Ob odprtju razstave Spilal - hiša na robu družbe 28. septembra 2010 v Sokolskem domu v S koji Loki. Z leve proti desni: Elizabeta Virion Podlipnik, dr. France Stukl Judila Sega, ~ttpan Igor Drakslerin Mateja Hafner Dolenc. (folo: Tina Arh)
Predstavitev hiše na robu mesta končujejo štiri zgodbe ubožcev, ki so svoje življenje sklenili v špitalu. Zraven je slika sv. Elizabete, zavetnice ubožnik, z glavnega oltarja špitalske cerkve; njena podoba nas med ogledom razstave ves čas spremlja in opominja.
Razstava je bogato podprta z arhivskim gradivom, večina ga je v lasti Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Enote v Skofji Loki. Predstavljeno je tudi gradivo Arhiva Republike Slovenije, muzejskih zbirk Loškega muzeja, Župnijskega arhiva Skofja Loka, bogato pa ga nadgrajuje fotografski material priznanih loških fotografov Jane Jocif, Janeza Missona, Toneta Mlakarja, Petra Pippa in Bojana llihtaršiča.
Odprtje razstave je s svojimi slikovitimi in hudomušnimi besedami uvedel dr. France Stukl, nekdanji dolgoletni vodja Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Enote v Skofji Loki, ki je poudaril, da je imel špital vseh 400 let isto nalogo in jo je tudi izpolnjeval, uradno pa je razstavo odprl župan občine Skofja Loka Igor Draksler.
Helena J anemic
Prva istrska pokrajinska razstava — 100 let
Projekt Prva istrska pokrajinska razstava v Kopru — 100 let zaznamuje pomembno obletnico, tj. stoto obletnico prve razstave, ki je imela namen v okviru
avstro-ogrske monarhije predstaviti širši javnosti umetnostno bogastvo Istre ter vse nove dosežke človeške ustvarjalnosti v tem prostoru.
V Kopru so 1. maja 1910 slovesno odprli vsestransko razstavo, ki je po vzoru svetovnih razstav predstavljala prepleten kulturnozgodovinski in gospodarski razvoj Istre od prazgodovine do 20. stoletja. Razdeljena je bila v sedem sekcij: Kmetijstvo, Industrija, Pomorstvo (z akvarijem), Šolstvo, Umetnost — znanost — literatura, Kopališke ustanove — zdravilišča — športna letovišča, samostojne korporacije in zdravstvene ustanove.
Ob stoti obletnici razstave, ki je sicer zbudila veliko zanimanje za istrsko kulturno dediščino in umetnostne zaklade, je Humanistično društvo Histria iz Kopra promoviralo projekt »Prva istrska pokrajinska razstava — 100 let«. V okviru tega sta nastala fotografska razstava in priložnostni štirijezični katalog. Člani avtorske skupine, ki je razstavo pripravila, so Dean Krmac, Deborah Rogoznica in Matej Zupančič. Razstavo je oblikoval Leon Bevk, postavitev pa Mario Steffè in Brigitta Mader. Brigita Mader in Salvator Žitko, ki sta bila skupaj s Tajano Ujčič tudi strokovna sodelavca projekta, sta avtorja teksta, ki opisuje historični kontekst nastanka razstave, potek ter odmeve, ki jih je razstava imela v gospodarskem in družbenem razvoju Kopra in Istre v 20. stoletju.
Ob zgodovinskem uvodu katalog predstavlja 57 fotografskih posnetkov, ki plastično dokumentirajo razstavo in njen koncept predstavitve zgodovinske in
kulturne dediščine in gospodarsko-socialnega razvoja Istre na začetku XX. stoletja. Skupno 87 posnetkov serije Prva istrska razstava, hrani fototeka Mestnih muzejev za zgodovino in umetnost v Trstu. Večji del teh predstavljajo negativi na steklenih ploščah velikega formata (18 x 24 cm) v tehniki želatine na osnovi srebrovili soli. Manjše število posnetkov (14) se nanaša na pozitive formata 13 x 18 cm. Jedro serije s signaturo CMSA F NV 3 (Mestni muzeji za zgodovino in umetnost Trst, Fototeka, negativi na steklu) in CMSA Ts F 8 (pozitivi) je pridobil lastnik, Mestni muzeji za zgodovino in umetnost Trst, na osnovi donacije Občine Koper 27. julija 1910 (inventarna oznaka CMSA F). Serija je dopolnjena s šestimi posnetki, vključenimi v isti fond, ki predstavljajo donacijo zbiralca Carla Baxe iz Lindara 7. decembra 1920 (inventarna oznaka CMSA Ts F). V okviru serije so negativi progresivno oštevilčeni znotraj lastnega fonda in tudi opremljeni s krajšim opisom. Negativi na steklu so bili posneti med aprilom in julijem 1910, fotografi so bili Giuseppe Padovan (Trst, 1883—Trst, 1945), Pietro Opiglia (Pulj, 1877-Trst, 1948) in Biagio Padovan (Trst, 1879—Trst, 1953), Giuseppejev brat. Čeprav gradivo nima posebne umetniške vrednosti, posnetki z nedvomnim dokumentarnim in zgodovinskim pomenom odsevajo sugestiven okvir zgodovin-sko-kulturno-ekonomske narave Istre; tega je razstava z razstavnimi prostori in posameznimi umetnostno-dekorativnimi elementi predstavila leta 1910 v Kopru.
V projekt »Prva istrska pokrajinska razstava v Kopru — 100 let« so bili poleg razstave in kataloga vključeni transkripcija, aranžiranje in izvedba skladbe »Concordia e Progresso. Marcia trionfale sinfonica« avtorja Giuseppa Mariottija, ki je bila skomponirana za razstavo leta 1910. Ob zaznamovanju 100. obletnice, 1. maja 2010, jo je na koprskem trgu Brolo pre-miemo izvedel Pihalni orkester Koper. V sodelovanju in z Italijanskim središčem Carla Combijain v produkciji le-tega je bil v sklopu projekta realiziran tudi
kratek dokumentarni film v režiji Sama Milavca, ki v besedi, sliki in animaciji predstavlja razstavo in njen zgodovinski kontekst. DVD, ki ga je uredila Mojca Cekveiiik, založila pa tako kot katalog Histria Edi-tiones, vsebuje ob dokumentarnem filmu, tudi reprodukcije fotografij in Mariottijevo koračnico v izvedbi Pihalnega orkestra Koper.
V mesecu maju je Humanistično društvo Histria organiziralo šest predavanj s temo Prva istrska pokrajinska razstava. Beatrice Malusà iz tržaškega Mestnega muzeja za zgodovino in umetnost je predstavila tržaškega umetnika Argia Orella, ki je pred sto leti zasnoval uradni plakat razstave. Lana Skuljan, kustosinja Zgodovinskega muzeja Istre v Pulju, je predstavila kulturnozgodovinsko dediščino Istre iz zbirke fotografij muzeja, njena sodelavka Cordana Milakovič je predstavila Istro na razglednicah, ki jih hranijo v tej instituciji. Lidija Nikočevič, direktorica Etnografskega muzeja v Pazinu, je predstavila sodobno razmišljanje o istrski etnologiji pred 100 leti, Alida Perkov iz Pokrajinske gospodarske zbornice v Pulju pa je orisala pomen sejmov za promocijo gospodarstva Istre v obdobju habsburške monarhije. Cikel predavanj je zaključila Taj ana Ujčič, kustosinja v Etnografskem muzeju Istre, s predavanjem o arhivskih virili, ki se nanašajo na Prvo istrsko pokrajinsko razstavo. Predavanja sta dopolnili dve strokovni vodenji po Kopru. Po poteh Prve istrske pokrajinske razstave je popeljal Salvator Žitko. Uradna predstavitev kataloga razstave, DVD-ja in ponatisa Splošnega kataloga Prve istrske pokrajinske razstave, ki ga je ob jubileju založila koprska Osrednja knjižnica Srečka Villiarja, je potekala 26. maja 2010 v Pretorski palači v Kopru. Dela je predstavil Darko Darovec, direktor Znanstvenoraziskovalnega središča Univerze na Primorskem, v navzočnosti avtorjev in ustvarjalcev.
Projekt in spremljajoče manifestacije so finančno podprli Ministrstvo za kulturo republike Slovenije, Italijanska unija — Ljudska univerza v Trstu in Mestna občina Koper, pomembno vlogo pri realizaciji pa Skupnost Italijanov »Santoria Santoria« iz Kopra ter Istarska županija.
Zaznamovanje za Koper pomembe stoletnice so se v sklopu projekta Prva istrska pokrajinska razstava — 100 let z lastnimi razstavami in spremnimi prireditvami v mesecu maju 2010 pridružile tudi druge koprske kulturne institucije. Osrednja knjižnica Srečka Villiarja v Kopru je pripravila razstavo z naslovom Vedute Kopra, v Pokrajinskem muzeju Koper je bila na ogled fila teliš tična razstava, Univerza na Primorskem pa je v prostorih Pretorske palače predstavila posebno razstavo z naslovom Koper v zadnjih 100 letih. Lastno muzejsko razstavo z naslovom Po sledeh prve istrske deželne razstave je okviru poletne muzejske noči javnosti odprl Pokrajinski muzej Koper.
ISlfiSM. P0TOIIW V( PRr «rVjRASTAft
» ESPCSIZONt 1AA provinciale Isnjm »VJVJ
PRVMSIMSKa sJ, FTOW1NSKA 1ZL02SA ci llllNA ERSTE OTfiBf MHRE ISW.NISCHE UNDKAUsSTtLUNC
Fotografska razstava Prima esposizione provinciale istriana (Prva istrska pokrajinska razstava), ki je bila že ob sami zasnovi projekta društva Histria zamišljena kot potujoča, je bila po Slovesnem odprtju 1. maja 2010 na ogled na sedežih partnerjev projekta: Skupnosti Italijanov Santoria Santoria v Kopru (maj), Povijesnega muzeja Istre v Pulju (september—oktober), Etnografskega muzeja v Pazinu (november—december). Ob tem se je razstava vključila v Teden istr-
skih muzejev (10.-18. septembra), ki ga je letos prvič promovirala Istrska županija. Leta 2011 se bo razstava preselila v Trst in na Dunaj. Razstavi je s tem po 100 letih uspelo ponovno idejno povezati nekoč skupni prostor in obuditi spomin na čas, ki je bil tako različen, a po človeški strani tako zelo podoben današnjemu.
Deborah Hkûgoïqika