Spodbudna rast črnomaljskega gospodarstva Ob letošnjem občinskem Prazniku — Nov zdravstveni dom v Semiču V spomin na 19. februar 1944, ko je bilo v Črnomlju zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, praznuje črnomaljska občina svoj praznik. Prireditve v počastitev praznika se bodo začele v četrtek, 16. februarja, ko bodo v obratu Novoteksa na Vinici 60 novo-sPrejctim članom Zveze komunistov slovesno podelili knjižice. Na slavnostni seji vseh zborov ^kupščinc v soboto, 18. februar-la, bodo podelili pet plaket občine Črnomelj in državna odlikovanja zaslužnim občanom. V okviru praznovanj bo še otvoritev solidarnostnega bloka v Seliču, v Semiču bodo odprli nov zdravstveni dom, slovesno bodo izročili namenu povečano avtomatsko telefonsko centralo v Črnomlju, novi avtomatski telefonski centrali bosta dobila še Dragatuš in Vinica. Kot je že v navadi, bodo program za slavnostno akademijo v petek, 16. februarja, pripravili občani iz pobratene Duge Rese. V preteklem letu so si v črnomaljski občini prizadevali predvsem za učvrstitev gospodarstva >n hitrejšo rast in izboljšanje strukture industrije. V občini je zaposlenih 5.500 ljudi ali 6 odst. več kot leto poprej. Lani je gospodarstvo imelo za 30 odst. več celotnega dohodka kot 1976. V letošnjem letu ima črnomaljsko gospodarstvo zelo pogumne načrte. Velike investicijske naložbe bodo bistveno spremenile strukturo gospodarstva. V kratkem bodo začeli graditi novo tovarno kompresorjev za hladilne agregate, kar bo veljalo 220 milijonov dinarjev, investitor pa je „Gorenje“ iz Velenja. „Belt“ se pripravlja na razširitev, kar bo veljalo kakih 250 milijonov. Iskra iz Semiča bo v moderni-zaeijo proizvodnje vložila 50 milijonov. A. B. Berite v današnji številki! iiniiiis „ taborniki PREGLEDALI delo iz Jak°fmški odred Milana Majcna febrItla?ete je pripravil v soboto, 11. jo • Uari.a> delovno konferenco, ki so Na k*' V P105401**1 Šmarješke šole. roči.0nferenci s0 razpravljali o po-Dor v.na^elnika odreda, poslušali so 6et v°dje družine, načelnikov n ’ Predsednika kluba in nadzor-odbora, nato pa dopolnili sta-nan* dteda ter sprejeli delovni in fi-ni načrt za letošnje leto. devet pevskih ZBOROV Medrepubliška pevska re-Ja »Bratstvo in enotnost11, Un feb11131!3 °b 19. v črnomaljskem kultur-111 domu, sodi v sklop činZn*Vanj °k prazniku ob-tude ^omelj in bo hkrati ter-1 ®na oc* prireditev, s ka-ča/tr Črnomaljci po-iuh-i1 • *etQŽnje zgodovinske ent sv°je8a mesta. Za- n. tje ni znano, ali bosta iz nastopila tudi zbora sir ic ‘n Novega mesta, vpter Pa je prijavljenih že desk Paskih zborov. Iz Hrvatic °°do prišli pevci iz Ogu-Ške3 m ^am°t)0ra ter zagreb-h |a kulturnoumetniškega Ven .tVa Slovenski dom, Slo-sta pa ^odo zastopali bre-. a Svoboda, pevski ski * 'Z -^dlešidev, črnomalj-na t pevski zbor Mira-iz aorca’ Sasilski pevski zbor oW* nice’ Šentjemejski nrv7 pevski zbor kultur-Uel J^ftniškega društva Pa-V^i^olia i2 Trebnjega. S SOBOTNE SLOVESNOSTI V DOBOVI - Prisostvovalo ji je 236 delavcev Tozda za popravljanje voz, številni domačini in gostje, ki so jih povabili za to priložnost v svojo novo delavniško halo. Halo je odprl Franc Šetinc. (Foto: Jožica Teppey) | MESTO NA OTOKU VZTRAJA str.6 | | BREŽICE SPET SREDNJEVEŠKE? str.7 I | BORGIJCI V SIVORJAVEM KRZNU str.15 | 1 LJUBITELJ"FICKOV ZA ZAPAHI str,16 | | ŠTIRI LETA ISTA ŽALOSTINKA str.17 1 1 RAZPEČEVALCA MARK PRIJETA str.24- | =iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii KRŠKO: KANDIDATA GORENC IN JUVANC V krški občinski skupščini so zadovoljni s predvolilnimi pripravami. Za delegacije družbene politične skupnosti in SIS so evidentirali nad 5000 občanov, in znana so že tudi imena za nosilce vodilnih funkcij. Za predsednika občinske skupščine ponovno predlagajo Silva Gorenca, za predsednika IS pa Franca Juvanca. Evidentirali so tudi dva možna kandidata za predsedniški funciji občinske Skupščine. To sta Ciril Plut in Zoran Dular. Za predsednika zbora združenega dela so evidentirali Marjana Markla, za predsednico družbenopolitičnega zbora Margareto Marjetič in za predsednika zbora krajevnih skupnosti Igorja Dobrovnika. Za sekretarja občinske skupščine so predlagali Rudija Druškoviča in Slavka Kuneja. Kandidacijska konferenca bo 21. februarja, do takrat pa bo verjetno še nekaj manjših sprememb in usklajevanj, zlasti za vodilne funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih. ŠE DRUGJE O SLADKORNI BOLEZNI Občinski odbor Rdečega križa Novo mesto vabi na predavanja dr. Erne Primožič o sladkorni bolezni. Predavala bo v delavskem domu v Krškem 17. februarja ob 17. uri, v prosvetnem domu v Črnomlju 22. februarja ob 17. uri, v obratu družbene prehrane v Vinski kleti v Metliki 24. februarja ob 17. uri in v kinodvorani v Trebnjem 28. februarja ob 16. uri. Le nobenih površnih rešitev! Franc Šetinc v Dobovi: ..Uresničevanje zakona o združenem delu zahteva od delavcev izostren politični posluh, razvit čut odgovornosti in potrebo po znanju in informacijah" Z novo, 2600 kvadratnih metrov vliko delavniško halo Tozda za popravljanje voz, ki so jo v soboto odprli v Dobovi, je kolektiv naredil odločilni korak k sodobnejšemu vzdrževanju tovornih vagonov. K tej delavnici bodo postopoma dograjevali nove pokrite delovne prostore, katerih skupna površina bo obsegala nekaj nad osem tisoč kvadratnih metrov. rojaka Franca Šetinca, ki je delavcem izrekel priznanje za njihov ustvarjalni delež pri posodabljanju proizvodnje in utrjevanju samoupravnih odnosov. Opozoril jih je, da samoupravne kontrole ne smejo spustiti iz Ta dobovski kolektiv se je težko prebijal k napredku, zato so njegovi člani tembolj ponosni na to, da so se uspešno vključili v železniško gospodarstvo Slovenije. Za sobotno slovesnost so delavci povabili medse Ob novem aparatu za hitro zmrzovanje, barvanje in rezanje tkiva: dr. Jan Strunar (v sredini) razlaga gostom delo priročnega inštrumenta (Foto: Slavko Dokl) Sadovi ljudske solidarnosti V novomeški bolnišnici že uporabljajo prve drage medicinske aparate, kupljene z denarjem, ki so ga zbrali na pobudo RK v posebnem medobčinskem skladu Ob navzočnosti predstavnikov Splošne bolnišnice, podružnice Slovenskega zdravniškega društva in aktivistov Rdečega križa je bila 8. februarja v knjižnici pokrajinske bolnišnice v Novem mestu kratka, a pomembna slovesnost. Javnosti so sporočili, da je bolnišnica prevzela prve medicinske inštrumente, ki so bili nabavljeni iz ustreznega medobčinskega sklada pri občinskem odboru RK Novo mesto. Lani smo v našem listu podrobneje predstavili akcijo, ki jo je na pobudo zdravniškega društva v Novem mestu začel občinski odbor RK Novo mesto: v poseben medobčinski sklad so se začela stekati darila in prispevki številnih občanov, delovnih organizacij, društev in drugih. Sklad bo pomagal bolnišnici, da bo lahko kupila nekaj najsodobnejših, za redno delo nujno potrebnih inštrumentov, brez katerih si težko predstavljamo nadaljnji uspešen razvoj te pomembne zdravstvene ustanove. Od načrtovanega skupne ga zneska 6 milijonov dinarjev, ki naj bi ga zbrali v treh letih, je bilo lani in letos vplačanih v sklad pribl. 1,600.000 dinarjev. S tem denarjem so že kupili: !iiiiiMiiiiiMiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiij| UREDNIŠTVO V GOSTEH | Naši novinarji bodo v torek, 21. februarja, od 17. ure dalje | zasedali v gostilni na Ruperč vrhu. Na voljo bodo občanom/ '1 območja krajevne skupnosti ^ i - aparat za hitro zmrzovanje, rezanje in barvanje tkiva (kriostat), - elektronski aparat za štetje krvničk in (Nadaljevanje na 4. strani) rok, da nikdar ne smejo pristati na površne rešitve, ki v končnih posledicah ne učinkujejo pozitivno na dohodek in produktivnost dela, po drugi strani pa omogočajo skupinam in posameznikom, da pod plaščem zlaganega samoupravljanja še naprej delajo po starem. Uresničevanje zakona o združenem delu je resno, odgovorno in seveda konkretno ustvarjalno delo, ki teija od vseh delavcev izostren politični posluh, razvit čut odgovornosti in potrebo po znanju in informacijah. Samoupravljanje pomeni izredno skladnost med pravicami in dolžnostmi, torej se je treba več pogovarjati in dogovarjati o tem, kako delati, da bi več ustvarili in tudi več delili za osebne in skupne družbene potrebe, pa tudi, da bi se bolje počutili, da bi bilo ozračje bolj človeško in ustvarjalno. Tudi med delavci za stroji so včasih ljudje, ki poznajo socializem samo kot ustanovo, ki daje (Nadaljevanje na 4. strani) KRŠKO: MLADINSKA POLITIČNA ŠOLA Danes se je začela v krškem hotelu Sremič mladinska politična šola za področje vzgoje in izobraževanja. V štirih dneh bodo mladi razpravljali o aktualnih nalogah ZSMS na področju vzgoje in izobraževanja, o preoblikovanju vzgoje, govorili bodo o poklicnem usmeijanju, obiskali bojo krški vzgojnovarstveni zavod, celodnevno šolo, Šolski center in sevniško Lisco. V petek, 17. februarja, bodo imeli posvet o akcijskih vprašanjih uveljavljanja vloge ZSMS v preobrazbi vzgoje in izobraževanja. Pet dni slovenskega filma Teden slovenskega filma v Novem mestu Odbor za filmsko vzgojo pri ZKO Novo mesto je tudi letos organizator tedna slovenskega filma, ki bo v času od 20. do 24. februarja v Novem mestu. Prireditev sodi v že tradicionalno obliko prizadevanj odbora za širjenje filmske kulture. V petih dneh se bo v dvorani kina „Krka“ zvrstilo osem slovenskih celovečernih filmov, od tega trije v programu za osnovnošolce. V programu za srednješolce in odrasle je pet filmov, ki skupaj nudijo zanimiv vpogled v slovensko filmsko tvornost. Kot prvega bodo gledalci videli film pokojnega režiserja Františka Čapa Trenutki odločitve. Film je kljub starosti še vedno med boljšimi. Drugi bo na sporedu film Vojka Duletiča Na klancu, ki predstavlja zanimivo filmsko upodobitev Cankarjevih literarnih tem. S Peščenim gradom režiserja Boštjana Hladnika in Letom mrtve ptice Zivojina Pavloviča bosta predstavljena filma modernejših filmskih prijemov. Kot poslednji pa bo zadnji dan tedna na sporedu izredno uspešni zabavni film Jožeta Bevca To so gadje. Filmske predstave za odrasle bodo vsak dan ob 17. in 19. uri. V petek sc bodo gledalcem predstavili tudi režiser Jože Bevc, igralka Mila Kačičeva in Niko Matulj. Filmska krožka gimnazije in ekonomske šole bosta izdala Bilten, v katerem bodo dijaki zapisali program s filmskimi listi, kratko razpravo o filmskih zvrsteh in filmografijo za leto 1977. O KONGRESNIH DOKUMENTIH Novomeški komite občinske konference ZK je pripravil v ponedeljek, 13. februarja, posvet sekretarjev osnovnih organizacij ZK. Udeležilo se ga je 110 sekretarjev. Na sestanku, ki ga je vodil novi sekretar komiteja Franci Borsan, so zvedeli za najpomembnejše naloge, ki čakajo osnovne organizacije v prihodnjem obdobju. Največ besed je Borsan namenil izvajanju politične aktivnosti s poudarkom uresničevanja zastavljenih družbenopolitičnih nalog in organiziranju ter vodenju javne razprave o predlogih kongresnih dokumentov. V drugi polovici tedna bo suho in hladno vreme. Ob koncu tedna bo topleje. BIRČNA VAS | Pričakujemo številen obisk in kopico informacij o življenju 1 | in delu prebivalcev tega območja. NA TRŽNICI BO RED, TODA KAJ BO Z OSKRBO? V marcu prične veljati nov zakon o blagovnem prometu, ki med drugim ne dovoljuje takega načina prodaje, kot je sedaj v veljavi na tržnicah v občinskih središčih po Dolenjskem. Prodajalci iz sosednjih republik, ki nas že nekaj let zalagajo s sadjem in zelenjavo in si po lastnem okusu krojijo cene, se bodo morali zapisati kot obrtniki ali pa se priključiti eni izmed trgovskih organizacij, sicer bodo pobrali šila in kopita. Rešili se bomo sicer oderuških cen, ki so menda najvišje v Jugoslaviji, kaj pa bo s preskrbo s sadjem in zelenjavo? Ali res nobeno od trgovskih podjetij v občinskih središčih ne more poskrbeti za stalno in dobro založene tovrstne < prodajalne? Več o tem boste lahko prebrali že v na^nji številkiP/iloge DL. (Foto: Janez Pavlin) u 1 ' ll1[ ‘ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Švedska televizija je še enkrat objavila oddajo o ustaških teroristih, v katero je vpletla „pričevanja“ skrajne politične emigracije in v Jugoslaviji živečih hrvatskih nacionalistov in tako na najbolj otipljiv način potrdila, da predvajanje televizijske oddaje „Hrvati - teroristi ali borci za svobodo“ nikakor ni bilo naključje. Sporočilo oddaje, ki je izzvala številne proteste na švedskem živečih Jugoslovanov (in tudi uradnih jugoslovanskih predstavnikov), ima povsem jasen in nedvosmi-seln namen: povedati svetu, da so ustaši sicer zlo, da pa njihovi nasledniki niso „iste-ga kova", marveč sodijo med poštene borce za svobodo in demokracijo, ki da je v Jugoslaviji ni. Obujanje zle preteklosti To sporočilo, spretno zavito v podobo neke oddaje, ki se hoče proglasiti za dokumentarno, je prav zaradi tega toliko bolj pozornosti vredno. Ob izjavah, ki naj bi izpričale, da vladata v Jugoslaviji teror in politično nasilje, so avtorji oddaje skušali potegniti črto ločnico med nekdaj delujočimi ustaši, ki jih je svet že zdavnaj (pa čeprav žal ne povsod) obsodil in tistimi drugimi, ki naj bi se v Jugoslaviji in po svetu borili za svobodo in demokracijo. Nemara jim je to delno uspelo - zakaj oddajo je najbrž gledal tudi tisti del gledalcev, ki o resnici jugoslovanske stvarnosti preprosto nima na voljo dovolj avtentičnih podatkov, argumentov in informacij. In prav v tem je skrita podtalna ost te oddaje, ki je skušah z očitnimi (vsaj za tiste, ki poznajo ozadje in dejanjske razmere) polresnicami ustvariti tako podobo o Jugoslaviji, kakršna ustreza povsem jasnim in določenim nameram avtorjev oddaje. „Hrvati-teroristi ali borci za svobodo" je oddaja, ki vrača v preteklost in oživlja metode, ki so veljale v obdobju hladne vojne - in ki veljajo ponekod še dandanašnji, ko posegajo v že dovolj dobro znan arsenal orožja psihološkega vojskovanja. A vendar tako obujanje mračne preteklosti ne more prispevati ničesar k resničnemu procesu dobrega sožitja med narodi in državami, marveč predstavlja resno oviro tem namenom SADATOVA TURNEJA Egiptovski predsednik Anvar el Sadat končuje svojo dolgo turnejo po zahodnoevropskih državah, ZDA in Romuniji, ki jo je začel z edinim in niti za trenutek ne prikritim ciljem: dobiti čim širšo možno podporo za svojo diplomatsko akcijo na Bližnjem vzhodu. Sadovi te turneje so za zdaj bolj pičli kot ne in v tem trenutku verjetno (vsaj glede na tisto, kar je znano javnosti) ne vnašajo nič bistveno novega in spodbudnega v najnovejši arabsko-iz-raelski dialog. Zanesljivo je, da je egiptovski predsednik uspel vsaj v nečem: da je namreč svoje sogovornike temeljito seznanil z egiptovskimi stališči o bližnjevzhodni krizi in s svojo vizijo rešitve te krize. Koiiko so njegovi sogovorniki to vizijo sprejeli, je težko reči, v celoti je gotovo niso — bodisi, da je niso hoteli, bodisi, da je zaradi notranjih razmer in mednarodnih obveznosti niso mogli. Kdaj se bo nadaljeval prekinjeni dialog med Izraelci in Egipčani, ostaja v senci tega potovanja slejkoprej neznano, kar kajpak pomeni, da je toliko bolj zavit v meglo tudi njegov izid. JANEZ CUCEK si o m r SLABI OBETI — Fotografija, ki jo objavljamo, ne pomeni nič dobrega: del neke sirske oklepne enote, ranjenih. (Telefoto: UPI) Hudo kri naj zamenja ustvarjalnost Dragocene izkušnje v nagrajevanju po delu so osnova za nadaljnje delo Hudo družbeno in politično napako bi naredili, če bi skušali na neustrezen ali celo nesamoupraven način zatreti dobre ali slabe odmeve, ki jih v teh dneh sproža nov sistema nagrajevanja po delu. Huda kri je bila v marsikaterem okolju predvsem posledica naše slabe organiziranosti, nesamokritičnega odnosa do našega dela in dela drugih okoli nas, določil, ki smo jih poskušali ovrednotiti z levo roko, neuveljavljanja samoupravne zavesti, premajhnega znanja o bistvenih elementih gospodarjenja in tako naprej. Tega se, vsaj upamo, v teh dneh bolj zavedamo. .. ... . , ,, r " mh pridobljenem dohodku. In Dobri dve desetletji smo o nagrajevnju veliko govorili, pisali in razpravljali, hkrati pa se zavedali neskladij in tudi krivic. Tako imenovana uravnilovka nam je prešla v meso in kri in skorajda nas je začelo hudo motiti, če je pri „zglajenih“ lestvicah prišlo do kakšnih sprememb, ki niso bile le posledica višje izobrazbe ali boljšega položaja. In tako smo le sem in tja godrnjali ter si kazali neprimerne odnose, hkrati pa sprejemali bolj ali manj mimo povečevanje „plač“ in odstotkov „na glavo". In očitno bi v tem stanju ždeli še naprej, če nas ne bi pritisnil ob zid zakon. Delovni prispevek delavca k povečevanju dohodka temeljne organizacije združenega dela, je rečeno v gradivu za prihodnji kongres ZKS, bomo ugotavljali na temelju obsega, kvalitete in drugih rezultatov njihovega tekočega in minulega dela, izraže- NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED V javno razpravo so poslane teze za pripravo stališč in dokumentov enajstega kongresa ZKJ: tudi Zveza komunistov Slovenije pričakuje vrsto predlogov za dopolnitev dokumentov svojega osmega kongresa. Nedavno tega je tudi predsednik Tito spregovoril o nalogah komunistov, ko gre za izpolnjevanje najrazličnejših delovnih vrzeli v stavbi naše družbe. Opozoril je predvsem na odgovornost, ki jo imajo komunisti pri dograjevanju našega političnega sistema, kajti partija je bila najuspešnejša takrat, kadar je znala s svojo politiko in svoj l S SVOJO po svojo aktivno- Pred kongresi ZK stjo najti pot do najširših množic delovnega ljudstva in kadar se je znala povezati s celotno napredno in demokratično sestavo družbe. Za to imamo najboljši primer v letu 1941, ko je slovenska komunistična partija mobilizirala in organizirala vse dobromisleče Slovence v okviru Osvobodilne fronte. Takšen način dela Zveze komunistov pa terja tudi današnji čas, seveda v drugačnih okoliščinah. Če pravimo, da se bistvo političnega dogajanja in odločanja opravlja danes v okviru delegatskega sistema, to pomeni, da se mora Zveza komunistov organizirati tako, da bo znotraj in prek delegatskega sistema delovala in to od delegacij temeljnih organizacij združenega dela pa vse do najširših delegatskih teles v združenem delu in samoupravnih interesnih skupnostih in od delegacij krajevnih skupnosti in samoupravnih skupnosti pa vse do skupščine SFRJ. Zveza komunistov torej ne bo dobro opravljala svoje vloge, če bo pošiljala direktive delegatom in delegatskim telesom, marveč mora biti sestavni del delegatskega sistema. Doseči mora, da si pridobijo komunisti zaupanje svojih samoupravnih skupnosti in da so voljeni v delegacije ter skupnosti. Zato mora biti Zveza komunistov aktivna na konferencah delegacij v družbenopolitičnih in drugih zborih delegatskih skupščin, kakor tudi drugih delegatskih telesih demokratično integriranih samoupravnih skupnosti. Prav tu je mesto Zveze komunistov za afirmacijo njene politike in njenih stališč. To pa seveda pomeni, da je treba tem nalogam prilagoditi tudi oblike dela Zveze komunistov. Ce Zveza komunistov hoče sproti spremljati problematiko, ki prihaja do izraza v delegacijah in delegatskih skupščinah, v Socialistični zvezi, sindikatih, družbenih svetih in drugod, potem se mora takšnim nalogam tudi organizacijsko prilagoditi. Takšen način dela tudi ne bo terjal vedno nove deklaracije, marveč več konkretnih dogovorov o načinu vpliva Zveze komunistov na reševanje perečih vprašanj novodobnosti. Zveza komunistov se mora tudi stalno usposabljati, da bo sposobna združevati marksistično teorijo s socialistično prakso, da bo zmogla povezovati izkušnje z dolgoročno vizijo, revolucionarno doslednost z demokratičnim realizmom ne le zato, ker lahko dobi samo na ta način zaupanje delovnih množic, marveč tudi zaradi zagotavljanja in utrjevanja njene notranje enotnosti. Kajti enotnost Zveze komunistov ne ustvarja le statutarna disciplina, marveč predvsem enotni pogledi na neposredne in dolgoročne cilje skupnega boja za boljši jutrišnji dan. -MILAN MEDEN- 3 iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiimmiiiiimimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii prav v tem ugotavljanju'je nova kvaliteta naših medsebojnih odnosov, priznavanje boljšega in slabšega dela. V tej povezanosti pa seveda nikakor ne gre samo za osebno TELEGRAMI TOKIO - Podpredsednik ZIS dr. Berislav Sefer, ki je na sedemdnevnem uradnem obisku na Japonskem, se je sestal z japonskim zunanjim ministrom Sunaom Sonogo. Med enournim pogovorom sta ocenila, da obstajajo večje možnosti za sodelovanje med državama ne le na dvostranski ravni, temveč na mednarodni ravni. BRUSELJ - Tu so se začela pogajanja za sklenitev okvirnega sporazuma o gospodarskem in trgovinskem sodelovanju med Jugoslavijo in EGS, sporazuma, ki naj bi zamenjal sedanji trgivinski sporazum, ki poteče konec avgusta letos. Jugoslovansko delegacijo na pogajanjih vodi veleposlanik v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Milovan Markovič, delegacijo EGS pa direktor generalne direkcije za odnose z inozemstvom Pierre Duchteau. Novi sporazum naj bi poglobil in razširil gospodarske in trgovinske odnose med Jugoslavijo in EGS, temeljil pa naj bi na skupni izjavi med SFRJ in EGS, podpisani decembra 1976 v Beogradu. STUTTGART - Prev Višjim deželnim sodiščem zahodnonemške dežele Baden-Wuerttenberg se bo začelo sojenje petim pripadnikom organizirane protijugoslovanske fašistične emigracije, ki so obtoženi, da so pripravljali teroristične akcije proti Jugoslaviji. Pred sodiščem se bodo zagovarjali teroristi Branko Sctka, Iko in Grga Miletič, Tomislav Naletilič in Franjo Muslin ter zahod-nonemški državljan Berndt Watsel, k je sodeloval z njimi in sc kasneje sam prijavil oblastem. Po izjavi državnega tožilca je teroristična skupina delovala po navodilih fašjstične emigrantske organizacije, ki deluje v ZR Nemčiji in Franciji. CAGLIAR1 - V soboto je na Sardinijo padla bomba, težka 227 kilogramov. Pomotoma jo je odvrgel neki ameriški bombnik, kije sodeloval v manevrih pakta NATO. Bomba ni terjala žrtev, čeprav je eksplodirala v Capo Malfatanu, turističnem kraju na jugu Sardinije. Eksplozija je sprožila paniko med prebivalci, ki so dogodek komentirali z besedami: „Bik> je kot v pravi vojni." SYDNEY - V Sydneyu sc je začel sestanek predstavnikov držav in vlad 12 držav Commonweltha iz Azije in Pacifika. Na sestanku obravnavajo mednarodna in regionalna politična gibanja, mednarodno ekonomsko politiko in regionalno gospodarsko sodelovanje. Sestanek, ki bo trajal štiri dni, se je začel pod neprijetnim vtisom bombne eksplozije pred vhodom v hotel Hi It o n* nagrajevanje, temveč predvsem za odnos do pridobivanja dohodka, saj se lahko le na njegovi podlagi določa obseg, kakovost in hitrost zadovoljevanja svojih osebnih, skupnih in splošnih potreb ter sredstev za akumulacijo in rezerve. Tako gre v resnici za celovit odnos do dohodka, ne pa le do tistega dela, ki naj bi ga vsak, kdor dela, dobil v plačilni kuverti. Zavedati se moramo tudi, da sprejeti akti niso nikakršen brevir, temveč šele podlaga, na kateri moramo graditi naprej. Zato je potrebno, da hudo kri, nezadovoljstvo in razbuijenje usmerimo v akcijo, v razmišljanje in ustvarjalnost. Tega pa seveda ni mogoče uveljaviti samo z „za“ ali „proti“ neki opredelitvi ali celo celotnim aktom, temveč z razmišljanjem, z dodatnimi predlogi, z dogovori, kaj je dobro in kaj ne, kar mora temeljiti na jasnih dokazih. Tudi tu gre za dogovore. Zato moramo odločno podpreti zahtevo, da se zdaj šele začenja prava politična akcija, v kateri moramo dograjevati vse, kar smo opredelili. To pa je seveda zelo zahtevna in odgovorna dolžnost predvsem družbenopolitičnih organizacij v tozdih, ki morajo prodreti v resnična žarišča, ne pa stati ob strani in prepuščati pobude drugim. JANEZ KOROŠEC tedenski mozaik TELEVIZIJSKI GLEDALCI V IZRAELU so m li proti koncu minulega tedna več kot dovolj vzrokov razburjenje. Mali ekran j* namreč nenadoma onemel in prekinitev je trajala vet kot uro. Tisti, ki so razkt\ čeni telefonirali na urediti štvo televizije, so presenečeni zvedeli, da ne gre za fcf ko malomarnost ali tehnično okvaro, marveč za neM povsem drugega. Uslužbei televizije so namreč prel sto prekinili program za erf> uro v znak protesta, ker P glavni direktor na zahtevo, ministra za kulturo uma km s sporeda poprej najavljene televizijsko dramo. V tej drami so avtorji pokazalk kako so židovski vojaki metj izraelsko - arabsko voj leta 1948 nasilno izselje Arabce iz neke vasi Opoft cija je v parlamentu tam pograbila to dobrodošli „kost“ in zahtevah odstof ministra.,.. Bomo videb koliko bodo uspeli... PRA V ISTO PA JE MO GOČE REČI tudi za ukref osrednje britanske bančfl1 ustanove, slovite Bank oj England, ki se je odločila & nenavaden ukrep, da bi ; njim zmanjšala stroške svoje ga poslovanja. Sklenili namreč, da zmanjšajo veti kost bankovca za en funt, # bo poslej za osemnajst odstotkov manjši od stareg1 bankovca. Upajo, da bodi lahko že v enem letu zame njali okroglo 800 milijoni bankovcev, kolikor jih je J obtoku. S tem naj bi zmanj šali stroške in povečali vred■ nost funta, ki je bil, samo & primerjavo, leta 975 vreden še 2,40 ameriškega dolarjih sedaj pa je le še 1,93 doiat, ja... V sili hudič še... PRI TEM PA JE TREBA VEDETI, da nekaterih z« dreg očitno ni moč popri viti ne tako in ne tako - o čemer so se najbrž sedaj « dodobra prepričali tudi \ Braziliji, ko so letos šteti žrtve tradicionalnih karnevalov. V mrtvašnice so nart reč prepeljali kar 154 trup0 ljudi, ki so izgubili življenji med pustnim norenjem, pt, čeprav so državljane popri dneve in dneve opozarjali n» previdnost... ki je še vednO mati modrosti... siiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii s Iz zadnjega Pavlihe — Najprej boš osebni dohodek prijavil meni! ^0 = - In ravno, ko sem hotel iti v bolniško, som dobil | gripo. siiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii1111 •tfn. Aj hala n. m. >}ckt i vni biro*'r /O ljubljanska banka ZBOR) VARČEVALCEV NOVI PROSTORI INDUSTRIJE OBUTVE - V f sljinu dokončuje Pionir gradbena dela pri grad-nh pro3zvPdnih in upravnih prostorov Industrije “tve, ki se bo z mesta selila na boljše. Te dni no nameščati opremo, preselitev pa je predvidena za marec. (Foto: R. Bačer) V ČAST STOLETNICE — Letošnji kulturni praznik so v osnovni šoli Katja Rupena v Novem mestu posvetili stoletnici rojstva Otona Župančiča. Člani dramatskega krožka so recitirali najbolj znane pesmi o Cicibanu in domovini, spored pa je popestril tudi pevski zbor. (Foto: Stojan Pelko) Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto n.sub.o. sklicuje naslednje zbore varčevalcev: - za varčevalce z območja ekspoziture Metlika v Metliki v dvorani občinske skupščine v torek, 21. februarja 1978, ob 16. uri; - za varčevalce z območja poslovne enote Novo mesto v Novem mestu v sindikalni dvorani. Društveni trg 2, v torek, 21. februarja 1978, ob 16. uri; - za varčevalce z območja ekspoziture Mirna in Trebnje v Trebnjem v sejni sobi podjetja Tregrad, Kolodvorska 1, v torek, 21. februarja 1978, ob 16. uri. Na zborih bodo varčevalci obravnavali poslovanje s področja prebivalstva in izvolili svet varčevalcev. STRAN VRŽEN DENAR Nakup cepljenk od neznanih ter Proda-ialcev je za marsika-p *T®a ^nogradnika draga šola. ie e“J?ČeValci so vsiljivi in se jih iiJif. ,°trestl’ razen Pa *adl nasedajo njihovemu f°X e"ju' Medobčinska kmc-samo ln.špekc'ia je na primer Pr»oi *V kem letu izločila v S 10 00n 24-00° cepljenk in 3 zdravi CCpiČev- ker niso bili ! zdravstveno in strokovno pregle- j Letos pa je na primer kmet na j j “'zeljskem vpričo inšpektorja 3 Kipenje v „kuhinji s tesnili” • j‘v lpl rednost pet tisoč dinar-' j krat Pa PrekuPČevalci dosti-i zamen!/ ne zahtevai° denarja. V 3 DO .?* cePljenke pridejo sem i ra™inje. Seveda pa se i . slePy°. če upajo, da so s ! tem kaj pridobili. *■*■■■■■■•■■ Sejmišča NOVO MESTO — Slabo vreme je zadržalo doma predvsem kupce, saj so morah rejci odpeljati domov ško-«1 dve tretjini neprodanih prašičev li m 8 cenami vendarle niso popusti-^prodaj je bilo 432 pujskov in Prodanih starih Ptičev, so K pa skupno le 184. Pujski Prašiči n° d° din’ starejši RBČ'pa po 910 d0 1.350 din. rejci nrfn^.r Na »botni sejem so tega le 2? *^r 633 Pra5ičev> od Preodali o starejših od tri mesece. 36 dinariev puiskc P° 35 do 23 do 24 H ’ ,stareifc prašiče pa od din kilogram žive teže. Donitov tozd Tesnila iz Velike Loke zalaga s tesnili vso jugoslovansko industrijo motorjev, poleg tega pa krijejo tudi potrebe po vseh industrijskih tesnilih v državi. Njihova tesnila so v čeških škodah, VW, citroenih, saabih, fiatih, skratka, uveljavili so se doma in na tujem. V jeseni smo že pisali o zaskrbljenosti tega mladega kolektiva zaradi vesti, da bi Jugoazbest iz Mladenovca kupoval nemško licenco za izdelovanje tesnil Jugoslovanski bančni informator v eni zadnjih izdaj daje vedeti, da utegne ta nenavadna poslovna odločitev uspeti!? Nemci bi si v takem primeru lahko zadovoljno meli roke, saj bi samo za nakup licence za tesnilni material in tesnila iztržili 50 milijonov deviznih dinarjev. Vse to navkljub dejstvu, da se celo vi tujini izdatno zanimajo za Donitovo licenco: po njej v Romuniji že četrto leto izdelujejo tesnila, v dogovorih so še za prodajo licence v dvoje tujih držav. Donit je Jugoazbestu lani ponujal vse možne oblike sodelovanja, vključno z integracijo. V Mladenovcu so celo sprejeli lanski maj kot rok za odločitev o predlogu, vendar so se raje za hrbtom lotili kupovanja tuje licence. Vsekakor ti nenavadni odnosi ponovno opozarjajo, da doma ne znamo ceniti lastnega znanja. A. ŽELEZNIK jo akutnih posledic za človekovo zdravje. Še bolj razveseljivo pa je, da v Jugoslaviji, tako ugotavlja analiza, zastrupljenost s pesticidi postopno vendarle že upada. Smotrnejša uporaba, ki sloni na napovedi pojava rastlinskih bolezni in škodljivcev, ter doslednejše spoštovanje dokaj strogih predpisov, ki veljajo za to področje, lahko razmere še popravijo. Upajmo, da nam ne bo treba nikoli izdati jugoslovanske verzije črnoglede ameriške knjige „Nema pomlad"! M. L. KOT Kmetijski nasveti Drevo se da pomladiti obilo JčasamH V talco mibb zimah, kakršne se vrstijo že nekaj let, ift H« ^ ^ POzinu dohrn nnstrhi 7a cqH«a mctlino s je, da že m h £?ZUTU dobro Poskrbi za sadne rastline. Resnica ntarjeno nno/T,6!11.vrtu spoznaš gospodarja. Ce je drevje zane-Sotovo tudi ,7i?i ^Ja m polomljenih suhih in na pol suhih vej, Za v. hjevu ni vzorno. J marca. StarejsT 3e mo8°če najti čas v obdobju od novembra do Pomlajevanj • sadno drevje nujno potrebuje čiščenje, pa tudi niti je tr*k„ m spodrezovanje povešenih, izrojenih vej. Odstra-sU-iT eba suhe. K~|’ ____ suhe, poškodovane in bolne veje, pa tudi staro -ero se skriva zalega sadnih škodljivcev. To opravilo rezi, ki je nujen in nadvse koristen ukrep za vse Drevo je tr^ rez Je tud* priložnost za pomlajevanje. Plodne veie . P°mladiti, če se je preveč razraslo in če so ntenzivn0 nr,08.. ’ tako da raste 10(3,13 les le še na konceh. morajo oblikn!?“jevanje za dva ali tri leta ustavi rodnost, saj se ”*? 0(3 vrha P 7** n.ajPrej nove ogrodne veje. Pomlajevati začne-r®36 Prikrajšan" 3^anemu vrbu sledij° tudi do kake primerne Veba zamazat! ogro.dne vele- Rane* ki P« tem nastanejo, je arevo prevet „ s Pil00 smolo ali vsaj oljnato barvo, sicer bo °Pi»n nač?nZa °: kab, saj zgi« ™ Pomlajevanja je uporaben pri jablanah in hruš-°8r°dne veie ipobudi rast drevesa in speče poganjke. Nove l^Sanjkov, ee'Ij. m°80če vzgojiti tudi iz bohotivk oz. vodenih Sl Pomagamo tu!? Pravdno usmerimo in razporedimo. Pri tem „ Pruga sadna 1 uP08d,anjem vej in privezovanjem. T?l° Pa tudi dnm/6'?3 slabše prenašajo pomlajevanje, zahte-'v po ohiror,- „ češnje in višnje je priporočljiva pomla- MM VELJA ZMERNOST POVSOD: škropiti le, ko je potrebno, ne pa „na rezervo44, v pretirani želji pridelati povsem zdrave plodove. Strupi v živežu Znanost zmaguje v stoletnem boju za človekovo hrano in zanikuje pesimistično Malthusovo napoved, da so ljudje obsojeni na revščino in siromaštvo, ker se množijo po geometrijskem zaporedju, življenjske potrebščine pa le po aritmetičnem, kot pravi njegova najvažnejša knjiga „Esej o načelih prebivalstva.” Napredek pa spremljajo tudi senčne strani; ena od teh je zastrupljanje okolja in hrane s kemičnimi pripravki, pesticidi, brez katerih si danes ni mogoče več zamišljati uspešnega poljedelstva. Kako je v Jugoslaviji glede tega vprašanja? Poglejmo nekatere ugotovitve, ki jih prinaša analiza uporabe zakona o varstvu rastlin pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci, ki so jo pripravili na pobudo zveznega komiteja za kmetijstvo. Kemija si v našem kmetijstvu neverjetno naglo utira pot. V zadnjih petih letih se je poraba pesticidov podvojila. Brez škropljenja in pra-šenja rastlin ne morejo poljedelci pridelati in prirediti skorajda ničesar več. V raziskanih 3000 vzorcih mleka, mlečnih izdelkov, masti, sadja, zelenjave, rib, jajc, vina in kruha so skorajda v vseh našli sledove snovi, ki jih uporabljajo za zdravstveno varstvo rastlin in živali. Kar v 2.800 v zorcih so našli (zdaj že) prepovedane klorirane ogljikovodike, med katerimi poznamo zlasti nekdaj tako sloveči DDT. Alarmantnost teh podatkov zmanjša ugotovitev, da gre v večini primerov le za sledi strupenih snovi, ki jih lahko ugotovijo le najbolj občutljive naprave in metode in ki nima- : Vzemite mene pokopal že pet podjetij...! Še en računalnik Pred tremi tedni so v Novo-lesu dobili težko pričakovani računalnik iz uvoza. V petmesečni preizkusni dobi bodo ugotavljali morebitne napake in smotrnost naložbe. V Novolesu so doslej računalniške usluge iskali pri tovarni Krka, vendar zaradi omejenih zmogljivosti niso mogli odbiti vseh zaželenih podatkov. Ce se bo lasten računalnik obnesel, kar pričakujejo, potem bodo postopoma prenesli obdelavo podatkov s Krkinega na domači stroj. Z računalnikom v domači hiši se odpirajo Novolesu še veliko večje možnosti glede obdelave podatkov, predvsem pa tekoče preverjanje zalog materiala in izdelkov. Tudi tehnološko dokumetacijo, ki je bila zdaj na Krkinem stroju obdelana le za tovarno stilnega pohištva, bodo dopolnili še za vse druge tozde. Računajo, da bo računalnik veliko pripomogel k boljšemu usmerjanju proizvodnje in da bo čez čas lahko dajal še množico sprotnih podatkov, ki jih tovarna NOvole-sovega obsega in zmogljivosti potrebuje. r jj. v Po obiran o češnje in višnje je priporočlj P°hebuje doovanie letošnjega kulturnega Praznika smo na novomeški gimna-nj1'pov®Zali s praznovanjem 100-let-"jce rojstva Otona Župančiča. Orga- kuH,,1^ p50slave Je prevzelo šolsko ^tvo, ki nosi ime našega zneran? P«snika- Priprave na pra-so se začele že ob koncu reč ra?”' Kmtumo društvo je nam- slovom fhon k? Z tek,m.ovanJe z nadelo* Prii •. ZuPančič in njegovo najboli« Jh 86 Je kar trinajst ekip, osredn« s ^ P3 sta x Pomerili na novemjdomu jf^editVi’ W je bUa V dokazan “ 4 b sta v domu JLA dobrn '• ?^a se na tekmovanje iu Pripravili. Po izenačenem bo- pred»rf četrtošolci. Nato je Brulc ^!?V!olske skupnosti Lučka dela iS? rP® nagrade za najboljša niso “Jerarnem področju prve turam i«^’ dru8° Pa je dobil ma- kovnn Gradec“- Najboljše li- najbonž? J,e oddala Božičeva (2.a), (4.al i ° skladbo je uglasbil Beronja toeraVS^0 nagrado za umetniško fo-ografijo pa je dobu SaŠQ Fuij (2 b) BARBKA MOČIVNIK gimnazija Novo mesto Mineva štiriletna mandatna doba članov dclegacij družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skup-nsti. To je doba, ko smo prvič v zgodovini našega družbenopolitičnega razvoja in graditve samoupravnih odnosov v praksi preizkusili delovanje delegatskega sistema. Razumljivo je, da je delegatska oblika urejevanja družbenih odnosov v določenih sredinah zaživela v pričakovani meri, medtem ko sc v nekaterih ni prav obnesla. Nasploh pa lahko izluščimo spoznanje, da je delegatski sistem najboljša oblika pri dogovarjanju in sprejemanju vseh odločitev za zadovoljevanje splošnih družbenih in osebnih potreb občanov in delovnih ljudi. Dokaz tej trditvi so brez dvoma uspehi, doseženi na vseh področjih. In kaj je delegatski sistem prinesel dobrega v Gabrje? Za zdaj lahko trdim, da se je beseda delegat v Gabrju pojavila dvakrat, in sicer prvič pred štirimi leti in drugič na minulem zboru občanov, ko smo se pogovarjali o ljudeh, ki naj bi bili naši delegati. Kaj se je dogajalo v preteklih štirih letih, oziroma kam se je izgubila beseda delegat, bi najbrž v Gabrju ne vedeli povedati. Kako torej razložiti praznino? Najbrž bi za to potrebovali nadpovprečnega sociologa, če že ne koga drugega, ki se spozna na to stvar. Pa jih pustimo - sociologe, da bi jih ne zmotili pri njihovem znanstvenemu delu, in v svoji nevednosti poskušajmo poiskati povzročitelje, da ima beseda delegat v Gabrju značaj redko muhastega vremena. Brez velikega greha lahko trdimo, da so nam „od zgoraj**, se pravi od občine, dali premalo delegatske tvarine, iz katere bi se naučili zastopati naša samoupravna hotenja. Poleg tega tudi ne vemo, če smo se v šoli naučili dovolj tujih besed, ki bi jih nujno potrebovali, če bi hoteli tako tvarino razumeti. Tako smo na sejah in sestankih raje molčali, da se nam drugi, ki prav tako nič ne vedo, ne bi smejali. Ko smo po dolgih in utrujajočih sejah prihajali domov, nam še na kraj pameti ni padlo, da bi morebiti občane seznanjali s tem, kar smo zvedeli „na občini**, ker smo si bore malo zapomnili, kaj vse je bilo izrečenega in sklenjenega. Kakorkoli že, minila so štiri leta in „od občine** so nam poslali plakate za zbor občanoy. Napisali smo nanje dnevni red in pričakovali veliko udeležbo. Glede udeležbe se nismo zmotili, pa tudi razprava je bila hudo burna, to pa zavolj nekaterih, ki že tako nikoli niso z ničimer zadovoljni. Drugače pa je bil naš zbor občanov zelo ploden, saj smo se odločili za odprto kandida- cijsko listo in se pomenili glede nekaterih pomembnih reči. Naš pogovor sta usmerjala predstavnika iz Novega mesta in eden izmed njiju nam je celo prebral nekaj točk iz spremenjenega občinskega statuta. Ko je končal, nas je vprašal, če imamo k temu kakšne pripombe ali predloge. Nič jih nismo imeli, to pa zato, da bi se seja čimprej končala in da bi tako kar najhitreje zaživel naš delegatski sistem. Ko bi le te volitve kmalu minile ... IVO KULJAJ »Dolenjski list« v vsako družino NAČEL JO JE ZOB ČASA - Taka je trgovina v Gabiju, ki jo je še pred vojno zgradil brusniški trgovec Albin Krevs. Streha pušča in ne bo držala dolgo. Sprašujemo, kdaj se bo kdo zganil, da bo kraj dobil primernejšo prodajalno! (Foto: Kuljaj) Spomenik na Cviblju ni osamljen Predsednica 00 ZB Žužemberk Vera Vehovec govori o spomenika — Delegacije iz sveta — 180 rdečih nageljnov svetlih in temnih straneh OB DNEVU KULTURE _ _ _ zenskem kulturne ku smo imeli učenci naše šole proslavo. Praznik smo posvetili 100-letnici rojstva Otona Župančiča. Zato so nam recitatoiji predstavili njegovo življenjsko in umetniško pot, recital pa sta popestrila pevski zbor in orkester glasbene šole. Na ozadje so med proslavo projicirali posnetke iz pesnikovega življenja in dela, tako daje proslava lepo uspela. RENATA PEVEC OŠ Trebnje OB OBLETNICI RHT*ITVA OTONA ŽUPANČIČA Slovenski kulturni praznik smo počastili tudi na grmski osnovni soli, naša proslava pa je bila namenjena 100-letnici rojstva našega največjega mladinskega pesnika. Prireditev je začel pevski zbor, nadaljevali so pionirji s pesmimi iz priljubljene pesnikove zbirke , .Mehurčki", nato so se izkazali recitatorji, govoril pa nam je tudi tovariš Škufca. Ves potek proslave smo spremljali z diapozitivi, ob zaključku pa nam je zapel še Šentjernejski oktet. IRENA GRAHEK OŠ Grm Novo mesto Žužemberk je med vojno veliko prestal, o čemer pričata tudi spomenika na Cviblju in na stavbi Iskre v kraju samem. Prvi nosi imena 1250 žrtev, drugi pa imena padlih skojevcev. Za veliki spomenik na Cviblju skrbijo OO ZB in pionirji osnovne šole Žužemberk. Predsednica OO ZB Vera Vehovec je v razgovoru povedala nekaj zanimivosti o spomeniku. Zvedeli smo, da je tovariš Tito že dvakrat obiskal pomnik na Cviblju ter da so se na tem mestu bojev našim žrtvam poklonile delegacije iz najrazličnejših dežel sveta: iz Kitajske, Koreje, Avstrije, Italije. V preteklem letu je spomenik obiskalo kakih 5000 ljubi. „V spominu mi je ostal obisk dveh cestnih podjetijje dejala Vera Vehovec.** Okoli 180 delavcev je prišlo in vsi so imeli pripete rdeče nageljne. Ko so prišli do spomenika, so si rože odpeli in jih položili na ploščad. Resnično nekaj posebne-ga!“ Vehovčeva je spregovorila tudi o težavah „nuiio je bilo 16. marca 1976, ko jc udarila strela v naš spomenik in povzročila precej škode. Popravilo je povzročilo velike stroške, pa tudi nekaj neupravičenega obsojanja. Dopisnik Dolenjskega lista je pisal o zu-puščenem spomeniku, čeprav je šlo le za popravljanje uničene električne napeljave.** Predsednica OO ZB Žužemberk je z žalostjo pripomnila, da številne strokovne ekskurzije, ki obiščejo ALI JE TAKO EVIDENTIRANJE PRAVILNO? Na sedanjih temeljnih kandidacijskih konferencah v občini Sevnica je bilo precej tihih in glasnih pripomb na evidentirane in predlagane kandidate za izvršni svet občine Sevnica. Razlog je enostaven: vsi kandidati so iz KS Sevnica, medtem ko ostalih deset KS nima niti enega svojega predstavnika! Razumem, da so za sestavo IS občin potrebni ljudje, ki so razgledni in obvladajo določene panoge gospodarstva ter občinske dejavnosti, ne moremo pa se strinjati, da so vsi predlagani kandidati za IS iz Sevnice. Kaj porečejo k temu ostale krajevne skupnosti? Upam, da bo občinska kandidacijska konferenca o tem tudi razpravljala. DEBELAK BORIS član IO KK SZDL Krmelj kraj, ne najdejo toliko časa, da bi obiskale spomenik na Cviblju. „Tudi šole bi lahko priredile več obiskov našega spomenika. Naša borčevska organizacija bo rada priskočila na pomoč šolarjem in jim ob vsakem primernem času dala spremljevalca, ki bo znal mladim podati kratek pregled hudih bojev na tem koščku naše domovine," je zaključila pogovor Vera Vehovec. JOŽE KOCMUR Prikrito početje - čigavo? Pripombe in kritika članka „Donosno suho tankanje' Delavci OZD „GORJANCI“ Straža, zlasti delavci v TOZD Tovorni promet in Delovne skupnosti skupnih služb, so hudo prizadeti zaradi pisanja tednika ..Dolenjski list* * dne 9. februarja 1978, ki je na zadnji strani objavil v članku „DONOSNO SUHO TANKAN JE“ tudi hudo žalitev za podjetje kot celoto, zlasti pa za tiste, ki so s svojim vestnim delom odkrili in preprečili zlorabo na račun družbe. Obžalovanja vredno je, da je v sicer resnem tedniku prišlo do pojava senzacionalističnega pisanja, ki ne samo da ne pojasnjuje, od kod se „Gorjanccm“ zdi pač nemogoče, „da se nekdo okorišča z družbenim imetjem, temveč brez razloga in popolnoma brez osnove hudo blati prizadevanje samoupravnih organov in delavske kontrole pri odpravljanju in odkrivanju podobnih dejanj. Z malo dobre volje za ugotavljanje resnice bi bil zadnji odstavek, poln žaljive vsebine, lahko drugače napisan. Vse doslej in ob obravnavanju polletnega obračuna je bila skrb o prekomerni porabi goriva, vendar le v toliki meri, da so samoupravni organi opozorili na večjo budnost. Pred tem so namreč zaradi podobnih dejanj že izročili v postopek delavca, ki je bil prav te dni tudi pravnomočno obsojen. Dne 14. 11. 1977 jc strokovna služba izročila PM v Dolenjskih Toplicah mapo z materialom, v katerem so bili obremenjeni nekateri delavci in med drugim osumljena Šutar in Švalj kaznivih dejanj. Ne dolgo za tem je strokovna služba na pobudo samoupravnih organov in delavske kontrole ponovno preverjala porabo goriva in v postopku sta spet dva delavca. V vmesnem času pa je strokovna služba zavračala plačilo sorazmerno visokih kakršnihkoli dvomljivih računov. Prav je tudi, da bralce Dolenjskega lista nekdo informira, da je bilo „SUHO TANKANJE** vedno v dogovoru med voznikom in prodajalcem goriva na črpalkah INA, PETROL, JUGOPETROL itd., pri tem pa sta oba imela korist po medsebojnem dogovoru. Prav zaradi tega je podjetje vpeljalo norme za porabo goriva in tako še uspešneje preprečilo številne poskuse malverzacij z gorivom. Kje je tukaj prikrito početje, ki ga samoupravni organi in delavska kontrola niso odkrili, ni jasno. Vsekakor je jasno, da je tak način pisanja družbeno neodgovorno početje in torej tudi lahko prikrito početje z namenom, da je znan le tistim, ki so odgovorni za zadnji odstavek omenjenega članka. Na seji delavskih svetov TOZD Tovorni promet dne 10. 2. 1978 in Delovne skupnosti skupnih služb sta delavska sveta spričo dejstev o strogi kontroli in odkrivanju zlorab odklonila navedbe v zadnjem odstavku predmetnega članka in sklenila zahtevati, da uredništvo časopisa v naslednji številki objavi opravičilo kolektivu „Gorjanci“ zaradi neresničnih trditev in blatenja kolektiva. V nasprotnem primeru sta delavska sveta kot samoupravna organa obeh prizadetih TOZD sklenila, da zahte-. vata na podlagi določil zakona o ’ tisku ustrezen postopek. > PREDSEDNIK DS TOZD TOVORNI PROMET PREDSEDNIK DS DSSS PRIPOMBA UREDNIŠTVA - Na našo prošnjo smo iz vira informacij za omenjeni članek — iz novomeške Uprave javne varnosti — dobili naslednje pojasnilo: Ob ugotovitvi, da so primeri „suhega tankanja*1 javnosti že dovolj znani, prav gotovo pa tudi Gorjancem, bi pričakovali, da bodo odgovorni v tem podjetju na takšne pojave goljufij reagirali sproti. In na to je bilo opozoijeno v sestavku, objavljenem prejšnji teden v Dolenjskem listu. Jasno je namreč, da se Švalj in Šutar ne bi mogla toliko časa okoriščati s „suhim tankanjem“, če bi organi kontrole v „Gorjancih“ dovolj hitro ukrepali. Prav tako ali še bolj to velja za organe kontrole v Petrolu in INI. SPOMIN NA HEROJA DUŠKA Dušan Remih je bil rojen 22. februarja 1922 v Kočevju. Sedaj bi bil v najzrelejši življenjski dobi in bi ta mesec praznoval 54. rojstni dan. Dušan je že mlad postal rudar. Z ostalimi zavednimi kočevskimi rudarji je sodeloval v NOB od leta 1941, maja 1942 pa je šel v partizane v Zahodnodolenjski odred. Udeležil se je več srditih bitk širom po domovini in bil večkrat ranjen. Najtežje čase paruzanstva je preživel na pohodu XIV. divizije na Štajersko. S te težke poti se ni vrnil. Mladi borec, neustrašni jurišnik in spretni poveljnik bataljona je padel junaške smrti. V težki bitki Bračičeve brigade na Pohorju z nad 600 nemškimi planinskimi lovd, ki se je razpletla v srdit juriš na življenje in smrt, je Dušan Remih-Duško žrtvoval življenje za svobodo. S ponosom in spoštovanjem se spominjamo njega, rudarja, borca. Mladini je Duško svetal vzgled. 22-letni fantje izkrvavel, ko se je boril za svobodo, za oblast delovnih ljudi, za vse, kar uživamo danes. Hvala in slava ti, mladi heroj Duško! —ko. — Po umetniških slikah Rada Megliča je Turistično društvo Kočevje tokrat že drugič izdalo serijo razlednic z motivi iz mesta Kočevje. Megličevo Kočevje na razglednici Izšla je že druga serija razglednic z motivi iz Kočevja Turistično društvo Kočevje je pred kratkim izdalo že drugo serijo umetniških razglednic mesta Kočevje, izdelanih po slikah domačega slikarja Rada Megliča. Natisnil jih je Fotolik Celje. Izšle so v preko 7.000 izvodih. Prodajali jih bodo 1,50 din v uradu Turističnega društva na avtobusni postaji, v kiosku pri cerkvi in prodajalni Državne založbe. Vsekakor je nova serija razglednic boljša kot prva, ki je prav tako izšla v 7000 izvodih. Prva serija je doslej skoraj povsem razprodana. Turistično društvo Kočevje se je odločilo, da bo izdalo ti dve seriji predvsem zato, ker hoče propagirati Kočevje in kočevske posebnosti. Mednje spadajo tudi umetniška dela. S takimi izdajami skušajo domačim likovnim in drugim ustvarjalcem pomagati pri uveljavljanju njihovih del. iiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiih Po sledeh padlih partizanov — Pisanie zgodovine Tomšičeve brigade zahteva še nova poizvedovanja o f~ifVedoyalni čUmek ^Kdo kaj ve v Dni padlih partizanih**, objavljen ja iqioJS Ustu z dne 19. januar- se : bil «1° uspešen. Najprej Karli ? obsežnim pismom oglasil ružna ,,Up?"čič “ Črnomlja, Zad-Toms-I ‘>orec 3. čete 1. bataljona Popisal6Ve brigade> ki Je P°^o Španu napad na belogardiste pri pom(,n,,v Dolenji vasi. Posebno da ie km? P°datek iz tega opisa je, ložno«*- el ZuPančič ob tisti pri-bomhp1 fan-ien °d belogardistične Padel Zajcu-Risu (ki je 21 Politični komisar te čete b JZnu*P 1943 na b°mbaUX1'!43naBlčU)PajeiSta dalčke tgala s Pasu usnjene pre-ie nou S, itrelivom. Za njim se nam ie va, Sg Drago Klemenčič iz Reger-81 8 pri Novem mestu in sporo- čil, da je bil borec,'ki je pri Španu po nesreči padel, njegov brat Filip, roj. 24. maja 1923 na Trebelnem pri Mokronogu. Poleg Filipa sta pri partizanih padla še dva brata. Nadalje nam je Janez Mesojednik iz Sp. Lakenc 28 pri Mokronogu sporočil, da je borec, ki je padel ob napadu na Šentvid pri Stični od električnega toka, Jakob Mesojednik, Ignac Jerovšek iz Trstenika 3 pri Šentru pertu na Dolenjskem pa nam je javil podatke za Antona Kašiča, po domače Kelniščka iz Trstenika 4, ki je padel ob napadu na belogradistič-no postojanko Polica nad Grosu-pljim. Končno nam je pisala še Justina Drnač iz Zarnikove 3 v Ljubljani, ki je tudi pojasnila, da se je Kelnišček prisal Kašič, poleg tega pa sporočila podatke za brata Antona Mauca-Lada, roj. 12. decembra 1922, iz Rakovnika 23 pri Šentrupertu, ki je padel 20. aprila 1944, in za Jožeta Goloba-Rudija iz vasi Kamenje pri Šentrupertu, ki je tudi padel kot borec Tomšičeve brigade. V imenu odbora 1. SPUB „Tone Tomšič** se naštetim za sodelovanje najlepše zahvaljujem, enako tudi uredništvu Dolenjskega lista, ki je članek objavilo. Kajpak vrzeli in neznank v gradivu za zgodovino Tomšičeve brigade je še precej, zato ni mogoče o vseh vpraševati naenkrat. Tokrat se obračam na bralce Dolenjskega lista za pomoč pri ugotavljanju padlih iz dveh borb Tomšičeve brigade. Kmalu po veliki ltaujansiu oienzi- vi na Kočevski Rog, ko se je ravno ustanavljala Cankarjeva brigada, je prišlo 25. septembra 1942 do hude bitke z Italijani pri Planini nad Semičem. V boju sta sodelovala en bataljon Belokranjskega odreda (ki je bil namenjen za Cankarjevo brigado) in 3. bataljon Tomšičeve brigade. Po belogardističnem viru je tedaj padlo 35, po istem dodatnem viru pa 70 Italijanov. Iz 3. bataljona Tomšičeve je bilo tedaj več ranjenih, padla pa sta vodnik Mirko Kofalt in Vlado Centa. Toda dan predtem je na Planino med Italijane zašla petčlanska patrola iz 1. bataljona Tomšičeve brigade pod vodstvom Poldeta Marinška pri tem utrpela dva padla ali pogrešana. Janez Kramarič v svojih spominih na ta boj omenja kot padlega nekega Malnariča, vendar nismo mogli ugotoviti, kateri Malnarič je to. Vemo le to, da brat Mirka Malnariča na Planini nad Semičem ni padel. Zaradi spopada na Planini se patrola, ki jo je vodil mitraljezec Polde Marinšek, ni vrnila v sestavo 1. bataljona Tomšičeve, ampak se je izgubila in se potem sama prebijala po Kočevski proti Travni gori. Nekje zahodno od Kočevja so preostale tri borce presenetili Italijani na češpljah in je bil tedaj eden izmed trojice ranjen po tistem pa so se vsi trije vključili v sestavo Cankarjeve brigade. V tej zvezi nas poleg podatkov o padlih zanimajo še podatki (ime, priimek in partizansko ime, rojstni podatki in podatki o vstopu v NOV ter poklic) za preživela borca iz te patrole, kasnejša cankarjevca. Partizani pa niso imeli izgub le v pravih borbah s sovražnikom še pogostješe so bile ob nabavah hrane. Tako je morala Tomšičeva brigada, da bi si zagotovila hrano, vdreti v Nemško vas na Blokah, ki je bila obdana z bodečo žico in bunkerji. To je bilo 25. aprila 1943 in takrat je bilo treba hrano drago plačati - z glavami, kot je zapisal kronist dr. Milan Dolenc. Padlo je več borcev, ne vemo pa nič, kako se je kateri pisal in od kod je bil doma. Tudi ranjenih je bilo več. Te so prenesli v na novo ustanovljeno bolnišnico Tomšičeve brigade blizu Snežnika na Notranjskem. Tam je 4. maja 1943 hudi rani podlegla bolničarka 2. čete 1. bataljona Tomšičeve, ki so jo partizansko klicali Fani; doma je bila s Tolstega vrha pri Novem mestu, rojena pa 26. januarja 1923, kot je zapisano v seznamu pacientov te bolnišnice. Radi bi izvedeli za njeno pravo ime in priimek, za datum vstopa v NOV in za naslov njenega najbližnjega sorodnika. Poleg tega bi nam bil dobrodošel vsak podatek o padlih ob vdoru v Nemško vas na Blokah. Podatke pošljite na naslov: Franci Strle, novinar, Sattnerjeva 15 /E, 61000 Ljubljana, ali na uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 3, 68000 Novo mesto! FRANCI STRLE UREDNIŠTVO V GOSTEH: KOSTANJEVICA Mesto na otoku vztraja fes® * I iW Sfe% I . II V krški občini imajo letos še enega visokega slavljenca, to je Kostanjevica. Nič manj kot 725 let je preteklo, odkar je kraj izpričan kot mesto, ki mu je mestne pravice potrdil sam koroški vojvoda in odstavljeni češki kralj Henrik. S tako častitljivo starostjo se lahko ponaša le malo slovenskih mest. Nedvomno so današnji prebivalci na ta jubilej ponosni, vendar pa je v slavju tudi nekaj grenkega: ko bodo prelistali stoletja, ne bodo mogli mimo žalostnega dejstva, da se Kostanjevica razen v prvih dveh stoletjih ni razvijala. Razvoj so zavrli številni turški vpadi, napadi Uskokov iz gorjanskih vasi, trikratni požar, ki so mesto upepelili skoraj do tal. Za nameček pa je mesto štirikrat obiskala „čma gospa“ kuga, večkrat ga je pestila lakota, enkrat pa ga je hudo prizadela povodenj. Ko je kazalo, da bo mesto z manjšimi industrijskimi obrati stopilo na pot razvoja (do zadnje vojne so delale tovarna usnja, mlekarna in sirarna, parna žaga), pa je vojna vihra preprečila še to. Slednja pa ni samo jemala: v njenem ognju so namreč zagorele tudi iskre novega. Toda ni šlo brez žrtev. S svetlimi črkami stoji v zgodovini Kostanjevice zapisan 21. oktober 1943, ko so Nemci s pomočjo domačih izdajalcev in belogardistov delno odkrili organizacijo OF, aretirali 70 moških in nekaj otrok ter jih 25 ustrelili na Malencah kot talce. V spomin na ta dan slavi Kostanjevica svoj krajevni praznik. To pa ni edini pomnik iz zgodovine tega mesta, saj se Kostanjevica ponaša s tem, da so v njej živeli in delovali številni slavni možje: Josip Ressel — izumitelj ladijskega vijaka, strokovnjak za vinarstvo in sadjarstvo Ivan Belle, slikar Jože Goijup, prvi starosta „Sokola“ Ivan Oražen, pripovednica lika Vašte, pesnik France Lokar, časnikar Božo Borštnik in drugi. Tu sije izbral zadnji dom slikar in kipar Tone Kralj. V Kostanjevico je redno zahajal slikar Vlado Lamut, še danes pa rad pride v rojstni kraj svoje matere slikar in grafik Božidar Jakac. Po teh možeh se imenujejo nekatere osrednje in slovensko znane kulturne ustanove: Lamutov likovni salon, Goijupova galerija, Galerija Božidar Jakac. V širšem svetu je Kostanjevica znana predvsem po Formi vivi in v novejšem času po zbirki starih mojstrov iz Kartuzije Pletene. Kostanjevica je torej kulturno zelo razvita, saj jo štejemo celo za eno pomembnejših slovenskih kulturnih središč, žal pa zaostaja na drugih področjih O tem je pretežno tekla beseda na uredništvu v gosteh minuli petek, ko sva novinarja Milan Markelj in Ivan Zoran v gostišču Pod Gorjanci prisluhnila maloštevilnim sobesednikom. In še ti so bili skoraj vsi iz Kostanjevice. LJUBEZEN DO ZEMLJE JE PREMALO Tajnik krajevne skupnosti Tone Goltes je s številkami zarisal podobo Kostanjevice z okolico. „V naši krajevni skupnosti je 28 naseUj in zaselkov, od tega 15 hribovskih, 7 ravnin- skih in 5 vasi ob robu Goijancev. V 712 gospodinjstvih živi 2520 prebivalcev, ki se preživljajo s kmetijstvom, delno pa so zaposleni. Vsega je zaposlenih 614 ljudi, od tega slaba tretjina v krajevni skupnosti. Največ zaposlenih se vozi v novomeške tovarne." Goltes je na kratko orisal tudi gospodarski razvoj v zadnjih letih in povedal, da so leta 1971 dobili v Kostanjevici pitno vodo, štiri leta kasneje pa je dobila vodovod tudi zadnja vas. Vod o-vodnih pip nima le nekaj hiš v gorjanskih vaseh. Elektriko imajo vsi kraji, vendar je tok za moderne gospodinjske in druge delovne stroje prešibak, zato imajo v načrtu napeljati industrijski tok in postaviti več transformatorjev. Do sleherne vasi se da priti z motornim vozilom, res pa je, daje večina cest makadamskih, slabo vzdrževanih, luknjastih. Zato je asfaltiranje že v bližnji prihodnosti pomembna naloga. „Z veseljem pa ugotavljamo,“ je dejal Goltes, „da smo z urejanjem komunalnih zadev zavrli odseljevanje ljudi iz hribovskih vasi. Takih vasi imamo največ, izpraznjeni pa sta samo dve hiši. Še z večjim veseljem ugotavljamo, da ostaja na hribovskih kmetijah čedalje več mladih. Zaradi njih se moramo posebej truditi, da bodo živeli v enakih pogojih kot mi v dolini." Je pa veliko stvari, ki mlade kmetovalce begajo. Leopold Colarič iz Kostanjevice živi z ženo in dvema otrokoma na kmetiji, ki mu daje vsakdanji kruh Takole pravi: „Presneto trd in ž alosten kruh je to. Pravijo, da je treba kmetijstvo pospeševati, a mnogi ukrepi delujejo nasprotno. Ukinili so nam premije na mleko, ta tipično kmečki proizvod. Odkupna cena mleka je smešno nizka, saj je že liter kisle vode v trgovini dražji od mleka pri odkupu. Razlika med odkupnimi in prodajnimi cenami je prevelika. Iztržki so vse manjši. Kmet ne more načrtovati svojih dohodkov, brez tega pa je kakršno koli gospodarjenje nemogoče. Imel sem veselje do kmetije, zdaj pa niham med tem, ali naj ostanem ali grem."____________ Jožeta Kržišnika, kmeta iz Kostanjevice, bolijo podobne neurejene in neusklajene stvari. „Rad bi dočakal, ko kmet ne bo odvisen le od večnega garanja od zore do mraka, čas, ko bo na svoji zemlji, ki jo tako ljubi, ustvarjal toliko, da bo enak delavcu, torej čas, ko mu ne bo treba delati po 16 in več ur na dan, ampak le polovico." Tudi njega bodejo razlike v cenah in se je glasno spraševal, kdo pobira sadove dela: kmet ali trgovina. Slavko Jaškovec iz Zaboršta je kmet kooperant. „Kme1je močno pogrešamo veterinarja," pravi. »Imeli smo ga, zdaj pa že osem let prihaja iz oddaljene Brestanice, zato njegove pomoči ni vedno takrat, ko je najbolj potrebna. Naš okoliš je dovolj velik, da bi imel veterinar v Kostanjevici zadosti dela. Ovira je stanovanje. Vemo za veterinarja, ki bi prišel v Kostanjevico, če bi mu dali streho." Za nameček je Jaškovec potožil, da gredo mimo kmetov številne pomembne odločitve ter da jim nihče ni zadovoljivo pojasnil, kaj pomeni dohodkovni odnos med njimi in zadrugo. Milan Škijanc, kmet iz Kostanjevice, se je pridružil mnenju drugih in dejal, da bi tako proizvajalec, kot potrošnik živela neprimerno bolje, če bi znal kdo obrzdati ples cen. Za primer je navedel, da prodaja liter cvička po 14 dinarjev, v krškem hotelu pa zanj odšteje nekajkrat več. „Nekdaj smo kmetje med seboj tekmovali, kdo bo imel v hlevu več repov, zdaj pa kaže, kot da se kosamo, kdo jih bo imel manj." O problematiki kmetijstva je bilo veliko izrečenega, ne nazadnje tudi o zložbah (komasaciji) kmetijskih zemljišč. Plodna zemlja je še vse preveč razdrobljena, to pa, kot je poudaril Alojz Božič iz Kostanjevice, onemogoča smotrno uporabo kmetijskih strojev. Precej lastnikov je za zaokroževanje rodovitne zemlje, zatika pa se menda pri predpisih. PRERADO SE KJE ZATAKNE Nerazumevni niso samo predpisi, ampak tudi ljudje. V Kostanjevici trdijo, da je dokaz za to tudi stavba bivšega mizarskega podjetja, ki na najbolj vidnem in prometnem mestu sramotno propada. Nihče tega propada ne more ustaviti, ker se interesi križajo. Da bo zadeva jasna, naj povemo, daje novomeška Novotehna to stavbo že pred petimi leti kupila za novo trgovino. Hiše ni mogla preurediti, ker se je zataknilo pri nekaterih odgovornih. Kostanjevičani vidijo te može v krški Preskrbi. Gotovo tako vedenje ni niti malo pripomoglo k izboljšanju trgovske mreže v tem kraju, saj morajo krajani po gradbeni material, stroje in železnino še vedno drugam. Ko so kmetje omenili, da bi s stanovanjem dobili veterinarja, so zadeli ob trd oreh Z družbenimi stanovanji je namreč v Kostanjevici precejšen križ. V desetih letih niso zgradili niti enega novega. Ko so že imeli načrte za novo gradnjo, se je zataknilo pri lastništvu zemljišča. Kdaj bodo začeli graditi, nihče ne ve. Potrebovali bi najmanj dva bloka za stanovanja učiteljev, zdravnika, zobozdravnika, veterinarja, borcev, upokojencev in drugih. Brata Ivan in Franc Kržičnik ter Ivan Grdin, vsi Kostanjeviški domačini, so povedali, da je nepravilnosti še več. Predvsem so se spraševali, doklej bo Kostanjevica imela mestu prav nič primemo podobo. Omenili so nemalo stavb, ki delajo mesto neurejeno. Pravega reda pa ni tudi zato, ker ni kanalizacije. Marsikdo kritično ošvrkne bencinsko črpalko oziroma tisto, kar je nastalo od načrtovanega. Ne samo to, da črpalka ni pokrita, da nima naprav za polnjenje in kontrolo zračnic, da je brez sanitarij in tekoče vode, slišati je bilo, da je v bencinskih curkih celo nekaj vode. To se sicer ne da dokazati, duhovi pa so vseeno razburjeni. TURIZEM BO REZAL KRUH Jože Likar, znani dolenjski vinski strokovnjak, je bil pred vojno predsed- nik turističnega društva in se spominja časov, ko je v Kostanjevico prihajalo veliko turisto, celo toliko, da niso mogli vseh postreči. Dejal je, da je danes podobno. „Nujno bi potrebovali nčsilni objekt za razvoj turizma. Naš kraj je predviden kot turističen, vendar ves čas za to ni bilo nič narejenega. Zgolj lepa narava z zgodovinskimi zanimivostmi ni dovolj, turist želi tudi kaj pojesti in popiti, želi udobno prenočiti. Prav tega pa Kostanjevica zdaj ne more zagotoviti." Predsednik krajevne konference SZDL Lojze Mlakar je omenil, da po vojni Kostanjevica ni dobila niti ene nove turistične sobe. „Še vedno premore kraj le štiri take sobe. Letos upamo, da bomo ponovno odprli Kosta-njeviško jamo. Urediti moramo beton-« sice stopnice, ker so bile lesene stopnice v jami zelo nevarne. Gasilci, mladinci in jamaiji so obljubili, da bodo udarniško pomagali." Otmar Sever, upokojenec iz Kostanjevice, je načel vprašanje zunanjega videza mesta, ki turiste bolj odbija, kot privablja. Dejal je, da se mesto ponoči skriva v temi, saj od skoraj sto predvidenih svetilk gori le kakih deset. Navedel je tudi primere, ko krajani sami zavirajo napredek mesta. Nekateri so dobili kredite za ureditev turističnih sob, urejenih sob pa niso hoteli oddajati. „Samo v času zagrebškega velesejma bi Kostanjevica lahko prenočila vsaj 50 gostov, toda sob ni." Krajani se zavedajo, da jim turizem lahko odreže velik kos kruha. Med močnejšimi njihovimi aduti za vabo turistov je nedvomno z ribami bogata dolenjska lepotica Krka. Ni jim vseeno, kaj se z njo dogaja, in prav srce jih zaboli, kadar priteče onesnažena. Pred dvema letoma so odstranili vso navlako z njenih bregov. Nemočni pa so bili pred nesnago, ki je priplavala iz industrijskega Novega mesta. Svoje negodovanje so izrazili na javnem protestnem zborovanju. Krka je poslej sicer nekoliko čistejša, bistveno pa se stanje ni popravilo. Bodočnost so mladi. Mladi rod se oblikuje v šoli. Kostanjevica že nekaj let plačuje krajevni samoprispevek za opremo nove šole. Novo stavbo bodo začeli graditi spomladi in bo s sedanjo povezana z mostovžem. Poleg sodobnih učilnic bo v njej tudi prostor za krajevno muzejsko zbirko. Organizacija ZZB NOV zanjo že nekaj časa zbira najrazličnejše gradivo. Jože Kuplenik, ki je na uredništvu v gosteh govoril kot predstavnik borcev, upokojencev in član sveta krajevne skupnosti, je pohvalil delo teh organizacij. Omenil je tudi, da so si uredili prostore v domu kulture, ki so ga temeljito popravili. Približno tak je današnji utrip stare Kostanjevice. Morda smo premalo besed posvetili svetlim Stranam, zlasti kulturnemu poslanstvu Kostanjevice, in smo več govorili o temnejših, a taka je bila beseda sogovornikov. Kdo bi zameril človeku, če raje potoži, kot hvali in se pohvali. Sicer pa se menda prav v tem kaže kostanjeviški optimizem. Tone Goltes Leopold Colarič Jože Kržišnik Slavko Jaškovec r <*> Milan Škrjanc Alojz Božič ivan Kržičnik Ivan Grdin Jože Likar Lojze Mlakar Otmar Sever Jože Kuplenik DOLENJSKI UST 8ve 1 niiDmtls! .91 - (88M) V kultura in izobra- ževanje Brežice spet srednjeveške? Pripravljajo načrt o obnovi starega mestnega jedra Brežice so kulturnozgodovinski spomenik prve kategorije, ne v celoti, marveč samo staro jedro današnjega mesta. Gre za del, ki se razteza od starega savskega mostu do Rokove cerkve in na drugih dveh straneh do nekdanjega obzidja. Približno v teh mejah je stalo srednjeveško mesto. Skozi stoletja je stari del Brežic precej spremenil podobo. V vsakem so odvzeli nekaj starega in dodali novo. »se to so zahtevale potrebe, utrip življenja. V najnovejšem času so sklenili to spreminjanje zaustaviti. In ne samo to: na predlog posebne komisije za varstvo spomenikov in kulturne dediščine Pri občinski kulturni skupnosti bodo staremu delu Brežic začeli vračati nekdanji videz. Prav ob slovenskem kulturnem prazniku se je začela razprava o osnutku družbenega dogovora o izdelavi sanacijsko obnovitvenega na-r£.a starega mestnega jedra. Brežic naj bi postopno spremenili v srednjeveško mesto. Stavbe in ulice bodo oživele temeljite restavratorske posege, pa tudi življenj® naj bi tod dihalo z nek-anjimi utripi. Avtomobilski promet se bo umaknil na-obvoznice. To brežiško zamisel je vsekakor treba pozdraviti, Pa naj se zdi v času, ko so vsa prizadevanja vprežena v stabilizacijo, varčevanje in uresničevanje zakona o ^enem delu, še tako neizvedljiva. yy Vem za mladenko Na odru v novomeškem Domu JLA se je 10. februaija zvrstilo deset amaterskih skupin iz skoraj vseh krajevnih središč novomeške občine. Predstavili so se: Gasilski moški zbor Šmihel (Ludvik Ahačič), Moški zbor Dobrava, KUD Škocjan (Janez Avsenak), Mešani pevski zbor Žužemberk (Franc Može), Moški pevski zbor KUD Maks Henigman, Dolenjske Toplice (Tone Fink), Moški pevski zbor KUD Dušan Jereb, Novo mesto (Franc Milek), Mešani pevski zbor Društva upokojencev Novo mesto (Franc Milek), Moški zbor KUD Ruperč vrh (Ernest Jazbec), Moški pevski zbor ,,Gorjanci", DPD Svoboda Straža (Franc Može), Sentjernejski oktet in Mešani pevski zbor KUD Krka, Novo mesto (Miro Kokol). Dolenj- GRADIŠČE DALO NOVA LITERARNA IMENA V Gradišču v Slovenskih goricah je bilo 11. in 12. februarja že šesto srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Na razpis za to tradicionalno literarno manifestacijo se je prijavilo 98 avtorjev z 32 proznimi, enim dramskim in 243 pesniškimi besedili. Žirija, ki so jo sestavljali Leopold Suhadolčan, Niko Grafenauer in Janez Mušič, je deset avtorjev izbrala za sodelovanje na srečanju in 3. literarni koloniji ter prav toliko avtorjev, ki se bodo udeležili samo kolonije. Med izbranimi je tudi Franc Čadonič, strojni ključavničar iz Vinice v Beli krajini. " ski oktet zaradi bolezni v ansamblu ni nastopil. Velika množičnost, saj je zapelo kar 260 pevcev, je dokaz, da se pevska amaterska dejavnost zadnja leta prebuja, z množičnostjo pa narašča tudi kvaliteta. J. P. Od „Zlate mladine” do „Večnih lovišč” 7 Krstne gledališke predstave v šestih posavskih k^iih" Amaterske gledališke skupine v Posavju so za to sezono napovedale šest premier. Prvi so dvignili zastor Senovčani na lin«83?®!0 ljudsko ‘S10 »Razva-11113 življenja”. V ponedeljek, lina • * puiieueneK, februarja, bo krstna predrt afn A - Sevnici: °der mladih je mladino- Jorka^evo ”Zlat° d™«* Skupina prosvetnega ški“ ^,Anton Umek - Oki-vila !Z . Stanja se bo predsta-samn* „ramo »Svetloba velike amatP C Mladinska skupina 323“*?. 0(113 v Sromljah Na m Nušičevo komedijo. rinčein"? f° se odločm za Ma' zadnii« j »Odmev je vedno ski nH ’ m tem ko je Amater-zoritp,, VZPrež’c i^ral za upri-$ga« tefančeva „Večna lovi- T ozim™S° ,v Slavnem predstave sk“Pine, na katere n-tudi posavski odbor Zdru-f— --------------------------- ženja gledaliških skupin Slovenije pri izvedbi letošnjega področnega srečanja amaterskih odrov iz brežiške, krške in sev-niške občine. Srečanje bo spomladi, najverjetneje aprila, prireditelji pa so si ga spet zamislili kot gostovanje izbranih skupin v raznih posavskih krajih. DELAVEC - SLIKAR V avli novomeškega Doma JLA se s štirinajstimi olji in enim pastelom predstavlja 26-letni Stanko Petrovič - Miško, slikar amater, delavec v enem od novomeških podjetij, doma iz Gornje Sanice v (Bosni in Hercegovini). Svet, ki ga je zamikal, so motivi iz novomeške okolice s starimi mlini, potoki, vodami in nebom. Pretežno ti, čeprav je slikar na tej svoji prvi samostojni razstavi pokazal tudi nekaj portretov, motivov z delovnega mesta in iz svojega rojstnega kraja. Kmalu konec negotovosti Vpeljava usmerjenega izobraževanja ne napreduje počasi samo zaradi prešibkih prostorskih, kadrovskih in gmotnih možnosti, ampak tudi zaradi nezgrajene sistemske podlage. Dejstvo je, da še vedno veljajo zakoni, ki po svoje urejajo vprašanja šolstva in so v rešitvah med seboj celo neusklajeni. Zato je iskati sprejemljive rešitve za usmerjeno izobraževanje na podlagi njihovih določil največkrat pomenilo priti do razpotja brez kažipotov za naprej. Kdor je krenil dalje, se je počutil kot raziskovalec popolnoma tujega sveta, pri čemer je bil vsak njegov korak negotov. Letos naj bi bilo tavanja brez kompasa konec, saj se na republiški ravni že rojeva zakon o usmerjenem izobraževanju, ki bo uveljavil sistemsko podlago za celovito izobraževanje za delo in samoupravljanje po končani osnovni šoli, ta pa obsega usposabljanje na delu in z delom, izobraževanje za poklice in izpopolnjevanje v poklicih. Gre torej za zakon, ki bo omogočil preobrazbo sedanjega srednjega in visokega šolstva ter izobraževanja odraslih. Čeprav so narejene šele teze zakona, so iz slednjih že razvidne konkretne rešitve za razraščanje oblik in vsebine usmerjenega izobraževanja. Ko bo oblikovan osnutek, pa bodo imeli delovni ljudje priložnost temeljiteje spregovoriti o posameznih vprašanjih v javni razpravi. Nova zakonska ureditev naj bi zasnovala enoten, prožen in odprt sistem izobraževanja za delo in samoupravljanje, ki bo temeljil na načelu stalnega izobraževanja kot pravici in dolžnosti delovnega človeka. I.Z. pedagoški kotiček UČENEC IMA PRAVICO TUDI POZABLJATI Jfr ni vsa uena snov v okviru neke teme ali usmeri ena^° poniembna, bi moral učitelj n° :e { , ln klasificirati tudi zapomnitev. Toč-učenci u8otov‘ti, kaj je takega, kar morajo °hranitirauUmeti’. znati uporabljati in za trajno PrePozn' j smej° obvladati pasivno, na stopnji srečajo ^vaPja> kadar se s temi znanji ponovno Torej ti h” smejo navsezadnje tudi pozabiti, se bo d Pozabljanje naj usmerja učitelj, sicer moobra° v še naprej, da bodo učenci v sa-rnbl proti preobremenjenosti oozahliali se bo d ^ Pozabljanje naj usmerja učitelj, sicer moobra° v še naprej, da bodo učenci v sa-neselei/11 Pr°ti Pre°bremenjenosti pozabljali Vrednos torej znanje trajne njihove t'st0> ^ar bi moralo predstavljati srž mani aij ‘vne izobrazbe, ohranjali pa razne tke dektPa nePomembne primere, poda-’ J va in druge ponazoritvene informacije. z rQa"ce Strmčnik v Sodobni pedagogiki l977'št.9/10,str.269-270 MLADINA IN ZNANOST S poplitvenimi in obrobnimi učnimi vsebinami, revnimi z logiko, zakonitostmi, funkcionalnimi soodvisnostmi, problemi, nasprotji itd. ni mogoče razvijati mišljenja, kritičnosti, miselne argumentiranosti itd. Če to želimo, moramo seči globlje v znanost, tja, kjer so znanstvene kategorije doma. Mladim ljudem je treba omogočiti, da pridejo v stik z jedrom znanosti, z njihovimi neposrednimi in aktualnimi spoznanji ter odkritji. Iz zgodovine šolstva vemo, daje bil to privilegij elite, ljudske množice pa te prilike niso imele. Veljalo je prepričanje, da znanstvenosti in znanosti ne potrebujejo in da je niso sposobni dojeti. Zato so jih, zanemarjajoč znanstveno in didaktično sistematičnost pouka, seznanjali bolj z obrobjem znanosti... pa še to marsikdaj v popačeni obliki. Danes smo priča živahnim prizadevanjem, da bi bile te značilnosti razredne šole vsaj ublažene, če že ne presežene. Znanost postaja vsakodnevna potreba in oblika življenja množic, njihovo orožje v boju za boljše in pravičnejše življenje. Navedeno delo, str. 270 Tako se je imenoval ponedeljkov abonmajski koncert v Črnomlju, kjer je pel tudi letošnji Prešernov nagrajenec basist Ladko Korošec ZADONELA JE PESEM — Na novomeški reviji pevskih zborov se je številnemu občinstvu predstavil tudi najmlajši moški pevski zbor iz Škocjana. (Foto: J. Pavlin) Lep pevski praznik Novomeška ZKO pripravila revijo pevskih zborov Okoli 800 poslušalcev je obiskalo 13. februarja prvi mladinski in četrti večerni glasbeni abonmajski koncert v črnomaljskem kulturnem domu. Sodelovali so: sopranistka Sonja Hočevar, Tenorist Rajko Koritnik in basist Ladko Korošec, letošnji Prešernov nagrajenec, Silvester Mihelčič z elektronsko harmoniko in Marjan Kralj, ki je povezoval program. Naslov prireditve je bil „Vem za mladenko" po duetu Janka in Kecala iz Smetanove prodane neveste", ki gaje pel uglašen par Koritnik-Korošec. Obiskovalci so navdušeno spremljali program od točke do točke, o koncertu pa je bilo slišati hvalo tudi naslednje dopoldne na črnomaljskih ulicah. Za oceno pa imamo lahko vtise, ki jih je Ladko Korošec napisal v spominsko knjigo: ,.Največja zanimivost teh dveh koncertov je, da je vse umetne in narodne pesmi, arije Z razstave v Dolenjski galeriji: deli najrazličnejšega orodja, ki so ga ljudje odvrgli, so ponovno oživeli na slikah Vladimira Klanjščka. To je videti tudi na pričujoči nepodnaslovljeni sliki, ki jo objavljamo. TRIJE KRAJI DOBE KULTURNE PROSTORE V sevniški občini primanjkuje primernih prostorov za kulturne prireditve. Tudi v krajih, kjer so sedeži krajevnih skupnosti, jih ni. Ker pa je od prostorov odvisno kulturno življenje, je občinska kulturna skupnost predvidela, da bi ponekod do ustreznih prostorov prišli s preureditvami. Tako načrtujejo obnovo kulturnega doma v Šentjanžu, gasilskega doma na Studencu in popravilo kulturnega doma v Krmelju. MUZEJSKO DRUŠTVO USTANAVLJA PODRUŽNICO Belokranjsko muzejsko društvo bo imelo jutri v Metliki občni zbor. Na njem bodo ustanovili društveno podružnico za Črnomelj, nakar bo predavanje. Arheolog Janez Dular, asistent pri SAZU, bo zbranim govoril o pomenu in izsledkih triletnih izkopavanj na arheoloških najdiščih na Kučarju. Predavatelj bo predaval ob diapozitivih. ILUSTRACIJE DEL ZUPANČIČA Razstavo svojih likovnih del, ki ilustrirajo pesmi Otona Zupančiča, so pred kratkim pripravili učenci osnovne šole Ribnica. Posvečena je bila 100-letnici rojstva našega velikega umetnika. Razstavo so pripravljali že od začetka tega šolskega leta. Slike so nastajale na urah redne likovne vzgoje in v okviru dela likovnega krožka, a pod mentorstvom slikarja Milana Ciroviča. Slike so izdelane v raznih tehnikah, kar daje razstavi poseben ton. Kdor pozna Zupančičeva dela, pa se je prepričal, da jih razstavljene slike vemo ilustrirajo. in duete spremljal z elektronsko harmoniko Silvester Mihelčič. Resnično smo se z njim uglasili in so arije, ki so muzikalno zahtevne in težke, zvenele čisto in ritmično enotno. Vse tri veseli, da smo v 43 nastopih dosegli tako visoko tehnično raven z ugotovitvijo, da je Silvester Mihelčič prekosil sam sebe. Silvester ni samo muzik, ampak tudi odličen organizator, ki se zaveda, kaj je treba za naše ljudi, ki imajo radi glasbo." POVSOD PRIREDITVE ZA KULTURNI PRAZNIK V več krajih trebanjske občine so imeli prejšnji teden prireditve v po častitev slovenskega kulturnega praznika. Na proslavah so sodelovali pevski zbori, recitatorji in folkloristi. V Veliki Loki so proslavo združili z občinim zborom kulturnega društva, na katerem so izvolili novo vodstvo. ŠTUDENTJE ŽUPANČIČU Jutri ob 19. uri bo v Dolenjski galeriji kulturni večer, ki ga v počastitev stoletnice rojstva Otona Zupančiča prireja Klub novomeških študentov v sodelovanju s študenti AGRFT. Recitatorje bo ob klaviiju spremljala Cvetka Hribar. Spet „Metlika skozi stoletja” Razširjena izdaja Dularjeve knjige bo izšla marca Belokranjsko muzejsko društvo se je odločilo za ponovno izdajo knjige „Metlika skozi stoletja". To ne bo samo ponatis dela, ki je pod istim naslovom izšlo leta 1961, saj je avtor Jože Dular nekaj poglavij razširil in dopisal nova. Tako bo napovedana izdaja prikaza metliške zgodovine od najstarejših časov do današnjih dni po obsegu za tretjino večja od prejšnje. Knjiga, ki bo predvidoma izšla prihodnji mesec, je razdeljena v pet zaokroženih poglavij, od katerih vsako pripoveduje o drugi stvari. Tako si sledijo zgodovinski oris Metlike od stoletja do stoletja, opis kulturnega deleža tega mesta, sprehod skozi Belokranjski in Slovenski gasilski muzej, vodnik po Metliki in okolici ter kronološki pregled najpomembnejših dogodkov. Novo izdajo znanega dela so narekovale potrebe, saj se je v zadnjih sedemnajstih letih zgodilo marsikaj, s čimer je bilo potrebno dopolniti metliško zgodovino. Izdajatelji računajo, da bo knjiga dobrodošla kot ob prvem izidu, ko je bila v kratkem času razprodana. j/AtlžU+Me Posavski gledališki amaterizem živi, je pa še daleč od želnega utripa in od tega, da bi ponovil svoja najuspešnejša leta. Zastoj je predvsem v množičnosti in prav nič ne kaže, da bi že v tej sezoni dokačali prelomnico. Spisek nekdaj zelo dejavnih skupin se je močno skrajšal, med kraji, ki so pred leti presenečali z republiško odmevnimi predstavami, tokrat zaman iščemo Krško, Kostanjevico in še kakšno središče tudi v drugih dveh posavskih občinah. Na oder le z znanjem Čast in tradicijo domačega gledališkega življenja rešujejo v zadnjem času nekatere nanovo ustanovljene skupine, razveseljivo pa je, da je med njimi tudi več mladinskih. Je pričakovati, da bo v naslednjih sezonah kaj bolje? Če bi sodili po prizadevanju samega področnega odbora Združenja gledaliških skupin Slovenije za Posavje, se to mora zgoditi. Odbor se je močno zavzel za izobraževanje amaterskih gledaliških delavcev, saj meni, da je prešibko znanje tista ovira, pred katero se največkrat ustavljajo za igranje sicer navdušeni posamezniki Da je to res, je dokazal tudi nedavni režiserski seminar, ki je po številu udeležencev presegel pričakovanja. Temu bo jeseni sledil seminar za igralce. To bo nekakšna gledališka šola, v kateri bodo udeleženci dobili osnovne napotke za vedenje na odru: pri hoji, kretnjah in izgovorjavi besedila. Naposled naj bi poglobljeno znanje o gledališču vplivalo tudi na kvalitetni dvig uprizoritev. Prizadevanje za kakovost predstav je poleg skrbi za množičnost glavna zahteva v gledališkem amaterizmu za današnjo rabo. I.Z. Prešernovi nagrajenci 78 Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku smo dobili nove Prešernove nagrajence. To so: pisatelj Anton Ingolič in pesnik Kajetan Kovič, basist Ladko Korošec, slikarji Nikolaj Omersa, brata Drago in Nande Vidmar ter arhitekt Edo Ravnikar. Nagrajenci Prešernovega sklada za leto 1978 pa so: glasbenik Anton Grčar, scenografmja Meta Hočevar, režiser Jane Kavčič, pisatelj Vladimir Kavčič, kostumografinja Marija Kobi, ILUSTRIRALI ŽUPANČIČEVA DELA _ ___________ ribniških šolarjev, s katerimi so ilustrirali pesmi Otona Župančiča. V ospredju je slika Otona Župančiča, delo slikarja in mentoija Milana Ciroviča. (Foto: M. Glavonjič) Na fotografiji je del slik Zi igralec Rudi Kosmač, urbanist Fedja Košir, pesnik Miroslav Košuta, pisatelj Janko Messner (oba iz zamejstva), dramaturg Janez Povše, grafik Janez Suhadolc, slikar Janez Šibila, kipar Drago Tršar in baletnik Vojko Vidmar. Čeprav med letošnjimi nagrajenci ni nikogar, ki bi bil dolenjske gore list, to ne pomeni, da bi morali biti nanje kaj manj ponosni. Nekatere med njimi smo v naših krajih pogosteje srečevali in jih poznamo osebno: književnike z literarnih večerov, likovnike iz kolonij in razstavišč, igralce z naših odrov, glasbenike z nastopov v naših dvoranah. Med njimi je bil vendarle najpogostnejši dolenjski gost pevec Ladko Korošec, saj je menda tudi ni šole, kjer bi ne bil pel arije ali samospeva. SENTJERNEJSKI OKTET SLAVI 15-LETNICO Sentjernejski oktet deluje nepretrgoma že petnajst let. Jubilejni koncert bo v soboto, 18. februari;i v prostorih Iskre. Slavljenci bodo program izvedli ob nastopu še nekaj oktetov, s katerimi nastopajo ti.di na tradicionalnih srečanjih v Šentjerneju. NOVO • NOVO • NOVO ■ NOVO • NOVO PROJEKTANTI. INVESTITORJI. IZVAJALCI. INDIVIDUALNI GRADITELJI S VAM NUDI VISOKOK VALIT ETNI GRADBENI MATERIAL SIPOREX OOLIČEN TOPLOTNI IZOLATOR Z VISOKO TLAČNO TRDNOSTJO OMOGOČA CENENO IN MONTAŽNO GRADNJO VSEH VRST OBJEKTOV (induilrijtke hal«.objekti druftbenega standarda, stanovanjski objekti, kmetijske farme) SIPOREX lahko nali- io pri vseh prodajalcih gradbenega materiala iN v tovarni. Prodajamo tipske projekte, kupcu nudimo tudi lepila in ves pomot ni material, prav tako pa organiziramo dostavo in montaio. Informacije dobite pri naii prodajni službi tel. (061)811302 ali 6t1 322 OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA KOČEVJE Strokovna služba Številka: 56/8-1/78-1/4 Datum: 10. 2. 1978 Na podlagi 1. odstavka 192. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS št. 15/76) in uradno ugotovljenega podatka o povečanju življenjskih stroškov v letu 1977 v primerjavi s 1976 (statistične informacije Zavoda SR Slovenije za statistiko št. 234) je svet za varstvo družine pri občinski skupnosti socialnega skrbstva Kočevje na svoji seji dne 2. 2. 1978 sprejel SKLEP o odstotku povišanja preživnin I. Preživnine se povečajo na podlagi uradno ugotovljenega podatka o povečanju življenjskih stroškov v letu 1977 za 14,6%. Povečanje preživnin se po 1. točki tega sklepa izvaja od 1. 3. 1978 dalje. PREDSEDNIK SVETA: Pavla MOHAR, I. r. Avtopromet, gostinstvo in turizem »GORJANCI" Novo mesto — Straža Delovna skupnost skupnih služb OB JA VLJA prosto delovno mesto REFERENTA V TAHOGRAFSKI SLUŽBI. Za delovno mesto je poleg splošnih pogojev nujno, da ima kandidat končano srednjo prometno ali ekonomsko šolo in odslužen vojaški rok. Lahko je začetnik. Ponudbo z dokumenti morajo kandidati dostaviti v splošni oddelek podjetja v Straži. Rok za prijave je do zasedbe objavljenega mesta. Odbor za medsebojna razmerja SLOVENIJAŠPORT — export import zastopstva p.o. Ljubljana Dalmatinova 1 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu vabi k sodelovanju 1 delavca za opravljanje del in nalog prodaje blaga v prodajalni Slovenijašport Novo mesto. Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — K V delavec trgovske stroke, zaželeno je nekaj prakse; — delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim rokom. Interesenti naj pošljejo pismene prijave na naslov: Slovenijašport Ljubljana, Sektor splošnih služb, Dalmatinova 1, 61000 Ljubljana, v roku 15 dni po dnevu objave. „EMONA - POSAVJE' TRGOVSKO GOSTINSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO BREŽICE DOPOLNILO K OBJAVI prostega delovnega mesta vodja skladišča Železnine, objavljenega v Dolenjskem listu dne 9. 2. 1978. Dopolnjujemo objavo, da bodo kandidati obveščeni o izbiri v roku 15 dni od dneva, ko bo o izbiri razpravljal in sklepal delavski svet. TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO Dodatek k razpisu z dne 2. februarja 1978: Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najkasneje 15 dni po sklepanju organa upravljanja. VOZNIKI! POSKRBITE ZA SVOJO VARNOST IN ZA VARNOST VAŠEGA VOZILA! Če se vam pokvari avto in z njim obstanete na cesti, so VARNOSTNE UTRIPALKE najzanesljivejše opozorilo za ostale udeležence v prometu. Varnostne utripalke vam bo strokovno vgradil Lojze Pavlič AVTOELEKTRIKA VEL. BUČNA VAS 39 Novo mesto. Delavnica je odprta vsak dan od 15. ure in v soboto od 8. ure dalje. H rašica tovarna pletenin I jubljana ŠOLSKI CENTER KRŠKO Dopolnilo razpisa z dne 2. 2. 1978: Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 10 dneh po odločanju pristojnega organa. V. Emona — Dolenjka Novo mesto — TOZD Detajl Črnomelj objavlja prosta dela in naloge POSLOVODJE PRODAJALNE BLAGOVNICA V ČRNOMLJU. Pogoji: končana poslovodska šola in 5 let delovnih izkušenj ali kon-čanaiola za prodajalce in 10 let delovnih izkušenj. Kandidati naj svoje vloge z opisom dosedanjih zaposlitev in z dokazili, da izpolnjujejo pogoje, pošljejo v 15 dneh v splošni sektor podjetja. DODATEK K RAZPISU: SIS za KOMUNALNO IN CESTNO DEJAVNOST BREŽICE objavlja dodatek objave razpisa dela in nalog tajnika v DL štev. 5/78 z dne 26. 1. 1978: — delavec bo izbran za dobo 4 (štirih) let, — kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa do 10. 3. 1978. Odbor za delovna razmerja SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE NOVO MESTO, Trdinova 10 objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJE SPLOSNO-KADROVSKE SLUŽBE 2. VODJE PLANSKO-ANALITSKE SLUŽBE Pogoji Pod 1. - višja šola pravne, upravne ali organizacijsko kadrovske smeri. Pod 2. — visoka šola družboslovne ali ekonomske smeri. Za obe mesti je potrebno imeti 3 leta delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah je potrebno vložiti v 15 dneh po objavi. POTOVALNA AGENCIJA $INEX LJUBLJANA V NOVEM MESTU OD 1. JANUARJA 1978 DALJE! INFORMACIJE NA NAŠEM PRODAJNEM MESTU V NOVEM MESTU, GLAVNI TRG 7, soba št. 5 (PRITLIČJE DESNO), TEL. (068) 22-555 Vabimo posameznike in delovne organizacije, naj obiščejo naše prodajno mesto v Novem mestu, kjer bodo dobili podatke o naših rednih programih. Ce pa boste želeli na izlet kam drugam, ga bomo na vašo željo organizirali z letalom ali avtobusom. IN USTAVILO SE JE PRI KAVICI „Samo poglej njihove osebne dohodke. Trikrat večje denarje prejemajo kakor mi,“ je rekel Jožič Repič, prižigajoč si štirinajsto cigareto. „Oni že narede tako, da jim je prav,“ je dodala Mara Strojnikova in potisnila nogavico pod iglo. , V Hitrotkalu so se ločevali delavci med seboj med „one“ in med „mi“. „0ni“ so bili v pisarnah, „mi“ pa za stroji, volani, v skladiščih ali pa v vratarnici. „Oni letajo med službo p j zasebnih opravkih, kadar se jim zljubi,1 je nadaljeval pogovor Jožič Repič. „Mi nimamo niti toliko časa, da bi v miru pokadili cigareto,“ je razmišljala dalje Mara Strojnikova. „0ni prvi zavohajo, kdaj bodo v industrijski prodajalni nogavice po smešno nizkih cenah, zato vse pokupijo,” je razmotaval Jožič Repič. , „Za nas zmanjka poleti prostora v počitniškem domu. Celo poslovni partnerji se valjajo po naših rjuhah,4 si je zaželela moija, toplote in sončnih žarkov Mara Strojnikova. Strojnikova in Repič sta ugotovila še, da lahko „oni“ zaslužijo še pri kilometrinah in pri dnevnicah, da imajo prednosti pri dodeljevanju stanovanj, kajti Francka Iglova, šivilja v tozdu zelenih nogavic, je v podjetju že enaindvajset let, pa ji ne morejo dati enosobnega stanovanja, Jani Luk-nič, programer v računalniških prostorih, pa je dobil dvosobno, še preden je segrel stol v eni od pisarn Hitrotka-la. , Repič je nadalje rekel: „Da, velike razlike so med nami in njimi.“ Delegacija neposrednikov je prenesla misli delavcev v tozdih zelenih, rdečih in modrih nogavic na sejo delavskega sveta delovne organizacije ter podkrepila, da morajo v najkrajšem času izginiti razločki med „nami“ in „njimi“. „Že govorjenje ,mi‘, ,oni‘ kaže na dvojnost v našem Hitrotkalu,“ je zakoličil delegat iz tozda rdečih nogavic. „Bomo pa o pripombah resno razpravljali na prvem razširjenem kolegiju," je končal besede direktor vseh direktorjev. Razširjeni kolegij je sprejel sklep, da je kuhanje kave po pisarnah prepovedano od 7. oktobra naprej. Klotildo Zračnikovo je zadela prepoved tako hudo, da je še isti dan potrkala na sekretarjeva vrata. „Zdaj nam šepave ne privoščite, kaj? “ je odtipkala srekretarju v obraz. „Morate razumeti, Zračni-kova: prepoved kuhanja kave ni nič drugega kot izenačevanje pravic ,onih‘ za strojem z ,nami‘ po pisarnah. Se vam ne zdi prav, da če že ne more piti kave na primer Mara Strojnikova, da je pošteno, ako je ne pijete tudi vi? “ In sekretarju se je svetil obraz kot človeku, ki se vse življenje bori za pravice delav-cev. TONI GAŠPERIČ / ŠPORTNI KOMENTAR »Vnovčiti” navdušenje za- pri- Sobotni 3. roški pionirski smučarski tek je dokazal še tretjič zapored, da postaja ta športna disciplina tudi na Dolenjskem vse bolj priljubljena. Medtem ko na prvi prireditvi še ni bilo sledu o pravih tekmovalnih smučeh, je na minuli nastopil m ozkih tekaških ,dilcah' do-rnala vsak tretji udeleženec. Na startu je bilo nekaj več kot šestdeset pionirjev in pionirk ter deset rekreator-tev> ki so želeli nastopiti, čeravno organizatorji v četku niso nameravali praviti teka za starejše. Zanimivo pa je, da so bili nad tekom in borbenostjo najmlajših najbolj navdušeni borci, pokrovitelji. Menijo, “a J e taka športna prireditev najboljša pot, po kateri bi mlade generacije spoznale K°g, srce slovenskih parti-zln°v- S pomočjo smučarskih tekov, ki so danes vse PfeI kot modna muha, kot trdi]o nekateri, so mladi P°2nali veliko poti in po-rajin, pp katerih so hodili Partizani, in so bile te do y ?vna skoraj pozabljene. *ato borci menijo, da je zad- toir da razen pionirskih Kov Pripravijo telesnokul- turni delavci na Rogu tudi teke, kjer bi se zbrali mladi predstavniki JLA, sindikatov, borci itd. Na Dolenjskem namreč nimamo večjih tradicionalnih športnih prireditev in z roškim tekom oziroma maratonom bi se tudi Dolenjci lahko vključili v slovensko verigo maratonov. Zato imamo pri nas vse možnosti: veliko zainteresiranih občanov, izkušenih organizatorjev, svojo pomoč so že sedaj ponudili borci. Na Gačah, oziroma Ribniku pa je dovolj snega od decembra do konca marca. Ker je Rog tako rekoč streljaj od Novega mesta, Trebnjega, Črnomlja, Metlike, Brežic, Kočevja itd., in je spričo dobre partizanske magistrale dostopen domala v vsakem vremenu, ni ovire, da se Dolenjci ne bi odločili za pripravo roškega maratona. Stari ljudje pravijo: „Kuj železo, dokler je vroče!" novomeški gozdarji, ki so pripravili 3. roški pionirski tek, pa pravijo, da bi morali navdušenje udeležencev in borcev čimprej.vnovčiti'. KJV Zagrebu igrali,rezervisti’ Minulo soboto so novomeški košarkarji igrali z Novim Zagrebom — Sodnika povzročila, da so gostje igrali z rezervnimi igralci — Po 13. kolu na 10. mestu V 13. kolu II. zvezne košarkarske lige-zahod so Novomeščani gostovali v Zagrebu in novomeški navijači so bili prepričani, da lahko vrsto Novega Zagreba še enkrat premagajo. V gosteh pa so Dolenjci igrali precej slabše kot v zadnjih srečanjih, svoje sta pridala tudi sodnika, saj so imeli najboljši novomeški igralci že v prvem polčasu po štiri osebne napake. 1' NOVI ZAGREB MESTO 99 : 77 J. PEZELJ Novomeški Budokai karate klub ima za sabo precej lepih uspehov. Za letošnjo sezono, ki se bo pričela 20. februaija v Krapinskih Toplicah s pokalnim tekmovanjem .Matija Gubec', se Novomeščani redno in dobro pripravljajo. V klubu vadi tudi nekaj zelo nadarjenih pionirjev in mladincev, najbolj obetavna pa sta Alen Peterka in Ljubiša Mihajlovič, Id imata po letu rednega dela rumeni pas. Več o Budokai klubu v eni od prihodnjih številk. A K Novo mesto dvakrat četrto Novomeški atleti so v minuli tekmovalni sezoni v republiškem merilu napredovali _ dober korak — Dvakrat so prehiteli Mariborčane in so v republiškem vrhu usoeh^T16^ at.*etksi klub je v minuli atletski sezoni dosegel nov vatvhi ci ° se..naJbo,j nazorno vidi iz podatkov o pokalnem tekmo-nok-ii oveiyJe in vseekipnem prvenstvu SRS. Medtem ko je bil v ke iP vT1 mo vanju v sezoni 1976 na petem mestu s 407,5 toč->J nski sezoni s 565 točkami napredoval za eno mesto. F ■ na-*več prispevala moška ekipa, ki Je zbrala 40Q točk za "\ 1. BOJAN ROPRET Novomeško kolesarsko društvo Novoteks je 12. februaija pripravilo na Zibertovem hribu v Novem mestu republiško prvenstvo v ciklokrosu, na katerem je nastopilo več 50 tekmovalcev. V Zel° težkih tekmovalnih pogojih so kolesarji dokazali, da se na H olnjo tekmovalno sezono a°bro pripravljajo. 4 ”®zultati, pionirji: 1. Črnič, Mirt?!0?’ -6- Jaic- 7- PaPež> 8. (vsi Novoteks); mlajši Papež0/*! L Tuniž (Sava), 5. dfnd iN£v?teks); starejši mla-1 ^ (Novoteks); člani: Ufef* (SaVa)’ 2119’ 3‘ šniem^ Smole Je imel m let0’ Mijajlo^M^ N^omeščan S. kar ? *ekmo Je moral okvarow s,kolesa, ker je imel in ie c temu ni odnehal tekmoval,,. 1CU Prehitel vrsto leev ter osvoiil Hpcfitn medtem ko je ženska vrsta prispevala 156 točk. Tako je uradni vrstni red pokalnega tekmovanja za leto 1977, ki ga je potrdil sekretariat predsedstva republiške atletske zveze, naslednji: l Kladivar - Celje 1.412,5 točk, 2-Ohmpua - Ljubljana 1.115,5, 3. AK. Gorica - Nova Gorica 749,5, 4. AK Novo mesto 565, 5. ŽAK Maribor 433,5 točke itd. Tudi na vseekipnem prvenstvu Slovenije, ki je bilo lani komaj uvedeno (o vrstnem redu odločajo točke iz pokalnega tekmovanja ter iz vseh posamičnih prvenstev Slovenije), je novomeški atletski klub osvojil odlično četrto mesto; zbral je 1.513 točk. V tem tekmovanju je največ točk (kar 315) prispevala ekipa starejših mladincev, ki se je zelo dobro odrezala na posamičnem prvenstvu SRS v Novem mestu. Lepo sta se izkazali tudi pionirski ekipi (184 točk) na posamičnem prvenstvu Slovenije v Ljubljani, nekoliko manj (164 točk) pa je prispevala članska ekipa na posamičnem prvenstvu Slovenije v Mariboru. Uradni vrstni red vseekipnega prvenstva SRS: 1. Kladivar - Celje 3.718 točk, 2. Olimpija — Ljubljana 2.812, 3. AK Gorica 1.800, 4. Novo mesto 1.513, 5. ŽAK Maribor 1.413,6. AK Velenje 1.397 itd. Razglasitev zmagovalcev in podelitev posebnih diplom AZS (Novomeščani bodo dobili diplomo za četrto mesto) bo na izredni konferenci Atletske zveze Slovenije v začetku marca, ko bodo razglasili tudi najboljšega atleta in atletinjo v minuli tekmovalni sezoni. F. MIKEC —————— m I X VVllilipija — I_,J U U1J( Netekmovalna atletika Q"Ski aJ*et! se Pr'PravUaj° na novo tekmovalno se- Tudi rekreacija Novo __ — Kopica reprezentantov Priprav atto*^ • S° * vmili s vega mecta iH?.111 atleti iz No" in Novi r ‘ • ? 80 v Medulinu °nci. Udeleženci pri- kandidati iyno reprezentan ^dins&imi c® je tudi w ° rePrezentan-Kapš (krn^ i”v.omeščan Rafko «i, da n„„ 1 lma ,ePe možno-državnim "KVno obleče dres z ^e^«mSft0ekem.aSUki: ^ prav menijo, da so se dobro pripravili, tako da lahko upravičeno pričakujemo, da bodo mladinci, ki so v letošnji sezoni postali člani, razširili kakovostni vrh novomeške atletike. Raven pripravljenosti atletov in atletinj je precej višja kot v minulem letu ob istem času, kar je razumljivo, saj večina atletov vadi dvakrat na dan. Zato bo dobilo letos Novo mesto še nekaj novih reprezentantov. Kandidati za mladinsko državno vrsto, ki bo letos nastopila na balkanskih atletskih igrah v Turčiji, so Bartol (skok v višino), Malnar (met kladiva), Cujnik (deseteroboj, met kopja), Kapš (kros) in Kranjčič (troskok). V mladinsko reprezentanco SRS pa se lahko uvrstijo razen zgoraj naštetih še Lapajne, Kraševec, Stupar, Blažičeva, Kraljeva idr. V članski konkurenci sta kandidata za reprezentanco SFRJ Janez Penca in Darko Cujnik, v reprezen- Elan in Alpina obdarila Dolenjce Člani komisije za šport in rekreacijo pri novomeškem občinskem svetu Zveze sindikatov in smučarskega kluba Gozdar so pripravili v petek, 10. februarja, zanimivo predavanje o smučarskih tekih. Okoli 60 ljubiteljem tekov na smučeh je eno uro predaval in predvajal filme jugoslovanski olimpijec Janez Pavčič, nat* pa so prisotnim predstavili proizvodne programe še predstavniki Elana in Alpine. Ob koncu dveurnega srečanja z olimpijcem Pavčičem in predstavniki Elana in Alpine so gostje podarili deset jarov tekaških smuči in obuval, in sicer smučarskemu klubu Gozdar, novomeškim planincem, predstavnikom osnovih šol Vavta vas, Otočec, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Bršljin, Mirna peč, ,,Katja Rupena“ in Trebnje. Organizatorji uspelega predavanja so se dogovorih, da bodo poslej smučarskemu teku posvetili več pozornosti, poskrbeli bodo za podobna predavanja, Pavčiča pa so zaprosili za pogostejše obiske. - NOVO (52 : 34) Ze prve minute so kazale, da bo srečanje tekmecev z dna nezanimivo. Obe vrsti sta igrah slabo, predvsem gostje, tako da domačim košarkarjem ni bilo težko dosegati zadetkov, medtem ko so Novomeščani (razen Muniha) le stežka prišli do koša. V tem času sta Zagrebčanom pomagala tudi sodnika: pod novomeškim košem sta bila neizprosna; videla sta tudi napake, kijih po mnenju gostujočih igralcev m bilo, rezultat takega sojenja pa so bUi številni prosti meti za domačine in osebne napake gostov. Tako je imel Slavko Kovačevič že v 16. minuti štiri osebne napake. V nadaljevanju so bili gostje boljši. Ker so si igralci iz prve peterke nabrali preveč osebnih, je trener poslal na igrišče rezervne igralce, ki so bili enakovreden nasprotnik, tako da je bila razlika iz prvega polčasa skoraj ves čas nespremenjena. Ker so se gostje prehitro sprijaznili s porazom, je bila igra v nadaljevanju dokaj izenačena (drugi polčas so izgubili za štiri zadetke) pa tudi nezanimiva. Novo mesto: Seničar 6, Z. Kovačevič 3, Munih 34, S. Kovačevič 2. Ivančič 10, Švinger 1, Zupevc 4. Plantan 17. ODBOJKA: REPUBLIŠKI FINALE BREZ DOLENJSKIH EKIP Letošnjega zimskega prvenstva Slovenije sta se udeležili tudi moška in ženska novomeška ekipa ter Partizan Žužemberk. Obe novomeški vrsti sta v svojih skupinah zasedli drugo mesto, tako da se niso uvrstili v finale. Dekleta so se v prvi tekmi pomerila z novogoriškim Merkurjem in tekmo nesrečno izgubila z 2:1. V nadaljevanju so gladko premagale konkurentke iz II. zvezne lige Jesničanke z 2:0. Moška vrsta je igrala zelo dobro. Premagala je jesenske republiške prvake Sentpeter (2:1), Kamnik (2:0), Pirniče (2:0), v odločilni tekmi pa izgubila z drugoligaši z Bleda 2:0. Na prvenstvu nberč igrah tudi Žužemoerčani. Oslabljeni (precej igralcev je bolnih) so odigrali samo dve tekmi (Enotnost in Topolšica) in ju izgubili 2:0, nato pa so prvenstvo zapustili, ker se je poškodoval šesti igralec. NOVOMEŠKI ATLETI PRVAKI Do zadnje seje odbora za tekmovanje pri Atletski zvezi Slovenije ni bilo jasno, kdo je prvak med ekipami v mladinski konkurenci. V finalu v Novem mestu (8. oktobra) sta nastopih le dve ekipi, razpis prvenstva pa določa, da morajo nastopiti vsaj tri. Ekipe Kladiva rja, Velenja in Ptuja so nastop odpovedale tik pred začetkom tekmovanja in brez utemeljenega razloga, zato so na seji sklenili, da se naslov prvaka Slovenije za ekipe mladincev in mladink prizna novomeškemu klubu, ki je premagal Olimpijini vrsti. I KOŠARKA: V SOBOTO JUG V soboto zvečer se ljubiteljem košarke obeta še ena zanimiva košarkarska prireditev. V novomeško dvorano pridejo v 14. kolu II. zvezne lige-zahod igralci Juga. Dalmatinci so v ligi med najboljšimi moštvi in so s tremi izgubljenimi srečanji na tretjem mestu, pred njimi pa sta Industromontaža in Maribor. Zagrebčani imajo štiri točke več, Mariborčani pa le dve. To pomeni, da prihaja Jug v Novo mesto po točke, ker pa igrajo Novomeščani pred domačimi gledalci vse bolje, bo imel Jug v soboto zvečer veliko dela. ČRNOMELJ: OBČINSKI VELESLALOM Črnomaljska telesnokulturna skupnost z domačim smučarskim klubom Bela krajina razpisuje občinsko tekmovanje v veleslalomu, ki bo v nedeljo, 19. februarja, na Štai-lah pod Mirno goro. Nastopijo lahko vsi zaposleni, ki se bodo pomerili v treh kategorijah. Prvi bodo vozili do 25 let stari udeleženci, drugi do 35 in tretji nad 35. Tekmovanje bo v ekipni in posamezni konkurenci Prijavite se lahko do 18. februarja v pisarni TKS Črnomelj ali eno uro pred pričetkom tekme. TEK PRIVABLJA — Tek na smučeh je tudi na Dolenjskem vse bolj priljubljen. Na 3. roškem smučarskem teku, namenjenem pionirjem, je nastopilo tudi deset rekreatotjev, močno sneženje pa je doma zadržalo marsikoga, ki sije želel ogledati pa tudi tekmovati v Občicah. Teklo šestdeset pionirjev Na 3. roškem pionirskem smučarskem ,maratonu' so prvič tekli tudi rekreatorji — Organizatorji navzlic hudemu sneženju izvedli zahtevno športno prireditev Čeravno je v soboto, 11. februaija, kazalo, da bo potrebno 3. roški smučarski tek odpovedati, se je ta športna manifestacija pod pokroviteljstvom uredništva TV 15 uspešno končala. Organizatorje, (SK Gozdar Novo mesto, ZB Novo mesto, ZROP Novo mesto in Gozdno gospodarstvo) je namreč zgodaj zjutraj presenetil sneg, ki pa se ga, podobno kot tekmovalci, niso ustrašili. Zato pa so morali tekmovanje z odročnega Ribnika prestaviti v dolino, v Občice. Navzlic sneženju seje na startu 2 km dolge proge oglasilo 60 (od okoli 80 prijavljenih) mlajših in starejših pionirjev in pionirk, tekmovalcev in tekmovalk. Na dobro pripravljeni progi so najmlajši dolenjski tekači dobro tekli in dosegli obetavne rezultate. Prvi trije v vseh konkurencah so dobili medalje, diplome, prvaki v konkurenci mlajših pioniijev in starejših pionirk in pionirjev pa še tekaške smuči. V ekipni konkurenci so se vrste pomerile za pokale uredništva TV-15 in za pokale organizatorjev. Rezultati - mL pionirke: 1. Opara 8,17 (Mima peč), 2 Rus 9.37, Kočevje); ml pionirji: 1. Novak 6,16 (Katja Rupena), 2. Rabzelj 7,28 (Dolenjske Toplice); st. 1 oplia ionirke: 1. Lajovic 7,28, (Kočev-s), 2. Zupan 9,39 (Mima peč), st. •ionirji: 1. Jarc 6,00 (Grm, Novo tanci SRS pa bo poleg njiju skoraj fotovo nastopil tudi Milan Simunič, i je že nekaj let med najboljšimi ■ slovenskimi troskokaši. Ker je v Novem mestu vse več zanimanja za teke in krose, bo atletski klub v marcu sklical sestanek in najbrž ustanovil tudi sekcijo za ne-tekn kmovalno atletiko. sin I. K. Kegljaški as Petar Radulovič je član kegljaškega kluba Partizan iz Ribnice. V zelo kratkem času je postal pravi keglajški as. S to športno disciplino se ukvarja le tn leta, za sabo pa ima kopico lepih tekmovalnih dosežkov. Pravzaprav pa je Petar prvi športnik. Vsestranski. Začel je pri atletiki, pravzaprav z deseterobojem. Ta težka in cenjena disciplina mu je prinesla precej prvih mest in dosegel je obetajoče rezultate. Vendar ni vztrajal. Razlog: slabe možnosti za vadbo. Ko je .izbiral' novi šport, se je odločil za streljanje in uspeL V ribniški dolini ga poznajo igralci namiznega tenisa, rad pa zaide tudi na druga športna igrišča. In športno pot nadaljuje kot kegljač. Začelo se je pred petimi, šestimi leti. Povsem slučajno. V Ribnici so postavili prvo kegljišče in Petar, športnik od peta do glave, je menil, da bi naredil greh, če ne bi vzel v roke tudi težke krogle. Takrat je bilo kegljanje v Ribnici, Leškem potoku in Prigorici neznano, ljudje so menih, da je vse prej kaj drugega, kot šport. Ko pa so Ribničani dobili nov dom JLA in z njim kakovostne steze ter zaradi njih nekaj večjih tekem, so začeli drugače gledati na kegljanje. Radulovič je vse pogosteje metal, in ko so ustanovili klub, se je takoj včlanil in na prvem klubskem turnirju dokazal, da je za kegljanje zelo nadarjen. „Res, kegljanje je moj šport," pravi skromni Ribničan, „škoda pa, ker sta v mestu dva kluba. Združeni bi bili veliko močnejši, med najboljšimi na Dolenjskem. Razen tega bi imeli tudi več denarja in z njim možnosti za vadbo, nastope na drugih stezah itd. V združeni vrsti bi bila večja konkurenca in hitreje bi napredovah.11 Radulovič se poteguje za kakovostno ekipo, in če se bo njegova želja uresničila, bi bil najbrž med Partizanovimi in Inlesovimi tekmovalci najboljši. Bil je dvakrat prvi na armadnem prvenstvu, enkrat drugi in nekajkrat prvi na večjih tekmah v domačem kraju. V zadnjih dveh mesecih je podrl povprečno okoli 900 kegljev, osebni rekord pa ima 956 podrtimi keglji, kar je obenem izenačen rezultat ribniškega kegljišča. Pred Radulovičem je 956 kegljev podrl državni reprezentant Beldjan. Radulovič te dni redneje trenira kot sicer. Pripravlja se za posamezno prvenstvo Slovenije, na katerem ima veliko možnosti, da preseneti in opozori nase. Je vedno optimist in pred republiškim prvenstvom meni: ..Prepričan sem, da je to prvenstvo moja priložnost. Že nekaj časa dosegam lepe rezultate in lahko se uvrstim na tretje mesto. Prav tako pričakujem lepo uvrstitev v igri parov. Nastopil bom z vedno solidnim klubskim tovarišem Radivojevi-&m.“ M. GLAVONJIC IU88) 16. lebrucirja 1978 Stran uredil: JANEZ PEZELJ mesto), 2. Struna 6,21 (Dolenjske Toplice). Ekipno: 1. Dolenjske Točice (Razbeli, Senica, Struna, Samida) 29,34, 2. Grm (Smrke, Staniša, Jarc, Žagar) 30.51, 3. Katja Rupena 32,18, 4. Bršljin 33,47, 5. Otočec 34,22 idr.; rekreatorji (2000 m dolga proga): 1. Urbas (TV-15) 5,21, 2. Vilič 6,02, 3. Pirc (oba SK Gozdar) 6,12, 4. Novak (gimnazija N. mesto) 6,16, 5. Blažič 6,52, 6. Seri-ni (oba SK Gozdar) 7,07 idr. RAFKO KAPŠ TRETJI Minulega republiškega prvenstva v krosu, ki je bilo 12. februarja v Murski Soboti, so se udeležili tudi atleti z Dolenjskega. Največ uspeha so imeli Novomeščani ter Črnomalj-ke, ki so se v ekipni konkurenci med mlajšimi mladinkami uvrstile na peto mesto. Rezultati - st. mladinci (5000 m): 3. Kapš; ml. mladinci (3000): 8. Košmerelj; ml. člani (7000): 9. Stepanj člani (10000): 14. Bučar (vsi Novo mesto). Skupna ekipna uvrstitev: 1. Kladivar, 2. Ravne. 3. Velenje, 7. Novo mesto, 11. Črnomelj. KRKA LE V FINALU Tekmovalna komisija Kegljaške zveze Slovenije je razpravljala o pritožbi novomeških kegljavk. Takoj po nastopu v Preboldu, ko so Krkine tekmovalke osvojile peto mesto, je novomeško vodstvo ugotovilo, da je Kranjčanka Žumrova nastopila brez zdravniškega pregleda. Tekmovalna komisija je sklenila, da kranjski ekipi ne prizna Zumrovih 452 podrtih kegljev, in na četrto mesto so sp uvrstile Novomeščanke. KRKA VODI Začelo se je tekmovanje v Dolenjski kegljaški ligi, in sicer v disciplini 8 x 200 lučajev. V ligi nastopa sedem ekip, pomerile pa se bodo vsaka z vsako. Po dveh kolih vodi Krka, za presenečenje pa so z zmago nad Celulozarjem poskrbeli Sevničani. Izidi: Celulozar - Mladinska reprezentanca 6619:6510, Krka - R. Kepa 6332:6142, Mercator - Brežice 6193:6155, Senovo — Krka 6117:6560 in R. Kepa - Celulozar 6530:6430. JANEZ PENCA NA MEDNARODNEM SEMINARJU Od 17. do 19. februarja bo v za-hodnonemškem Mainzu mednarodni seminar atletskih trenerjev za mnogoboje. Atletski zvezi Jugoslavije ir Slovenije sla sklenili, da pošljeta na seminar tri slovenske strokovnjake, med njimi prof. Janeza Penco, DOLENJSKI LIST iimiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiis I SPOMIN NA POLETJE — Zimski čas je v fotografovem | | koledarju primernejši za delo v temnici kot za snemanje, | I čeprav s tem ni rečeno, da z zimo in slabšimi svetlobnimi | | pogoji fotografiranje zamre. In ko ljubitelji brskajo po nega- | i tivih, ki so jih posneli poleti, naletijo tudi na kakšen posre- | I čen posnetek, kot je ta, ki ga objavljamo. Iztok Trebušak iz | | Brežic ga je posnel povsem slučajno, na isti negativ je naredil | I dva posnetka. V takem primeru govorimo o dvojnem posnet- | | ku; mojstri fotografije se ga radi poslužujejo, kadar hočejo | I doseči posebno učinkovitost. Nekdaj je bil dvojni posnetek | | hudo nezaželena posledica nenatančnih fotografov, saj so | | pozabili, da so negativ že posneli. Danes to ni več mogoče, | | ker se prožilo po vsakem posnetku zavre, in le pri boljših, i | poklicnim fotografom namenjenih kamerah je možna dva- | | kratna ekspozicija na isti negativ, medtem ko pri ostalih | | deluje omenjeni zavorni mehanizem. Trebušak je torej i 1 posnetek naredil s starejšo kamero ali pa celo v temnici, tako | 1 da je dva negativa povečal na isti kos papirja. IiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimuiiiiiiiiiiiiiiii (■olmfulrt Mti , pral 20 leti Velike koristi od avtoceste OBJEKTI, KI jih bodo gradile brigade ob Avtocesti, bodo kasneje uporabni za potrebe občine. Postavili bodo več enonad-stropnic, v katerih bo potem lahko vaška šola. Uredili bodo športna igrišča in parke, ki bodo naseljem v okras in ponos. Še tak nazadnjak bo lahko dojel velik pomen Avtoceste za Dolenjsko in tudi pravočasno pomislil na možnost lepega zaslužka, ki ga bo cesta nudila s potrošnjo zelenjave in drugih kmetijskih pridelkov, s prevozi, s turističnimi sobami za starše, ki bodo iz vse države prihajali na obiske k svojim otrokom in z drugimi malenkostmi. V KOSTANJEVICI zelo skrbijo za nas, partizanske otroke. Dne 24. januarja smo imeli sestanek s predstavniki socialnega skrbstva komisije za štipendije in občinskega odbora Zveze borcev. Pregledali so spričevala in skupno smo reševali vprašanje, kako doseči čim boljše uspehe. Ugotovili smo, da bi bilo skoraj povsod treba le malo več volje in dela in uspehi bi bili mnogo boljši. DANES JE ŽE kar moderno, da vzamemo na banki potrošniški kredit, kadar gremo v trgovino po radio, zimski plašč ali moped. Enostavnejše je kupovati „na puf“, potem si prisiljen hraniti denar, ki ga banka mesečno odščipne od plače in nimaš nobene skrbi s tisočaki v nogavicah. V STANOVANJSKEM bloku tovarne BELT je začela obratovati delavska menza. Pravijo, da nudi dobro in okusno hrano, da je hrane dovolj in poceni. PO VELIKIH uspehih z obema satelitoma, ki so ju Rusi poslali v vesolje, je v Združenih državah Amerike zavladalo veliko razočaranje, ker Amerika nima več prvenstva v tehničnih dosežkih. Pravo paniko pa je povzročila vest, da se je raketa Vanguard s prvim ameriškim satelitom razletela že na tleh. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 12. februarja 1958) SVETU OKOLI UČINKOVITOST IN DOSTOJANSTVO - Čistilke angleške mestne hiše v Donca-stru so mestnemu odboru izročile protest, v katerem pišejo, da je klečeči položaj pri čiščenju tal nedostojen in nepotreben ter da naj izmislijo taksna orodja, s katerimi bo mogoče čistiti stroje. Mestni očetje so se zamislili, potem pa odločili, da bo ostalo kar pri starem, ker je tako čiščenje najbolj učinkovito in temeljito. VAGONI NA JAPONSKO - Sloviti Orient expres, ki je lani zadnjič zapeljal po svoji poti, še ni povsem propadel. Neko japonsko hotelsko združenje je odkupilo osem najlepših vagonov. Prepeljali so jih na Japonsko ter jih postavili na obalo jezera Biva. Vagoni so zdaj nekakšne počitniške hišice. TUDI ZA DVIGALA - Najbolj zagrizeni Judje v soboto, ko praznujejo dan počitka, ne primejo v roke denarja, vžigalice ali kakšnega stroja, zato so v nekaterih izraelskih javnih zgradbah in hotelih programirali dvigala tako, da delujejo samodejno: začno delovati, ko gost vstopi, potem pa se na vsakem nadstropju sama ustavijo za nekaj časa. MIMO ZAKONA - V okolici tajske vasi Ban Hai raste veliko dragocenih tikovih hrastov, katerih les je zelo cenjen, a drevo samo zaščiteno. Samo domačini imajo pravico drevesa sekati, kadar si postavljajo novo hišo. In domačini to pridno delajo. Ko rabijo denar, postavijo novo hišo in jo potem prodajo lesnim trgovcem, ki hišo, narejeno iz tikovega lesa, razstavijo in odpeljejo. KRALJEVSKA IMENA - Skoraj osemdesetletni kralj državice Savazi, ki leži med Južno Afriko in Mozamb ikom, nosi ime Sobhuza II. Poleg imena pa še tele vzdevke: Lev, Sonce, Rimska cesta, Ovira sovražnikov, Usta resnice, Čudežno telo, kateremu raste perje tudi pozimi, ko je vse brez listja, Čeljust, ki zdrobi vsako kost. Malce nenavadno, posebno tisto o perju, saj se s tem, kar kralja slavi, lahko pohvali vsaka kokoš. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Odveč je že, kar dela mladina (Zlobne roke) so napravile na kapiteljskem hribu veliko škode pri novih nasadih. Srce boli človeka, ko vidi, kako so narezana debla pri kostanjevnih drevesih in kako so se lepo nasajene smrečice popalile s tem, da so neznani zlikovci požigali travo. To je že odveč! kar dela običajno naša mladina. Tako škodo! Prosimo nujno, da se v tem oziru po svojih predpostavljenih primerno podučuje. Kdor pa zaloti dečke pri takem delu, naj jih naznani, da se ostro kaznujejo. (Različni črvi) iz cvetličnih lončkov preženejo se na jako preprost, a gotovo vspešen način: zdrobi se kakih deset zrelih laških kostanjev in vlije na nje liter vode, katero se potem pusti 24 ur na gorkem prostoru stati. Potem vlije se v .omenjene lončke navadne vode, in ko se zemlja v istih le-te primerno napije, prilije se - po velikosti lončkov - navadno 4 žličke kostanjeve vode. Ko je to dovršeno, prikaže se Tekoči plin proti bolečini Angleški zdravniki blažijo hude bolečine po novem Bolečina je zvesta prijateljica, pravi star rek. Ko pride, zlepa ne o dide in vztrajno opozarja nase, da je ne bi prezrli. To napačno zvestobo dobro poznajo bolniki in zdravniki, ki se trudijo, kako bi omilili neznosne bolečine pri nekaterih boleznih in poškodbah. Doslej so imeli na voljo predvsem kemične snovi, v novejšem času pa so tu in tam poskusili blažiti bolečine tudi z akupunkturo. Najnovejše orožje v boju z bolečino, katero so preizkusili in ga tudi priporočili angleški zdravniki, pa je ohlajevanje. Trojica zdravnikov, J. VV. Lloyd, J. D. VV. Barnard in C. J. Glynn so v bolnišnici v mestu Abingdon blažili bolečine nekaterim bolnikom s tekočim ogljikovim oksidom. Plin je utekočinjen pri zelo nizki temperaturi (— 60 stopinj). Z njim vplivajo na določene dele telesa in tako onemogočijo periferni živčni sistem na območju bolečine. Občutek bolečine izgine ali pa se zelo ublaži. S tekočim plinom so pomagali več bolnikom, ki so trpeli zaradi poškodb hrbtenice, nekaterih obolenj raka in obraza. Krioanalge-zijo, kot strokovno imenujejo tak način blaženja bolečine, so uporabljali pri posameznikih od 11 dni pa vse do skoraj enega leta. Kot posebnost so zdravniki navedli, da krioanalgezija ne pušča nobenih stranskih posledic, čeprav so se v začetku poskusov le bali, da bo morda prišlo do vnetij tkiv in nastanka težko zaceljivih ran. Seveda sam postpek ni tako enostaven, kot je morda razbrati. Ohlajevanje poteka ob pomoči posebnega aparata, s katerim zelo natančno določijo območje. Vse je kot zares, le pomanjšano je. Formula I za gospodinje Za dolar in četrt vstop v življenje dirkača — Mini prix steze privabljajo milijone obiskovalcev Vznemirljivi svet dirk avtomobilov formule I ni več odprt le za redko peščico vrhunskih mojstrov volana; slast ob premagovanju ovinkov, ob pritiskanju na plin in hrumenju motorjev lahko užijejo tudi navadni državljani. V ZDA, kjer je zanimanje za dirke zelo veliko in je zatorej skritih zavistnežev redkih srečnežev na dirkalnih stezah dovolj, so odprli nekaj dikališč, na katerih si lahko Američani za dolar in četrt potešijo željo po dirkanju, ne da bi tvegali življenje ali se trudili za licenco voznika formule I. Prvo mini grand prix dirkalno stezo sta pred dobrima dvema letoma postavila dva poslovneža v Los Angelesu. Dala sta izdelati posebne avtomobile, ki so po zunanjem videzu povsem podobni slavni formuli I, le da so manjši in ne dosežejo tolikšnih hitrosti. Sicer pa velike hitrosti niso potrebne, saj je steza zelo ovinkasta. Zaradi nizke lege avtomobila ima voznik občutek izredne hitrosti, čeprav tudi na ravnih odsekih vozilo ne doseže 70 km/h. Doslej ni bilo poškodb, saj so avtomobili praktično neprevmljivi, pa tudi steza je dobro zavarovana. V 29 mesecih se je zanimanje za mini dirke strahovito razširilo in samo na prvem dirkališču so zabeležili že 6 milijonov obiskovalcev. Posebne elektronske naprave skrbijo, da voznike opozarjajo, če je steza prosta, prav tako pa tudi merijo čas vožnje. Posamezne steze imajo tako že rekorderje in „polže“. Zani- na površju polno črvičkov, kateri so se v lončkih nahajali. Te se potem posname in ugonobi. (Naši mladi) hribovski Rovtarji osnovali so si pred letom dni tudi pevsko društvo z imenom „Planinski glas“. To društvo ima namen lepo petje učiti, slabo ponočno petje -vpitje pa zatreti. Fantje se uče po 5 ur na teden. Uče se lepe narodne pa tudi pobožne pesmi čveteroglasno peti. Marsikatera velika dolenjska vas bi si kaj takega tudi lahko osnovala. Lepo petje je radost za svet! Ker vas poznam, dragi Dolenjci, da radi pojete, kar na noge. (V Parizu) se je začela svečana obravnava proti pisatelju Zoli, ki je v nekem pismu razžalil francosko armado. Pri tej pravdi je silno dosti prič. Vsa Francija pa tudi druge dežele pozorno gledajo, kako se bo končala. Narod francoski je zvečine proti Zoli, ki drži z židi. (iz DOLENJSKIH NOVIC 15. februarja 1898y H mmm« — KAJ SI SPET NASPICILA? DOBIL SEM ODLOČBO, DA SE MORAVA IZSELITI IZ RAJA! llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll NK — ZAL MI JE, DA VAM NE MOREM DATI DOPUSTA, KOREN, AMPAK POTEM BI GA HOTEL VSAK, KADAR BI MU ZENA RODILA PETERČKE! mivo je, da ima rekord ste' Los Angelesu neka gospod' Nihče ji rekorda ne odvzeti, čeprav se posku mini formulah tudi izve: vozniki. Psihologi menijo, da ® igra dobrodejno vpliva na lr saj omogoča običaj1) smrtnikom okusiti vznemiU življenje dirkača in jim p0'1'3 sprostiti duševne napetosti- Žive enciklopediji Tudi ustna izročila Morda bo spoznanje, d*j moderni človek lahko "jj nauči tudi od preprostih J stev in da je mogoče najti h* čarobnih zvarkih vaških ^ dejev primitivnih družb zdravilne učinkovitosti, $ prepozno. Medtem ko modf farmacevtska indrustrija zn" vito koraka naprej z vse * proizvodnjo včasih tudi vpu vih proizvodov, stari vrelci! skega znanja izginjajo. Francoska znanstvenika' re Boiteau in Pierre Poitieil vita, da z vsakim umrlim * cem v divjinah Afrike izgin/ la enciklopedija ustne tradf o zdravilnih učinkih ras) „Če bomo imeli pred tem prte oči, bomo ostali prajj rok,“ zatrjujeta strokov"/ ter hkrati predlagata, naj, Afriko, dokler je še čas, te") to obdelala skupina znam nikov. Raziskovalne odprav) bi jih sestavljali botaniki, tj1) gi, zdravniki in farmacevt" bi izginevajoče znanje zab^ in preverili. Tovrstvne odprave bi , izredno koristne prav za rtj/ no farmacijo, saj odkri' zdravilnih snovi v rastlina"; staja vse pogostejša pot pr*. , vanja novih zdravil. Cemi* y vrgU stoletne izkušnje iz* predsodkov? Med drevjem se Jc^ je bil namenjen pit- J-žival je le stresla 1 J odmev strela, se je s"j je opomnil Harryja' J si streljal, preden vy nikov. In če si že *" 1 z mirnejšo roko im i tavjiJU * • -i »Rad bi videl, kako j v boju na življenje To je najboljša pre^ Ir (t .*•' f" JC' J ;V j Rešitev prejšnje križanke m •• ir, ■.:v. - i. ... ■;z. — f Al M'. BS T A P 1 R. T O P ■sr 0 R 0 <» € N e Z A - L 1 L A BT 6 R A R. •: M \J S L i bJ * L T * P U s> r O v A w J £ “ r;- K R N .i A V A .. .'.V.. t T V i •• K A M A L c 1 i*. M 1 R. O A R P A D 1 S IH O P € R A T e R. N A R. T S; M 1 N E £, £ D 1 »_ t M 1 R M A K T sr O K O L ... 2 1 L A prgišče misli sumerska bi Pl sorodnik fazana mlinski Zleb del sobe vsipanje vulkan na Siciliji popolnost, W reporter Trefalt sorodnik |galeba| it.mesto pro varjenja _ kdor rete" dfila jugosl.radf o televizija Svcd. denarna enota E del Aten življenska tekočina naš pesnik (moderna) fr. m. ime irirooe spremstva straža otipavanje narodni socialist ;eru Lago Maggiore berite Svobodomiselnost je več kot Politika; je človečnost, strpnost ® smisel za pravičnost. A. PATON Ako imaš ob knjižnici še vrt, ti ne bo ničesar manjkalo. CICERON ^nij je talent mrtvega človeka. De GONCOURT Neskončna je procesija butcev. PETRARCA ^""MIIMIIIIIIIIIIIIIU ................ IMIIIIIIII].....................................IIIIIIIIIIIIIIIII1.Illlllllll.III.1IIIIIIIIIIIIIMIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.IIIIIII1JI Borgijci v rjavo sivem krznu Tudi med živalmi se dogaja, da se pripadniki iste vrste med seboj pobijajo — Morilci mladičev — Indijske svete opice kot nazoren primer Nobelov nagrajenec Konrad Lorenz, kateremu je švedska zaključek raziskovanj, navedla, da akademija podelila to visoko priznanje za raziskave na področju Je osnovni boj med opicami boj ifSSff ’ J V SV0jemZnuanKemdf‘U ”? agresivnosti" zapisal, da J“jj je ciovek edina vrsta živih bitij, ki redno ubija pripadnike svoje wste. V nasprotju z nasilniškim, kaotičnim svetom človeške džungle naj bi stal živalski svet, v katerem živali ubijajo le po nagonu prehranjevanja. Lorenzovi pogledi so v novejšem času doživeli zelo kritičen pretres in so v osnovi zavrnjeni, saj so raziskovalci ugotovili, da tudi v živalskih „družbah“ vlada nasilje, da tudi živali ubijajo svoje mladiče, da se med seboj uničujejo. Od leta 1963, ko je izšla Loren- ■»va • ji. !«: i dočaka odraslo dobo, ostale novi poglavarji tepejo do smrti. Medtem ko se samci klatijo od krdela do krdela, pa ostanejo samice zvečine vse življenje v enem. V grobem življenju si čestokrat pomagajo tudi s preva- visoko nad drevesno mejo. Languri so precej velike, ijavosive opice črnega, golega obraza, za katere je značilen nekakšen lasni greben, ki se kot vizir boči nad očmi. Prvi raziskovalci teh zanimivih živali so zapisali, da so languri umirjene, miroljubne opice. Enakega mnenja je bil še leta 1965 raziskovalec, ki je iskal povezavo med languri in skrivnostnim himalajskimi snežnimi bitjem. Povsem drugačno podobo družbe svetih opic pa je izrisala antoro-hardvardske univerze ah Blaffer Hrdy: miroljubno opico je spremenila v pravega peklenščka, ki živi v kruti družbi nekakšnih opičjih Borgijcev. Na vsakodnevnem redu so ugrabitve, seksualni napadi, borbe med skupinicami, prav tako pa opice prepuščajo svoje ranjene mladiče poginu ali pa jih same ubijajo. STRAHOVLADA GENOV Enaintridesetletna raziskovalka je v knjigi, ki jo je napisala za cionalne živali, ve vitve niso za vse znanstvenikov močno rušijo tradi-vlj ug lja Gotovo bodo prej ali slej dopolnjene in spremenjene. ivljenje živali, vendar tudi njihove ugoto-čase veljavne. S 50Va knJ*Sa' so biologi odkrili kak S S.00?.* žlvalskih vrst, v katerih se 5 živali pobijajo med seboj. Med te = ..tudi levi, nilski konji, = J" vedJe, volkovi, hijene, tjulenji | “J waj 15 različnih primatov. V S 1 tep novih raziskav živali v 5 s človekom niso več = "UfU.ubna bitja, ki žive za svojo = ^ t°,m. hrano, ampak so „stroji“, a ki jih je narava programirala za | sebična, celo morilska dejanja, ko 5 gre za obstanek ali razmnoževanje. ZLOBNA | SVETA OPICA 1 . Prav . posebno nazorno se je g temeljiti odklon od starih teorij ! ‘JKazal pri raziskovanju socialnega | življenja indijskih svetih opic S |?ngurov. Languri žive na vsem I indijskem podkontinentu, = naselili pa so se tudi visoko v 1 ^malajskih gorah, kjer so jih S ?Paz»li nekateri raziskovalci. Stro-5 „°v.nj?ki domnevajo, da so skriv-i w.nl Redove snežnega človeka S . ‘Ja vtisnile v sneg prav te opice, a J so naleteli na langure tudi tudi za druge živali, se najmočnejši samec v krdelu bori za mesto „poglavarja“. A pri langurih se zmaga mladega in močnega samca ne konča le s podreditvijo starega šefa novemu, konec je veliko bolj krvav: novi opičji poglavar poskuša uničiti ves mladi zarod prejšnjega. Samice svoje mladiče sicer branijo, dokler odpor nudi kaj upanja, potem pa se uklonijo. Cemu tako kruta družba? Znanstvenica Hrdy meni, da leži odgovor na to vprašanje v novi sociobiološki teoriji, po kateri je vsak živi organizem v borbi sam proti vsem, da bi prenesel čim več svojih genov v naslednjo generacijo. Pod diktatom lastnih genov morajo samci langurov, pa tudi drugih živalskih vrst zaploditi kar največ novega zaroda. Tu torej izvira tudi seksualna napadalnost, ki je v langurski opičji družbi tako značilen pojav. Ubijanje mladičev korenini, po mnenju Hrdyjeve, v istem. Samec poskuša pobiti vse tiste mladiče v krdelu, ki niso njegovi, da bi samice bile prej pripravljene na oploditev in donositev njegovih potomcev. PREVARANI MOGOČNEŽI V petih letih raziskovanja (1971 - 1975) je antropologinja zabeležila uničenje 39 mladičev v enem krdelu. Po njenih računih le polovica langurskih mladičev rami. Hrdyjeva je opazila, da je v nekem krdelu, ko je na oblast prišel nov samec, bilo več samic že brejih, a so se pred samcem hlinile, kot da pričakujejo njegov zarod, da bi tako vnaprej zaščitile mladiča. Če samec le pokaže odločno voljo, da bo do smrti pretepel tuji zarod, samice običajno popustijo v borbi. Nekajkrat je samica sicer po krajšem upiranju prepustila mladiča, da ga je samec dotolkel, a je kasneje ob pomoči drugih samca vrgla iz krdela. Raziskovalka piše, da je to redkejši primer, ker je tudi v interesu samic, da zagotovi močno moško potomstvo. Raziskovanja Hrdyjeve in drugih sodobiološko usmerjenih iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiii Samica je odvrnila napad samca na njenega mladiča. m k f je U°ko?iaSW je,en’ ki Fl k° Pa "StreliI- Toda , '*Riniio Je razleBel iJe *®lo « s*rostrelee lli »i v hi^eVidno' (,a ^eti, hi 2,ni sovraž- 4 je °dvrni°iral strc‘iati tr«Det«? zaiedljivo: ,s kakšnih roka tak°le i ",m rdečkarjem. 11. »Seveda,« je dejal Ostrostrelec pomirljivo, »na človeka ne moreš meriti tako spokojno kot na divjačino.« — »Saj ne gre za ljudi, temveč za Minge!« — »Tudi ti so ljudje, čeprav sem o njih doslej slišal le slabo,« je rekel Ostrostrelec, Harry pa je trdil, da so sami ničvredneži in da ne zaslužijo človeškega imena. Ostrostrelcu ni bilo do prepira in opomnil je tovariša, da je čas odriniti. Vrnila sta se v kanu in zaveslala proti jezerskemu iztoku. Ni ga bilo lahko najti, ker je bil tako zaraščen, da se je komaj ločil od drugih zalivov. ( i A t / C: / / / i > ■* f i S ■ i"} / 12. Komaj sta zaplula s tokom, sta od daleč zagledala Toma, ki je pregledoval svoje pasti za bobre. Plavajoče hiše pa ni bilo videti nikjer. »Kje neki tiči Judita,« je rekel Harry, »gotovo pred kakšnim zrcalom . . .« —v »Najbrž prestrogo sodiš o dekletu,« je odvrnil Ostrostrelec, »jaz mislim, da kuha večerjo za očeta ...« Tedaj se je zaslišal zvonek glas: »Uganili ste reshico. Veseli me Harry, da ste prišli tokrat v boljši druščini kot ponavadi.« Moža sta nevede obstala pri barki, ki jo je skrivalo gosto grmovje. Med vejami se je prikazal zal obrazek. VAŠA ZGODBA I V PRAVEM ČASU Učiteljevala sem v oddaljeni hribovski vasi. Do najbližje šole je bilo tri ure hoda, zato sem se v zimskem času le poredkoma videvala s kolegi. Ločile so nas vode, sneg, hribi in doline. S posebnim veseljem sem se udeleževala učiteljskih zborovanj. Enkrat na mesec so bila v Ljubljani. Toda veselje mi je vedno grenila misel na pot. Tri ure hoje do železniške postaje skozi samotne gozdove, povrhu pa še večji del poti v temi, po strminah navzdol in navzgor. Bilo je proti koncu koledarske zime. V dolinah je bilo že čutiti predpomladansko razpoloženje. Sneg je kopnel, potiki so se otresli ledenih okov, tu in tam je zvonček pobelil zelene krpe trave, trobentice so na prisojnih bregovih pokukale na dan. Ptiči so se živahno spreletavali in popje je brstelo. Pri nas v hribih pa je vladala še prava zima. Zato me je skrbelo, kako.bom prišla do postaje. Pouk sem imela do pete ure popoldne, a če bi hotela priti pravočasno, bi morala oditi prej. Da bi pouk prej zaključila, ni bilo mogoče v tistih časih. Premišljevala sem in premišljevala, potem pa našla rešitev. Sklenila sem, da bom zaprosila župnika, ki je na šoli poučeval verouk, naj premakne veroučno uro. Vsa vesela, da bom lahko odšla na srečanje, sem stopila do njega in ga zaprosila za to malo uslugo. „Ne!“ je odrezal. „Noč me bo dohitela v gozdu, pot je slaba, klanci poledeneli,“ sem mu skušala pojasniti in predočiti težave, a ni nič pomagalo. „Ne, sem rekel!“ je gonil svojo. Iz golega sovraštva do nas, naprednih učiteljev, ni hotel pomagati. Tako sem tisti dan, ko sem imela srečanje, odšla iz vasi po peti uri. Bilo je sicer še svetlo, a k tlom se je že privijala gosta megla. Preko ravni sem stopala hitro, ker tu sneg še ni poledenel, ko pa sem zakorakala v gozd, se je hitro stemnilo. Prižgala sem žepno svetilko. V slabi svetlobi sem komaj razločevala koničaste kamne, ki so štrleli iz tal. S težavo sem lovila ravnotežje. Večkrat mi je noga spodrsnila, a na srečo brez poškodb. Prišla sem do najbolj strmih klancev. Čez dan staljeni sneg je na njih že zamrznil. Zelo mi je drselo, padala sem, se s težavo pobirala in hitela. Ura me je priganjala, pot pa je bila počasna. Pomagala sem si tako, da sem si ovila šal okoli čevljev. Sijajno! Noga je varneje stopala in ves poledeneli del poti sem prehodila. Prišla sem iz gozda. Megla se je še zgostila. Hodila sem kar na slepo, po občutku. Upala sem, da bom kljub temu hitro našla mostiček prek potoka. Vedela sem, da je narasel, zato sem bila v toliko večjem strahu, ko sem zabredla v blato. Prestopila sem se v desno in levo, a povsod redko blato in voda, ki mi je segala že čez gležnje. Zajela me je panika in pričela sem klicati: „Kje je kdo? Kje sem? V vodi stojim!“ Besede sem kričala res brez smisla, a pomagalo mi je vsaj to, da sem slišala svoj glas. Čez čas sem v daljavi zagledala plamenček: od vžigalice ali od prižgane cigarete. V tem trenutku se mi je zazdel najsvetlejši svetilnik na svetu. „Kdo ste? “ se je na moje klicanje odzval moški glas. „Učiteljica,“ sem z olajšanjem povedala. „Stojte tam, kjer ste! Voda je prestopila bregove!“ Odrešilna lučka se je približevala. Moški se mi je približal in mi dal roko. Potegnil me je iz narasle vode, v kateri bi se gotovo ne znašla in morebiti celo utopila v zmedi, ki me je zajela. Odvedel me je na glavno cesto in se tam poslovil. V brado je nekaj zamrmral o nevarnostih pešačenja v takih vremenskih razmerah. Nadaljevala sem pot po cesti in srečno prispela do železniške postaje. Še danes sem hvaležna neznancu, ki mi je v pravem hipu ponudil roko ter me rešil. MARIJA TAUČAR Piran ob prazniku občine Črnomelj Novi stanovanjski bloki v Semiču. Novo stanovanjsko naselje Čardak v Črnomlju. Vse sile za razvoj občine! Bela krajina ima iz ča-SaNOB toliko pomembnih dogodkov zgodovinskega pomena, da bi težko iz tega bogastva iz-orali najpomembnejšega. Kotovo je prvo zasedale SNOS-a in vse, kar se je dogajalo pred in po nJem, tisti dogodek, ki naibolj nazorno in v vsej rajsežnosti ponazarja UNnRžbM Bele kraiine v r.;oI?ŽJDrvem zaseda-ju SNOS-a so se zbrali Vflegat! iz vseh slovenja'h krajev in pokrajin, ... Postavili in uzako- 1 prvič v zgodovini genskega naroda svojo f/7o državnost. Bela Hrl'x-a Je b'la PrVO PO-lcn ■ na krterem so ta-*L?° zasedanju SNOS-ročlbf31, odloki in pripo-dri mlade slovenske ave preizkusili svojo toitVnost in učinkovi- je, da v času Pbn*novania' ko delamo rP,,nF0 naših naporov in lern ft0v dela v pretek- kot nhx' povemo' kie bnt* lna Smo ,n kai tek!?x morali opraviti v lekoČem letu. bila ni/ letu 1977 so vehi-” Prizadevanja v urpcL -Teri usmerjena v n'čevanje zakona o Inž. Martin Janžeko združenem delu, v razvoj skupščinskega sistema na delegatski osnovi, v razvoj krajevne samouprave in uveljavljanje samoupravnih interesnih skupnosti. Na teh področjih beležimo zelo dobre rezultate, kar pa seveda še ne predstavlja naših hotenj in ciljev. Napori bodo na tem področju tudi v bodoče še vedno veliki. Osnovna POANTA v preteklem letu je bila dana učvrstitvi gospodarstva ter njegovi dinamič-nejši rasti in izboljšanju strukture industrije. V občini, ki danes šteje 17.200 ljudi, opravlja svojo dejavnost 21 OZD in 11 TOZD. Gospodarstvo občine je v preteklem letu ustvarilo za 30 % v CD kot leto prej. Družbeni proizvod je porasel za 24 %. Koncem leta 1977 je bilo v občini zaposlenih 5.520 ali za 6 % več kot leto prej. ND na prebivalca je v preteklem letu v porastu za 22 % in dosega 3,5 milijone S din na prebivalca. Zaključene so investicije v gospodarstvo v vrednosti 9 milijard S din. Omenim naj, da so zgornja gibanja v skladu s planskimi predvidevanji, vendar pa še ne zagotavljajo zastavljenih ciljev v letu 1980. Ta bomo objektivno lahko dosegli ob dosedanji realizaciji načrtovanih investicij v gospodarstvu, saj se bodo v letošnjem letu začele investicijske naložbe takega obsega, ki bodo bistveno spremenile vse osnovne parametre v gospodarstvu v naslednjem letu. Naj omenim nekatere. V začetku izgradnje je tovarna kompresorjev za hladilne agregate v vrednosti 22 milijard S din, katere investitor je GORENJE. V pripravi je investicija v razširitev livarne v BEL-TU v vrednosti 25 milijard S din. V avgustu bo šla v izgradnjo tovarna v Dragatušu razmeroma obsežnih dimenzij. ISKRA iz Semiča nalaga v 1978. letu v razširitev proizvodnje 5 milijard S din. KOVINAR načrtuje investicije v vrednosti 1,2 milijarde S din. Preteklo leto je bilo zelo uspešno tudi pri izgradnji gospodarske infrastrukture. Asfaltiranih je bilo 26 km cest, izgrajenih in v gradnji 5 km vodovodnega omrežja. V obratovanje sta dani 2 AT C in povečana AT C Črnomelj za 100 %. Veliko pomeni tudi to, da je dokončno finančno pokrita tudi cesta Črnomelj — Podturn n, da so dela v celoti oddana in da bo izgradnja končana septembra 1978. V preteklem letu je zgrajenih 67 družbenih stanovanj in 64 zasebnih hiš. V družbenih dejavnostih je obračunsko leto manj uspešno. Omenim naj le, da so bile izvršene vse priprave za izobraževalni center v Črno-melju, ki mora začeti z izgradnjo v začetku marca t. /., dograjena pa je tudi zdravstvena postaja Semič v vrednosti 520 mil. S din. Ob našem prazniku vsem občanom občine Črnomelj čestitam za dosežene uspehe in jim obenem želim še veliko delovnih zmag. Martin Janžekovič predsednik S. O. Črnomelj Kulturni dom v Črnomlju, v katerem je bilo 19. februarja 1944 I. zasedanje SNOS. SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMELJ - IZVRŠNI SVET OBČINE - OBČINSKA KONFERENCA ZKS - OBČINSKA KONFERENCA SZDL - OBČINSKI SINDIKALNI SVET - OBČINSKI ODBOR ZZB NOV - OBČINSKA KONFERENCA ZSMS - TER VODSTVA OSTALIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV V OBČINI ČESTITAMO ZA PRAZNIK! Zaključna dela izgradnje zdravstvene postaje v Semiču. mmm«? m - TOZD TOVARNA ELEKTRONSKIH KONDENZATORJEV - TOZD TOVARNA ENERGETSKIH KONDENZATORJEV - TOZD TOVARNA MEHANSKIH DELOV IN NAPRAV - DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B KOLEKTIV ISKRE SEMlC ČESTITA VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN JIM ZELI VELIKO POSLOVNIH USPEHOV! Delavci Iskre bodo ob občinskem prazniku dobili nov sodoben obrat družbene prehrane ob prazniku občine Črnomelj SAPVIATOR sitotisk boštjan krže SITOTISK - KOPIRANJE - PREPISOVANJE - RAZMN02EVANJE ■■■ ■■■ ■■■ ■ ■■ SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO Majerle Dušan ČRNOMELJ TELEFON (068) 76-068 - IZDELOVANJE MODELOV ZA BETONSKE KVADRE OZ. BLOKE, - IZDELOVANJE PRIKLJUČKOV ZA AVTOMOBILE (VLEČNE KLJUKE) - VLIVANJE ALUMINIJASTIH ODLITKOV ČESTITAM VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK OBČINE IN SE PRIPOROČAM! DELOVNA ORGANIZACIJA ZA GRADBENIŠTVO, Komunalna dela. - TOZD BEGRAD — TOZD OBRT ~ TOZD KOMUNALA ~ DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Podjetje deluje na območju občin Črnomelj, Metlika, Ozalj, Duga Resa in Vrbovško. V preteklem letu so zgradili vrsto pomembnih objektov: dva stanovanjska bloka v Črnomlju, dva stanovanjska bloka v Semiču, ekspozituro Ljubljanske banke v Semiču, zdravstveno postajo v Semiču, obrat družbene prehrane za tovarno Iskra Semič, poslovno-stanovanjski objekt v Ozlju, šolo v Bosilje-vodovodne rezervoarje v KS Netretič ... Opravili so vrsto rekonstrukcij krajevnih cest v občini Črnomelj ter izvedli razširitev vodovodnega omrežja na Področju občine Črnomelj. V TOZD obrt delajo mizarji, ključavničarji, kleparji, toplovodarji, vodovodni 'nstajaterji, pleskarji. Obrtniki delajo na lastnih objektih in na objektih drugih naročnikov, njihovi obrtni izdelki pa se pojavljajo širom po Jugoslaviji. Čestitamo za občinski prazniki SITOTISK Boštjan Krže Ločka 24 ČRNOMELJ VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OBČANOM OBČINE ČRNOMELJ ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK IN PRIPOROČAMO NAŠE KVALITETNE SITOTISKARSKE USLUGE: - SAMOLEPILNE PVC ETIKETE -TISK NA BLAGO -TISK NA ACRYL - LETAKI - MONTAŽA in - OSTALE GRAFIČNE STORITVE - TOZD GOSTINSTVO BELA KRAJINA ČRNOMELJ -TOZD MEDKRAJEVNI POTNIŠKI PROMET, TOVORNI PROMET IN DELAVNICE ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK OBČINE ČRNOMELJ IN SE PRIPOROČAMO! ČESTITAMO ZA PRAZNIK! KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ — TOZD BELSAD -TOZD ŽIVINA-MESO - TEMELJNA ZADRUŽNA ORGANIZACIJA ČESTITAMO VSEM SVOJIM KOOPERANTOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM TER VSEM OSTALIM OBČANOM OBČINE ČRNOMELJ ZA OBČINSKI PRAZNIK! •4 * i 4 4 J. ... d a-. J- A A .... '• . A ' . i A A * 1 >. ' A OBRT IN Mizarska delavnica. KOMUNALO Zdravstvena postaja Semič. NA ENOTA - ČRNOMELJ DOLENJSKI LIST Št. 7 (1488) - 16. februarja 1978 PROIZVODNI PROGRAI^ - ULITKI SIVE LITINE ZA AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO - STROJI ZA IZDELAVO RAZNIH BETONSKIH ELEMENTOV - STROJI ZA IZDELAVO BETONSKIH CEVl - MEŠALNIKI ZA BETON IN MALTO '> y - KROŽNE ŽAGE ZA GRADBENIŠTVO , > - VISEČI ODRI ZA OBDELAVO.FASAD N - DUMPERJI ZA PREVOZ MATERIALA VSEM OBČANOM OBČINE ČRNOMELJ IN POSLOVNIM PARTNERJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ČRNOMELJ! \ Čestitamo za prazniki ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM IN SE PRIPOROČAMO ZA NADALJNJE SODELOVANJE V VSEH POSLIH DENARNEGA SERVISA! V Semiču bomo za praznik odprli novo ekspozituro LB. Na sliki: objekt med gradnjo. /© ljubljanska banka TEMELJNA DOLENJSKA BANKA RUDNIK RJAVEGA PREMOGA IN INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIJALA Kanižarica - Črnomelj Nudimo vam kvalitetni rjavi premog vseh asortimentov, ki je še posebno primeren za gospodinjstva, ker vsebuje minimalne količine žvepla. Obenem priporočamo kvalitetne betonske izdelke: —zidake različnih dimenzij (15x20jc40 20 x 20 x 40 - 25 x 20 x 40 in 30 x 20 x 40); — opažne zidne elemente za betoniranje opornih zidov ^ ter — cestne robnike. V našem peskokopu v Nerajcu nudimo kupcem dolomitni pesek vseh granulacij. ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE IN SE PRIPOROČAMO! TOVARNA AVTOMOBILOV IN MOTORJEV MARIBOR _ BELT BELOKRANJSKA 2ELEZOLIVARNA IN STROJNA TOVARNA 68340 ČRNOMELJ POTA »Ljubitelj” fickov za zapahi Delavci UJV prijeli Ivana Jašoviča, ki je osumljen vrste vlomov in tatvin iz osebnih avtomobilov — Za zapahi tudi Milan Logar, osumljen vlomov na Mirni Lastniki osebnih avtomobilov na Dolenjskem si bodo vendarle lahko oddahnili. Miličnikom in kriminalistom je namreč v začetku tega meseca uspelo prijeti 24-letnega Ivana Jašoviča iz Siga pri Peči, osumljenega številnih vlomov in kraj iz parkiranih avtomobilov. Svoje žrtve je izbiral v glavnem na treh krajih: na pakirišču pred kinom Krka ter novim in starim domom JLA. Dežurni poročajo VROČA KRI - Trebanjski miličniki so 7. februarja pridržali do iztreznitve 53-letnega Borisa Čebularja, ker je razgrajal v bloku v Ulici Gubčeve brigade. Ker se nikakor ni hotel pomiriti, so stanovalci poklicali na pomoč miličnike, ki so vročekrvnega Ljubljančana odpeljali na hladno. Podobno „usodo“ sta doživela tudi Novomeščan Nikola Badovinac, ki je razgrajal v stanovanju na Cesti herojev, in Janez Pasar iz Žužemberka, ker se je objestno obnašal v gostilni KZ Žužemberk. Vsi trije pa bodo seveda morali še na zagovor pred sodnika za prekrške. Po poklicu je Jašovič priučeni avtomehanik, za takšno ,,dejavnost" torej kar pripravna stroka. Osumljenec je v Novo mesto prišel lanskega septembra, že naslednji mesec pa se je zaposlil pri „Goijancih“. Toda le za kratko, kajti po nekaj uspešnih avtomobilskih vlomih se je temu delu povsem posvetil. Tako je Jašovič osumljen vrste vlomov in tatvin vse od lanskega oktobra pa do 2. februarja letos, ko so ga delavci novomeške UJV prijeli. Iz avtomobilov (večidel so bili to fič-ki)je jemal vse: od fotoapara- DVAKRAT PO ,NAKLJUČJU" VLOMIL PREGANJAL JE STANOVALCE - Trebanjski miličniki so 11. februarja pridržali do iztreznitve Anton Pižmohta iz Zažbeja pri Vel. Lok i Pižmoht je razgrajal v domači hiši, preganjal stanovalce, razbijal in grozil. Za svoja .junaštva" se bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške. OSTAL BREZ PLENA - Horvatovi iz Slančeve ulice v Novem mestu so imeli 12. februarja tatinski obisk. Vlomilec je vdrl skozi garažna vrata v stanovanje in očitno iskal denar, vendar brez uspeha. Za seboj je pustil le odprte omare. 20-lctni Rom Vinko Brajdič-Zajc je lani z ostalimi »stanov-skimi“ vrstniki delal pri zasebniku Ivanu Kušljanu betonske zidake. Kaže pa, da mu vsakotedensko plačilo ni bilo dovolj, zato je z najdenim ključem odprl predal pisalne mize v odprit Kušljanovi garaži in dvakrat odnesel denar: prvič 1000 in drugič 3000 din. Na obravnavi pred senatom novomeškega okrožnega sodišča je Brajdič dejanje priznal, sodišče pa mu je za ti dejanji odmerilo kazen devetih mesecev zapora, hkrati pa mu je pripor podaljšalo do pravnomočnosti sodbe. Brajdič je povratnik, pri odmeri kazni pa mu je sodišče upoštevalo tudi skrb za otroka in njegovo obžalovanje. VIDNA „MEJA“ — Do zanimive ugotovitve smo prišli prejšnjo sredo zjutraj, ko smo potovali čez Goijance. Medtem ko so novomeški cestni delavci poskrbeli, da bi bil sneg pravočasno odstranjen, je bilo na metliški strani še dolgo v dopoldan polno brozge. Ža natančno in vidno ..razmejitev" Gorjancev so tako povsem slučajno poskrbeli cestni delavci. V trgovino hodil po denar Pogojna obsodba in ukrep varstvenega Vodopivca nadzorstva za Pred senatom novomeškega okrožnega sodišča, ki mu je presedoval Janez Kramarič, se je minuli teden zagovaijal 20-letni Vinko Vodopivec iz Hrastja pri Šentjerneju. Obotž-nica ga je bremenila da je v letih do lanske jeseni storil 9 velikih tatvin. Nekaj teh še kot mlado- letnik. Vodopivec je bil zaposlen v obratu IMV v Šentjerneju, vendar mu je od plače ostalo bore malo denarja. Doma je dajal za hrano, prispeval pa je tudi delež k stroškom za gradnjo nove hiše. Na obravnavi je povedal, PREHITRO PO ZASNEŽENI CESTI Prejšnjo sredo okoli 4. ure zjutraj je Mirko Ristič iz Zemuna vozil cisterno s koprsko registracijo po poljanskem klancu proti Jezeru. Zaradi neprimerne hitrosti ga je na zasneženem cestišču zanašalo, tako da je po vrsti oplazil tri tovornjake, ki so pripeljali nasproti. Zadnjega, ki ga je vozil Dragoljub Pejič iz Jesenic, pa je celo zrinil s ceste, tako da je zapeljal po nasipu in obstal na njivi. Voznik jo je na srečo odnesel brez poškodb, zato pa je na vozilih za okoli 110.000 din škode. Berite »Dolenjski list« tov, radiev, kasetnih magnetofonov do denarja, računalnikov, itd. Nekaj nakradenih predme- da mu je tako zmanjkalo denarja za družbo, čeprav ni popival, lansko jesen pa bi moral oditi tudi k vojakom. Po njegovem so to okoliščine, ki so ga privedle, daje že 1975. leta vlomil v hišo Viktorja Faragona v Hrastju. Vanjo je prišel skoz okno shrambe, kjer je odstranil zaščitno mrežo, in potem vzel iz delovne halje Justine Faragon ključe trgovine. Na enak način je tako še šestkrat prišel do ključev. V trgovini je jemal manjše zneske denarja, od 500 do 2.000 din, včasih tudi kaj cigaret in jestvin. Slednje je potreboval zlasti potem, ko je bil na begu od doma. Poleg tega je Vodopivec še dvakrat vzel denar v Faragonovi hiši (enkrat 2.500, drugič pa 500 din), dvakrat pa je vlomil tudi v očetov vikend, oddan v najem. Na obravnavi je Vodopivec dejanja priznal, vendar je sodišče pri izreku ■ kazni upoštevalo predvsem naslednje: da mu je bil zaradi vzgojnih težav že enkrat prej izrečen ukrep strogega nadzorstva skrbstvenega organa, ki je vsaj v tistem času pripomogel, da je krenil na prava pota, kot tudi to, da so ta dejanja v neki meri posledica neprave domače vzgoje. Ob upoštevanju tega je sodišče Vodopivcu izreklo pogojno obsodbo z enotno kaznijo enega leta in enajst mesecev zapora, pogojno za dve leti, in ukrepom varstvenega nadzorstva. Tako obtožencu kot staršem naj bi skrbstveni organ najmanj eno leto pomagal pri prevzgoji, iskanju zaposlitve in pri pravilnem vodenju mlade osebnosti nasploh. Po odločitvi sodišča pa mora obtoženec povrniti tudi vso škodo. Sodba še ni pravnomočna. Budnica delavskim kontrolam Dve povsem različni ugotovitvi prinašajo poročila o številu kaznivih dejanj kriminala v lanskem letu na Dolenjskem. Na eni strani je marsikje opaziti padec t. i. splošnega kriminala (tatvine, ropi, dejanja zoper življenje in telo...), vendar zaskrbljuje druga plat: naraščajoče število gospodarskega prestopništva. Tako je v Posavju, Beli krajini in še kje. V primerjavi s predlanskim letom je grabežev, podkupovanj, ponarejanj, poneverb, utaj itd. precej več. In če so nekateri ta podatek označili zgolj s slučajnim, kaj potem reči za delo internih ir delavskih kontrol po / oč. et-jih? Spomnimo se nekaj najbolj „svežih" primerov: ponarejanja plačilnih seznamov in list v krškem tozdu Agrokombinata, primera „suhega tankanja" dveh šoferjev „Gorjancev“, poslovodij, ki so s pridom izkoriščali svoj položaj. Še najbolj v spominu je nedavna obravnava pred novomeškim okrožnim sodiščem zoper Jožeta Kosa, ki si je kot poslovodja trgovine v Pišecah v samo devetih mesecih prilastil okoli 28 starih milijonov. Brezmejno zaupanje v človeka je tokrat pokazalo tudi drugo plat. Kakšno oceno potemtakem dati članom delavskih in internih kontrol, ki so ob obiskih trgovine v Pišecah opazili, da je poslovodja le redkokdaj na delovnem mestu, pa so o tem vseeno molčali? Med tem ko si je Kos za družbeni denar gradil veliko hišo. Nekje škriplje, ali v zavesti posameznikov ali pa v organiziranosti samoupravnih služb. Slaba tolažba je slepiti se s parolo, da bo nov mandat (s tem namreč ni rečeno, da bodo to tudi novi ljudje) prinesel boljše rezultate na tem področju. Slednje bomo dosegli le, če bomo organom, od katerih je bilo do sedaj tako malo signalov o družbeno škodljivih pojavih v podjetjih, zagotovili več samostojnosti in ko ne bodo več le orodje nekaterih struktur v delovnih organizacijah. BOJAN BUDJA POPRAVEK O POŽARU V LOČNI tov je razdelil svojcem in prijateljem na Kosovu, nekaj jih je tudi prodal, medtem ko so plen zadnjih vlomov še našli ob preiskavi v njegovem stanovanju. In še en uspeh novomeških miličnikov in kriminalistov: pred kratkim so namreč v Ljubljani prijeli tudi 22-letnega Milana Logarja, starega znanca sodišč iz Krmelja, ki je osumljen, da je v noči na 26. januar letos vlomil v zdravstveno postajo in osnovno šolo na Mirni, prav tako pa je osumljen vloma v samopostrežno trgovino v Bršljinu. O teh vlomih smo na kratko že poročali, dodajmo le še, da so Logarja prijeli občani po tiralici, ki so jo objavili No-vomeščani, ko je skušal vlomiti v gimnazijo na Viču. NEPREVIDNO PREHITEVAL Mostarčan Vlado Matrak je 12. 2. proti večeru peljal tovorni avtomobil iz Zagreba proti Ljubljani, nekje pri bencinski črpalki v Drnovem pa mu je nasproti pripeljal Zagrebčan Živko Rakovac, ki je takrat prehiteval neznano vozilo. Trčil je v tovornjak, tako daje slednjega zaneslo na njivo, kjer je prevrnjen obstal, medtem ko je Rakovčevo vozilo ostalo na cesti. Da bo smola še večja, pa je vanj treščil z osebnim avtomobilom še Milan Vignjcvič iz Zagreba. Pri nesreči sta se voznik Rakovac in njegova sopotnica Marija hudo poškodovala, medtem ko jo je Ljiljana odnesla z lažjimi poškodbami. Gmotno škodo cenijo na 200.000 din. Več prekrškov, manj dela Ugotovitve novega metliškega sodnika za prekrške — Število prijav pada — „Čudno" obnašanje nekaterih gostincev Vrzel, redno delovno mesto metliškega sodnika za prekrške, je bila v lanskem oktobru vendarle zapolnjena. Za Ivana Škofa pomeni nova dolžnost polne roke dela. Samo lani jc prišlo na njegov naslov natanko 550 prijav, k tem pa moramo prišteti šc 154 nerešenih iz predlanskega leta. ________ „Dela je bilo veliko," pravi Ivan Škof, „ vendar smo ga večidel uspešno rešili, saj smo lani izdali kar 432 pravnomočnih sodb. Večina teh je seveda padlo na prometne prekrške, čeprav moram v isti sapi dodati, da je število slednjih zaradi novega načina reševanja škode in odškodnine pri manjših prometnih nesrečah bistveno manjše. Ljudje sc pač sporazumevajo na kraju nesreče, bolj ali manj pošteno." Lani na metliških cestah ni bilo večjih miličniških akcij, pa vendar je v predalu sodnika za prekrške ostalo 34 odvzetih vozniških dovoljenj, velika večina teh zaradi vinjenosti. »Vinjenost, pa ne samo na cesti, je velik problem pri nas. Nemalo k takšni sodbi pripomorejo gostinci s prekomernim točenjem alkoholnih pijač osebam, ki so že vinjene. In nemalokrat se dogaja celo da tistega, ki ga najprej napojijo, potem še prijavijo. Takih gostincev je več. Tokrat bi omenil gostilno, kije daleč naokoli znana po pogostih pretepih, nemirih, skratka: seznam prekrškov storjenih, v Lu-zinškovi gostilni, je precej dolg." Sicer pa je iz besed Ivana Škofa moč razbrati še eno zanimivost: da se število prijav zadnja leta manjša, medtem ko to ne velja za število prekrškov, teh je celo več. Omenimo samo črne gradnje, za katere so bile lani vsega tri prijave. Najbolj značilen primer iz lanskega leta pa je fluorografiranje. Čeprav je bilo za vse občane obvezno, se jih veliko ni udeležilo fluorogra- Ivan Skof: ,.Prekrškov več, prijav manj". firanja. Vsem tem so grozili s kaznijo, vendar na Škofovo mizo ni prišla niti ena prijava. Nekje v »uradnih" službah škriplje! »Podatki, s katerimi razpolagamo, prav zaradi tega še zdaleč niso odraz resničnega stanja. Že številka, da se je pred leti tukaj znašlo kar blizu tisoč prijav, lani pa recimo samo 550, je dovolj zgovorna. Naj bo občanom, ki so vsakodnevno priča številnim prekrškom, jasno, da je uspešnost našega dela, s tem pa tudi število kaznovanih »grešnikov" v veliki meri odvisno od njih samih, ali bolje rečeno: od prijav." B. B. Raste število nepokritih čekov V celjski UJV so lani zabeležili več gospodarskega kriminala — Vsi težji primeri raziskani — Viden upad mladoletnega prestopništva — Kršiteljev manj kot predlani Običajni pregled varnosti v minulem letu so v celjski UJV, kamor je vključeno tudi Posavje, podali z vidika vključevanja podru-žabljanja te dejavnosti s pomočjo razvijanja sistema družbene samozaščite, kjer so delavci milice in UJV predvsem strokovna služba. Kot smo že poročali, so v tem posebno v zadnjem polletju dosegli lepe uspehe. Gospodarski kriminal ima približno enak obseg že nekaj let. Javnemu tožilstvu je bilo ovadenih 363 kaznivih dejanj to je 26 primerov več kot leto poprej in gre v glavnem na rovaš izdajanja nepokritih čekov. Kriminalisti so osredotočili pozornost na odkrivanje težjega kriminala. Tako so odkrili več zlorab uradnega položaja, ponarejanja uradnih listin, podkupovanja, nedovoljene trgovine in poneverb. V minulem letu so odkrili tudi 7 primerov kršenja pravic in zlorabe samoupravljanja. Pohvalno za delavce UJV in milice je, da so v minulem letu življenje in telo, moralo, ravno tako tudi vsa kazniva dejanja zoper splošno življenje in tel o moralo, ravno tako NI SE ZAVAROVAL PO BROZGI V DRUG AVTOMOBIL OSTALA BREZ DENARJA Marija Fink iz Podturna je prejšnjo srerdo dopoldne kupovala sadje na novomeški tržnici. Nemalo pa je bila presenečena, ko je odprla torbico, da bi prodajalcu plačala kupljeno blago. Neznan žepar ji je namreč iz torbice izmaknil okoli 4.500 din. Opozorilo več vsem, posebej ženskam, da naj bodo previdne. Pri kraju Podgračcno, na avtocesti Ljubljana-Zagreb, je 11. 2. prišlo do hujše prometne nesreče, v kateri so se tri osebe poškodovale, materialne škode pa jc za 110.000 din. Voznik osebnega vozila Emil Požgaj s Čateža je vozil preliitro in ga je na zasneženi cesti pričelo zanašati, tako da je bočno trčil v nasproti vozeči avtomobil Sarajevčana Mirka Jeliča. Voznika in Jeličev sopotnik so se pri nesreči huje poškodovali in so jih odpeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Bogdan Selakovič iz Gornje Straže je v soboto zvečer ustavil tovornjak okoli 150 metrov od križišča v Žabji vasi proti Ločni in popravljal zaključno luč. Čeprav je bila tega večera gosta megla, ni postavil varnostnega trikotnika, niti ni kako drugače poskrbel za varnost. Tako je za njim s tovornjakom pripeljal Ljubljančan Franc Vidic, ki navzlic zaviranju ni mogel preprečiti trčenja. Pri tem je zadel tudi Selakoviča, da ga je stisnilo med obe vozili. Hudo ranjenega so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, medtem ko cenijo gmotno škodo na vozilih na 12.000 din. tudi vsa kazniva dejanja zoper splošno varnost in premoženje ter krvne delikte. V prvem polletju minulega leta so bila v porastu drobna kazniva dejanja: vlomi v avtomobile, tatvine j delov ipd. Proučevanje razlogov jih ; je pripeljalo do povečanega števila raznih gradbišč z delovno silo od drugod, med katerimi je bilo več povratnikov. Veliko je težav z vključevanjem obsojencev po prestani kazni v normalno življenje; tudi socialne službe se premalo ukvarjajo Z mladoletniki, ki so bili zašli v težave. Razveseljivo je upadanje mladinskega prestopništva, niso pa tudi imeli primera delovanja kakšne organizirane skupine mladoletnih prestopnikov. Podobno stanje je bilo na področju javnega reda in miru. Miličniki so pripravili 29. odst. manj kršiteljev kot leto poprej. Srboriteži so v 55 odst. primerov črpali »pogum" z alkoholom omejene pameti, kljub 400 prireditvam pa ni bilo nobenega množičnega pretepa. Gostinci še vedno preveč gledajo le na dinar, namesto da bi vinjenim odločno odklonili pijačo. Navsezadnje je take kršitve težko ugotavljati. a.Železnik Vestem, ki smo ju objavili v našem časniku o požaru v Pionirjevi klepamici v Ločni, smo dolžni še tole. Neodgovorno je bilo pojasnilo tovarišice iz Pionirja, da novomeški gasilci navzlic pozivu niso prišli na mesto požara: resnica je drugačna. Gasilci so se klicu na pomoč hitro odzvali, res pa je, da je direktor Pionirjevega tozda pomagal pri gašenju požara. Zaradi napačne informacije se gasilcem opravičujemo. gpiiga OBSTAL NA NJIVI - Novomeščan Anton Zaletelj je 11. februarja vozil kombi iz zagrebške smeri proti Novemu mestu, pri Skopicah pa mu čas zavreti. Trčil je avtomobila Jožeta Viš je nasproti pripeljala kolona vozil. Eno izmed teh je nameravalo prehitevati, zato je Zaletelj zavrl, kombi r v zadnji del ______________________ iščka, ga porinil naprej, tako da je ta zadel še vozil? Franceta Povšeta, slednje pa je tl&r lo v avtobus Alpetoura. Materialno škodo cenijo na 35.000 din. pa je zaneslo na bankino, od koder je se je prekucnil in obstal na strehi. Pri nesreči se je Zaletelj poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, medtem ko je nekaj odrgnin dobil tudi njegov sopotnik Jože Zupančič. Materialno škodo cenijo na 10.000 din. DRUGAČE NE BI SLO - Močno sneženje ob koncu minulega tedna jo je ponovno zagodlo šoferjem. Le redki izmed njih (eden je na našem posnetku) pa so se pred zasneženo cesto zavarovali tudi z verigami. (Foto: Budja) V OVINKU S CESTE - Jože Novak s Težke vode je v soboto peljal avtomobil od Novega medsta proti domu, v ovinku pri Gotni vasi pa je zapeljal na levo, avtomobil je zdrknil čez rob in se prevrnil na travnik. Voznik se je pri nesreči laže poškodoval, gmotne škode pa je za 25.000 din. V avtomobilu so bili varnostni pasovi, vendar jih voznik ni uporabljal. NEPREVIDNO V KRIŽIŠČE ' Novomeščan Silvester Sercelj je 7-februarja vozil osebni avto po Cest1 herojev proti Mačkovcu. V ločefl' skem križišču sc je po mostu pri' peljal 17-letni Stefan Košmrlj in, ne da bi se prepričal, ali je prednosti^ cesta tudi prosta, z motornim koj®* som zavil v levo. Zadel je v Serclj®.| avtomobil, pri tem pa si je zlomi* nogo in dobil lažje poškodbe po gla' vi, tako da so ga odpeljali na zdrav' ljenjc v novomeško bolnišnico. M9' tcrialno škodo cenijo na 10.000 du>- TRČIL V KOLONO - Zaradi poledenelega cestišča je v nedeljo ob 8. uri stala v Poljanah kolona vozil. Takrat je iz ljubljanske smeri z osebnim avtomobilom pripeljal Libanonec Haddap, ki pa ni utegnil pravi BREZ VARNOSTNE RAZDALJE - 9. februarja je Ivan Tul9 iz Male Cikavc pelji osebni avto; mobil proti Šentjerneju, nekje Pr' Malem Slatniku pa zmanjšal hitrost« ker mu je nasproti pripeljal drug avtomobil. Zaradi prekratke varnostne razdalje je Alojz Luzar, ki J" vozil za Turkom, trčil v zadnji d®1 njegovega avtomobila in se pri tej11 tudi laže poškodoval. Gmotne škod® je za 10.000 din. A ČETRTKOV INTERVJU Premalo jih poznamo »Gasilca so vajeni ljudje gledati samo, kadar gasi ali pije, ne pa pri vzgojnem in kulturnem delu, pri preventivni dejavnosti in vsem ostalem, kar spada v sodobno gasilstvo,“ je malce užaljeno •zjavil gasilec z dušo in telesom Vinko Žabkar iz Novega mesta. Kot predsednik PGD Novo mesto in funkcionar v občinski gasilski zvezi ima nemalo zaslug, da se je zadnja leta novomeško gasilstvo tako postavilo na n°ge, ko je bilo že skoro v razsulu. . — Koliko požarov ste imeli v zadnjih letih, da ste morali pomoč? priskočiti na v Vinko Žabkar: „Gasilec flanes in nekdaj, to je velika razlika.. „Hvala bogu jih ni bilo dosti. To dokazuje, da •mamo dobro preventivo. Večkrat pa so naši gasilci pomagali reševati pri večjih nesrečah na avtocesti. Danes gasilstvo ne pomeni le gašenja. Mi vzgajamo, da bi do požara sploh ne prišlo." — Kako je vaše društvo opremljeno? Ste zadovoljni s tem, kar imate? „V Novem mestu je tako, da prostovoljni in poklicni gasilci uporabljamo isto opremo. Imamo kemični avto, cisterno, gasilski kombi in drugo potrebno opremo. Ker tudi dobro sodelujemo, za opremo ni težav." - S čim se največ ukvarjate kot sodobni gasilci? ..Ukvarjamo se z vzgojo, kulturo, športno dejavnost konferenca ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV ^Združenjg šoferjev in avtomeha-17 r N°vo mesto bo imelo jutri, Ce;t™Ja' °k 18- “ri v prostorih konferenc^ Vabljeni! U<"n' let"° KAJ BO Z letovanjem OTROK? skimU!?S’ 16> februarja, sklicujeta »Kupno sejo predsednika svetov za zdravstvo ter Sveta —. . 111 £UldVMVO tcr delui»f vzS.°')o ^ izobraževanje, ki aSP* G občinski konferenci občincu S so tudi Predstavniki RK ?„! Zveze prijateljev mladine, itd. Imamo pionirske desetine, ženske desetine ter operativne in bolničarske enote. Imamo veliko vaj, vsako leto prirejamo razstave — tako imenovane gasilske kotičke — po delovnih organizacijah. Najbolj smo ponosni na našo pihalno godbo, ki je edina v Novem mestu. Pet let godba obstaja, je kvalitetna, gostuje večkrat drugod. Godbeniki so dosegli velik napredek, kljub temu da so se morali v petih letih šestkrat seliti. Zdaj smo vendarle dobili ustrezen prostor za vadbo v sejni dvoranici na občini. Imamo tudi kvaliteten recitatorski krožek, ki prav tako nastopa na raznih proslavah. Ne smem pozabiti tudi strokovnega izobraževanja, ki je pri nas dobro vpeljano. Na množičnih sestankih imamo predavanja o operativni dejavnosti, o praktičnem silstvu in o prvi pomoči, er nam je uspelo v gasilske vrste pridobiti tudi inteligenco, imamo predavateljski kader doma. Naši gasilci se večkrat pokažejo v javnosti. Lani smo na primer za dan mladosti priredili sprevod po mestu, veliko manifestacij pa je bilo tudi ob 1 OO-letnici gasilstva." — Koliko gasilcev je v vaših vrstah in kakšne so vaše glavne težave? »Registriranih je 150 članov, od tega imamo v uniformah okorg 30 žensk, 40 moških in okrog 20 članov godbe. Pri nas je načelo: gasilca oblečeš v uniformo, ga nekaj naučiš, potem pa javnosti pokažeš. V gasilskem društvu se veliko dela, ampak precej za zaprtimi vrati, tako da javnost tega ne vidi. Najbolj nas moti, ker gasilec kot javni delavec ni deležen tiste moralne podpore in ugleda, ki bi ga moral imeti. Ne pritožujemo se, da nam manjka sredstev za gasilsko dejavnost, pač pa za vse drugo, s čimer se pečamo." R. BAČER JANKO GOLEŠ KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA IS Med evidentiranimi za najodgovornejše funkcije v občini je Novomeščan Janko Goleš, pravnik iz Novo-lesa. Evidentiran je za novega predsednika izvršnega sveta občinske skupščine, za dolžnost, ki jo zdaj opravlja Avgust Avbar. Janko Goleš se z javnim in družbenopolitičnim delom bavi dolgo let, trenutno pa je tudi član predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov. za otroke. TUDI TO SE ZGODI Zaman so člani odbora in komisij krajevne organizacije ZR VS Vinko Paderšič prejšnji četrtek zvečer v novomeškem Domu JLA čakali, da se bo začel sestanek, na katerem naj bi sprejeli delovni program. Ker sklicatelja, predsednika organizacije Mihe Burgerja tudi po dveh „akademskih četrtih“ ni bilo na spregled, ne da bi najavil svojo odsotnost, od navzočih pa se nihče ni čutil dovolj usposobljenega za vodenje, so se čakajoči čez tri četrt ure nejevoljni razšli. NOVI DEL STRAŽE — Na Kregarjevem hribu je v zadnjih letih zraslo novo naselje zasebnih hiš, katerih stanovalci se ubadajo z vrsto komunalnih težav. Veliko stvari urede s prostovoljnim delom. Štiri leta že ista žalostinka IMa tretjič sklicanem zasedanju novomeške zdravstvene skupnosti so bili izvajalci za, uporabniki pa proti novim sporazumom — Bo možno priti do soglasja v obeh zborih Nejevolja med delovnimi ljudmi je zato, ker ob razpravi za nove dajatve zavarovancev ni bilo jamstva in ne programov, kdaj in kako bomo uredili razmere v zdravstveni službi. Na vseh skupščinah v štiriletni mandatni dobi so opozarjali na pripombe občanov, nič pa se ni spremenilo. Po večurni zagreti razpravi, ki je bila očiten dokaz, da naše samoupravne skupščine niso gimnastične vaje za delegate, kjer bi zgolj dvigovali roke, ni prišlo do sklepov. Delegati posameznih kolektivov so izražali tehtne pomisleke k predlaganima sporazumoma. Zapletlo se je samo pri participaciji. Drago Plaper, delegat Iskrinih tovarn, je v imenu svoje baze odklonilno stališče pojasnil s tem, da imajo zaposleni nizke osebne dohodke, da nikakor ne morejo odmeriti več za osebni standard, ker gre vse za družbenega. Tudi dr. Antun K vasic je izrekel vrsto strokovnih in drugih pripomb, izzval pa je nove razprave. „Zakaj strokovne pripombe v zadnjem hipu? Kaj je delalo 200 uglednih slovenskih zdravnikov, ki so sodelovali pri pripravljanju gradiva? Zakaj se novomeški zdravstveni delavci (vsi!) ne dogovorijo pred takimi sejami in enotno nastopajo s stališči uporabnikov? “ Tone Pirc v imenu regionalne skupnosti in Milan Bratož, predsednik izvršilnega odbora občinske zdravstvene skupnosti, sta pojasnjevala in odgo-vaijala, vendar so delegati trdno zastopali svoje mnenje. Nihče se ni vrtaknil v povišane pogrebnine, posmrtnine in druge ugodnosti, ki pa jih novi sporazum vendarle prinaša, marveč so vsi udrihali le po participacijah. Ko je prišlo do glasovanja, je zbor uporabnikov s 24 proti 5 glasovi izjavil NE. V zboru izvajalcev pa je bilo 10 glasov za in samo 1 proti sporazumom. Delegaciji „Krke“ so pritrdili tudi delegati 1MV, Pionirja, Novoteksa in drugih delovnih organizacij, ko so pojasnili, zakaj so glasovali proti. „Smo za solidarnost, vendar tako, naj zdravi več plačajo za bolne. Ni prav, da bi človeka, ki je že udarjen z boleznijo, mahnili še po žepu." Ker se zbora nista sporazumela, bosta na prihodnji seji spet usklajevala stališča. Ne gre namreč prezreti posledic propadlega glasovanja. Ker so na primer v Beli krajini glasovali za, v Novem mestu pa proti (je ista regionalna skupnost!) bi se zgodilo, da bi Čmomaljčan iz svojega žepa doplačal ob bivanju v novomeški bolnišnici, Novomeščanom pa bi vse plačalo „socialno". To pa je le ena izmed stvari, ki bi v vsakdanjem življenju spet burile kri. RIA BACER Kdaj bosta kraka združena? Na Uršnih selih že leto dni asfaltirajo vas, pa je še vedno na dveh konceh razkopano — Krajani so že dali svoj prispevek in postajajo nervozni Asfalt skozi Uršna sela je začrtan v srednjeročnem razvojnem programu občine, prve akcije pa so se začele že leta 1976. Po predračunu bi potrebovali 2,80 milijona dinarjev za 2,5 km ceste skozi vas. Uršenčani so dobili od bivšega komunalnega sklada 1,45 milijona dinarjev, okrog 50.000 din so se zavezali zbrati sami, vendar še ne bi bilo dovolj. Tako so pristali na asfaltiranje samo 2 km ceste ali na načelo: kolikor denarja, toliko muzike. Vsako gospodinjstvo je že prispevalo po 3.000 dinaijev, razen tega pa so krajani precej izkopnih del sami opravili. Prispevek so dale tudi delovne organizacije, ki z Uršnih sel vozijo v mesto delovno silo. Tako so akcijo za asfalt podprli IMV, kmetijska zadruga, podjetje Goijanci, Kovinar in Gozdno gospodarstvo. Trenutno se Uršenčani „bodejo" s Cestnimi podjetjem. Čakajo samo na vreme Stopiška mladina ima delovno brigado, ki bo spomladi popravljala ceste in zgradila 5 kilometrov trim steze Do pred nekaj meseci je mladinska organizacija v Stopičah spala, vsaj v vasi je ni bilo čutiti. Na pobudko ZK in SZDL pa je lani mentorstvo mladinske organizacije prevzel Dragan Gajič, predmetni učitelj telesne vzgoje, in odtlej veje svež veter. Organizacija, ki šteje 150 mladih — od tega jih je 90 zares aktivnih - je naprej izdelala delovni program zdaj pa ga jla sklepih že gradijo novi 3 s*ovenski kongres ZK je 13 evidentiranih v ožjem izboru, za XI. kongres ZKJ pa sta -----------evidentirana delegata Fanika Kranjc in Stane Zunič se je°prWč °^en*. *comite občinske konference ZK v Novem mestu Za delegata komunistov no-usmerif«., sest. 9' februarja. Izvolili so organe komiteja in sprejeli vomeške občine na zveznem »uev za nadaljnje delo. '----- w - --- Kot Franci J® poudaril sekretar skleni r, j0rsan> morajo biti ske knnf občinske partij- novega £rentCe osnova za del° so JSJT**- ^tem v zvezi log 2? več konkretnih na- doter s?reieii tudi nost Ci •, ‘klo< odgovor-zadol^itam komiteja so sprejeli na Posamp za.,Poglobljen° delo Pa so iS'5 P°dr°Čjih’ nato lagali \ 6 komisij in pred-sPremlian-Sedmo: komisijo za delavskeJie -u1Sania zg°oovine d0 tudi ! !lbanJa- Proučili bo- i% zdr^>-fn0St,’ da bi ta kom-Ja družila sile skoro istoi- menskih in istonamenskih komisij pri sindikatu in SZDL. Komite je razpravljal še o evidentiranih možnih kandidatih za oba kongresa. Med 48 evidentiranimi je v ožji izbor za VIII. kongres ZKS glede na ključ (proizvajalci, mladi, ženske, pokrivanje področij dejavnosti) prišlo 13 evidentiranih. Ti so: hrane Zaman, Manna Terček, Jože Piletič, Vesna Medvešček, Jože Kukec, Aleksander Kečkeš, Franc Jordan, Tone Drnovšek, Ida Tavčar, Vanja Marn, Vesna Saje, Franc Medle in Dušan Krštinc. kongresu ZK pa sta evidentirana Fanika Kranjc, dolgoletna družbenopolitična delavka in komunistka - doslej članica komiteja, zaposlena v Novotek-su in Stane Žunič, inženir pri GG Straža; doslej je bil podpredsednik občinske skupščine. Na seji so obravnavali tudi evidentirane možne kandidate za odgovorne funkcije v občinski skupščini in v samoupravnih interesnih skupnostih. Podprli so predloge, naj bo kot možni kandidat za novega predsednika izvršnega sveta občinske skupščine pravnik Janko Goleš iz Novolesa. uspešno uresničuje. Prva vidna akcija je bila, ko so obnovili, očistili in uredili okolje dveh spomenikov NOV. Medtem ko je spomenik padlim v Šentjoštu že povsem urejen, pa spomenik Majde Šilc v Novi gori še čaka na ureditev okolja. Sneg je mlade zalotil sredi dela. Spomladi pa bo stopiška mladina delala na cestah. Urediti namerava bankine ob asfaltni cesti od Malenška na Težki vodi do Stopič. Imajo tudi že pripravljenega 2000 m3 gramoza za popravilo ceste Stopiče - Cerovec. Poleg vsega tega bodo že marca začeli graditi 5 km dolgo trim stezo v hosti nad šolo. Tako vaška, kot šolska mladina ima dobro vpeljano sodelovanje z JLA, poskrbljeno pa je tudi za zabavo: vsako soboto imajo v šolski telovadnici plesni večer. SPOZNAVANJE S POKLICEM 3. februarja je bil v Novem mestu posvet s štipendisti vzgojiteljskih Sol. Skupnost štipendira 41 študentov in je lani samo za te štipendije izplačala 170.000 dinarjev. Na posvetu so imeli predavanje, nato pa so si ogledali vrtec in delo z otroki, da bi spoznali poklic. Študentke obiskujejo prvi dve leti pedagoško gimnazijo, kjer z bodočo stroko nimajo dosti opravka, zato je obisk vrtca s strokovnim posvetom eden izmed pripomočkov, da se bodo laže odločile za poklic. Znano je, da vzgojiteljskih kadrov močno primanjkuje. To jim je asfaltiralo blizu 1,3 km ceste, kolikor je bilo denarja od komunalnega sklada, medtem ko pogodbe za 50.000 din s krajevno skupnostjo ne upoštevajo. Vas je na dveh konceh razkopana, asfaltnima krakoma pa manjka pol kilometra, da bi bila združena. Stanje je že pol leta neizpre-menjeno. Krajani postajajo vedno bolj neučakani. Makadamski del je v strahotnem stanju, ker ga nihče ne vzdru-žuje, promet z avtomobili pa je gost. Dela se velika gospodarska škoda. Vsak dan gre na Uršna sela 20 avtobusnih prog, medtem pa se zasebniki zaradi slabe ceste vse manj vozarijo s svojimi vozili in se raje peljejo z vlakom. Kakršno je cestno stanje zdaj na Uršnih selih, gotovo ne more ostati, vsaj ne bi smelo, ampak kljub neštetim intervencijam vaščanov in organizacij doslej še ni bilo sprememb. r > SLABE ZOBE -VSI BREZ IZJEME Dr. Škedelj iz novomeške zobozdravstvene službe je na nedavnem zasedanju občinske zdravstvene skupščine povedal zanimive ugotovitve o sistematičnem pregledu zobovja zaposlenih v Labodu v Novem mestu. „Prav pri vseh smo odkrili karies (z obna gniloba), več koi polovica vseh pregledanih ima prizadet vsak zob, 4,64 odst. zob pa v manjka vsakemu Stanje je porazno! Izračunali pa so tudi (malo za šalo, malo zares), da bi moral labodovec po novih sporazumih in doplačilu zdravstvenih uslug poprečno plačati za popravilo zobovja okrog 4.000 dinarjev... f poprečju labodovcu. Novomeška kronika VELIKO RAZOČARANJE -Pretekli teden je pustni torek v Novem mestu minil bolj v jezi kot v veselju. Navadno smo lahko gledali vsaj otroški sprevod maškar, letos pa nič. Male maškare so sicer hodile po mestu, ampak posamično in neorganizirano. Zakaj smo še pri maškarah nazadovali? DVA NOVA PARA - Minuli teden smo v novomeški porodnišnici dobili štiri nove občane: 2 dečka in dve deklici. Rodile so Jožica Murgelj iz Segove 20 — deklico, Stanka Podobnik iz Pugljeve 1 - deklico, Blondika Kurinčič, Majde Šilc 11 -Iztoka in Ivanka Goršin s Prisojne poti 2 - Janeza. PAST ZA NOGE - Na pločniku na Cesti herojev sta v tleh ostali dve globoki luknji s premerom okrog 15 cm. Pustili so ju nezasute vrtalci, ki so preizkušali kakovost taL Luknje so sila nevarne, posebno ker sto-piclja tam veliko otroških nožič. Če kdo pomotoma stopi vanjo, je zlom neogiben. Kako je mogoča takšna neodgovornost? ! NA TRŽNICI JE BILO v ponedeljek še kar živahno. Kmetice so prodajale smetano v skodelicah po "20 din, jajca po 2,5 din, regrat na merice po 10 din itd. Na stojnicah pa je bilo vsega, kar narava od blizu in daleč v tem času premore. Zelje je bilo po 6,5 din kilogram, čebula po 9,20 din, jabolka po 10 do 15 din, grozdje po 21 din, špinača 18 din, karfijola 21 din, zelena solata 19 din, banane 11.80 din in pomaranče po 13 din. Ena gospa je rekla, da ni nič čudnega, če se v Šentjerneju upirajo dajati več za zdravstvo. Tam so namreč januarja letos paciente naročali k zobozdravniku za leto 1979 ... Staremu lepoto in živahnost Brežicam obnoviti srednjeveško privlačnost — Mesto naj bi zaživelo z novim utripom Pobuda Posavskega muzeja za obnovo starega mestnega jedra Brežic že dobiva odzive. Vedno več navdušenih zagovornikov ima med občani, ki živijo z mestom in mu želijo dati novo vrednost in novo funkcijo. Do uresničenja teh načrtov bodo prišli z družbenim dogovorom, ki naj bi ga podpisali občinska skupščina, občinska konferenca SZDL, sindikat, krajevna skupnost Brežice-mesto, trgovske, gostinske in druge delovne organizcije na mestnem območju, interesne skupnosti, uporabniki in lastniki poslovnih prostorov, republiška skupnost za ceste, PTT, Elektro in drugi. Dogovor je pripravljen, vsebuje pa sporazum o združevanju sredstev za izdelavo sanacijskega načrta in postopno obnovo mestnega jedra. Za to se bodo podpisniki izrekli po sprejemu programa, ki vključuje spomeniškovarstveno ovrednotenje mestnega jedra od prosvetnega doma do starega mo SOLA, DUAŠKI DOM IN DOM UPOKOJENCEV Za letos napovedujejo v brežiški občini vrsto negospodarskih investicij v skupni vrednosti 119 milijonov dinarjev. Za preureditev in dozidavo osnovne šole v Artičah so namenili nekaj nad 10 milijonov, za dom učencev 26 milijonov in za dom upokojencev 30 milijonov. V stanovanjski soseski Zakot - Trnje bodo občani dobili 40 novih stanovanj za 20 milijonov dinarjev. Pri osnovni šoli bratov Ribarjev bodo gradili športno igrišče, v Artičah pa telovadnico; oboje bo veljalo 600 tisočakov. Prav tolikšna investicija je predvidena za novo poslopje postaje milice, ki ga bodo postavili ob obvoznici Čatež - železniška postaja. MESO IN MLEKO V okviru „Slovina“ bodo ustanovili dva tozda; tozd kooperantov in tozd za vinogradništvo. V kooperaciji bodo povečali prirejo mesa in pomnožili odkup mleka. Pri 93 živinorejskih kooperantih bodo odkupili 419 tisoč litrov mleka, pri rejcih mlade pitane živine pa računajo s prirejo 30 ton mesa. Zaradi zamenjave črede bodo kmetje predvidoma oddali tudi precej starega goveda. stu čez Savo in od nekdanje savske struge v Vrbini do mestnega jarka v Ulici pod obzidjem. V mestu bo treba odstraniti nepotrebne prizidke, postopoma oživiti njegovo srednjeveško podobo ter obnoviti njegov utrdbeni in pristaniški značaj. Potrebne bodo arheološke raziskave nekdanjih utrdb jn pristanišča. Iz glavne ulice je predvidena izločitev prometa z motornimi vozili. Ta naj bi po preureditvi zaživela s pestrejšo trgovsko ponudbo in številnimi novimi lokali vseh vrst ter tako pritegnila večji krog kupcev, turistov in izletnikov. To najbrž ne bo težko, če upoštevamo, da bodo imele samo Čateške Toplice za nekajkrat povečano število gostov v hotelu, ki ga pravkar gradijo. V program sodi še ureditev MANJ MLADIH NA KRIVIH POTIH V brežiški občini mladinski kriminal hitro upada, razveseljivo pa je tudi to, da mladoletniki ne nastopajo v skupinah. Lani so mladoletniki napravili 15 kaznivih dejanj, leto dni prej pa še enkrat toliko. K temu je gotovo pripomogla odselitev nekaterih neurejenih družin, nekaj povratnikov pa je medtem postalo polnoletnih. Vzroki za mladoletno prestopništvo so iz leta v leto isti. To so neurejene družinske razmere, alkoholizem in zanemarjanje vzgojnih dolžnosti, od strani staršev. . BREŽICE — Na tekmovanju za najlepše urejeni kraj v Sloveniji so se Brežice uvrstile na drugo mesto, ki si ga delijo z Rogaševci v Pomurju, Sodražico, Cerkljami na Gorenjskem in Mozirjem. Tudi tokrat sta ocenjevali kraje Zveza hortikulturni" Turistična zveza Slovenije. (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH NEDISCIPLINIRANI PEŠCI -Za Brežice je značilno, da se ljudje kaj malo ozirajo na to, kje prečkajo cesto. Morda so k temu pripomogli redki prehodi za pešce ali pa zbledele oznake. Bolj pogosto bi jih morali obnavljati in tako navajati ljudi na varnejše prečkanje tam, kjer imajo pešci prednost. Postaja milice meni, da bi kazalo večkrat ponoviti prometno varnostno akcijo v sodelovanju s pristojnim občinskim svetom in Združenjem šoferjev in avtomehanikov. Akcija v novembru je bila uspešna. Na spoštovanje varnostnih predpisov so v treh urah opozorili 408 pešcev, devet pa so jih kaznovali z denarno kaznijo. Večina nediscipliniranih pešcev je bila iz Brežic, torej so okoličani le previdnejši. ODVAŽANJE SMETI OBVEZNO - Občinska skupščina bo še ta mesec sprejela nov odlok o odlaga nju in odvažanju smeti in odpadkov. Do sedaj je to veljalo le za Brežice, Čatež in Brežino, po novem pa je predviden organiziran odvoz smeti ploščadi pred brežiškim gradom , izgradnja ceste pod obzidjem, urejanje vrbinskega roba mesta, enotna ulična oprema, preselitev za mesto neprimernih dejavnosti v obrtniško oziroma industrijsko cono ipd. vse to bo prišlo na vrsto postopoma, vendar zdaj ne bo več težko, kajti z obvoznico je rešen že marsikateri problem. Zuanj mestnega jedra bo stala tudi nova avtobusna postaja, trgovska hiša in grosistična skladišča Posavja. Prvi in najtežji korak je napravljen, naprej se bo vse urejalo z dogovarjanjem. JOŽICA TEPPEY NA TRŽNICI — Kmeticam zime ni mar. Ob sobotah in sredah pridno prinašajo na tig sir in smetano, jajca, fižol in druga živila. (Foto: J. Teppey) tudi za Krško vas, Cerklje, Dobovo, Bizeljsko, Pišcce in Artiče. Za vse te kraje bodo občinska sanitarna, kmetijska in gozdna inšpekcija v soglasju s krajevnimi skupnostmi določile javna odlagališča. Odlok vsebuje tudi višino denarnih kazni za vse tiste, ki ga ne bodo spoštovali. Pričakovati je torej več reda, saj so do sedaj divja smetišča marsikje kazila naselja in pokrajino. NOBENIH PRIJAV - Komisija za ugotavljanje izvora premoženja v Brežicah ni zadovoljna s sodelovanjem delovnih organizacij, delavskih kontrol, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, saj v vsem času delovanja ni prejela od nih niti ene prijave. Pa tudi sicer se ubada s številnimi težavami, saj še vedno nimamo zakona o raziskovanju neupravičeno pridobljenega dohodka. Tudi s pomočjo odgovornih organov v občini in zunaj nje ni zadovoljna. Navadno dobi podatke, listine, cenitve ipd. z veliko zamudo ali pa sploh ne. Kraljica vina Pridnost in znanje Veselje do dela v vinogradu spremlja Antonijo Balon iz Brezovice na Bizeljskem že od otroških let. Nobeno opravilo ji ni pretežko in nikoli ji ne zmanjka volje. Že zaradi tega, ker tako rada dela v vinogradu, ji marsikdo reče, da sije zaslužila naslov ..kraljica vina“, ki ga je osvojila na tekmovanju vinogradnic v okviru letošnjega praznika posavskih vin. Sprva sploh ni nameravala sodelovati. Šele med zadnjimi seje prijavila in komaj teden dni časa ji je ostalo za učenje. Tiste dni je vstajala bolj zgodaj kot ponavadi. Ob štirih je bila že pokonci. Do šestih se je učila, potem pa jo je čakalo še polne roke drugega dela, ki ga mora gospodinja opraviti na kmetiji. Razen tega je ravno tedaj hodila pomagat na svoj dom. Potem so tu še dolžnosti do otrok, do treh sinov, ki so vsi šolarji. Tisti teden je bila zares na koncu z močmi, a sc je še kljub vsemu potrudila s peko koruznega kruha in koruzne potice za vinogradniški sprevod, daje bil prikaz starih običajev čimbolj pristen. Za tekmovanje posavskih vinogradnic se je najbolj učila kletarstvo, ker se v praksi s tem ne ukvarja toliko kot z obdelavo, zaščito in gnojenjem. Kletarita predvsem mož in tast. Trud ni bil zaman: uspešno je opravila prvi preizkus znanja in se med petnajstimi prijavljenkami uvrstila med tistih šest, ki so jih izbrali za končno preizkušnjo. Tudi tedaj je dobro odgovarjala in komisija ji je prisodila prvo mesto. Pri vezanju je prav tako prehitela druge tekmovalke. Bila je zelo urna in je v dveh minutah privezala 21 rozg. Prislužila sije diplomo, za nagrado pa še knjigo in vinski vrč. Tudi na kuharski razstavi se je izkazala, saj je za pečenega odojčka dobila srebrno priznanje. Za vino, ki so ga dali na razstavo, pa so Balonovi prejeli kar štiri diplome: eno za rumeni plaveč, drugo za mešano belo vino, tretje za mešano rdeče in če,trto za žametno črnino. Vsa ta priznanja jih uvrščajo med najboljše vinogradnike. JOŽICA TEPPEY NAPREDEK TUDI V TELESNI KULTURI Delegati občinske skupščine so pred nedavnim podprli uresničevanje koncepta telesne kulture v krški občini. Na njenem območju je zraslo precej lepih športnih objektov in omogočilo razvoj nekaterih panog, za katere je med mladino veliko zanimanja. Tako je zdaj na primer v občini že osem rokometnih igrišč, štiri igrišča za košarko in dve kombinirani igrišči za košarko in rokomet. Za nogomet sta dve igrišči: eno na Senovem in eno v Krškem. V Leskovcu so lani odprli veliko športno dvorano, razen tega pa je na šolah še osem manjših telovadnic. Tudi za razvoj plavalnega športa se razmere izboljšujejo. Odprta bazena imajo v Krškem in na Senovem, osnovna šola v Krškem ima pokrit mali bazen, v kratkem pa bo dobila pokrit bazen tudi osnovna šola v Leskovcu. Žirija za podeljevanje Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda občinske konference SZDL Krško na podlagi 1., 5. in 8. člena pravilnika o podeljevanju Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda za občino Krško RAZPISUJE Podelitev priznanj Osvobodilne fronte za leto 1978 1. Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena na področju: - razvoja naše samoupravne socialistične družbe, - uresničevanja ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, posebej razvijanja delegatskega sistema in uveljavljanja samoupravne organiziranosti združenega dela, - krepitve SZDL kot fronte vseh delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, - neposrednega uveljavljanja delovnih ljudi in občanov kot subjektov odločanja na vseh področjih in v vseh sredinah družbenega življenja. 2. Predloge lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne ter samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini, družbene organizacije in društva ter občani. 3. Žirija bo lahko upoštevala le pismene predloge z zgoščeno in konkretizirano obrazložitvijo in utemeljitvijo, ki bodo podani najkasneje do 25. marca 1978. Predloge sprejema Občinska konferenca SZDL Krško. Žirija za podeljevanje Priznanj OF pri OK SZDL Krško Zakaj je toliko vina zanič? Gostinci vedo premalo o kletarstvu — Po novem strožja merila za prodajo odprtega vina Vsak dober gostinec je tudi kletar. Marsikdo sije tako izobrazbo že pridobil, drugim pa jo letos omogoča Gospodarska zbornica v Krškem. Priredila bo seminar o kletarstvu za vse, ki se ukvaijajo s prometom odprtega vina. Za mnoge tudi ponovno izpopolnjevanje ne bo odveč. To potrjujejo velike količine slabega vina, ki gaje lani inšpekcija izločila iz prodaje. Medobčinska kmetijska inšpektorica dipl. agronomka Vida Femec je navedla med vzroki za slabo kakovost vina tudi kletarsko neznanje gostilničarjev. Razen tega danes mnogi nimajo več primernih kleti. Pri pregledih ugotavljajo razne bolezni vina, napake vina. in prisotnost hibrida. To zadnje je značilno zlasti za brežiški in delno krški predel, ki mejita na Hrvaško. V brežiški in krški občini je bilo lani od vseh pregledanih vin 60 odstotkov pokvarjenih, v sevniški občini pa so bila pokvarjena vsa vina, od katerih je inšpekcija pobrala vzorce. Zaradi slabe kvalitete so lani v Posavju izločili iz prodaje v zasebnem in družbenem sektorju 32.000 litrov oz. nekaj več kot tri vagone vina. Na kakovost bo po besedah inšpektorice Femčeve prav gotovo ugodno vplival novi pravilnik o točenju odprtega vina, ki je že v veljavi. Vsako vino mora imeti analizni izvid pristojne delovne organizacije, kot so na primer Kmetijski inštitut Slovenije v Ljubljani, Kmetijski zavod v Mariboru, Kmetijsko-ve- ZDRAVSTVENI DOM BODO ADAPTIRALI Na starih prostorih krškega zdravstvenega doma, ki obsegajo 1192 kvadratnih metrov, bodo v kratkem začeli urejati ginekološki dispanzer, diagnostični laboratorij, prostore za fizioterapijo in prostore za rentgen. Obstoječo zgradbo bodo funkcionalno povezali z novim prizidkom, v katerem bo šolska in predšolska otroška ambulanta, zobne ordinacije in delovni prostori za zobnfi tehnike. Letos bodo v krškem zdravstvenem domu zaposlili tudi nekaj novih ljudi: zdravnika, višjo in srednjo medicinsko sestro, v Kostanjevici pa zobozdravnika, zobnega tehnika in zdravnika splošne prakse. terinarski zavod v Novi Gorici in drugi, ki so registrirani za to dejavnost. Razen analize je potrebno tudi dokazilo, da gostinec proda na mesec vsaj 250 litrov posamezne vrste vina, kajti kdor ne spravi v promet 10 litrov vina na dan, ne more zagotoviti kvalitetnega hranjenja. V tem primeru vino predolgo zadržuje v gostilniški kleti. Zaradi novih dognanj v enologiji je v interesu slehernega gostinca, da JE Inšpektorica Vida Femec: „Kle-tarska izobrazba je neobhodna za vse gostince.” ne zamudi priložnosti za kletarsko izpopolnjevanje, ki ga za kandidate iz Posavja pripravlja Gospodarska zbornica. JOŽICA TEPPEV Dinar za vzgojo duha Dodaten delež za kulturo iz svobodne menjave dela? Programski svet krškega Delavskega doma, ki se je sestal prvič, odkar ima ta kulturni hram poklicno vodstvo, je zaenkrat obravnaval le program kulturnih prireditev, ki naj bi bile v njem do pričetka mrtve sezone, to je do poletja. Izmed ponujenega se je odločil le za nekaj stvari, ki bi bile za občane najbolj sprejemljive: za po eno gledališko delo, operno predstavo, literarni večer in zabavnoglasbeno prireditev. K temu naj bi dodali še eno lažje gledališko delo in predstavo, ki bi bila namenjena osnovnošolski in srednješolski mladini. Do poletja sta v načrtu še republiški reviji amaterskih gledaliških skupin in upokojenskih pevskih zborov. Člani programskega sveta so seveda že govorili o dolgoročnem programu .Delavskega doma, ki naj bi bil tak, da bi ustanova lahko uresničevala tisto osnovno poslanstvo, za katero je bilo poslopje zgrajeno in s katerimi so ga ob otvoritvi pospremili na pot. Postati bi moral po vsej verjetnosti usmerjevalec kulturne politike v kraju, pa seveda morda še prej vzgojitelj kulturnih potrošnikov. Za to ima dom že s prostori dokaj dobre možnosti, ki bi jih bilo treba čimprej izkoristiti. Dve dvorani, velika in manjša z večstransko uporabnostjo, sta kot nalašč, da bi v njih lahko pričeli z načrtno filmsko, gledališko, glasbeno, likovno in literarno vzgojo občanov od osnovnošolcev naprej. Takšnih programov niti ni težko sestaviti, težje pa bo zanje zagotoviti potrebni denar. Da stroškov ni moč kriti samo z vstopnino in pomočjo kulturne skupnosti, je že zdavnaj znano in bo širitev kulturne dejavnosti v Krškem odvisna v prvi vrsti od svobodne menjave dela, od pripravljenosti združenega dela, da za naraščajoče potrebe da še dodatna sredstva. Ž. ŠEBEK SMUČARJI - Mladi so letos le prišli na svoj račun. Sneg je med počitnicami pobelil številna pobočja na Gorjancih in ne bohorski strani, da so se lahko naužili veselja na sankah in ne smučeh. (Foto: J. Teppey) KRŠKE NOVICE LETOS V KRŠKEM - Republiška konferenca Zveze socialistične mladine bo letos vse svoje »politične šole“ preselila v Krško. Slušatelji bodo stanovali v novem hotelu ,.Sremič", uporabljali pa bodo tudi prostore sosednjega »Delavskega doma". Prva izmed šol bo pričela z delom že danes popoldne in ga bo zaključila v nedeljo. To bodo predstavniki občinskih konferenc mladih v izobraževanju, ki si bodo ogledali tudi nekaj vzgojnih ustanov in delovnih kolektivov. ZADOVOLJIVA UDELEŽBA -Že tradicionalni' pohod po poteh Štirinajste divizije s Senovega na Bohor je tokrat zbral več kot 100 mladih iz vse občine. Te so pred pohodom položili spominski venec pred obeležje pohodu »Štirinajste", njenemu odboru v Ljubljani pa so v imenu mladih in senovskih krajanov poslali pozdravno brzojavko. Pohod je bil uvod v slavje senovskega krajevnega praznika, ki so ga zaključili to nedeljo. OTVORITEV ODRA - Z gostovanjem tržaškega slovenskega gleda- lišča, so v petek »krstili" oder v novem krškem Delavskem domu. t>o-stje so se predstavili z Zupančičevo »Veroniko Deseniško", s čimer s° hkrati počastili 8. februar, slovensK* kulturni praznik. USPELE PRIPRAVE - Zadnji teden polletnih počitnic je veCJ skupina plavalcev krškega Celujjj zarja izkoristila za priprave v skem bazenu v Velenju. Po rezul*?^ tih zaključnega mitinga sodeč, se J vadba v 25-metrskcm bazenu obrestovala, saj je večina mlad', tekmovalcev izboljšala svoje do^ danje dosežke v kratkih bazenih. „DA“ in „NE“ - Zbor upo1*£ nikov občinske samoupravne ih* resne skupnosti zdravstvenega V®J. stva je na zadnji seji glasoval o sp ^ razumih o obveznostih in pravic®. iz zdravstvenega varstva. Tistega ureja stvari v okviru regio: skupnosti so sprejeli, drugi, ki veljaven v okviru republike, pa ?jj radi petih vzdržanih glasov ni sprejet. To pomeni, da ga bo še usklajevati! BREŽIŠKE VESTI Bazen, motel in še kaj v Boštanju Idejni načrt naročilo sevniško Gostinsko podjetje — Odkup zemljišč Bo Sevnica z okolico končno dobila plavalni bazen in nove objekte, namenjene zabavi, ko je med zaposlenimi večina mladih? Nove možnosti odpira idejni načrt, ki ga je sevniško Gostinsko P°djetje že dobilo od projektanta, trboveljskega IBT. Maketa in idejni načrt enotno obravnavajo gradnjo črpalke za gori-^ motornih vozil, motel z zabaviščnimi prostori in rekreacijo z bazenom ter vrsto industrijskih prodajaln. Vse skupaj naj bi bilo postavljeno ob savski cesti na Boštanj-em polju v bližini novega mostu n? hektaru zemljišča. Večina Sevnikih kolektivov kaže zanimanje za ^adnjo industrijskih prodajaln, tako 5>tilles, Lisco, Jutranjko, Kopitarno, Kmetijski kombinat in druge. Petrol Je odklonil vlogo nosilca, po vsej jetnosti pa naj bi pričel letos graditi črpalko. Sedanja v mestu je Pravzaprav zasilna rešitev ob cesti, 'je predvidena, da bo zaprta. O finančni konstrukciji gradnje novega gostinsko-zabavnega, rekreacijskega in trgovskega središča še ni jnogoče govoriti, ker o tem pote-J° prvi razgovori. Po vsej verjet- p otekajo zemljišč. razgovori za odkup a. Železnik nosti bo moralo priti do združevanja dela in sredstev gospodarstva občine. Najprimernejša rešitev bi bila sočasna gradnja celega središča. Čeprav gre za idejni načrt, so že dobro obdelane nekatere podrobnosti. V zabaviščnem delu gostinskega objekta je predviden disko klub s 132 kvadratnimi metri površine. Del s prenočišči bo imel tri nadstropja s 57 posteljami. Možnost za ogrevanje vode v bazenu olimpijskih mer so presežki pare iz Jugota-nina. Predvidenih je dosti parkirišč in tudi zelenih površin. Trenutno že USPELA PROSLAVA žhi^ je bila ob dobri udele- knit stva proslava letošnjega iMo116®3 Praznika v Boštanju. °,snovne šole so z recitalom i življenje in pesmi dr. ^re^erna, člani prosvetnega OtJ ■* ^nton Umek Okiški pa S,. Upanči£l Sodeloval je tudi frSu“o.n?n5t °^tet Boštanjski Pednji so na zahtevo občin-pe moraU nastopu dodati še več kmetijska PREDAVANJA Sevniški kmetijski kombinat P eja vrsto predavanj o Pravilni uporabi zaščitnih sred-,ey v sodelovanju s strokov- lilt ,f'nusa 'z V ponede-J K bo takšno predavanje v ^bukovju, v torek na Studencu m v sredo v Tržišču. Pričete* predavanj bo povsod ob 18. n- V torek je bilo v Sevnici za Kmete z območja vse občine predavanje 0 varni uporabi kmetijskih strojev. VSI NE POŠILJAJO Vse tri komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu - pri občinskem sindikalnem svetu, komiteju ZK in občinski skupščini so sestavili posebne strokovne skupine, ki pregledujejo sprejete akte delovnih organizacij in skupnosti. Ugotavljajo, da nekateri aktov sploh ne pošiljajo. V kolikor bi moralo kje priti do izplačila nižjih osebnih dohodkov, to ne bi smelo zadeti delavcev, temveč predvsem tiste, ki so bili odgovorni za pripravo ustreznih aktov. ! LEPI IZDELKI - V trgovini s tehničnim materialom sevniške-ga trgovskega podjetja je razstavljenih nekaj tapiserij, izdelkov učencev osnovne šole Ane Gale. Predmeti so naprodaj. ZAČETEK OD MOKRONOGA Za včeraj je bil napovedan prihod skupine delavcev podjetja Slovenija-ceste, tozd Maribor, v Tržišče. Začeli naj bi z deli pri modernizaciji republiške ceste. Najprej je na vrsti odsek od Mokronoga dalje. Po tem, kolikor je na voljo soglasij, kaže bolj skromno, letos naj bi posodobili cesto le do bližine križišča za Pijavice in ne do Tržišča. Vse tri krajevne skupnosti - Krmelj, Šentjanž in Tržišče, ki za svoje ceste zbirajo poseben samoprispevek, se zavzemajo, da bi izkoristili prisotnost strojev in posodobili cesto od križišča v Tržišču do Krmelja. Dobiti morajo ustrezno premostitveno posojilo. Sevniški paberki MANJ PRIJAV - Število upravičencev prijav skupnega dohodka v lanskem letu na sevniški davčni upravi je bilo letos za dve tretjini manjše kot lani. Do roka so prejeli 115 prijav. Največji prijavljeni dohodek znaša 210.000 dinarjev. HOČEJO SVOJE JEKLENKE -Kljub znanim težavam s plinom -napovedujejo še večje omejitve — je bilo v Sevnici tudi zadnje čase dokaj redno dobiti plin v jeklenkah. V prodajalno trgovskega podjetja ljudje prinašajo jeklenke različnih plinarn. V zagrebški INI, kjer dobivajo sevniški trgovci plin, jemljejo v polnjenje seveda le svoje jeklenke, ker so jih tudi atestirali. Vse druge jeklenke izločajo, zato jih tudi trgovci ne sprejemajo. DOSTI KROFOV - V kuhinji hotela Ajdovcc so že do pustnega torka napekli nad 6.000 pustnih krofov. Naročila so prihajala šc kar naprej, zato ni bilo težko preseči lanski rekord - 7.000 krofov. SI2VNI&KI VtiSTNIK m POGUMEN NAČRT Pravo sliko bo pokazal šele zaključni račun, vendar v Donitovem tozdu Tesnila v Veliki Loki računajo, da so dokaj presegli lanski proizvodni načrt. Namesto načrtovanih 85 milijonov plačane realizacije bo le-ta verjetno znašala 92 milijonov dinarjev. Njihove cene so že vrsto let zamrznjene, čeprav vsi drugi, od proizvajalcev reprodukcijskih materialov do energije vneto dvigujejo cene. Letošnji proizvodni načrt je zastavljen izredno pogumno, saj računajo na 165 milijonov realizacije ob koncu leta. »Dolenjski list« v vsako družino ZAČELO SE JE - V Šentrupertu marsikdo ni bil prepričan, da bo prišlo do prepotrebne gradnje stanovanj za učitelje. Pred nedavnim je Tregrad zastavil delo za novi učiteljski blok v bližini šole. Po rekonstrukciji trikrat močnejši Pogumni načrti Trima: ob koncu srednjeročnega obdobja naskok na 1,2 milijarde dinarjev celotnega dohodka — Roka dobovskemu Kovinskemu obrtnemu podjetju V Trebanjskem Trimu je v teku naložba v vrednosti 140 milijonov dinarjev za rekonstrukcijo proizvodnje jeklenih elementov in druga faza razširitve proizvodnje plošč. bili predvsem socialno varnost, ki je sedaj nimajo. A. ŽELEZNIK Nova strojna oprema je že naročena in v glavnem tudi že na poti v Trebnje. Junija naj bi imeli zbrano vso potrebno novo opremo. Proizvodnja v novem obsegu mora, kot trdi direktor inž. Ivan Gole, steči pred krajem leta. Zamenjava dotrajane opreme ne sme povzročiti daljšega zastoja kot mesec dni. Trimo je že močno utesnjen na zemljišču med progo in cesto. S pristojnimi občinskimi službami se dogovaijajo za nove površine preko ceste. Najprej nameravajo tam zgraditi še eno proizvodno dvorano v velikosti 3.000 kvadratnih metrov. Računajo, da potrebujejo za svojo širitev 10 hektarov zemljišča, za uresničitev celotnega srednjeročnega programa pa 15 hektarov. Kakšen velikan naj bi postal Trimo po opravljenih predvidenih naložbah, najzgovorneje pove že podatek, da nameravajo poletu 1980potrojiti lansko realizacijo. Celotni Šola na snegu Občinska izobraževalna skupnost in šole v trebanjski občini dosegajo iz leta v leto razveseljivejše uspehe v šoli v naravi. Ponavadi splavajo domala vsi učenci četrtih razredov. V letošnjih zimskih Počitnicah so se s podobno prizadevnostjo lotili, da bi yse te učence - sedaj obiskujejo peti razred -organizirano navadili tudi smučarskih veščin. Povsem točni podatki še niso zbrani, vendar naj bi postavili na smuči okrog ii * ^.olarjev; vključeni so bi-U.-u , , otroci iz podružnič-Aio1' Po šolah že vrsto let ^sajo nabaviti vse več smučarske opreme, da bi ta-o omogočili smučanje s sodobnejšo opremo tudi timi ki si je sami ne morejo P1'*- Med drugim imajo , Popolne osnovne šole v „ “f prenosne smučarske ni{'e- Letos je občinaka j aževalna skupnost spet D zalogo te opreme. .so 30 parov novih skiK xln Parov smučar-u čevljev, vsi otroci so rezpkčno prejemali tudi so *1Cei ln fosila. Usposobili talfrf ieP? število vaditelejv, despt-i ’ma *ahko skupina “esetih otrok svoje strokovno vodstvo. Začetek šolskih počitnic Sm,,»pri, akali pripravljeni, na h31 šo*a Je ta^o lahko skftr,°?a^em sne8u trajala dnpv- dni. Tudi prvi £ ‘ P0Luka v novem Jol- menir aj za te učence po-Sf^manj sedenja v učilni- •n^gu 2f>5b5? rf1 na nama . 23. februana "ameravajo učence 5. razre- Sm„x Popeljati v „pravo“ sko Ta 0 okolje na Gorenj- ^ejo doma. snežno Vse več plošč predelajo sami Novolesov tozd akrila v Trebnjem pred širitvijo — Lani je pričela delati druga izmena Med delovnimi organizacijami z večjimi vlaganji v tem letu bo tudi Novolesov tozd Tovarna akrila v Trebnjem. Tovarna se je z akrilnimi ploščami že dobro uveljavila na trgu, vse večje količine pa predelajo sami, bodisi v Trebnjem ali drugih obratih Novolesa. Letos utegne biti to že polovica vseh narejenih plošč. S predvideno naložbo 20 milijonov dinarjev nameravajo predvsem pridobiti dodatne proizvodne prostore, kjer se bodo po vsej verjetnosti odločili raje za povečanje sedanjih proizvodnih dvoran, kot pa izgrad- TRIMU ZIMA KRIŽA RAČUNE Čeprav imamo pri nas snega komaj za sproti, zima drugod vse bolj kaže zobe. Tako seje trebanjski Trimo znašel pred nepremagljivimi težavami na treh velikih gradbiščih v Srbiji, Makedoniji in Bosni. Nova gradbišča so zatrpana s snegom. Doma so seveda založeni s konstrukcijami tako, da bi morali, če ne bi našli možnosti za dela na drugih gradbiščih, celo ustaviti proizvodnjo. IMENOVAN POLITIČNI AKTIV ZA IZVEDBO VOLITEV Za izvedbo priprav in samega poteka volitev v trebanjski občini je že sestavljen seznam vodij političnega aktiva po krajevnih skupnostih. V Trebnjem je vodja političnega aktiva Ivan Gole, v Veliki Loki Stane Kozlevčar, Čatežu Jože Bregar, Šentlovrencu Lojze Repovž, Velikem Gabru Peter Podobnik, v Selih-Šumberku Jože Falk-ner, Knežji vasi Rudi Krošl, Dobrniču Tone Livk, Svetinjah Franc Zidar, Dolnji Nemški vasi Jože Godnjavec, Račjem selu Tone Glogovšek, na Mimi Darko Krištof, v Mokronogu Tone Hočevar, Trebelnem Janez Mihevc. Šentrupertu Jože Tomažin in Stefanu Ivan Starič. Vsi imajo tudi svoje namestnike. Za nemoteno delo so seveda zadolženi vsi dejavniki v KS. njo popolnoma nove. Izdelovanje plošč terja namreč precej prostora. Izvedba te naložbe jim bo v normalnih pogojih omogočala izdelavo 1.200 ton plošč. Boljše delovne pogoje bi s tem pridobila tudi predelava. Slednja se usmerja predvsem v izdelavo elementov za zasteklitev in fasadne prevleke. Tako so lani sami predelali že 210 ton plošč. Letošnji proizvodni načrt bo po planskih cenah predvidoma vreden 86 milijonov dinarjev. Samo izdelovanje plošč zaradi stalnih podražitev surovin in energije ni ravno vabljivo, bolje je s predelavo. V lanskem letu so zaradi uvedbe druge izmene precej zaposlovali. Letos -ne bo večjega zaposlovanja, v vsem letu bodo sprejeli morda vsega šest do sedem ljudi. Nekaj dodatne delovne sile utegnejo potrebovati prihodnje leto, ko naj bi delali že tudi v večjih prostorih. Vseeno to ni proizvodnja, ki bi terjala veliko ljudi. A. Z. Gostinstvo k Mercatorju? Grmada naj bi se ločila od Hmeljnika Družbeno gostinstvo v trebanjski občini kljub splošnemu razvoju drugih področij ni moglo napredovati, kar velja še posebno za Trebnje. V okviru usklajevanja programa razvoja trgovine in gostinstva v občini prihaja do nekaterih upoštevanja vrednih predlogov. Tako vse kaže, da se namerava novomeški Hmeljnik v svoji dejavnosti bolj osredotočiti na vinogradništvo kot na razvoj gostinstva. Njegova delovna enota Grmada v Trebnjem se vsa ta leta ni mogla razviti v kaj večjega. Pobuda delovnega sestanka na izvršnem svetuje v tem, da bi se Grmada odcepila od Hmeljnika in pridružila Mercatorju. Trebanjski tozd Mercatorja se je zadnje čase lotil tudi gostinske dejavnosti; najpomembnejše je, da deluje v okviru Mercatorja poseben tozd za gostinstvo. Kakorkoli že, povsem določne rešitve bo mogoče skleniti iz bodoče razprave. Zaenkrat je Mercator dolžan pripraviti program razvoja gostinstva. O njem naj bi se nato izrekli vsi prizadeti. Tako naj bi družbeno gostinstvo v občini slednjič imelo nosilca razvoja. V Trebnjem že vrsto let pogrešajo večji gostinski objekt. Trenutno je izdelan idejni načrt o enotni pozidavi večjega objekta, kjer naj bi pridobivali sodobnejše prostore za kul- turno dejavnost in gostinstvo. V sklopu tega objekta naj bi bilo okrog 120 ležišč. KAKO ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV? Skupnost za starostno zavarovanje kmetov se ni prilagodila določilom zakona o združenem delu, zato je obstajala nevarnost, da po novih volitvah ne bi imela ustrezne delegatske baze. V trebanjski občini se držijo rešitve, ki jo je zadnji hip predlagala republiška konferenca SZDL. V občini se bo po volitvah oblikovala posebna delegacija za starostno zavarovanje kmetov. Sestavljali naj bi jo delegati ene izmed združenih delegacij samoupravnih skupnosti, bodisi socialnega skrbstva, invalidsko pokojninskega ali zdravstvenega varstva v krajevni skupnosti. Pri sestavi kandidatnih list v krajevnih skupnostih morajo zato paziti, da bodo imeli v eni izmed teh delegacij vključenega vsaj enega zavezanca starostnega kmečkega zavarovanja. dohodek Trima naj bi takrat znašal 1,2 milijarde dinarjev. Zaenkrat zaposluje 535 delavcev. Letos nameravajo število zaposlenih povečati za 10 odst. kasneje pa še za 10 odst. Trimo se dogovarja tudi za sanacijo dobovskega Kovinskega obrtnega podjetja. Podjetje naj bi se s Trimom povezalo kot tozd. Prevzeli naj bi del proizvodnega programa iz Trebnjega. Samo dobovsko podjetje naj bi po izvedeni sanaciji nekajkrat povečali. Izdelovali naj bi znane Trimove cisterne in nekatere dele kovinskih konstrukcij. Tržno gledano, to ne bo pomenilo povečanja zmogljivosti; dobovski kovinarji naj bi prido- USPOSABLJANJE AKTIVISTOV Med priprave na volitve sodi tudi usposabljanje vseh političnih delavcev, zadolženih za neposredno izvedbo volitev. Eden takih delovnih shodov je bil v ponedeljek, 6. februarja, v dvorani trebanjskega kulturnega doma. Udeležba je bila dobra, saj seje predavanj udeležilo nad 150 ljudi. V teku je usposabljanje samih volilnih odborov. Izvedli ga bodo na terenu po posameznih območjih. V nedeljo se je zvrstila tudi večina kandidacijskih zborov po krajevnih skupnostih, z enako vnemo jih sklicujejo tudi sindikalne organizacije po delovnih kolektivih. V ponedeljek je v Trebnjem zasedalo predsedstvo občinske konference SZDL, za 22. februar pa je predvidena občinska kandidacijska konferenca. PRIPRAVE ZA DOGRADITEV ŠOL V pripravah za predvidene gradnje pri posameznih osnovnih šolah iz sredstev samoprispevka so najdlje v Velikem Gabru. Imajo namreč urejeno tudi že lokacijsko dokumentacijo. Marles ima že idejni projekt za telovadnico in prostore otroškega varstva v Šentrupertu, vendar tam še nimajo lokacijske dokumentacije. Pripravljajo tudi načrte za povečanje mirenske šole, kjer življenje, posebno pa delo posebne šole, terjajo drugačne rešitve kot prvotni načrt. V Trebnjem bodo javno razgrnili načrte. Pripravljeni tednu se je seji komite V minulem sestal na prvi občinske konference ZK v novi sestavi. Novi sekretar Janez Zajc je 8. februaija sklical tudi že sekretarje vseh osnovnih organizacij. Med najpomembnejše naloge komunistov trebanjske občine v tem trenutku postavlja troje delovnih področij: aktivnost v zvezi z volitvami, razpravo o gradivih za kongrese ZK in seveda izvajanje sklepov zasedanja nedavne volilne seje občinske konference. Obravnava gradiva za kongrese ZK ne bo branje, temveč predvsem ocenjevanje lastnih razmer v luči teh gradiv. Zato se zavzemajo za povsem določne akcijske programe tako po krajevnih skupnostih kot tudi delovnih organizacijah. „Na Dolenjskem bo nekaterim področjem posvečena posebna pozornost, npr. zdravstvu, izobraževanju, kulturi, kmetijstvu in splošnemu ljudskemu odporu.1* Osnovne organizacije v združenem delu morajo posebno pozornost posvetiti zaključnim računom. Če bi se kje znašli pred nepokrito izgubo, bi zaposlene prav lahko doleteli nižji osebni dohodki. Ustrezna priprava sanacijskega programa lahko to nevarnost odvrne. Povsod morajo posvetiti vso pozornost idejnopolitičnemu usposabljanju članstva. Minuli petek so pričeli 30-urni seminar za na novo sprejete člane in kandidate za sprejem. Povabljenih je bilo 35 udeležencev. Kljub precejšnjim uspehom pri sprejemanju novih članov med kongresoma ostaja še naprej sprejemanje novih članov stalna naloga. A.Ž. TREBANJSKE IVERI ZLATENICA SE RAZSAJA -Na trebanjski osnovni šoli so imeli sredi minulega tedna že 40 otrok obolelih za zlatenico. Pred počitnicami so se nadejali, da se bo bolezen z novim šolskim polletjem unesla, vendar gre žal za dolgotrajno obolenje. Nekateri otroci se otepajo s to boleznijo že po tri mesece. Na šoli se držijo vseh zaščitnih ukrepov, zdravstvena služba daje navodila tudi staršem. Učitelje skrbijo zaostanki učne snovi prizadetih otrok. Po vsej verjetnosti bodo potrebne dodatne oblike pouka. Večina obolelih izhaja iz Trebnjega. / NEPOZORNI DELEGATI? - Na zasedanju občinske skupščine konec januarja so delegati sprejeli odlok o nadomestilu za stavbno zemljišče namesto nekdanjega prispevka za mestno zemljišče. V nekaterih de- lovnih organizacijah so šele sedaj preračunali, kakšne denarce bo treba po novem odšteti, in se - prijeli za glavo. Kakorkoli že, nikoli ni dosti posvetovanj tudi s strokovnimi službami, preden se dvigne roka. RAJE ZA KONEC TEDNA - V Trebnjem so se odločili slaviti kulturni praznik s proslavo v kulturnem domu ob kraju tedna. Med tednom je zaradi udeležbe kočljiva priprava večjih prireditev. SLAB PREDPUST - Število porok v letošnjem letu na trebanjskem matičnem uraduje nenavadno majhno. Res je bil letošnji pust zgodaj, vendar so se poročiii vsega le trije pari. Tudi v soboto je bila samo ena poroka. V tem času tudi pari niso jemali dokumentov, da bi se poročali drugod. TREBANJSKE NOVICE Akciji je ime namizni tenis Črnomaljska telesnokulturna skupnost, pravzaprav odbor za množičnost in rekreacijo, razpisuje občinsko rekreacijsko ligo v namiznem tenisu. K udeležbi vabi predstavnike in predstavnice telesnokultumih organizacij, osnovnih organizacij ZSMS, krajevnih skupnosti, društev in tiste posameznike, ki bi radi igrali v konkurenci posameznikov. Nastopijo lahko vsi, ki so dopolnili 13. leto starosti. Tekmovali bodo v ekipni in konkurenci posameznikov. Prijave pošljite na Telesnokulturno skupnost Črnomelj, in sicer do 25. februarja. Organizatoiji vabijo k igranju predvsem ženske. Liga bo zelo zanimiva, saj se bo najbrž odigrala v vseh krajevnih skupnostih, kjer imajo za igranje prostor in mizice. Črnomaljski telesnokulturni delavci pričakujejo tudi podporo delovnih organizacij, kajti radi bi, da bi postala akcija .namizni tenis* tradicionalna in v njihovi občini med najbolj množičnimi. * SaMMlSJiž Čimprej nadoknaditi zamujeno V petek, 10. februarja, je metliško občino obiskal podpredsednik IS SRS Zvone Draga" — Yulon bo za gospodarstvo osvežilna injekcija ^ Nato so gostitelji podpri' sednika IS seznanili s progi?' mom Yulon, ki ga nameravaj uresničiti z nekaterimi drug«111 organizacijami. V „Beti“ so Pr®' pričani, da bodo s programom* Yulon za domače in slovensK gospodarstvo poskrbeli"za ,osv^ V PRIČAKOVANJU POMLADI - Zadnje sneženje je bilo nekakšna agonija zime. Bližajočo se pomlad prvi začutijo otroci. Brž ko je v Črnomlju sonce pobralo sneg s cest in ulic, so si najbolj neučakani privezali kotalke in se zapodili po asfaltu. Smuči pa na podstrešje do prihodnje zime ... (Foto: Bartelj) Domovi, ki ne bodo spomeniki Renesansa zadružnih domov — graditev večnamenskih vaških kulturnih domov Ena večjih in pomembnejših akcij za razvoj kulturnega življenja v črnomaljski občini je gradnja oziroma adaptacija kulturnih domov v središčih večjih krajevnih skupnosti. To so pravzaprav tako imenovani večnamenski domovi, saj si takih, ki bi bili namenjeni samo kulturnemu življenju, ne morejo nikjer privoščiti. Taki domovi bi bili le nekakšni dragi in nesmotrni spomeniki. Pri gradnji teh večnamenskih domov, v katerih bodo imeli prostor tako gasilci kot krajevne družbenopolitične organizacije in še kdo, veliko z delom in materialom sodelujejo krajani; brez njihove zavzetosti do gradnje sploh ne bi prišlo. Prvi tak dom, ki bo v kratkem uradno odprt, je dom na Vinici. Zanj so krajani opravili okoli 15.000 prostovoljnih delovnih ur, na pomoč pa so jim priskočili tudi vaščani iz petih sosednjih hrvaških vasi, ki so delali pri gradnji kakih 3.000 ur. To je gotovo eden najlepših in najbolj posnemanja vrednih primerov sodelovanja med prebivalci sosednjih republik. Vin iški krajani so poleg dela za njihov dom prispevali tudi material v vrednosti okoli 200 tisočakov, 690.000 dinarjev pa je dala za dom republiška kul- turna skupnost. Večnamenski dom na Preloki je zgrajen do tretje faze, krajani pa računajo, da bo otvoritev jeseni. Vrednost sedanjih del se že bliža milijonu dinarjev. Kulturna skupnost Slovenije jim je dala 200.000 dinarjev, krajani so opravili do sedaj 10.000 delovnih ur, za kakih 150 tisočakov pa so prispevali v materialu in z vožnjami. Pri kulturni skupnosti so jim obljubili še 140.000 dinarjev. Tudi v Adlešičih bo prihodnje leto končan večna- menski dom, ki si ga krajani že dolgo tako želijo. Zemeljska dela so se že začela. Celotna investicija znaša okoli 5 milijonov dinarjev; samo kulturni del bo veljal 3,30 milijona. Republiška kulturna skupnost naj bi dala 1,33 milijona, ostalo pa bodo ljudje prispevali s prostovoljnim delom; kolikor bo mogla, bo primaknila tudi krajevna skupnost. Letos naj bi pričeli adaptirati kulturni dom v Dragatušu, kar bo veljalo 2,20 milijona, od tega naj bi kulturna skupnost Slovenije dala 700 tisočakov. Za prihodnje leto pa je predvidena gradnja doma v Starem trgu in Gribljah. Obveznice »kanalizirati” V črnomaljski občini so vpisali za 9,210.000 dinarjev posojila za ceste. Vplačilo dobro poteka, tako da bo ta vsota skoraj v celoti vplačana. Medtem pa so se zlasti v krajevnih skupnostih spontano začele akcije za brezplačen odstop obveznic. S tem denarjem naj bi opravili najrazličnejša komunalna dela v krajevnih skupnostih, ki so zelo potrebna, vendar zanje ni na razpolago dovolj ČRNOMALJSKI DROBIR CVETOČA CESTA - Stanovalci s Ceste pod smreko se menda že lep čas razburjajo zaradi meurejene in domala uničene ulice oziroma ceste. V pismu, ki nam ga je poslal neki stanovalec je zapisano, da so telefonirali .cestarjem* in prosili za pomoč. Iz telefonske slušalke so slišali spodbudno obljubo, od katere pa je /------------------------S MLADI IN VOUTVE SPREMENJENA VODSTVA Člani osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine Črnomelj (po krajevnih skupnostih in tozdih) imajo te dni veliko dela. Na volilnih in programskih konferencah ocenjujejo minulo delo, se pogovarjajo o delovnih programih, značilnost vseh konferenc pa je, da so se mladi nanje dobro pripravili Volitve so pokazale, da se bodo vodstva osnovnih organizacij v glavnem spremenila, za natančno sliko sprememb pa bomo zvedeli ob koncu februarja oziroma v začetku marca, ko bodo volitve opravili tudi v organizacijah, ki sedaj nekoliko zamujajo. preteklo že skoraj trideset dni. Pod smreko zato ugotavljajo, da obljuba cesti očitno ni koristila, saj še kar naprej ,cveti*. Luknje, zlasti na začetku ceste, pa napovedujejo, da bo kaj kmalu prišlo do nesreče. NOVA PUSTNA PRIREDITEV - Črnomaljski ljubitelji pustnih norčij so sklenili, da bo imelo najbolj nori dan v letu tudi njihovo mesto. Zato so minuli teden pripravili pustni obhod, ki so ga naslovili „100 let za polaganje temeljnih kamnov**. Naslov pove, kam so bile v glavnem uperjene šale, siva eminenca sprevoda, Martin Krpan, pa se je ponorčeval še iz ostalih belokranjskih gospodarskih stisk. Na Dolenjskem imamo tako še eno pustno prireditev, najmlajša pa je dokazala, da se zaveda hude konkurence, zato so organizatorji že s prvim obhodom dokazali, da mislijo resno. PUNSKA VOJNA SE NI KONČANA - Tako imenovana plinska vojna je zajela tudi Belo krajino, čeprav črnomaljske gospodinje trdijo, da so na b jljšem kot novomeške. Plin lahko dobijo v Metliki (ni zanesljivo), zagotovo pa se njihovi možje ne zapeljejo zaman v Karlovac ali Vrbovško, kjer o plinskih težavah menda niti ne vedo. Za tako kupljeni plin pa je potrebno odšteti, vračunano vožnjo, precej več denaija. Torej - plinska Vojna se ni končana. „Že dolgo časa spremljam gospodarski razvoj metliške občine in menim, da zasluži vaša gospodarska usmeritev vso podporo, zlasti bank,“ je dejal podpredsednik IS SRS Zvone Dragan v petek, 10. februarja, ko je obiskal metliško občino. daje prednost domači surovini, in ker teži k največji produktivnosti, se kaj lahko zgodi, da se bo znašla na prednostni listi za razdelitev deviznih sred- Nato je tov. Dragan govoril o metliškem gospodarstvu bolj podrobno. Poudaril je, da je hiba bržkone tudi v tem, ker so Metličani preveč razvijali sedaj močno tekstilno industrijo, medtem ko so druge zanemarili. Zato so se vrsto let otepali z najrazličnejšimi težavami. Nato je pohvail prizadevnost gospodarstvenikov, ki skušajo to .napako* čim hitreje odpraviti, in med drugim rekel: „Ceravno se bo gospodarska slika v vaši občini spremenila, bo ,Beti‘ še vedno nosilec vašega gospodarstva. Ogledal sem si njene proizvodne prostore in presenečen sem bil nad kakovostjo, produktivnostjo dela pa tudi izvozno politiko. Prav bi bilo, ko bi izvozu še naprej posvečali toliko pozornosti. Za ,Beti4 vem, da pri proizvodnji stev m denarja. Občinski izvršni svet priporoča, naj take akcije potek ajo le preko KS, krajani pa naj obveznice odstopajo za namene, ki jih določi posamezna krajevna skupnost. Če se odločijo, da bodo s pomočjo darovanih obveznic opravljali dela, k i so zajeta že v programu javnih del, bodo tudi od samoprispevka dobili udeležbo. Na podlagi zbranih obveznic bo lahko krajevna skupnost sama ali občina najela kredit pri banki. Anuitete za kredit pa bodo vračali, ko zapadejo kuponi obveznic. Največjo tako akcijo v občini do sedaj so izvedli v KS Semič. Zaposleni v Iskri in drugi krajani so za rekonstrukcijo ceste Vrtača -Semič odstopili za 1,5 milijona dinarjev obveznic; na podlagi tega jim je banka odobrila 8,5 milijona dinaijev kredita. Iz samoprispevka za program javnih del v občini pa bodo v letih 1980 in 1981 vrnili tri milijone dinarjev. Tako se bodo lahko dela za razširitev te ceste začela že sedaj namesto čez dve leti, kar bo delo seveda tudi precej pocenilo. Tudi v KS Talčji vrh so krajani odstopili za 50 tisočakov obveznic kot soudeležbo pri elektrifikaciji vasi Rodine. Tudi njim je banka že odobrila kredit. Prav tako je za kredit že zaprosila KS Dobliče-Kanižarica, kjer so ljudje odstopili za 1 30.000 din obveznic za ceste za popravilo vaške poti. Na podobno akcijo se pripravljajo še v Črnomlju, kjer bi s pomočjo darovanih obveznic urejali ulice in ceste v mestu. UREJANJE SMETIŠČ V KS STARI TRG Krajevna skupnost Stari trg je prva v Sloveniji, ki je začela načrtno reševati vprašanje smetišč za vsa naselja v KS. Tako bodo krajani v glavnem s prostovoljnim delom pripravili kakih šest ali sedem lokacij za smetišča. Formalen postopek je že opravljen, dobili so soglasje za te zadeve pristojnih občinskih organov. Iz posebnega sklada za higieni-zacijo okolja pri črnomaljski občini pa so jim kot pomoč pri tej pomembni akciji odobrili 20.000 dinarjev. fotoaparat pospešil delo? Stanko Gršič iz Bojanje vasi, član domače osnovne organizacije ZSMS, je prepričan, da je kritičen odnos do dela pot k uspehu. Mladi iz njihove osnovne organizacije Radovčani, mladi s Krašnje-ga vrha in iz Bojanje vasi) po uspelih akcijah niso nikoli prekrižali rok, pač pa so svoje delo ocenili in se po kritiki s pomočjo izkušenj otili novega dela. ,Sem strojni tehnik in na praksi v ,Beti‘. Nikoli nisem pomislil, da bi zaradi tega, ker se moram na delo voziti," je povedal dvajsetletni strojnik, „zapustil domačo vas. Tako mislijo tudi drugi mladi, zato smo vedno med jrvimi, ki podpremo akcijo crajevne skupnosti. Res so med nami tudi izjeme, pri zadnji večji akciji, ko smo skozi našo vas položili asfalt, pa jih je bilo bolj malo. Zavedajo se namreč, da gradimo za naš lepši jutri. Tako nekaj več kot dvajset mladincev in mladink ni zamudilo dneva akcije. Delali smo vse, kar je bilo potrebno, nismo se ustrašili crampov in lopat ter težkega terena." Zadnjo soboto so imeli člani osnovne organizacije sestanek, na katerem so izvolili novo vodstvo, pregledali dosedanje delo in sesta vili delovni program. „Novi predsednik bo Viktor Gosenca, prizadeven mladinec, zato smo prepričani, da bomo uresničili delovni pogram,“ je povedal Stanko Gršič. Dodal je, da se mladi zanimajo za fotografijo in da bi si radi kupili fotoaparat ter uredili fotografski labo- ratorij. Gršič je prepričan da bi z novo dejavnostjo v osnovno organizacijo pritegnili tudi tiste, ki za mladinsko delo zaenkrat niso najbolj navdušeni. DOPISNA ŠOLA ZA 25 SLUŠATELJEV Komunisti v metliški občini posvečajo veliko pozornosti idejnopolitičnemu izobraževanju. Minuli torek se je začela tudi dopisna šola marksizma, v oddelku te šole pa študira 25 slušatelejv iz osnovnih organizacij Z K. Slušatelji, v glavnem partijski funkcionarji, bodo predelali sedem tem, s študijskim središčem v Novem mestu pa bodo sodelovali do konca oktobra, ko se bo dopisna šola marksizma zaključila. KOLOVRAT JE LITERAREN V začetku tega tedna je izšla četrta številka „Kolovrata“, glasila občinske konference ZSMS Metlika. Številka je domala v celoti posvečena Prešernu in Župančiču, prinaša pa tudi nekaj zanimivih literarnih prispevkov. Člani uredništva so se obenem odločili, da bodo prav v tej številki več prostora posvetili volitvam in pojasnili so naloge, ki jih bodo morali opraviti mladi pred volitvam. „Kolovrat“ je izšel v 350 izvodih ŠESTDESET MINUT ,DOMAČE1 LITERATURE Pred sedmimi dnevi, v četrtek, 9. februaija, je pripravila metliška Matična knjižnica v sodelovanju z domačim mladinskim klubom enourni literarni večer, na katerem so brali svoja dela trije mladi Metličani. Večer je bil v sobi metliške krajevne skupnosti, udeležilo pa se ga je 30 poslušalcev. Organizatoiji so pred začetkom povedali, da bodo poslej taki večeri v Metliki bolj pogostni. žilno injekcijo*. O tem je gan dejal: „Yulon je zelo F| memben, zlasti zaradi dontfc surovine. Zato sem prepričanj da boste z združenimi mocfl" načrte uresničili in tako nar dili na gospodarskem podrocj velik kakovosten korak.“ Nato je gost opozoril, da metliški občini ne bi smeli P zabiti na Suhor, pravzaprav s horski IMV. Skrbeti bi moraj da bi se hitro razvijal, ornog^ čiti morajo, da se bo v ob#® ,vselil* in gradil Mercator itd. PETA ŠOLA IMA SEDEM TEM V petek, 10. februaija, s® J? začela v metliški občini tr» cionalna občinska politična sO’ in sicer peta po vrsti. Šestino. jset slušateljev bo predava1' poslušalo v prostorih »Beti > glavnem so iz krajevnih sKW. nosti, med njimi pa je tudi ne* mladincev. -j Poleg temeljev markstf bodo domači predavatelji g° rili še o razvoju mednarodna delavskega gibanja in razv J socialistične revolucije v J^ij viji, o družbenoekonortis odnosih pri nas, temeljih dgSJ nopolitičnega sistema v jj mednarodnih odnosih in zunanji politiki, vlogi ^ i* komunistov na področju\ %, ture, znanosti vzgoje in izobv ^ vanja ter o družbeni vlog* idejnih temeljnih ZK v sod3*1 tični samoupravni družbi. Občinsko politično šolo, L .} v minulih štirih letih postreg: dobrimi kadri za osnovne org“ zarije ZK in druge družb«.,, politične organizacije, D zaključili konec marca. , ČAKALNICA V NARAVI - O metliški avtobusni postaji j* j * a________________-__ui:_nanaSfll id še vedno kaže da zaman, zgubljenih že precej besed. Danas™ ^ snetek pravzaprav niti ne potrebuje komentarja. Navzlic te^jjjH1 od sebe ponuja razmišljanje, kam naj bi se pred snegom za» primer ti trije osnovnošolci? Sprehod po Metliki osebnimi avtomobili. V°za^stj| kdaj zamudijo na posel, P°f.e zamudniki so tisti, ki ‘maj°apos* organizacije, kjer so w pedenj pred nosom. Jj INICIATIVNI ODB&tffl PREUREDITEV Part»M doma v kulturni dom dela- »ji i bodo izdelani načrti, sredstev je tudi že zagotovi) čakovati je, da se bodo . fc pojavili na Pungartu delaVv0ahf veselje za vse tiste, K> gledališke, galsbene, a W ,„ii5 predstave. V nadstropju >• svoj prostor tudi amatersK ki kljub zimi pridno delajo- GRADAC, TERlTO^je] '• EKRAJrtS$ MED POLLETNIMI POČITNICAMI so metliški šolniki obiskali delovne organizacije in so se s tamkajšnjimi predstavniki pogovarjali o poslovanju, o samoupravljanju, o delu družbenopolitičnih organizacij ter o uspehih in problemih, na katere nalete pri svojem delu. Obratno so razgrnili svoje načrte, osvetlili težave in izrazili prepričanje, da so podobna srečanja koristna in morda le preredka. LJUDSKA KNJIŽNICA V STARI KOMETOVI STAVBI je zaživela bolj kot sicer. Član foto-kino kluba Fokus Jože Simonič je namreč pripravil razstavo fotografij, ki je vzbudila v mestu nemalo zanimanja. Simonič preseneča predvsem s tehtno izbranimi angažiranimi posnetki. Razstava bo odprta ves februar in jo toplo priporočamo vsem ljubiteljem umetniške fotografije. Mladim pa stisk desne roke za organizacijo! ZANIMIV JE PODATEK, da se vsak dan vozi v Metliko na delo blizu sedemsto ljudi iz drugih občin, predvsem hrvaških. Delavci potujejo z vlakom, z avtobusi, a tudi z SREDIŠČE BELE 1 ravil bogato pustno t)i J osamezniki so mnenja, ° m ml hitreje napredoval, če b> valci enako aktivni tudi P zadevah. Kot primer naj /jjttfJS le adaptacijo njihovega *r. n doma, ki že nekaj časa stoj „£»«j točki Zdaj, ko so PuS jj lAjn mimo, se bo gotovo tu ysaj “ področju kaj premaknilo- S je tako! metliški tedni* Berite »Dolenjski list« DOLENJSKI LIST Stran uredil: J02E PRIMC Voda ni vzrok za zlatenico v Kočevju veliko primerov zlatenice predvsem med otroki — Ni epidemija — Izjava dr. Božidarja Tomiča Po Kočevju so se razširile go-da razsaja po mestu in v ■Zilji okolici, predvsem med raki, epidemija zlatenice (he-P®tJtis), da je zanjo vzrok oku-voda in da je treba vodo Pred pitjem prekuhati. Za raz-?°oyr smo zaprosili dr. Božidar-V, romiča iz zdravstvenega do-^ Kočevje. je, da je od oktobra »ebruaija zbolelo za zlateni-od °r ^ otrok in tudi več de13?. • Vendar ne gre za epi-pJIul0> ampak za posamezne deh!ere’ u8°tovljene v različnih ^ mesta in okoliških naselij. Vanj je treba veliko vlagati, rezultati pa se pokažejo šele kasneje — Predsednik dr. Marjan Brecelj je s sodelavci obiskal ribniško občino Razen tega tudi znotraj družine obolevajo le posamezni člani. Ta zlatenica je virusnega izvora. Največ obolelih je bilo med Romi, za kar je vzrok tudi njihova manjša odpornost ter prehladi. Pregled vode je pokazal, da je popolnoma v redu in da torej ne more biti vzrok za bolezen. Sicer pa razmeroma malo ljudi pije vodo iz vodovoda. Zdravniki priporočajo umivanje rok oz. skrbnejšo osebno higieno. Druga obolenja med otroki v Kočevju niso razšiijena, pričakujejo pa epidemijo gripe, na kar so pripravljeni. Doslej so zabeležili le posamezne primere. Tovariša Tomiča smo vprašali še, kako je z gaijami in ušmi, ki so lani in že prejšnja leta razsajale tudi v Kočevju. Odgovoril je: „Med otroki imamo na mesec še vedno po okoli 10 primerov garij, kar pomeni, da ta bolezen niti ne narašča niti ne upada. Največ primerov je v internatih in samskih domovih. Za njihovo zatrtje je gotovo potrebna predvsem večja higiena. Uši je bilo lani veliko, zdaj pa jih je manj, čeprav so najbolj nevarne prav jeseni in pozimi. Pogosto se namreč prenašajo z dotikom oblačil, lahko tudi samo plaščev, ki so obešeni drug ob drugem. Uši se lahko dobijo tudi, kjer je veliko ljudi na majhnem prostoru, na primer v javnih prevoznih sredstvih in drugod. Zanimivo pa je, da so se včasih uši širile le v umazaniji, medtem ko so se sedanje uši prilagodile tudi čistoči." J. PRIMC je treba vse izobraževanje uskladiti s potrebami združenega de- „Ta slaba udeležba je posledica tega, kako je bila naša organizacija povezana s člani," je poudaril nekdo v razpravi na nedavni volilni konferenci ZRVS Kočevje-mesto. Izrečenih je bilo še več kritičnih misli o organiziranju in delu mestne organizacije ZR KS. Sicer pa je - kar je ugotovila tudi razprava - že splošen pojav, da razne mestne organizacije slabše delajo kot v krajevnih skupnostih na podeželju. To velja tako za SZDL, ZSM, Društvo prijateljev mladine ni druge. V mestu je namreč tudi sedež občinskih organizacij, ki opravijo večino dela mestnih organizacij. To pa je mestnim organizacijam tudi potuha, da ne delajo dovolj. Razen tega je na območju KS Kočevje-mesto skoraj pobvica vseh prebivalcev občine in tako tudi približno pobvica članov raznih krajevnih organizacij, od DPM in ZSM do ZRVS, SZDL itd. Čim več članov ima organizacija, tem bolj je dlan oddaljen od vodstva organizacije, rahlejša je njegova vez z organizacijo. Zato dobiva vedno več privržencev predlog, naj bi v mestu ustanovili več terenskih organizacij. Tako bi organizacijo približali članom. Seveda pa bi hkrati terenske organizacije morale imeti več pristojnosti in tudi denar, ki ga nujno potrebujejo za izvajanje nalog oziroma delovnega programa. J. PRIMC Razgovori so bili še o gospodarjenju lani, izvozu, uvozu, zaposlovanju, prevozih na delo, odnosih krajevna skupnost-tozd, uresničevanju zakona o združenem delu in sprejetih samoupravnih sporazumov, programiranju SIS oz. usklajevanju načrtov SIS s sprejetimi sporazumi o delegatskem sistemu in drugem J. PRIMC Častna salva za pokojnega Naceta Nace je kriv za vse napake nekajkrat smo pisali o r amem ovinku pri Mozlju, J?a ob razširitvi in asfalti-ceste Livold—Mozelj presekali. Po zatrjeno ^ozeljčanov je tu zle-’• s ceste v petih mesecih , ,nj 7 avtomobilov. Hu-i 'n mrtvih še ni bi- ’ kode pa je bilo precej. Zanimivo je, da med esrečenci na tem ovinku °mačinov. Ti namreč vsi 0 za past, zato kljub lepi Ribničani so letos z izrednim posluhom organizirali pokop Naceta Kurenta, poroča naš dopisnik iz Ribnice. Pustne norčije so se začele že v četrtek pred pustom in trajale do srede popoldne, se pravi natančno teden dni. V ponedeljek je Nace Kurent izdihnil. Dva dni je nato ležal na parah v bifeju, ki mu pravijo Ribni-čanje „Konjiček“. Ribničani so ga pridno hodili kropit. Ob odru se je ob zvokih godbe izmenjavala častna straža. Vence so pokojniku darovale številne delovne organizacije in društva. Užaloščeni Ribničani kljub pijači kar niso mogli preboleti izgube Naceta Kurenta, ki jih je spremljal pri delu in zabavi in ki je bil kriv za vse nesreče, izgube in stranpota. 2e dan pred pogrebom je krenil po ribniških ulicah žalni sprevod, ki si ga je ogledalo nad 1000 ljudi. Prav toliko gledalcev se je udeležilo tudi pogrebnih svečanosti v sredo. Na obeh paradah je pritegnila največ pozornosti „artilerija“, ki je streljala z večcevnim raketometom in protiletalsko strojnico. Naceta so zažgali in položili v hladni grob oziroma vrgli v mrzlo Bistrico. Se prej pa so „ob odprtem grobu“ pretresali govorniki oziroma pogrebci vse napake in lumparije, ki jih je Nace zakuhal na področju komunale, zdravstva, turizma, v občinskih organih in drugod. M. GLAVONJ1Č Predsednik med kovinarji Ribniški R1KO napreduje — Večja spodbuda izumiteljem, ko bodo sprejeli pravilnik stio vani s hitro' jpa> ^0 do 50 km na uro. Pa zahteva cesta žrtve tujci oziroma vozniki, Dr. Matjan Brecelj, predsednik skupščine SRS, si je ob obisku Ribnice 6. februarja ogledal tudi proizvodne prostore in šolske delavnice v RIKO. Po ogledu se je skupaj s sodelavci pogovarjal s predstavniki RIKO. Direktor RIKO Stane Skrabec je za uvod predstavil RIKO. To je bila v začetku manjša kovaška delavnica. Pred 15 leti se je preselil na sedanji prostor. Njegov strmi vzpon se je začel, ko je iz kooperanta SKIP postal samostojen in je osvojil lastni proizvodni program. Zdaj imajo v svojem programu proizvodnjo snežne in ostale cestne mehanizacije, stiskalnice za papir, železo in sode, letališko opremo, kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo oz. opremo itd. Izbirajo si tak proizvodni program, ki ga nima nihče v Jugoslaviji in s katerim so konkurenčni tudi na zunanjem trgu. Približno tretjino svoje proizvodnje izvažajo. RIKO je ustvaril lani 150 milijonov dinarjev celotnega prihodka (10 milijonov dinarjev akumulacije, 3 milijone dolarjev izvoza, povprečni čisti mesečni osebni dohodek je preko 5.000 din, amortizacijska stopnja 20 odstotkov), letos pa načrtujejo že 240 milijonov, leta 1982 pa milijardo dinarjev. Glede na potrebe trga bi se lahko razvijali še hitreje, a to onemogočajo kadrovske, finančne in druge možnosti. Predsednika so obvestili tudi, da je domači reprodukcijski material v primerjavi s tujim predrag. Včasih naletijo tudi na povsem nerazumljive ovire pri uvozu. Tako so nujno potrebovali stroj za razmnoževanje delovne dokumentacije, ki je zelo poceni, a so dobili odgovor, da uvoz ni odobren, ker ni ekonomsko upravičen. Zato jim je za leto dni zastala organizacija dela in med drugim niso mogli uresničiti tudi marsikakšnega domačega koristnega predloga, izboljšave oziroma izuma. RIKO šola svoje KV delavce, in sicer po okoli 50 do 60 na leto. En učenec v gospodarstvu jih stane na leto okoli 40 do 50.000 din. Trenut-I no imajo 8 inženirjev in enega ekonomista, več strokovnjakov pa tudi štipendirajo: ,,A kaj, ko bi morali hkrati s podeljevanjem štipendij zagotoviti štipendistkam še fanta Ribničana, sicer nam pobegnejo," je v šali dejal direktor Skrabec. Razmerje pri osebnih dohodkih je znašalo do lani 1:2,9, od letos dalje pa 1:3,6. Ugotovili so, da tudi strokovnjakom ni vse le visok osebni do- hodek, ampak kako se počutijo v kolektivu in če imajo možnost za svoj razvoj, delo uveljavljanje svojih zamisli. V RIKO morajo tehniki in inženirji takoj začeti ustvarjati. Od zamisli do izdelave prototipa mineta včasih le dva meseca. Ko so razpravljali o nekaterih dolgoročnejših zamislih, so domačini izrazili prepričanje, da bo slej ko prej moralo priti do združitve slovenske strojegradnje (ki je zdaj organizirana v SOZD) z železarnami, nato pa bo treba tu urediti še trgovino. Pri delovanju delegatskega sistema so menili, da so odrekle povratne informacije. Skupno so ugotovili tudi, da je treba najti sprejemljivejše oblike za seznanjanje članov kolektivov s sporazumi oziroma vsem, kar mora samoupravljalec vedeti. J. PRIMC Stiki bratov Nedavni razgovor predstavnikov mladine iz občine Kočevje in Škofje Loke ter slovenskega Dijaškega doma „Srečko Kosovel" iz Trsta je pokazal, da so taka srečanja koristna. Ko so razpravljali o političnem izobraževanju mladih, za kar je veliko zanimanja tudi med mladino iz zamejstva, so Kočevci spregovorili o izkušnjah in uspehih mladinske politične šole, ki se je pred kratkim končala. Ob tem pa so mladinci iz Školje Loke povedali, da pri njih ne organizirajo take šole ločeno za mladino, ampak skupno s člani sindikata in ZK. Menili so, daje taka skupna šola koristna zato, ker je manj težav z udeležbo in financiranjem, razen tega udeleženci že med šolanjem razčistijo in uskladijo mnenja o posameznih zadevah, ne šele kasneje, ko se s problemi srečajo v praksi. Na razgovoru je bilo čutiti, da so problemi mladine v matični republiki podobni in da jih zato mladina bolj razume. Težje pa je razumevanje zadev med mladinci iz zamejstva in matične domovine. To je razumljivo, saj žive in delajo v različnih pogojih. Oboji pa se trudijo, da bi čimbolj spoznali druge. To pa bo mogoče, če bo bratskih stikov čimveč. J. PRIMC NAD 100 NOVIH ČLANOV Kar 105 novih članov so svečano sprejeli v mladinsko organizacijo v Itasu v Kočevju minuli petek. Doslej je štela ta organizacija 90 članov. V organizacijo ni vključenih še okoli 30 mladincev. Na svečanosti so podelili novim članom tudi mladinske izkaznice. V kulturnem delu so nastopili domači recitatorji, po svečanosti pa je za ples igral ansambel „Škorpi-joni“. J. PRIMC robne iz Kočevja NACETOVO TOPNIŠTVO — Pustna artilerija je porabila za karnevalske dni veliko streliva. Iz večcevnih minometov oziroma raketometov nista švigala le dim in plamen, ampak tudi papir in cunje. (Foto: M. Glavonjič) C^slovci 2 NABOJEV? -je nekai h naPovcdujejo vreme i^i^Poved rll!Vn}aPrej- Za Kočev-Q ^4£d7koWaj drži. Je pa * J?9* ^ Driti i ’ ki •“žejo, da skuj. Približal„ Gozdne ptice so oromeS,tU in Pridno obi-pticam- 0 ž.tevilnc krmil-»ebj^a tud; ,'i50. Pr'šle na obron-WP'enij° v ’^ede. Skobci in jast-t*icaK Jev- Tn ’ Jlm Pride blizu ^‘^°lobi Pticc na krmil- ^ni!reb'valci p^stah,Pa tudi k°-kujejo u J^gorske ulice vsak ^P,e^d i2kako Vnašajo uplen-Udniu0rnu TUrrme? mesta proti ku * DnW,V-Salki vas1 & na fc^Pntožujejo, da ni miru pred ujedami. Je lovcem zmanjkalo nabojev ali dobre volje? NAJSTAREJŠA ZNAČKA -Značkarji tekmujejo, kdo ima najstarejšo značko. Do sedaj kaže, da ima najstarejšo v Sloveniji družina inž. Dušana Oražma iz Kočevja. To je društvena značka iz alpaka zlitine, izdelana v Pragi. Na njej je napis „K. S. B (Klub slovenskih bicikli-stov) Ribniška dolina". Klub je bil ustanovljen v Ribnici leta 1899. Njegovo delovanje je takratna avstrijska c. kr. deželna vlada Kranjske potrdila in dovolila z odlokom št. 931 z dne 18. maja 1900 in društvo tudi registrirala. Podrobneje o zgodovini ribniškega biciklizma in biciklizma na Dolenjskem bomo pisali v eni prihodnjih številk Dolenjskega lista. MALO SEM - Pustne sprevode smo gledali na malih zaslonih televizije in ugotovili, da so v drugih, celo manjših, krajih v Sloveniji pred Kočevjem. Drugod imajo tradicijo in več domačinov, ki te tradicije negujejo in izpopolnjujejo. Sicer smo tudi v Kočevju nekaj videli, za kar smo mladim organizatorjem iz Dolge vasi in drugod hvaležni. MALE MAŠKARE - Pohod ma-škaric iz otroških vrtcev skozi mesto nas je presenetil in razveselil. Lepo jih je bilo gledati. Kasneje so prišli na ulice še šolarji do četrtega razreda. Tudi ti so bili zelo posrečeni, posebno še, ker so bili malo bolj živahni in pustno razpoloženi. Ribniški zobotrebci GASILSKO TEKMOVANJE -Gasilska društva bodo letos v vsej ribniški občini posvetila veliko pozornost usposabljanju in izobraževanju svojih članov. Pred kratkim so gasilci iz Velikih Poljan že pripravili tekmovanje pionirjev-gasilcev. Vseh devet udeležencev se je pomerilo v poznavanju teme ..Preprečujmo požare". Tekmovalci so prejeli značke. GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden predvajali naslednje filme: danes, četrtek, 16. februarja »Vdovstvo Karoline Zašler", 18. in . 19. februarja „Ni dima brez ognja", 22. in 23. februarja „Groza v avtobusu". 18. in 19. februarja bo matinejska predstava filma ..Daktari". M.G-č VOLITVE IN JLA - V ribniški vojaški enoti je bila pred kratkim konferenca, na kateri so izbrali kna-didate za delegate. Pripadniki enote bodo namreč volili svojo desetčlansko delegacijo za občinski zbor združenega dela, kjer bodo imeli eno delegatsko mesto in prav tako desetčlansko za samoupravne interesne skupnosti. KEGLJIŠČE VEDNO ZASEDENO - Kegljišče doma JLA v Ribnici je zasedeno vsak popoldan in večer. Nekatere organizacije združenega dela imajo rezervirane dneve. Med temi so INLES (ponedeljek, petek), Donit (sreda), ostale dni pa Kegljaški klub Ribnica. paredili z medvedi ga kritiziral, a samoupravlja- iel vraga! Kandi-1 *a predsednika Kupnosti. VEC PREDAVANJ Včeraj smo v domu JLA v Ribnici poslušali predavanje „Sodobni evrokomunizem". Predaval je novinar RTV Ljubljana Ludvik Skobrne. Za sredo, 22. februarja, pa je napovedano predavanje na temo „Demo-kratični pluralizem". Predaval bo Radomir Grubiša. Te dni je bilo tudi več predavanj o temah: „Stališča držav udeleženk Konference o evropski varnosti in sodelovanju v Beogradu" ter ..Politični položaj na Bližnjem vzhodu". Predavali so novinarji Narodne armije iz Beograda Dušan Jankovič, Dragan Hlajič in Ivo Tominc. M.G-č ROMSKA OHCET - Na pustni romski ohceti (na fotografiji) so se ponorčevali tudi iz kočevskih in dolgovanih grehov in spodrsljajev. V dneh pustnih norčij so še Šalko vaščani obešali krivca za napake, se pravi Kurenta; manjša skupina maškar od neznano kod pa je na kočevskih ulicah s streljanjem Jz vsega orožja” pričarala pravo vojno vzdušje. (Foto: J. Primc) dvakrat? — Ker mora po novem zakonu tudi naša ribiška družina voditi dvojno knjigovodstvo. TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ", KRŠKO' objavlja naslednja dela in naloge: EKONOMSKO—FINANČNI SEKTOR OPERATER NA DISKETNI ENOTI Pogoji: — nepopolna srednja šola ekonomske ali administrativne smeri — znanje strojepisja — zaželena enoletna praksa na enem od strojev za zajemanje vhodnih podatkov za računalniško obdelavo TOZD KOMERCIALA REFERENT NABAVE LESA Pogoji: — ustrezna srednja šola — 2 leti delovnih izkušenj v komercialnem poslovanju, po možnosti na lesnem področju TOZD KOMERCIALA EKSPEDITOR Pogoji: — končana 3-letna poklicna šola — 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — izmensko delo ADMINISTRATOR IN DAKTILOGRAF v nabavnem oddelku lesa Pogoji: — končana administrativna šola — 1 leto delovnih izkušenj TOZD VZDRŽEVANJE 5 KVALIFICIRANIH ELEKTRIČARJEV Pogoji: — končana poklicna šola — zaželen obratovni električar — lahko začetnik — sposobnost dela v izmenah in na višinah — odslužen vojaški rok — poskusni 3-mesečni rok 2 KONSTRUKTERJA Pogoji: — končana TSŠ strojne smeri — odslužen vojaški rok — 3-meseč no poskusno delo 1 DAKTILOGRAF - ADMINISTRATOR Pogoji: — končana administrativna šola — 2 leti delovnih izkušenj — 3-meseč no poskusno delo 5 VARILCEV ZA AVTOGENO IN ELEKTRO VARJENJE Pogoji: — končana poklicna šola — 5 let delovnih izkušenj z atestom za avtogeno ali elektro varjenje — 3-mesečno poskusno delo 10 KVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV Pogoji: — končana poklicna šola — odslužen vojaški rok — 3-mesečno poskusno delo 2 KVALIFICIRANA STRUGARJA Pogoji: — končana poklicna šola — odslužen vojaški rok — 3-mesečno poskusno delo Pismene prijave sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najkasneje v 15 dneh po sklepanju organa upravljanja. DOLENJSKI LIST Odbor za delovna razmerja pri OSNOVNI SOLI SEMIČ objavlja prosto delovno mesto za prevzem nalog samostojnega RAČUNOVODJE. Pogoji: dokončana srednja ekonomska šola in najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki: Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o šolski izobrazbi v roku 10 dni na gornji naslov. i S * I *» ! ČASOPISNO ZALOZNISKO PODJETJE DOLENJSKI UST NOVO MESTO 68001 Novo mesto, p.p. 33, uredništvo (068) 23-606 oddelek grafične priprave in skupne službe: (068) 23-611 Cenik OBJAV v Dolenjskem listu št. 9 (velja od 15. oktobra 1977) Reklamni oglasi, razpisi, objave itd.: 1 cm višine v stolpcu (koloni), širokem 4,5 cm - na oglasni strani ............................. 125,00 din - na določeni strani............................. 155,00 din r- na srednji ali zadnji strani ................. 200,00 din - na 1. strani (možnost dvobarvnega tiska).................... 250,00 din cela oglasna stran ........................... 15.000,00 din pol strani .................................... 9.000,00 din četrt strani .................................. 6.000,00 din Naročene reportaže: cela stran ...................\............... 10.000,00 din P°l strani .................................... 6.000,00 din Čestitke za razne praznike: 1 cm višine v enem stolpcu (4,5 cm) 70,00 din cela stran .................................... 9.000,00 din POl strani .................................... 5.000,00 din četrt strani .................................. 3.500,00 dirt Kolor oglasi v 4 barvah: cela stran ................................... 24.000,00 din POl strani ................................... 20.000,00 din četrt strani .............................. 17.000,00 din V ceno so všteti stroški za izdelavo oglasa in za 1 barvni film za vso površino oglasa, če predloži naročnik oglasa barvni diapozitiv, velik najmanj 6*6cm. Vsak dodatni film zaračunamo dodatno po ceniku tiskarne Ljudske pravice v Ljubljani. Naročene kolor reportaže z ilustracijami v 4 barvah: cela stran pol strani 22.000.00 din 18.000.00 din V ceno so všteti stroški za 1 barvni film za vso površino reportaže, če predloži naročnik reportaže barvni diapozitiv, velik najmanj 6x6 cm. Vsak dodatni barvni film zaračunamo dodatno po ceniku tiskarne Ljudske pravice. Popusti: 3 — 5 enakih objav ............................ 15% popusta 6 - 10 enakih objav ....................... 20 % popusta 10 in več enakih objav .................... 25 % popusta Za celoletno pogodbeno sodelovanje popusti od 10 do 20 odstotkov (po posebnem dogovoru). 45,00 din 4.00 din 6.00 din 6.00 din 89,00 din Mali oglasi: — osnovna cena do 10 besed ................ — vsaka nadaljnja beseda .................. — objava oglasa pod šifro — pribitek .... — pribitek za „naslov v upravi lista”........ Osmrtnice: 1 cm višine v enem stolpcu ................. Popusti: zasebni naročniki DL s plačano naročnino imajo pri malih oglasih 20 % popusta, pri uokvirjenih osmrtnicah (zahvalah) pa 50 % popusta. Naročila za oglase, objave, obvestila in razpise sprejema uprava časopisa za tekočo številko do ponedeljka opoldne, za male oglase pa izjemoma do 9. ure v torek dopoldne. * * ★ DOLENJSKI LIST izhaja 28 let in je glasilo SZDL občin Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje, ki zajemajo pretežni del ozemlja med Kolpo in Savo ter med Ljubljano in Zagrebom. — Z naklado 29.000 izvodov je vsak četrtek navzoč skoraj v vsaki hiši v tej pokrajini in je najbolj razširjeno redno branje na Dolenjskem, v Spodnjem Posavju, Beli krajini ter v Kočevsko-ribniški dolini. Z razširjenostjo, s priljubljenostjo kot z obsegom že skoraj tri desetletja vodi med pokrajinskimi politično-informativnimi tedniki v Jugoslaviji. ■ DOLENJSKI LIST ri * ; S s s * S * i j i * VB SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI SEMIČ razpisuje prosto delovno mesto TAJNIKA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI za opravljanje tajniških poslov za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo. Pogoji: moralno-politična neoporečnost, srednja šolska izobrazba ekonomske, administrativne, upravne ali podobne smeri. Nastop dela je možen takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prijave sprejema svet krajevne skupnosti Semič. 0 PODJEui NOVO MESTO, LJUBLJANSKA CESTA 8 — CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD »MEHANIZACIJA" BUČNA VAS Razpisna komisija Po sklepu št 206 delavskega sveta TOZD „Mehanizacija" z dne 25. 1. 1978, razpisuje razpisna komisija prosta dela in delovne naloge, združene s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: I. VODJA OPERATIVE: 1. a) imeti mora višjo izobrazbo strojne ali prometne smeri in 4 leta delovnih izkušenj; b) imeti mora srednjo izobrazbo strojne ali prometne smeri in 8 let delovnih izkušenj; 2. biti-mora moralno in politično neoporečen; 3. biti mora državljan SFRJ in izpolnjevati splošne pogoje, določene z zakonom, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. II. VODJA VZDRŽEVALNEGA SEKTORJA 1. a) mora imeti višjo izobrazbo strojne smeri, pasivno znati tuj jezik in imeti 4 leta delovnih izkušenj; b) imeti mora srednjo izobrazbo strojne smeri in pasivno znati tuj jezik ter imeti 8 let delovnih izkušenj; 2. biti mora moralno in politično neoporečen; 3. biti mora državljan SFRJ in izpolnjevati splošne pogoje, določene z zakonom, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. III. Kot prosta objavljamo še naslednja dela oz. delovne naloge: - VEC MEHANIKOV - VEC KLEPARJEV -VEC KLJUČAVNIČARJEV Za mehanike, kleparje in ključavničarje je praksa zaželena. Kandidati za opravljanje nalog pod I. in II. naj svoje vloge, opremljene z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljejo v 15 dneh v zapečateni kuverti z označbo „ZA RAZPIS" na na-slovsTOZD Mehanizacija, ostali kandidati pa v istem roku brez posebnih označb na isti naslov. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri kandidata. DODATEK K RAZPISU: „KOSTAK", KRŠKO KOMUNALNO STAVBENO PODJETJE ..KOSTAK", KRŠKO, objavlja dodatek objave z dne 26. 1.1978, 2. 2. 1978 in 9. 2. 1978: Rok prijav: 15 dni po dnevu objava Izbrani kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. „OMR RUDNIKA SENOVO dopolnjuje oglas o prostih delih in nalogah referenta za ljudsko obrambo, družbeno samozaščito in družbeni standard, objavljen 2. 2. 1978, z naslednjim pomotoma izdahim besedilom: „Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v roku 15 dni po izbiri." Srečno! TECTYL CENTER Vozniki! ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KORO" ZIJO'ZUNANJI IN . NOTRANJI PREMAZ Z „VALV0UNE TECTVLOM” VAM OPRAVI PETER PERDEC AVTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OPRAVLJENO DELO TECTYL CENTER TELEVIZIJSKI SPORED Četrtek, 16. ii. i© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 9.00 TV V SOLI: Desant na Drvar, ™jaska, D. Tadijanovič - (Zg) reli V SOLI: Francoščina -(Sk) 10.30 TV V SOLI: Risanka, Fizika ~(Bg) SFdi ^LSKA TV: Prebivalstvo 1515 ^*ovens*c' kmečki upor leta 16.20 POROČILA ”>■25 JUGOPLASTIKA: REAL, P«nos košarkarske tekme }8.00 RISANKA 18.10 OBZORNIK 18.20 PROFESOR BALTAZAR nsanka - b PETEK, 17. II. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 9.00 TV V SOLI: Makedonščina, uščina, Obiščimo muzej, Prijateljstvo - (Zg> 1 10.00 TV V SOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina - (Bg) 5.00 TV V SOLI, ponovitev 7-15 POROČILA 17-20 O SIROMAKU IN KAZIJU, Pravljica iz lutkarjevega vozička - B Jo 5 DEČEK DOMINIK - B J8.10 OBZORNIK ‘8.20 CEZ TRI GORE . ..: OKTET sava Kranjski oktet Sava že dolga leta •^deluje tudi na šentjernejskem srebanju oktetov. Z oddajo, ki je bila Posneta ob koncu lanske jeseni na SOBOTA, 18.11 I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 §•00 POROČILA £05 PROFESOR BALTAZAR, ri-janka - b £15 S. Makarovič: SMOLA ZVIT-uT POTUHiCEVE, nadaljevanka okvirja na leteči žlici - B TEHTNICA ZA TOČNO TEH- JANIB-b '•00 MALI SVET '3d0 Razporejanje dohodka " B |0.00 ZA KOGA GRADIMO, nani-nka Ljudje in mesto - B 18.30 SPEKTER 18.45 TEHTNICA ZA TOČNO TEHTANJE -B 19.15 ARGO, risanka - B Prostrano vesolje še naprej ostaja uganka z ogromnim vprašanjem, pa nas vesti o satelitih in vesoljskih ladjah vseeno ne presenečajo v tolikšni meri kot pred desetletjem, ko je človek prvič stopil na Luno. Precej večerov nam bodo televizijci popestrili s predvajanjem risank o domišljijski raketi Argo in o neverjetnih dogodivščinah njenih prikupnih vesoljskih popotnikov. Risanke se tematsko nadaljujejo in bodo na sporedu vsak drugi večer ter ob sobotah in nedeljah. 19.30 TV DNEVNIK 20.00 OCl KRITIKE 20.45 Boccaccio-Vuga: O 'NEAPELJSKEM RUBINU - B Na kratko o vsebini tokratne oddaje iz nanizanke Dekameron: Gorenjskem, se bo oktet pod "umetniškim vodstvom Matevža Fabjana tokrat prvič samostojno predstavil javnosti in dokazal, da so za ubrano petje potrebna desetletja vaj. 18.45 ZA KOGA GRADIMO, oddaja iz nanizanke Ljudje in mesto - B 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ODRSKE LUCl, zabavnoglasbena oddaja 20.55 RAZGLEDI: STARO ZA NOVO - B To je oddaja o stanovanjski dediščini mesta Ljubljane in o odnosu do nje. Pomankanje stanovanj je narekovalo vlaganje denarja v novogradnje, stari stanovanjski fond pa je vztrajno propadal. Skoraj polovica ljubljanskih stanovanj je bila zgrajena pred zadnjo vojno in številne stavbe so tudi spomeniško zaščitene. Sicer pa so stara stanovanja daleč pod merili sodobnega stanovanj- 11.00 M. Vučetič-T. Partljič: LIZIKA, predstava SNG Maribor 11.50 SMUČARSKI SKOKI NA 70-METRSKI SKAKALNICI, prenos s svetovnega prvenstva v Lahtiju - B 15.55 POROČILA J6.00 G. Stefanovski: ŽELEZNIČARJEVO ZASLIŠEVANJE, drama Televizijska drama z gornjim naslovom obravnava resnične dogodke med zadnjo vojno v Makedoniji Pisatelj Goran Stefanovski je za kraj dogajanja izbral zapor, ki je pravcata mučilnica, in železničarsko delavnico, v kateri ilegalci pripravljajo odpor zoper bolgarske okupatorje. Delo je režiral Slobodan Unkov-ski, glavni vlogi pa igrata Dimet Iliev in Darko Damevski. 17.25 OBZORNIK 17.40 ZASANJANEC, film - B To je zgodba o otroštvu velikega pravljičarja Hansa C. Andersena. Doma v danski vasici Orense so ga imenovali Chris, film pa prikazuje tudi njegove otroške sanje, v katerih so se zasnovale čudovite pustolovščine junakov, ki jih poznamo iz njegovih pravljic. Režija: Jules Bass. 19.15 RISANKA - B 19.40 TV DNEVNIK 20.00 G. Durieux: PAUL GAUGIN, nadaljevanka - B 21.00 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO, film - B Andreuccio, prekupčevalec s konji iz Peregue, pride po opravkih v Neapelj. Okoliščine so take, da bi lahko v eni sami noči doživel tri velike nesreče, toda spretno se ogne neprijetnostim in se z rubinom vrne domov. V glavnih vlogah nastopata Boris Cavazza in Milena Zupančičeva. 21.25 NA ZVEZI 21.55 TV DNEVNIK 22.10 JAZZ NA EKRANU: OPUS X - B 22.40 ALI: SPINKS, posnetek boksarskega dvoboja iz Las Vegasa - B 18.00 Ali: Spinks, boks - 18.30 Test - 18.45 Peščena ura - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino oko - 23.30 24 ur skega standarda. Akcij za obnovitev starih stavb je bilo že veliko, toda nobena ni bila izpeljana do konca. Največkrat se je zataknilo pri denarju. Nekatere krajevne skupnosti so vseeno že prenovile nekaj spomeniško zaščitenih stavb in te so lahko zgled za delo vnaprej. 21.35 TV DNEVNIK 21.55 SERPICO, filmska nanizanka - B 22.40 POROČILA 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Igrajmo se gledališče- 18.15 Naša obramba — 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Na dnevnem redu je kultura — 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Sodobniki: Liljana Krstič - 21.50 Glasba, slika, beseda - 22.50 Mazzabubu, zabavnoglasbena oddaja »Dolenjski list« v vsako družino Ugleden zdravnik, črnec, in mlada belka se zaljubita in želita poročiti Ko pripelje dekle izvoljenca domov, so starši čisto obupani, toda hči zahteva, da do večerje privolita v poroko. Pomisleke imajo tudi fantovi starši Vse se uredi na večerji. S to dokaj preprosto zgodbo je ameriški režiser Stanley Kramer opozoril na velik problem zahodnega sveta - rasno nestrpnost. V glavnih vlogah nastopajo Spencer Tracy, Katherine Hepburn, Sidney Poitier in Katherine Houghton. 22.45 TV DNEVNIK 23.00 625 23.40 POROČILA 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Ime mi je Eli - 18.45 Gledališče v hiši — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Baletna šola „Lujo Davičo“ - 21.00 24 ux - 21.10 Poklici: Učitelj - 21.40 Športna sobota - 21.55 Veliki mojstri: Slikar Uroš Predič Ne&EUA, 19. II I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 iu^ROClLA STPrv. VSAKEGA JUTRA RA- 5GRuntovCANI-B ktelda *° ie ^ dve *et‘’ °dkar se je Hi), zadnja zgodba o Gruntovča-Hvalcih izmišljene podravin Hej*! asi> kjer vlada revščina. Najrev rtu- med vaščani je Dudek, ki po-ga pQ Vsakomur, le sebi ne zna. Vsi Pa tn ma*em izkoriščajo, pomagati fteei U ne more n*** prebrisana žena ku P® kaj bi še govorili o Dud-stijn-,nie80vih sovaščanih, po stati-Gty 1 Podatkih je bila nanizanka z*jsk °V<"an' najbolj gledana televi-toC^aja pred leti. Najbrž ji tudi 10 in ne k° manjkalo gledalcev. mut. velik fant in Čevelj, ^•nska oddaja (14881 - Hi. februarja 197tf 11.30 KMETIJSKA ODDAJA 12.30 POROČILA 14.25 SVET, V KATEREM ŽIVIMO 14.55 OKROGU SVET 15.10 POROČILA 15.15 TEK NA 30 KM, posnetek s svetovnega prvenstva v Lahtiju - B 16.00 UJEMITE TATU, film - B Film, ki ga bomo gledali, je mojster grozljivk Alfred Hitchcock leta 1955 posnel po romanu D. Dodga. Gre za napeto kriminalko, v kateri ne manjka zabavnih elementov. Kratka vsebina: Robby, poboljšani vlomilec, skuša ujeti roparja, ki pri nečednih poslih uporablja njegove prijeme, zato bi policija kaj lahko posumila vanj. Medtem ko je Robby na lovu za zlikovcem, hoče njega uloviti bogata in čedna dedinja. V glavnih vlogah nastopata Grace Kelly in Cary Grant. Na posnetku: prizor iz filma. 17.40 Športna poročila 17.45 METALAC:BREST, prenos košarkarske tekme 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 D. Markovič: VRNITEV ODPISANIH - B 21.05 MADONA, KJE VSE SEM TE KOPAL! - B To je tretja in hkrati zadnja oddaja o slovenskih izseljencih v Evropi Prikazala bo življenje in delo naših rojakov v Belgiji, kjer je bilo lani še okoli dva tisoč Slovencev. 21.35 TV DNEVNIK 21.55 Športni pregled 15.00 Nedeljsko popoldne — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Celovečerni film PONEDELJEK, 20. II. trgovska hiša maximarket Ljubljana l©i 1 9.05 TV V SOLI: Kaj je par, Organske spojine, G. Bizet: Carmen -(Zg) 10.00 TV V SOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis - (Bg) 11.10 TV V ŠOLI: Za najmlajše - (Sa) 17.10 POROČILA 17.15 VRTEC NA OBISKU: PRI Čevljarju - b 17.30 SVET, V KATEREM ŽIVIMO - B 18.00 OBZORNIK 18.10 TEMPERA IN AKVAREL -B V tokratni odaji iz nanizanke Slikarske tehnike bomo videli, da je tempera tista slikarska tehnika, na kateri temelji slikanje z barvami od TOREK, 21.11. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 8.30 TV V SOLI: Nemščina, Uganke, Računstvo, TV vrtec, „Luga“ v Petrinjancu - (Zg) 10. TV V SOLI: Glasbena vzgoja, Risanka, Prirodoslovje - (Bg) 16.05 ŠOLSKA TV: Ustvarjamo z materiali iz plastične mase, Hrvaško-slovensko kmečki upor leta 1573 Da plastične mase čedalje bolj zamenjujejo naravne materiale, to najbrž ni treba posebej poudarjati. V prvem delu Šolske TV bo prikazano, kako je mogoče s pomočjo pla- SREDA, 22. II. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 8.35 TV V ŠOLI: Dnevnik 10, Hiša ob moiju, Hercegnovi, Partizanske pesmi - (Zg) 10.00 TV V ŠOLI: Predšolska vzgoja, Risanka, Film - (Bg) 17.30 POROČILA 17.35 S. Makarovič: KOSOVIRJA NA LETEČI ŽLICI - B V peti oddaji nadaljevanke bodo mladi videli, kako sta kosovirja srečala žalostno stonogo, ki so jo izgnali iz baletne šole. Do konca oddaje se reva potolaži, čeprav se medtem zgodi še nekaj strašnega. Tudi gledalci se bodo lahko naučili strašno pesem. 17.50 POTOVANJE V DEŽELO LUTK - B 18.05 OBZORNIK 18.15 NE PREZRITE: OBNOVLJENI GRAD ZEMONO antike do zdajšnjosti. Se več, tempera je bila vodilna slikarska tehnika vse do odkritja oljnega slikarstva, pravcati preporod pa je doživela v dobi impresionizma. Včasih tempero težko ločimo od tehnike akvarela, četudi vemo, da je s prvo moč ustvarjati na steni, platnu in podobno, z akvarelom pa samo na papirju. Tudi akvarel je prastara tehnika, saj so jo poznali že stari Egipčani, veliko so jo uporabljali v srednjem veku, kot samostojna slikarska zvrst pa je prišla do polnega izraza na začetku našega stoletja. Omenjeni slikarski tehniki bodo tokrat prikazali slikarji V. Šorli-Puc, S. Planinc, M. Rijavec, M. Butina in M. Kraševec. 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 R. Subotič: JAGOŠ IN UGLJEŠA, drama - B Drama sarejevske televizije je zastopala jugoslovansko televizijsko dramo na festivalu v Monte Carlu. To je pripoved o delavcu Jagošu, ki stičnih predmetov razvijati učenčevo voljo do ustvarjanja, mu oblikovati sodobne likovne poglede na svet, v katerem živi. 16.50 TEK NA 15 KM, posnetek s svetovnega prvenstva v Lahtiju - B 17.50 OBZORNIK 18.00 PISANI SVET: HITROST -B 18.40 JUGOSLOVANSKA TRIM- SKA TELEVIZIJA - B 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK -20.00 DIAGONALE 20.35 G. E. Clancier: CRNI KRUH, nadaljevanka - B 21.20 JAZZ ZA IZVOR: JOŽE PRIVŠEK Televizijsko uredništvo za jazzovsko glasbo je pripravilo nekaj oddaj, ki bodo predstavile nekatere 18.45 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: BORŠT, RICMANJE, DOMJO 19.15 RISANKA - B 19.30 TV DNEVNIK 20.00 BOMAŠKI PROCES, 1. del 21.30 TV DNEVNIK 21.45 FILM TEDNA: DEKLICA IRACEMA - Za film z gornjim naslovom sta brazilska režiserja J. Bodanzky in O. Senna dobila veliko priznanj, med njimi tudi nagrado za najboljši tuji film na festivalu v Taormini leta 1975. Vsebina: Iracema, mlado dekle, zapusti družino in vas, kjer je odide na delo v Nemčijo iz užaljenosti, ker mu je bila doma storjena krivica. Miru nima niti v Nemčiji, odide v Francijo, kjer spozna osamljenega črnca Sajka. V nesreči Jagoš rešuje prijatelja, pri tem izgubi nogo, Sajko pa umre. Jagoš posvoji prijateljevega sina in spet se mu vrne zaupanje v ljudi Delo je režiral Bato Cengič, v glavnih vlogah pa nastopajo Zaim Muzaferij, Slobodan Perovič, Dragomir Felba in Vanja Drach. 21.05 KULTURNE DIAGONALE 21.50 TV DNEVNIK 22.05 SODOBNIKI: LADKO KOROŠEC - B 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Zverinice iz Rezije - 18.00 Moj vrtec — 18.15 Okrog planine Mosor — 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.30 Aktualna oddaja — 21.00 24 ur — 21.10 Celovečerni film slovenske ustvarjalce in poustvarjalce jaza. Tokrat bo na vrsti glasbeni portret skladatelja in dirigenta Jožeta Privška. Razgovor z njim bo vodil Vili Vodopivec, Privškove skladbe bo izvajal Plesni orkester RTV Ljubljana, plesali pa bodo člani revijske skupine SPD Ljubljana. 21.50 TV DNEVNIK 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Pisani svet - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Dnevnik 10 - 19.05 Kulturni pregled - 19.30 TV dnevnik — 20.00 Aktualna oddaja — 21.00 24 ur — 21.20 Znanost - 22.05 Izviri odraščala, ter se odpravi v širni svet, o katerem je slišala le po radiu. Toda življenje je drugačno, kot si ga je predstavljala. V velikem mestu se ne znajde, tava po ulicah, denarja nima niti za hrano in končno se znajde med cipami v lesenih pristaniških barakah. To je socialni film, ki ni zdrknil v melodramo. Svetova, tisti, iz katerega Iracema prihaja, in oni, v katerega se pogreza, sta prikazana nadvse stvarno in kritično. Glavni vlogi igrata Edna de Cassia in Paulo Cesar Pereio. 23.20 POROČILA 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Od doma do šole - 18.15 Dokumentarni film - 18.45 Glasbeni solisti — 19.30 TV dnevnik - 20.00 G. Mahler: 5. simfonija — 21.15 Včeraj, danes, jutri - 21.35 ZRN: Anglija, posnetek nogometne tekme - 23.05 Beograjski festival jazza PRVI RADIJSKI PROGRAM gost Min1 PETEK, 17. II. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Moj dnevnik). 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. D. Terčelj: Priprava vina za pomlad). 12.40 Pihalne godbe vam igrajo. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica. 14.30 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš ;ost. 18.05 Moment musical. 19.45 iute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. SOBOTA, 18. II. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Mi pojemo. 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. J. Spanring: Novi kultivatorji pivovarskega ječmena). 12.40 Veseli domači napevi. 14.04 Gremo v kino. 15.45 S knjižnega trga. 17.03 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Iz dela GMS. 19.45 Minute z ansamblom Milana Frleža. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. NEDELJA, 19. II. 8.07 Radijska igra za otroke. 8.37 Skladbe za mladino.. 9.05 Še pomnite, tovariši . . . 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 10.30 Humoreska tega tedna (M. Habul). 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in kmetijske Nedeljsko pozdravljajo. 13.20 Za proizvajalce. 14.05 popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra. 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program J RT. 23.05 Literarni nokturno (M. Jesih: Pesmi). 23.15 Plesna glasba za vas. PONEDELJEK, 20. II. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringaraja. 9.20 Pesmica za mlade risarje. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. J. Velej: Dual, nov herbicid). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 18.05 Izročila tisočletij (Vojaške pesmi). 19.45 Minute s Kamniškim kvintetom. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Opera ..Obleganje Korinta11 G. Rossinija. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (B. Gradišnik: Ahasver). 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 21.11. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (Začetki tiskarstva v Sloveniji). 9.30 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. S. Avšič: Pogostost obiranja kumaric za vlaganje). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.45 Družba in čas. 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra (G. Jones: Polž). 23.05 Literarni nokturno (A. Skunca: Pesmi). 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 22. II. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisani svet pravljic in zgodb. 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (F. Guna: Za kateri čebelji panj naj se odločimo). 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 F. Douglas: Iz spominov ameriškega sužnja. 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Koncert iz n ašega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (C. Laye: Vonj po jugu). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. ČETRTEK, 23. II. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (Protestantske šole na Slovenskem). 9.25 J ugoslovanska zborovska glasba. 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. M. Šebenik: Uporaba drobnega lesa za iverne plošče). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Koncert za mlade roslušalce. 14.40 Enajsta šola. 5.45 Jezikovni pogovori (F. Jakopin). 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer (Mlada avstrijska proza). 21.40 Lepe melodije. 23.05 Literarni nokturno (A. France: Kratka). 23. 15 Paleta popevk in plesnih ritmov. tedensK6le m Četrtek, 16. februarja - Julka Petek, 17. februarja - Kostanca Sobota, 18. februarja - Suzana Nedelja, 19. februarja - Arnold Ponedeljek, 20. februarja - Ulrih Torek, 21. februarja - Elka Sreda, 22. februarja - Marjeta Četrtek, 23. februarja - Peter LUNINE MENE 23. februarja ob 02 in 26 min.: ščip BRESTANICA: 18. - 19. amer. film „Vohun, ki je uničil svoje zveze" BREŽICE: 17. - 18. angl. barvni film „Divja pravica", 19. - 20. amer. barvni film „Zakon sovraštva", 21. - 22. ruski barvni film ..Cigani odhajajo v nebo" ČRNOMELJ: 16. 2. ital. barvni film ..Nezvesta zaročenka", 19. 2. amer. film ..Proti vsem zastavam", 21. 2. jap. risani film „Mala sirena" KRŠKO: 16. 2. amer. film ..Ognjeviti Murphy“, 18. - 19. franc film „Judo in karate proti bandi", 22. 2. franc, film ..Dogodek v avtokampu" MOKRONOG: 18. 2. ital. komedija „Homo erotikos" MIRNA: 18. 2. ..Popajeve norčije" NOVO MESTO: 17. - 19. amer. barvni film „Ime mi je Gator", 20. 2. slov film ..Trenutki odločitve", 21. 2. slov. film „Na klancu", 22. 2. slov. film ,,Peščeni grad", 23. 2. slov. film „het mrtve ptice" RIBNICA: 18. — 19. ital. barvni film ..Ljubezen pomeni ljubosumje" TREBNJE: 18. - 19. nemški barvni film ..Vinetou in Apači" SLUŽBO DOBI OTROKE sprejmem v varstvo. Naslov v upravi lista. SLUŽBO IŠČE IŠČEM pomočnika za soboslikar-stvo. Nastop službe takoj. Franc Vidmar, Šmihel 61, Novo mesto. SPREJMEM več vajencev. Hrana in stanovanje zagotovljena, ostalo po dogovoru. Jože Lavrič, dimnikarstvo, Kočevje. SPREJMEM KV ali priučenega so-boslikarja in delavca za priučitev ali vajenca. Plača po dogovoru. Soboslikarstvo Tomazin, Trdinova 20, Novo mesto, telefon 21-508. RUFAC kov. obrt Rudi Franc Kočevje, Bračičeva 24, tel. 86-197 zaposli takoj KV ali priučene ključavničarje in varilce, KV ali z var. tečajem. Osebni dohodek med 5.000 in 6.000 din na mesec. Delitev presežkov, proste sobote, 1 mesec plačanega dopusta. Pogoj: odslužen vojaški rok. Interesenti naj. se javijo pismeno ali osebno. Motorna vozila PRODAM osebni avto Z 125 PZ. Kulovec, Dol. Toplice, telefon 85-723. ZASTAVO 750 v odličnem stanju, letnik 1972, prodam ali zamenjam z doplačilom za boljši avto. Krevs, Črmošnjice 4 a, Stopiče. PRODAM zastavo 750, letnik 1971, registriran do novembra 1978. Marjan Dražetič, Zalog 19, Novo mesto. PRODAM DIANO, letnik 1970. Šentjernej 135. 1*0 UGODNI ceni prodam zastavo 101, karambolirano. Jože Kovač, Dvor 1 pri Žbk. UGODNO prodam traktor Zetor 25 v voznem stanju s priključki ali brez njih. Anton Jerele, Brezovica 8, Šmar. Toplice. PRODAM zastavo 750, letnik 1972. Andolšek, Velika Bučna vas 48. PRODAM FIAT 124 special, letnik 1970. Brusnice 14. PRODAM zaporožca, letnik 1974, registriran do septembra 1978. Janez Kastelic, Vrh pri Pahi 13, Otočec ob Krki. PRODAM odlično ohranjen traktor Ferari s priključki (tip MC 60 RT, leto izdelave 1972, moč mot. 24 KM), frezo in originalni dvo-brazdni plug. Avgust Bratoš, Orešje 88, Bizeljsko. PRODAM traktor Same delfino RM ohranjen. 1' Hrastno 5, 68232 Šentrupert. PRODAM zastavo 750. Milena Božič, Šmihel 48, Novo mesto. PRODAM osebni avto R4, letnik 1974. Vinko Plankar, Pod Trško goro 44, Novo mesto. UGODNO prodam Zastavo 750, letnik 1971, v zelo dobrem stanju. Klobučar Alojz, DoL Dobrava 5, Trebnje. PRODAM zastavo 101, letnik 1974, odlično ohranjeno, prevoženih 40.000 km. Alojz Pavlič, VeL Bučna vas 39. PRODAM fent 25 z generalno in priključki. Pinterič, Arnovo selo, Artiče. PRODAM PEUGEOT 304 special s premično streho, prevoženih 56.000 km. Ponudbe in ogled vsak dan popoldne pri Slavku Paiču, Krška vas 109, Brežice. AUSTIN MAXI 1970, registriran do septembra, potrebno popravilo menjalnika, ostalo brezhibno, prodam v celoti ali po delih. Vprašajte v gostilni na Jugorju ali po teL 77-933. PRODAM traktor Zetor 25 v zelo dobrem stanju. Predanič Martin, Gor. Lenart 39, Brežice, telefon 068 72-840. TAM KIPER 6.000 km po generalni, reg. do 25. 8. 1978, prodam. Albin Soln, Brestanica 117 a. UGODNO prodam škodo 100, letnik 1971. Ogled od 15. ure dalje. Jože Šmajdek, Na Lazu 28, Novo mesto (Žabja vas). PRODAM dve zastavi 750, letnik 1971 in zastavo 101, letnik 1977. Goričar, Slivje, Podbočje. ZASTAVO 1300 prodam po delih. Trdinova 21. PRODAM skoraj nov avto Škoda 110 L. Stane Košmrlj, Na Lazu 21, Novo mesto. ZELO ugodno prodam zastavo 101, letnik 1975. Ivana Roba 36, Novo mesto. PRODAM zastavo 101, letnik 1971. Cena 35.000,00 din. Naslov v upravi lista (525/78). STANOVANJA DEKLE išče opremljeno sobo s kopalnico in posebnim vhodom. Naslov v upravi lista (515/78). DEKLE IN FANT najameva sobo s kopalnico ali enosobno stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista. PRODAM PRODAM omaro za dnevno sobo. Ogled od 15. ure naprej. Simonič, Zagrebška 14, Novo mesto. PRODAM motorno slamoreznico s puhalnikom, krožne brane, elektromotor 7,5 KM in vprežni trosilnik umetnega gnoja. Žefran, Gotna vas 23, Novo mesto. PRODAM kobilo, staro 5 let, težko nad 500 kg. Repče 8, Trebnje. PRODAM novo koso za traktor Ursus 35 KM. Anton Kofalt, Kri-ževska vas 2, Metlika. PRODAM dva do tri tisoč kilogramov prvovrstnega sena ali zamenjam za vino. Leopold Zupančič (lončar), Dol. Maharovec 11, Šentjernej. PRODAM kavč, omaro, mizico, šivalni stroj in garderobno steno, Slak, Kristanova 32, telefon 22-452. UGODNO prodam gumijast gliser Šport Beograd z volanom in motorjem Kreisler (20 KM). Vprašajte po telefonu (068) 75-375. PRODAM sivorjavo kravo po prvem teletu. Mirtič, Sela 9, Straža. PRODAM dva lahka konja. Cesar Goriška vas 3, Mirna peč. PO UGODNI ceni prodam traktorsko prikolico, diatonično harmoniko, orgle Tiger in elektronske bobne, vse v odličnem stanju. Naslov v upravi lista (497/78). UGODNO prodam smuči Elan in Market vezi. Damjanovič, Majde Šilc 19 (inf. od 18. do 20. ure). PRODAM skoraj nov italijanski kombiniran otroški voziček. Marta Brumat, Vel. Bučna vas 39. PRODAM nov elektromotor (3 KS) za 500,00 din ceneje. Naslov v PRODAM obračalnik Maraton za BCS ter prodam ali zamenjam lahek voz za težjega. Jože Brulc, Vrhovo 10, Mirna peč. PRODAM peč na olje EMO 5, hladilnik Himo in otroško posteljico. Naslov v upravi lista (454/78). PRODAM 200 kosov klanega kostanjevega kolja in 100 kosov rabljenega, novo samotno krušno peč in 8 lesenih koles za vozove. Franc Rupar, Goriška vas 12, Škocjan. KUPIM KUPIM žago Folgater ali Brenta (1100-1200), 65-70 premera, lahko rabljena ali nova. Stef Jevša, Kraj Dolnji 42, zp. Šenko-vec na Sotli. KUPIM lažji gumi voz, rabljen. Rozalija Kralj, Tribuče 56, Črnomelj KUPIM motor za audi 100 v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (465/78). KUPIM 25 ali 24-colski komat v dobrem stanju. Prosim tudi za ceno. Anton Ivačič, Šedem 30, 68281 Senovo. KUPIM vinograd ali parcelo, primerno za vinograd na Trški gori ali kje drugje v okolici Novega mesta na lepi sončni legi. Naslov v upra- vi lista (498/78). KUPIM do 1 leta star avtomobil zastavo 101 ali VW 1200. Polovično ceno plačam takoj, ostalo do 1. junija 1978. Pošten plačnik - obrtnik. Naslov v upravi lista (529/78). KUPIM VW motor 1200 ali prodam karoserijo VW 1200. Jože Kuk- VLADO KOVAČ, Dvor 1 pri Žbk., prepovedujem parkiranje in vožnjo po moji parceli (pod goro). Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ‘J' man, BrŠljin 38. RAZNO POROČNI PRSTANI! - Če ste v zadregi, kakšen prstan bi podarili svoji ljubljeni, obiščite zlatarja Otmarja Zidariča v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! ROLETE vseh vrst in žaluzije prodajamo in montiramo. Naročila sprejema Tončka Janžekovič, cvetličarna, Črnomelj, telefon 76-582. PROSIM osebo, ki je napisala anonimno pismo z dne 12. 1. 1978, naj se sama javi, telefonira ali piše, ako je tisto, kar je slišala v Ribji restavraciji, resnično. Apeliram na iskrenost in poštenost in prosim, da to javi osebno ali piše. Naslovljenec. IŠČEM inštruktorja angleščine in matematike za 8. razred osnovne šole. Naslov v upravi lista. PRIVATNIK iznosi ali izvleče večje količine drv ali hlodov. Plačilo po dogovoru. Naslov v upravi lista (528/78). POSEST upravi lista (506/78). PRODAM obračalnik SIP za kosilnico BCS ali Figaro, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Martin Cerjak, Mrena sela 11, 68282 Koprivnica pri Brestanici. PRODAM dva soda (250 1 in 300 1) in kolovrat. Naslov v upravi lista (519/78). PRODAM kombinirano omaro za dnevno sobo Meblo Luis XV. v dobrem stanju. Telefon 77-394. PRODAM manjšo prešo na sleme. Kirn, Goriška vas 8, Škocjan. PRODAM harmoniko Hohner (120 basov). Martin Hrastovšek, Reger-ča vas 9 a, Novo mesto. FRANC GAZVODA, Brusnice 37, prepovedujem hojo in vožnjo po njivah in travniku v Vrtači. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjaL FRANC FURLAN, vel. Ban 7, Šentjernej, preklicujem in obžalujem svoje neresnične trditve o Stanku Rangusu, Vel. Ban 10, zlasti, da naj bi ta kradel vino v Skrivnem. Izjavljam, da za take trditve nimam nobene osnove in se mu zahvaljujem, da je odstopil od zasebne tožbe. NA NOVO SEM odprl servis za popravilo in čiščenje gospodinjskih električnih bojlerjev TIKI. Delam za družbeni in privatni sektor. Vojko Primožič, Novomeška 1, Kočevje. DRAGIH in skrbnih staršev IVANA in MARIJE OPARA iz Gor. Medvedjega sela pri Trebnjem se ob 26. obletnici njunega skupnega življenja spominjajo z najlepšimi željami hvaležne hčerke Anica, Marinka in Dani z družinama. Sestri Ivanki pa čestitamo za bližnji praznik ter ji želimo še veliko uspeha pri nadaljnjem učenju DRAGI ženi, mami in stari mami KATARINI JUVANČIČ iz Gorenje vasi 20, Šmarješke Toplice, iskreno čestitamo za njen rojstni dan in god ter ji želimo še veliko zdravih in srečnih let. Mož Janez, sin Janez, hčerki Anica in Tinca z družinami. ZOPET je prišlo leto naokoli, s sabo je prineslo vaš najlepši dan - 64. rojstni dan in god, naša ljuba mama JULIJANA FABJANČIČ iz Dobrave pri Senovem. K dvojnemu prazniku najlepše želje, da ostenete vrsto let med nami zdravi, nasmejani in z /eliko dobre volje v tisti skromni hišici, v kateri ste nas povili. To vam želijo sinova Tone in Lojze, hčerke Hermina, Anica, Stanka in Marica, snaha Marica Fabjančič iz Pokleka, zetje 1’ranko Abram iz Sevnice, Ivan Brili s Senovega, Franci Kink iz Sedma in Erih Kupec iz Novega mesta. Čestitka velja tudi Olgi Fabjančič iz Dovške-ga za 24. rojstni dan. NAŠO dngo staro mamo JULIJANO FABJANČIČ iz Dobrave pri Senovem za dvojni praznik pozdravljamo, ji želimo vse najlepše in ji pošiljamo nešteto poljubčkov: šestnajst vnukov: Melita, Branki Abram, Mojca, Tanja Fabjančič, Ivanček, Majdi Brili, Joži, Franci Fabjančič, Stani, Branko, Silvica in Romanca Kink ter Branko, Sandika, Bojan in Tatjan-cu Volaj iz Novega mesta. Prav tako teti Olgi oziroma mamici za 24. rojstni dan. PRODAM njivo v bližini Novega mesta, primerno tudi za vikend. Elektrika in voda v bližini. Naslov v upravi lista (492/78). PRODAM zidanico v Stari gori v Semiču, uporabno za vikend ali stanovanje. Elektrika in vodnjak poleg, možen dostop. Cena po dogovoru. Matija Plut, Vinji VTh 9, 68333 Semič. PRODAM zidan in vseljiv vikend na Travni gori nad Sodražico. Dostop v vsakem letnem času. Naslov v upravi lista (461 /78). PRODAM vinograd v Hrušici ob cesti. Rozalija Hrastar, Vel. Brusnice 82. NA KRIŽAH prodam vinograd, nov nasad z zidanico in vodovodom v velikosti 48 arov. Franc Petan, Križe 17, 68282 Koprivnica. PRODAM vinograd z zidanico v okolici Sevnice. Kovač, Log 26, Boštanj. PRODAM hišo na Lokvici. Cena po dogovoru. Bereča vas 32, Suhor. PRODAM enostanovanjsko hišo z vrtom, takoj vseljivo, ob glavni cesti. Oglasite se ob sredah dopoldne. Cena po dogovoru. Fani Kostanjšek, Brestanica 71. 70 AROV vinograda in 50 arov gozda v Trnovcu nad Sevnico prodam po ugodni ceni. Julijana Manček, Golobinjek 4, 63225 Planina pri Sevnici. VIKEND v četrti fazi gradnje, 900 m2 zemlje, možnost ureditve vinograda, na sončni legi v bližini Novega mesta prodam. Naslov v upravi lista (518/78). Ob težki in nenadomestljivi izgubi očeta in starega očeta FRANCA PAVLIČA iz Malih Brusnic 8 se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in sorodnikom za podarjene vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Zupinovim in Železnikovim. Zahvaljujemo se tudi podjetju Ela iz Novega mesta in župniku za obred. Žalujoči: sinova Franci in Jože z družinama ter sestre Ob nenadni izgubi našega dragega brata in strica PAVLA KOVAČIČA s Hriba pri Stopičah ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame ANE GRABNAR - BREZNIK iz Dol. Kamene 43 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izkazano pomoč, podaijene vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Posebna zahvala predsedniku KS tov. Francu Sitarju in Francu Brezovaiju za pomoč pri organizaciji pogreba in poslovilni govor. Zahvala gre tudi org. ZZB in DU ter pevskemu zboru Dušan Jereb in strežnemu osebju Trubarjevega doma v Loki pri Zidanem mostu, kjer je pokojna v varstvu preživela zadnja leta. Žalujoča hčerka Anica Prezelj z družino Dol. Kamence, Nova Gorica ZAHVALA V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga sestra in teta FRANČIŠKA PETRIČ iz Vavpče vasi 15 pri Semiču Zahvaljujemo sc domačemu zdravniku dr. Kohnu, osebju kirurškega oddelka bolnice iz Novega mesta in vsem, ki so jo obiskovali v času njene bolezni. Hvala sosedom za takojšnjo pomoč, vsemu sorodstvu, darovalcem cvetja in vencev. Hvala duhovniku za opravljeni obred, vsem, ki so se od nje poslovili in jo v tako lepem številu spremili na zadnjo pot. Žalujoči: sestra Marija, nečakinji Mici in Zalka ter drugo sorodstvo VVillard (USA), Mladica, Semič ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta JERNEJA ŽAGARJA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se zdravstvenemu in strežnemu osebju kirurškega in nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice, proštu iz Novega mesta in župniku iz Kostanjevice za poslovilne besede in opravljeni pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi kosta-njeviškim pevcem in še posebno Ivu in Danici Barbič. Hvala Žalujoči: vsi njegovi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so take Inie mu počitku. Posebna zahvala do- iljujemo ’ se od njega poslovili in ga v tako velikem številu pospremili k zadnje- brim sosedom in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: brata Ciril in Jože, sestri Francka in Marija z družinami Ob izgubi dragega moža in očeta ANTONA VRHOVNIKA iz Gor. Brezovice zahvaljujemo osebju kirurškega delka bolnice Novo mesto, kolek- se oddelka 1 ________ _______________ tivu Iskre Šentjernej in vaščanom za podarjene vence in vsem, ki so se od njega poslovili na zadnji poti. Posebna hvala sosedom za pomoč in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Fani, sinova Daniel in Marjan ter hčerka Tončka z družinami, sin Alojz in drugo sorodstvo DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bo- ■ '1 M D 11/110 110 nA nvlrn 1« TnMrm Hnn »12 Ta : ■ _ T\ n - - IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 198 dinaijev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz-ustrezna druga valuta v tq vrednosti) - Devizni račun: 52100-620—107-32000-009-8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. - Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadaljnja beseda 4 din. — Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624- Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon: (068) 23—606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. n. 33, telefon (068) 23—611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. LICITACIJA KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ TOZD »Živina — meso" Črnomelj razpisuje javno dražbo za odprodajo obrobnih parcel v K. O. Crmošnjice, K. O. Planina, K. O. Vinji vrh, K. O. Butoraj, K. 0- Črnomelj, K. O. Mavrlen, K. O. Dragatuš za ČETRTEK 23. II. 1978 ob 8. URI v upravnih prostorih KZ Črnomelj. Interesenti za nakup posameznih parcel so dolžni pred licitacijo položiti 10 % varščino od izklicne cene. Vse informacije se dobijo na splošnem sektorju zadruge. ..ŽITO" LJUBLJANA, tozd pekarna dolenjska PEKARNA ČRNOMELJ IŠČE sodelavke za opravljanje naslednjih delovnih nalog v Prenovljeni prodajalni v Metliki: J- POSLOVODJA ■ PRODAJALKE — 3 delavke(—ce) Pogoji: poslovodska ^ola živilske smeri z najmanj 2 letoma ^raKse na poslovodskem mestu P°d 2. trgovska ali gostinska šola (lahko tudi brez prakse) Poskusna doba pod 2. je 2 meseca. ismene ponudbe_ z življenjepisom pošljite v 15 dneh po odjav, na naslov: ŽITO, Pekarna Črnomelj. 2a^odo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku roka ..LABOD", tovarna oblačil TOZD TEMENICA DELAVSKI SVET razpisuje delovno mesto INDIVIDUALNEGA poslovodnega organa -DIREKTORJA tozd. Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje; • v<šja ali srednja strokovna izobrazba konfekcijske, ekonomske ali organizacijske smeri in najmanj 5 let oziroma 10 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delov-nin mestih v gospodarstvu; 2. osebnostne in moralno-poiitične kvalitete, ki zagotavljajo uspešno delo m razvijanje zdravih samoupravnih odnosi/ 3. da^ z dosedanjim delom dokazal sposobnost voditi Kandidati naj pošljejo poleg prijave še dokazila o izpolnje- h«nLU ra^Plsan'h pogojev s kratkim življenjepisom in z naved- oo dosedanjih zaposlitev. azpisni rok za prijave je 15 dni po dnevu objave razpisa. to irexn^ P°1udbe sprejema komisija za razpis mesta direktna TOZD TEMENICA, Trebnje, Stari trg 50. »SLOVENIJALES—STILLES" tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb RAZPISUJE za DSSS prosta dela in opravila: 1. FINANČNEGA KNJIGOVODJE 2. OBRATOVNEGA KNJIGOVODJE 3. BLAGAJNE, STATISTIKE IN ADMINISTRACIJE 4. OPRAVILA NA DISKETI (2 izvajalca) Od kandidatov zahtevamo, da izpolnjujejo splošne pogoje in imajo: pod 1: srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri, zaželena praksa, pod 2: srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri, zaželena praksa, pod 3: srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri ali uprav-no-administrativne smeri, zaželena praksa, pod 4: srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri ali uprav-no-administrativne smeri, opravljen tečaj iz programiranja. Za vsa dela velja 3-mesečno poskusno delo. Od vseh kandidatov zahtevamo, da so moralno politično neoporečni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi. Hvala za vašo kri, 9 ki rešuje življenja / V času od 4. do 10. februaija so v brežiški porodnišnici rodile: Slobo-danka Munič iz Sp. Starega grada -Nikola, Sonja Kolar iz Čerine -dečka, Dragica Planinc iz Vukovega sela - Jožeta, Elica Lekše iz Dmo-vega - Eleno, Vesna Pavšek iz Sa-mobora - Petra, Anica Novak iz Krškega - Aleša, Rozalija Levak iz Bukoška - Bogdana, Veronika Udovič iz Šentvida - Roberta, Fanika Šoštarič iz Mrčnih sel - Rajka, Ljerka Matijaščič iz Prečne - Ivan-čico, Bogdana Dokič iz Senovega -Jezdimirko, Monika Golobič iz Trnja — deklico, Olga Kozole iz Krškega - Ireno, Jožefa Medvešek iz Žurkovega dola - deklico, Sonja Košar iz Stolovnika - Sebastijana, Marija Božičnik s Senovega - deklico, Dragica Haverle iz Bobovca -deklico, Slavica Subič iz Stojd Višnja Kralj iz Zastave - Igorja, Nataša Novak iz Orehovice - Sabino, Katica Juran iz Sračka - Martina, Jožica Marinčič iz Trebnjega - Natalijo, Marija Grubič iz Spahičev -Ivana, Darinka Slak iz Starega trga - Alenko, Ana Kuzma iz Butoraja - Eriko, Maijana Opalk iz Brezja -Majo, Jožica Jurečič iz Grobelj - Bojana, Nevenka Orehek iz Mirne peči - Katjo, Mara Golovrški iz Sol-datičev - Nenada, Marija Tkalčič iz Saša, Milka Kirin iz Pušče Gornje Marino, Silvija Sune iz Zaprešiča Tomislava. - ČESTITAMO! V času od 2. do 9. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Jankovičev - Robija, Ana Vovko iz Biške vasi - Janjo, Majda Škof iz Boldraža - Tanjo, Alojzija Gazvoda iz Jedinščice - Andreja, Marija Ja-kofčič iz Gribelj - Martina, Zdenka Kuzma iz Črnomlja - Aleksandra, Jožica Gašper iz Šmihela - Andrejo, Pavla Iglič iz Celevca - deklico, Katarina Lamut iz Sela - deklico, Jožica Ambrožič iz Gabrja — dečka, Milena Bizjak s Senovega - dečka, Mara Milčinovič z Broda - deklico, Alojzija Marin z Gomile - deklico, Anica Repše iz Dolenje Straže - dečka. ČESTITAMO! V tem času so pri nas umrli: Pe-tar Živoder - kmetovalec iz Bestov-ja, star 75 let; Maks Maček - upokojenec iz Sevnice, star 73 let; Terezija Horžen - podpiranka iz Čreš-njic, stara 70 let; Jože Gačnik -upokojenec iz Krškega, star 48 let; Josip Fabekovič - strugar iz Rud, star 44 let in Nikola Krušlin — kmetovalec iz Ključa, star 69 let. Na novomeškem transfuzijskem oddelku so darovali kri: 7. februarja: Martin Ceme, Franja Pavlin, Jože Hočevar, Alojz Golob ta Cini Lampe, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Leopold Rajk, Rudolf Malnar, Martin Šafar, Marjan Konda, Ivan Luzar, Martin Erjavec, Martin Deželan, Miha Kovačič, Janko Rukše, Terezija Rukše, Martin Šašek, Martin Rajk, Slavko Mavsar, Martin Hrastar, Jože Macedoni, Vladimir Kovač, Jože Mrvar, Marjan Kosec, Slavko Matko, Jože Nose, Franc Ban, Franc Oštir, Slavko Oštrc, Slavko Novak, Jože Škof, Rudolf Brulc, Slavko Skubic, Jože Derganc ta Ivan Kalin, člani IMV Novo mesto; Nada Nose, Franc Hrovatič Zvonka Avguštin, Marta Mišura in Fani Božič, člani Laboda, Novo mesto; Vinko Rukše, član Petrola, Novo mesto; Branka Kum, Martin Ivanež, Anton Ucman, Dominik Avguštin, Ivan Makovec, Avgust Gra-dišar, Slavko Bučar, Marjan Pavlin, Franc Mavsar, Jože Tekavčič in Ana Gorenčič, člani Novolesa, Straža; Jernej Bratkovič, član Vodovoda. Novo mesto; Vtako Matko, Anton Košele, Anton Kocjan ta Franc Škrbec, člani Pionirja, Novo mesto; Jože Strahan, vulkanizer iz Gabrja; Marija Pvlin, Ana Drganc, Ivan Turk, Ana Tomc, Stane Opara ta Dušan VVtadisch, člani Knjigotiska, Novo mesto; Danica Bede-nikovič, članica Ele, Novo mesto; Franc Avguštin, član ŽTP Sekcije za vleko. Novo mesto; Jože Cimski, član Vojne pošte, Novo mesto; Marjan Canželj, Martin Bec, Ana Šprtager ta Jožica Kranjc, člani Novoteksa, Novo mesto; Marija Umek, Štefka Rozman in Jože Canželj, člani „Beti“, Mirna peč; Marija Može in Pepca Matko, gospodinji iz Gabrja; Vtako Kebelj, član Kovinarja, Novo mesto; Slavko Matko, avtoprevoznik iz Gabrja; Ana Šuštaršič, gospodinja iz Smo-lenje vasi; Anka Avguštin, gospodinja iz Novega mesta; Leopold Okle-šen, član Krke, tovarne zdravil, Novo mesto. 9. februarja: Alojz Brulc, Vesna Sitar, Franc Iljaš, Alojz Matko, Fani Pirnar, Danilo Kovačič in Rudi Redek, člani Novoteksa, Novo mesto; Ivan Šprtager, Martin Sepaher, Franc Zupančič ta Andrej Strajnar, člani Novolesa, Straža; Martina Hrovat, Ivica Kren, Nada Ribič ta Jože Turk, člani Knjigotiska, Novo mesto; Jože Grubič ta Ivan Rauh, člana IMV Novo mesto; Bojan Židanek in Slavko Marenče, člana Laboda, Novo mesto; Rudi Rozman, član Krke, tovarne zdravil, Novo mesto. ZAHVALA Ob smrti naše mame, stare mame, sestre ta tete ANE SLAK iz Gor. Vrha pri Dobrniču sc lepo zahvaljujemo sosedom za pomoč, sorodnikom, duhovnikom za spremstvo ta župniku za prisrčne poslovilne besede, pevcem iz Dobrniča, kolektivom Mercator-TOZD Gradišče Trebnje, Avtotehni iz Ljubljane in Lekarni Trebnje. Otroci in sorodniki ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, strica ta svaka KARLA BARBIČA Gor. Straža 41 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za nesebično pomoč. Hvala zdravstvenemu osebju kirurškega odd. splošne bolnice Novo mesto za pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala članom kolektivov IMV Novo mesto, Labod — TOZD Libna Krško, kolektivu in učencem 2.b letnika zdravstvene šole, Novoteksu - predilnica, ZZB Straža, Društvu upokojencev Straža, sosedom in prijateljem za podarjene vence in cvetje. Prisrčna hvala tudi pevcem, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Julijana, otroci Jože in Matjan, Ana, Drago, Marica in Vida z družinami ter drugo sorodstvo K>- Ker se smejo ženiti zdaj tudi revni lju-1®> smemo upati, da se bo število nezakon-di porodov od leta do leta zmanjševalo. Ko e dodela dolenjska železnica, se bo brez _y°mbe veliko več vina prodajalo in se ga po-P*valo tedaj veliko manj doma. More se pričakati, da se bo družila potem večja treznost večjo čistostjo. Človeško ravnanje, človeško ravnost vodijo in odločujejo materialne raz-ere veliko bolj nego tista skrivnostna, sumjji-tn v najboljšem slučaju jako omejena reč, ro so nas navadili v otročjih letih imeno- * »prosto voljo“. ervi?/3*0 Praznovetje ovija in obrača vsak pri- 1 j . dolenjskega bitja. Vraže in bajke sprem- lahk *• sP0ČetJe- Nekatere so take, da jih ni Priobčiti; nekatere se morajo povedati, uar dekle spi, pride včasi k njej človek, ki ji a prav pomigniti, in tisti hip se dvigne in gre njun, kamor koli jo zavesti hoče. Tak pokljaj ima toliko oblast, da se ne more prej prebuditi, dokler je ne pripelje nazaj na prejšnje počivališče. V tej omotici dela lahko z njo, kar hoče, in takoje zanosila že marsikatera, ne vedeoč, kako in s kom! Tudi se misli, da ženska zanosi, če použije kaj moške krvi ali poje kaj moškega mesa. Večkrat sem slišal praviti tole pripovedko: Jezus je hodil z učenci po svetu. Prišli so v vinograd. Jezus jim prepove ostro, dotakniti se grozdja. Ko pridej o iz vinograda, reče jim Jezus pljunit. Vsi pljunejo teščo slino. Samo sv. Andrej pljune j agodo. Jezus vidi, da je jedel grozdje in prestopil njegovo zapoved. Ukaže mu, naj nanese drv in se sežge. Sv. Andrej se pokesa in nanese drv in se zažge. Truplo zgori. Jezus vzame iz njega srce in jetra in jih dene v robec in gre z učenci naprej. Prišli so na prenočišče. Jezus reče gospodinji, da spravi robec in da naj nihče ne pogleda, kaj je v 15em. Domača hči pride do mov, najde robec in pogleda, kaj je v njem. Pečeno srce in jetra so dišala tako prijetno, da ne more premagati skušnjave ter jih poje. Kmalu se je čutila nosečo in čez devet mesecev je porodila sv. Andreja. Pravijo, daje bilo sv. Andreju sojeno, roditi se trikrat. Ali v telesu druge matere je čutil prestrašno žejo in tako muje bil tretji porod odpuščen. Spomniti mi je neko važno reč, radi katere seje že veliko žalovalo in premišljevalo,kako bi seji prišlo v okom: odpravljanje nerojenih otrok. V Slavoniji besni grozovito to hudodelstvo. Ne samo dekleta, tudi žene skušajo zano-sivši, zarod uničiti, nekatere zato, da si ohranijo poštenje, druge s krivo mislijo, da bodo ostale, če ne bodo imele otrok, lepe, tretje tudi iz varčnosti, da ne bo treba otrok rediti. Navadno hodijo po strup v lekarnice. Ker namena dosti ne skrivajo, ga izve brez težave tudi gosposka. Hrvaške sodnije imajo zmerom velike posle s tem hudodelstvom, ali ga ne mo- re iztrebiti nobena kazen. V, Reki se živi jako razuzdano, zarod se odpravlja pogostoma. Ženske pij o vodo, v kateri so se kuhali storži neke hoje. V nekem slovečem kraju na Gorenjskem sem se mudil 1856. poldrug mesec. Mikala meje čudovita lepota okolice, pa tud krasota tamošnjih deklic. Součenec, ki je že zaradi svojega stanu lahko ljudi spoznal, zdih-ne enkrat in mi r*če: ,Te deklice, ki se ti zde tako dražestne, so podobne nekaterim jabolkom, ki so od zunaj lepo rumena in rdeča, odznotraj pa vsa smrdljiva in gnila. Med desetimi ne najdeš ne dve devici, najmanj pet paje takih, ki so zanosile in nezreli sad odpravile. Izvedele so po tujcih, ki dohajajo sem, za razne zeli, nekatere pa si pomagajo tudi z žitnimi rožički.“ Na Dolenjskem sem vprašal za to reč razne ljudi. Okrajni zdravnik doktor Bučar mi je rekel, da te napake tod ne poznajo, vsaj on da se ni nameril še na noben tak slučaj. Neki zdravnik na Toplicah mi je pravil, da hodijo k njemu Kočevarice pogostoma po neko zdravilo, ki koristi včasi zoper bolečine v drobu, ali ima to lastnost, da noseči ženski odžene zarod. Povpraševanje po tem leku se mu je zdelo tedaj sumljivo, začel je zahtevati, da se mu taka bolnica da pregledati, in od takrat j e ma-lokatera še prišla. Zdaj je prepričan, da se dogaja brez dvombe te vrste detomor na Kočevskem. V Žužemberku so pripovedovali v krčmi, da si noseče deklice iščejo pomoči pri Kočevaricah. Tudi neka konjederka slovi radi te umetnije; če po pravici, ne vem. Za kakih pet ali šest deklet sem čul, da so rodile mrtve otroke in da so jih pokončale pred rojstvom same ali s strupenimi travami ali pa s tem, da so si tlačile in nabijale truplo. Za nekatero so trdile vse vrstnice in znanke, daje noseča. Šla je h kakemu domačemu zdravniku ali zdravnici in kmalu je splahnela, glas je potihnil, govo- rica je ostala na laži. Kaj čudno se je zdelo ljudem, daje nekatera vasovalka, kije po splošnem mnenju zanosila, rabila najprej kaka zdravila in ležala več dni hudo bolna, naenkrat pa se je dvignila, kakor da ji ni nič, in šla v Celje k spovedi, kamor so zahajali najraje težko otovorjeni grešniki. Ugibalo se je, daje bržkone kaj ujela ali si odpravila; ker joj e vest prehudo pekla, je odložila svoj greh v Celju, boje se povedati ga domačim duhovnikom. Po vsem, kar sem slišal, imam o tem tako misel, da odpravljajo nezrele otroke tudi nekatere Dolenjke, ali da se godi to zelo poredkoma. Doktorja Bučarja smatram v tej reči za bolje avtoriteto nego vse druge, ki so mi o tem kaj pripovedovali. Malo komu je znana prava korenina tega zla. Naj jo oznanim. Prosti Slovenci mislijo, da životari otrok v materinem telesu več časa brez duše. Nekateri trdijo, dajo dobi še le čez tri mesece, nekateri da čez šest, in na Dolenjskem sem slišal večkrat, da tisti hip, ko se rodi, ko pozdravi s prvim kričem beli svet. Taka mnenja so razšiijena tudi po Slavoniji in v Pri-moiju. Mati, ki to verjame, ne misli, daje storila veliko hudodelstvo, ako si odpravi zarod pred tistim časom, ko bi se bila združila z njim duša. Zdi seji, kakor da bi bila pokončala kako škodljivo žival. Ko bi ženske bile podučene, da se z otročjim truplom spočne isti hip tudi duša, bi marsikatera zatrepetala in se zbala umoriti svoje nerojeno dete in bi imela ječa in statistika nekoliko več praznega prostora. Ženijo se vsi radi in može se vse rade. Javno izreka pred vsemi to hrepenenje že petnajstletni fantalin. Možje majo z glavo, se smejejo in pravijo: „Predno se boš oženil, ti bo treba dolgo mencati klobuk pred gospodo in še boš govoril do smrti, da si se oženil prezgodaj." Naskrivaj ušel slovesnostim Nihče, niti domači ne, ni vedel, kje je bil Oton Zupančič, ko so v Ljubljani slavili njegovo šestdesetletnico — Spomini na praznovanje pri Grobelnikovih v Ribnici Kulturniška Ljubljana je bila 22. januarja 1938 vsa v znamenju praznovanja 60-letnice rojstva največjega živečega slovenskega pesnika Otona Župančiča. Osrednja slovesnost je bila v drami, kjer je bil Župančič vrsto let njen duhovni vodja -upravnik. Ta večer so v gledališču poleg drugih slovesnosti uprizorili Župančičevo tragedijo Veronika Deseniška. Preden se je slavnost začela, pa so bili prireditelji vsi na trnih: nikjer ni bilo slavnjenca — Otona Župančiča. Kaj se je ta čas dogajalo v Ribnici? V Novakovi vili, ki še danes stoji poleg šolskega poslopja, je tedaj stanoval ribniški notar Ludvik Grobelnik z družino. K njemu sta kot k dobremu prijatelju v predvojnih letih večkrat prišla na obisk književnik Fran Albreht in Oton Župančič z družino; zlasti v zimskem času so se radi odpravili na smučanje v Slemena, v Sodražico ali na Travno goro. In ko se je v začetku 1938 Župančiču približala 60-letnica, je naskrivaj ušel iz Ljubljane in se pred slovensko javnostjo skril k prijatelju Grobelniku v Ribnici na Dolenjskem. Nihče v Ljubljani ni vedel za to prostovoljno pesnikovo pregnanstvo, tudi domači ne. Dan pred pesnikovo 60-letnico je pri Grobelnikovih potekal zelo vese- lo in razigrano. Prisoten je bil poleg slavljenca in gostitelja ter njegove žene en sam Ribničan, to je bil takratni upravnik Rudeževega posestva Slavo Švajger, po rodu Belokranjec iz Črnomlja, sedaj star 83 let. Takole se spominja tistega večera: ,.Župančič je bil nenavadno dobro razpoložen. Prav fantovsko-pobalinsko je užival, ko je pripovedoval, kako je pobegnil iz Ljubljane. Navihano so bliskale njegove oči izpod razmršenih obrvi in kar naprej se je smejal. Govoril je v pravem belokranjskem narečju in si dajal du-ška tako, da je vzel v roke Grobelnikovo kitaro in ob njej prepeval, prepeval. Potem smo poslušali radio, PRI PRIJATELJU - V zelo veselem razpoloženju je Župančič praznoval svojo 60-letnico pri prijatelju Grobelniku v Ribnici. Za vlak popevk Zabavnoglasbena prireditev v Ribnici — Najuspešnejši 10. februarja so Ribničani dodobra napolnili dvorano doma JLA v Ribnici in prisluhnili javni radijski oddaji Slovenske popevke desetletja. Revija popevk bi sicer morala biti v Novem mestu, a sojo zadnji hip preselili v Ribnico. Posvečena je bila petdesetletnici slovenskega radia, desetletnici izhajanja revije Stop in desetletnici radijske oddaje Stop pops 20. Ob spremljavi plesnega orkestra pod vodstvom Jožeta Privška je nastopilo deset slovenskih pevcev popevk, za katere so bralci Stopa izglasovali lestvico najuspešnješih. Med pevkami so za najuspešnješo proglasili Maijano Deržaj, med pevci so na prvo mesto postavili Ota Pestneija, od nasamblov pa je zmagala skupina Pepel in kri. Zmagovalci so ob koncu prireditve prejeli darove. Prireditev jc bila na povprečni ravni, lahko bi celo rekli, da je tu in tam zdrknila pod njo. Dober vtis so naredili le nekateri pevci, predvsem pa Privšek s svojim orkestrom. M. GLAVONJIC Ribniški šolarji pa so tedaj kljub vsej konspiraciji zvedeli za skrivnost in pesniku prišli voščit v imenu vse slovenske mladine. Pripravil jih je nadučitelj Herman Kmet. Zupančiču so izročili značilni ribniški pu-šeljc in se s pesnikom seveda tudi slikali. Iz tega časa obstaja več foto- frafij, večino hrani upokojeni Slavo vajger. prenos Zupančičeve Veronike Dese-niške. Vsi so računali, da bo pesnik na proslavi. Zelo je bilo nerodno, ker ga ni bilo. Tudi ni navedel posebnega razloga, zakaj jim je to ušpičil. Bil je to zelo prijeten in vesel večer. Grobelnik je s svojo kamero posnel tudi film o tem praznovanju. Sedaj ga hrani njegov sin zdravnik dr. Slobodan Grobelnik. Za letošnjo osrednjo proslavo je ta film imela na razpolago tudi RTV Ljubljana, vendar ga iz tehničnih razlogov ni mogla prikazati javnosti." Kaj pravi o nenadnem pobegu pred 40 leti pesnikova hči dr. JasnKmetova: „Da, spominjam se, da je Oton nepričakovano odšel in da so ga iskali. Res nismo vedeli, kje ! f ! Dvanajst tisoč mark je bila cena le za 36 listov obsegajočo knjigo! „In kdo je bil toliko nor, da jo je kupil? “ utegne vprašati kdo. Za tolikšno ceno je knjigo kupila (četudi ni nora!) zagrebška Narodna in univerzitetna knjižnica, kajti šlo je za „Judito“ Marka Maruliča. Marulič je ep o Juditi (pogumni izraelski vdovi, ki se odpravi iz obleganega Jeruzalema v sovražni tabor, zapelje in obglavi sirskega vojskovodjo Holoferna) napisal leta 1501, knjigo pa so prvič natisnili v Benetkah 1521. leta in v naslednjih dveh letih še dvakrat. Tokratni izvod „Judite, ki velja za prvo knjigo hrvaškega pesnika v hrvaščini, je bil natisnjen leta 1522. Je drugi doslej znani izvod v Jugoslaviji (tudi prvega ima omenjena knjižnica, le da je precej slabše ohranjen, saj je nepopoln), na sejmu starih knjig v Duesseldorfu pa ga je oktobra lani odkril vodja ljubljanskega Trubarjevega antikvariata Marjan Podgoršek. Ko se je slednji prepričal o neprecenljivi kulturnozgodovinski vrednosti knjige, jo je kupiL Od holandskega lastnika do Ljubljane je »Judita" prišla malo pred novim letom po pošti v navadni ovojnici, v Zagreb pa jo je odnesel Podgoršek, ki je doslej v evropskih antikvariatih odkril že marsikatero dragoceno knjigo iz naše kulturne zakladnice. Tako je pred nedavnim odkril tudi odtise za Val- STOL: 13. POHOD V organizaciji koordinacijskega odbora planinskih društev iz jeseniške občine bo 17., 18. in 19. februarja organiziran že 13. zimski spominski pohod na StoL Pokrovitelja pohoda sta dnevnik Delo in Ljubljanska banka, zimski pohod pa je množična manifestacija planincev, graničarjev, teritorialcev, lovcev, šolske mladine, tabornikov, članov raznih društev itd. Z njim udeleženci (na dosedanjih dvanajstih so bili tudi z Dolenjskega) počastijo spomin na borbo jeseniške čete 20. februarja 1942. je. Zakaj da je oče pobegnil? Ni maral javnih in bučnih proslav. Ko je bila leta 1928 Otonova 50-letnica, je bilo v hiši toliko vencev in cvetja, da je mlekarica, ki je zjutraj prinesla mleko, mislila, daje kdo umrl. Vsekakor se je oče umaknil v Ribnico iz strahu pred ponovnim hrupom. Z Grobelnikovimi smo bili veliki prijatelji. Dostikrat smo v Ribnici smučali z njimi. Oton se je naučil smučati že pred prvo vojno, ko je bil na Bavarskem za domačega učitelja pri neki plemiški družini." Na vprašanje, ah bi kaj posebnega povedala o svojem očetu, je Župančičeva hči dejala: „Ja, vprašali smo ga, kako da je postal profesor zgodovine in zemljepisa. Dejal je, da je bilo tistega dne, ko se je on vpisoval na dunajsko univerzo, okence za slavistiko, kamor se je prvotno nameraval vpisati, zaprto, okence za zgodovino in zemljepis za odprto. In še to: tisti ribniški pušeljc, ki so mu ga izročili ribniški šolarji za 60-letnico, je še dolga leta krasil naše stanovanje." JANEZ DEBELJAK vasorjevo Topografijo Kranjske in jih posredoval Narodnemu muzeju v Ljubljani. Le njemu gre zasluga, da se je po dolgih stoletjih vrnila v matično domovino tudi „Judita“. Resda za velik kup denarja, toda ... Razpečevalci ponarejenih mark prijeta bežala le do Dobrušk1 vasi — Zveze še nepo jasnjene Zaradi utemeljenega suma P narejanja večjih vsot denarja, tem primeru nemških mark,1 novomeški miličniki 6. januafl zvečer prijeli pri Dobruški va dva Jordanca, 32-letnega BukN rija in 27-letncga Bajazida, o* doma iz Amana. Osumljenca, ki so ju že pred1 li preiskovalnemu sodniku no*' meškega okrožnega sodišča, * lanskega decembra iz Jordan? odpotovala v Zahodno Nemčija Tam sta, po dosedanjih rezulM tih preiskave sodeč, nabavila manj 55.400 ponarejenih nei* ških mark v bankovcih po sto, kupila nov avtomobil in se1 njim vse do začetka januarja važala po Nemčiji. Zatem sta > odpravila domov. Šestega janu^ ja sta prestopila jugoslovansi mejo in se okoli 18. ure zve# ustavila na bencinski črpalki P£l rola na Dolenjski cesti v Ljublj1 ni. Hotela sta kupiti motor'1' olje in ga plačati s ponarejeni1 bankovcem. Prodajalec, ki sta * mu zdela oba gosta sumljiva,1 je denar pazljivo ogledal in ugf tovil, da je bankovec ponareja Sklenil je poklicati miličnik vendar sta Jordanca kmalu 11 dela, koliko je ura. Brez denar)' in olja sta jo pobrisala proti Z* grebu. Akcija miličnikov jc po ob«* stilu prodajalca iz Petrola hitf stekla, saj so osumljenca že uf zatem pri Dobruški vasi prij® novomeški miličniki. Jordan< najprej o kakšnem ponarejene! denarju sploh nista hotela ni slišati, kazala sta le prave bi kovce, vendar so miličniki med pregledovanjem dokumei> tov odkrili v spretno zložeA avto-karti 5.500 ponarejen) novcev. Ostali del denarja je pl> šel na piano, ko so osumljen^ priprli in avto temeljiteje preglf dali. V kovčku med garderob so našli še preostalih 49.9001* narejenih nemških mark. P*el skava še teče. B.f Petra ima štiri prababice V Kočevju živeča pravnučka Petra Hočevar ima štiri prababice, ki so skupaj stare 304 leta — ______________________________________________________________________ „Če ima kdo žive še vse štiri prababice, je to gotovo bolj zanimivo kot dve ali tri najbolj debele repe, o katerih pišete v Dolenjskem listu prav vsako jesen," nas je očitajoče pokarala bralka. Preverili smo in res: v Kočevju živi Petra Hočevar. Njen očk* Andrej je avtoelektričar pri Agroservisu ZKGP, mamica Irena pa pro' dajalka v Mercatorjevi trgovini Petrine prababice so stare skupaj 304 leta. Prva po starosti ]e 83-letna Terezija Polajnar iz Koblarjev, druga 75-letna Marija Palčič iz Kočevja, leto dni mlajša je Rozalija Hočevar z Muljave, 72 let p* ima četrta prababica, Marija Jurkovič iz Juršincev pri Ptuju. Konec januarja letos so v Kočevju priredili srečanje male Petre ir* vseh štirih prababic. Najmlajši babici nista prišli, češ da je pot predol' ga. Pravnučka je bila vesela tudi obiska starejših. Beseda v širokem družinskem krogu je dala besedo in med drugim so ugotovili, da so prababice rodile skupaj natančno 40 otrok. Jurko' vičeva 15, Hočevarjeva 10, Polajnarjeva 9, Palčičeva pa 6. PiadedK® nima Petra nobenega, vsi štirje so že umrli. No, takole nekako je torej z malo Petro Hočevar in njenimi štiri!*1 prababicami. Vsekakor zanimivo. Ko pa so nam že očitali tiste debele repe, o katerih tako na širok0 pišemo, smo si še mi dovolili pripombo. Poznate pravljico, kako babica, dedek, vnučka, psiček, mačka in miš pulili debelo, debel0 repo? Zdaj pa si zamislite, da bi se take repe lotile Petra in njene šti£ prababice. Na svetu ni repe, ki bi vzdržala takšno slogo in moč. “ celo v Dolenjskem listu je nikoli ni bilo. JOŽE PRIMC Mala Petra s prababico Marijo in prababico Terezijo. PRISRČNA ČESTITKA - Ob Župančičevi 60-letnici so šolarji čestitali pesniku v imenu vse slovenske mladine Judita” je spet doma! Iz nič ustvarjal godbo Pred nedavnim je pihalni orkester iz Straže s samostojnim koncertom sklenil praznovanja ob dvajsetletnem jubileju. Ob tej priložnosti je petindvajset članov orkestra prejelo bronasta in srebrna Gallusova priznanja za svoje amatersko delo. Stražani so s svojimi trobili, pihali in tolkali pisali svojevrstno kroniko. Z njo je kar najtesneje povezano ime njenega kapelnika in učitelja, kapetana I. klase vojaškega pihalnega orkestra iz Ljubljane Milana Posavca. „Za nobenega Stražam ga ne bi zemenjali, “ pravijo godbeniki, ki držijo skupaj kot eden. Milan je postal Dolenjec in le hrvaški naglas pove, da ga otroštvo veže na vasico Kanin pri Zagrebu, kjer je preživel otroške dni. Takoj po končani šoli ga je oče poslal na zagrebško vojaško glasbeno šolo, rekoč: „Za muzikanta pojdi, saj tam dobiš prav vse, od obleke do orodja, pa še zastonj je. “ In MUan, ki se še nikoli do tedaf ni srečal z instrumenti, se je zapisal sivi vojaški uniformi. Pihal je v klarinet, saksofon in flavto in se kot član vojaškega pihalnega orkestra selil iz enega jugoslovanskega mesta v drugo. „V Vipavi sem si izbral ženo, v Novem mestu pa Straški ansambel, “ hudomušno pove. Stražani so bili že od nekdaj ogreti za kulturne prireditve. Tako so si 1957. leta zaželeti imeti svojo godbo. Petdeset domačinov se je zbralo na prvi vaji pred Ladislavom Leškom Med njimi so le redki vedeli, kaj je pihalni instrument, kaj šele, da bi znali vanj pihati. Leško je zdržal le leto dni, potem pa je moral na novo službeno dolžnost v Ljubljano. Takrat je godbo prevzel Milan in teh prvih vaj se takole spominja: ,Jmeli smo dvaindvajset instrumentov, muzikantov pa preveč. Še dobro, da so glasbeno manj nadarjeni še pravi čas spozn- ali, da jim ne gre. Vsak glasbenik ima poseben ,predalček‘ za muziko, in če ga nima, je bolje, da ne poizkusi. “ Čeprav je v Novem mestu igral v zabavnem ansamblu, vojaškem pihalnem orkestru in poučeval v glasbeni šoli, so bile njegove misli stalno pri Straških fantih. Na vaje je prihajal redno brez denarnih nagrad in ni odrekel niti v dežju, zimskem neurju ali avgustovski vročini. „S kolesom sem se vozil, pa tudi peš smo hodili, saj takrat ni bilo avtobusnih zvez, kot so danes. Potem sem si kupil staro vespo, ki sem jo na poti v Stražo več rinil, kot sedel na njej. Še dobro, da so bili naši muzikantje tudi mehaniki,“ pravi 47-letni Milan, ki na veselem obrazu skriva vsaj tretjino let. Godba zahteva zasedbo cele vrste instrumentov. „Da sem lahko poučeval, sem se doma najprej naučil sam, zvečer pa sem pri učni uri prenesel svoje znanje na učenca. Učili smo se po ,hitrem postopku', saj je bilo potrebno čimprej zaigrati v orkestru. Nekateri so si namesto not pisali vse vrste označbe, le da so znali pravilno zaigrati. Tako se je rojevala Straška godba. “ Dogodkov je za knjigo, pa vendar bi težko preskočili dan, ko je bila godba skoraj za vedno odpisana. Po več selitvah so godbeniki končno dobiti prostor v Novole-su. Zagorelo je in ognjeni zublji so uničili vse instrumente in obleko, ostali so le razočarani in potrti godbeniki. Tedaj jim je priskočil na pomoč Novoles in pod njegovim pokroviteljstvom še danes nastopajo in vadijo v podstrešni sobi DPD Svoboda. „Za 1. maj bomo korakali z novimi instrumenti, pa tudi rogovi, flavte in pozavne se bodo slišali. Stare instrumente bomo zapustili oddelku novomeške glasbene šole, v Straži ki že pripravlja prvih deset godbenikov. “ JANEZ PAVLIN TG 605 SERIJA 70 oNIZKOPROFILNA GUI y0 l JEKLENIM PASOM