . .
Zakopala sta steklenico pod tretjim ulnjakom — zraven mlade lipice.
—	Si boš zapomnil mesto, stari ?
—	Kako da ne? Tukaj pomnim vsakfl mesto . . .
Zjutraj ob zori se je Stjepan poslovil od čebelarja.
—	Dober med imaš, ded, — je dejal in odšel svojemu samotnemu poginu nasproti, nasproti svojim vislicam.
Tisto noč je sklenil, da ostane nekaj časa na vasi, v Oljho-vatki, pri svojem daljnjem sorodniku stričku Savki. Savko, okreten, živahen, razkuštran mužiček, se je vedno ponašal z uglednim sorodnikom. Tudi zdaj, ko se je o mraku pojavil Stjepan, se ga je striček Savko razveselil, navdušil se je in začel sam nositi iz peči na mizo, kakor da mu je Stjepan tudi zdaj ugleden gost iz mesta.
A niso še dobro utegnili sesti za m igo, ko so se brez trkanja odprla vrata in je vstopil v sobo visok, postaven mužik, siv v brado in bistrih, modrih oči.
—	Poedi:g,vljeni! — je dejal in pogledal naravnost k Stjepanu.
Stepjan je vstal.
—	Kdo je ta? — je vprašal potihem Savka.
—	Župan ... — mu je zaše-petal.
—	Pozdravljeni, tovariš Ja-cenko! — je dejal župan, se nasmehnil in pristopil k mizi. Stjepan je prebledel. —r- Predrz-
Nekaj VELIKEGA Nekaj EKSTRA
Shranite en BUŠEL zmrznjenih jedil v 1947 PLINSKI Sedenici!
,	I
Da, en bušel—do šestdeset paketov zmrznjenih jedil se zlahka vloži v veliko shrambo za zmrznjena jedila v novi dve-v-eni plinski lednici. Sedaj si lahko nakupite za tedne naprej ob enemu samemu obisku trgovine. Imate vlažno-mrzloto za sadje in zelenjave, in tudi suho mrzloto za meso—poleg predalov, ki se jih lahko preloži na enajst primernih pozicij.
Najbolj važno, ni niti enega premikajočega se dela, ki bi se obrabil ali delal ropot v napravi za zmrznjen je. Majhen, štedljiv plamen opravi vse delo. Zato pa je preko 2,000,000 lastnikov plinskih ledenic pronašlo, da ostanejo neslišne, trajalo več let dlje brez popravil. Oglejte si kmalu 1947 plinsko ledenico pri vašemu prodajalcu plinskih pripomočkov.
THE EAST OHIO GAS company
no hodite po vasi. Skozi okno sem vas videl in spoznal. No, še enkrat pozdravljeni, tovariš Jacenko, -— in župan je skril porogljiv "'nasmešek v brke.
"Vse končano! — je šinilo Stjepanu v glavo. — Tu so vislice!" A ostal je pri mizi miren, nepremičen kakor prej.
Razno
NAZNANILO!
Naznanjam vsem, kateri ste iz zelenega štajerja in vsem drugim Slovencem, da se zopet dobijo krvavice, rajževe, in mesene pre-kajene klobase po starokrajskem okusu, in sicer priCenši v soboto 22. novembra, FRANK PRESKAR, 15917 Saranac Rd., Cleveland 10, Ohio, LI 1299.
POHIŠTVO
popravimo in nanovo tapetiramo na vašemu domu. Damo nove tri-vrstne vzmeti in dobro napolnjene sedeže, itd. Pokličite SW 6890 1142 E. 66 Si.
NUJNO POTREBUJEM
stanovanje ali apartment, žena in otrok sta sedaj drugje. Najraje bi radi na vzhodni strani, toda vzame se stanovanje kjerkoli. Sem stalno zaposlen.
Mr. Carson, FA 7878 do 5. zv. AC 4868 po 5. zv.
ženitvena PONUDBA—Prileten Slovenec s primernimi dohodki in lastnim domom, se želi seznaniti s Slovensko v starosti od 50 do 60 let. Katera si želi dobrega moža in mirno življenje, naj pošlje svoj naslov na uredništvu Enakopravnost pod rubriko "Slovenec," 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, O., (Tajnost je jamčena)
Naprodaj so harmonike
Italo-American vrste na 120 basov; proda se tudi električni čistilec za preproge (Magic izdelka) za samo $10. Pokličite
EX 4767
Imamo 60 vrst finega vina po nizkih cenah;
na steklenice ali galone. Dostavimo na dom tudi 6% pivo. PARISIS 6404 Denison Ave.
Metro Music House
16343 Euclid Ave.,
poleg Euclid Theatre GL 9133
Plošče za gramofone, note in pouk na razne inštrumente. Tudi popravimo inštrumente.
Kupite fino čokolado
na funte ali v večji količini direktno od izdelovalke. Po posebni ceni.
MRS. BAKER 15002 Kinsman Rd.
Prodajalka za oddelek
s suknjami in oblekami za ženske. Visoka plača poleg provizije.
RED ROBBIN E. 105th & Euclid Ave.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players
Vse delo Jamčeno
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Trgovine naprodaj
Grocerijska trgovina in * mesnica
se proda ali zamenja za hišo za eno ali 2 družini. Za podrobnosti pokličite
KE 3338 ali po 6. uri EX 0227
Izvrstna prilika
Naprodaj je grocerijska trgovina, mesnica in delikatesna trgovina z C 2 licenco. Lastnik .odhaja izven mesta.
GL 1101 ali PO 3738
župan je z vso težo sedel na klop pod ikonami in naslonil na mizo svoje velike, žuljave roke s črnimi prsti ter si ogledoval Stjepana.
—	Sedite, — je dejal z nasmeškom. — Zakaj stojite? — Pravica ni v nogah!
Stjepan je pomislil in sedel.
—	Tako, — je rekel župan. — Vi me ne poznate?
(Dalje prihodnjič)

Dela za moške
Moški za splošno
UTILITETNO DELO.
Dobra plača in izvrstne delovne razmere.
Zglasite se pri
Ferro Enamel Corp.
4150 E. 56 St.

Dela za ženske
Ženska za hišna opravila
splošna; v starosti od 25 do 40 let; za navadno kuho, nič pranja; soba in kopalnica na 2. nadst. Mora imeti rada otroke, in imeti mora priporočila. $30.
ER 1135
STROJEPISKE
Visoko-šolske graduahtinje; morajo biti dobre strojepiske za direktno poštno pošiljanje trgovskih letakov. Pokličite Mr. Jones v ponedeljek ali torek za dogovor.
Minneapolis-Honeywell Reg. Co.
EN 2570
Heavy Tool Assembler Tool Room Machine Operator
in delavec za splošna popravila pri strojih. Morate imeti svoje orodje. Plača od ure. 40 ur tedensko.
OLIVER CORPORATION
preje Cleveland Tractor Co.
19300 Euclid Ave.
WsXiXsXsXsXsXsXlXsXsXsXiXsXsXiX!^^

Mizarji!
za "form" delo; delo je za osem mesecev na novi delavnici Chevrolet družbe, v Parma, O. Unijska plača, 40 ur tedensko.
DARIN & ARMSTRONG INC.
OR 4040 *

Zemljišča
DOBER NAKUP
Bungalow s 4 sobami; preprogi, novi beneški zastori, G-E peč, mreže, zimska okna, ekstra lota z ognjiščem zunaj, 2 garaži; 3 minute hoje do šole. Odprto vsak čas. Lastnik.
5204 Montauk Ave., SH 3837
$16,700. LASTNIK PRODAJA krasno hišo s kamenitim prednjim delom; 6 let stara. Colonial tipa; 3 spalnice: avtomatična toplota na plin; zajtrkalna soba; stranišče; družabna soba 23x12; ognjišče, preproge, rekreacijska soba in druge ugodnosti. Blizu Taylor-Gesu šole.
EV 0949
Želim takoj kupiti
gostilno z d 5 ali D 3 licenco. Mora biti na prometnem kraju na vzhodni strani; z 2 stanovanji ali več. Plačam do $60,000. če je dober prostor, ti se upoštevalo tudi samo gostilno brez stanovanja. Pišite podrobnosti—ime, naslov, itd. na
Box 412, c/o Enakopravnost, 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, O.
Hiša naprodaj
Hiša za 2 družini, 2 zidani garaži; gorkota na vročo soparo; vse moderno. Velika lota. Se lahko takoj vselite. Zglasite se med 4. in 6. uro zvečer.	'
1117 E. 67 St.
Gostilna z D 5 (corp.) in D 3 licenco
Lastniki morajo prodati takoj. D 5 licenca, zgoraj stanovanje s 6 sobami; se proda ali zamenja. Kot del vplačila, se vzame hišo za 2 družini ali hišo za eno družino s 6 sobami, ali pa se proda samo gostilno brez stanovanja. Tudi D 3 licenca; nič stanovanja. Lastnik odhaja izven mesta in mora prodati. Nizka cena. Za podrobnosti pokličite kadarkoli,
Mr. Jelarčič DI 1046
Avti naprodaj
MI ŠE VEDNO PLAČAMO
VELIK BONUS
za vaš nov ali rabljen
AVTO
Pokličite ali pridite k
BELL MOTORS 2400 Euclid
Odprto ob večerih
Comptometer operatorica
Izurjena; 5 dni na teden; tedenska plača. AMERICAN RADIATOR & STANDARD SANITARY CORP. 4415 Euclid Ave.—HE 4860
ŽENSKA DOBI SLUŽBO,
da bi pomagala pri kuhi in drugih gospodinjskih delih v zavodu. Plača od dneva in prijeten prostor za delo.
OR 0977
COUNTER GIRLS
ZA DELO v "SANDWICH SHOP" Tedenska plača, obedi, uniforme in napitnina. Na vzhodni in zapadni strani.
TASTY-BURGER SYSTEM 10622 Euclid Ave. 1171h & Clifton Blvd.
ŽENSKA ZA SPLOŠNA HIŠNA OPRAVILA
Uposlena je tudi perica. V družini so trije otroci, stari 8-13-16 let. Morate ostati preko noči. Imate lastno sobo in kopalnico na 2. nadst. $30-$35.
Shaker Rapid	YE 4443
Pomočnice bolničarkam
"Služite ko se učite." Vas treniramo na delu. Izkušnja ni potrebna. Stalno. 44 ur tedensko. Dobra plača. Zglasite se pri poslovodji St. Alexis Hospital School of Nursing 5303 McBride Ave., MI 1415

Dela za moške
MIZARJI
IZURJENI
Dobra plača od ure.
The Marquard Sash-Door Mfg. Co.
OR 6960
LESNI DELAVCI
bench delavci; izurjeni na delu okrog vrat in okvirjev. Plača od ure in nadurno delo.
BIG FOUR LUMBER CO. 7555 Bessemer
Polisehrs & Buffers
Izkušnja v delavnici je potrebna. Plača od ure in komada. Zglasite se osebno.
Modern Process Plating, Inc.
4102 Hough Ave.
----
Moški za rezanje papirja
DOBRA PLAČA OD URE IN NADURNO DELO.
Brewer Chilcote Paper Co.
2160 E. Superior Ave.
STENOGRAF	j
Mora biti popolnoma izurjen tudi : v podrobnem delu v pisarni; stalno j delo, dobra prilika za napredova- '■ nje; tedenska plača. Vprašajte za' Mr. Wohlwerth	'
FOREST CITY MATERIAL CO. | 17903 St. Clair Ave.	,
Moški za splošno delo v tovarni;
prednost imajo taki, ki so, pripravni za vsako delo. Nova tvrdka. Prilika za moške med 35 in 40; letom.
3995 Jennings Rd.
SPLOŠNO UTILITETNO DELO
Menjajoči se šifti z razliko v plači Zavarovalnina in podpora; visoka začetna plača; nekaj težkega dela-! Tovarna je na južni strani; vsa dela ' v naprej določena v tej tovarni sO ; narejena od utilitetne skupine. IZ' j vrstne delovne razmere.	j
MI 8580;	j
vprašajte za Mr. Frank
Sponge Rubber Chemist ot Compounder;
mora biti popolnoma izurjen iJJ imeti izkušnjo na vseh vrsta "sponge rubber" produktih; izvi" stna prilika za moškega, ki lahkp pokaže rezultat; če ste zainteres'" rani pokličite telefonsko (zarač^' naj te nam),
Frank A. Millfr. Rubat«" | Div., Great Amwicaa Indu^ tries. Inc., Bedford, Virgin^® ■ Tel. 2611	'
I i