.Gortra* izhaja vsaki torck in noboto. Ako padc na ta dneva praznik, dan poprej. (Jredniutvo B<> nahaja v „NarodniJTiBkarnl', ulica Votturini št. 9, kamor je naslavljati pisma. Nefrankirana piHma se i.e sprojemajo, eiiako 8»; re uvažujejo piflma brez podpisa. Roknpisi dopisov so ne vračajo. GORICA TBLBFON it. 201. stane na leto 10 K, za pol let» b K. za fetrt leta 250. I'pravnlitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni* ulica Vettunni St. 9. La uelawf se plačuje od čveterostolpne petit vrstc po 14 vin., za večkratni natis pnmeren popust. PoNamezne Itevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo » raznih goriSkih traiikah. St. 34. V (jorici, v soboto dne 3. maja 1913. Leto XIV. Naglica ni prida. Y zadii.icin casu ncmško časopis; rii/iiili barv Mralujviio 11 icsari po svo-ijj prcdalili; K mcci ih.1 lece hi, ainpak tiuta, ki je closti ccncje. Toda vendar T ; bojni Jasovi nkljiib Nvuji papiruosli | \ciiclat nisei breznspcšiii in Ic prcrado | se tndi l.indstvo /a/.enc /a lein krikom, j ki pa prav/aprav nc poincni nič. /alo ie pa boljsc, da sc in.1 prciiaglimo. O.a trez.no in niirno prcniislimo vso zadevo. ka.iti Ic na Us iiačin sc bode dalo ka.i do- sed. Yojin» gniien.ie in pokan.ie top'», vendar Sc ni potrebno /a nrcdilev za- dev. kjcr mora zadostovati diplomatic - na not. \<>H\a sc inicini.ie vendar "iiltinn :\ttio... /adn.ia pot, hi rekli po doinace. \ko odiciiia \ sc drngo. poiem šelc pride Piiška na vrsto. Iz l.ondona pa ravno poroca.io, da so vduvlaMi skleiiilc. da ic trcba pnskiiMti s Crnogoro prci \v Jiploniatičiic korake. potem švlc sc bo- de ^oYorilo drngače. /a sedai Hiiatraio \si poslauiki voino akci.io koi prenav!> lieiio. ker se ne ve, ka.i bi sc labko iz tc- ;^,a i/.cimilo. I pati ic. da se bode s\ «•- :ovni poic/a.i ludi \ inn smisln ra/vil ;ic da bi si nionaiiii.ia /aplctla v kako Jolcj-ira.ino vo.isko. 7. o/irom na pisavo nckatcnli tic»ii- -kili listov, ki konia.i čaka.io. da bi broz- ji'ali po krvi. siiiatramo mi ra\ no mini > iii uc/iiu i'H'Ondbii dc.iaii:-ki!sa poloza.ia za pravo. Lnkrat mho se /e prcnaglili. kar ie inielo lmdo sedan.io kri/o /a poslcdicc. Olede Albanije si v začetku balkanske- 'sra konflikta nisino bili na iasnein in v delegacijah se ie iavno povdarjalo: Balkan nai dobi.io Ualkanci. () Albancili rakrat se ni bilo ^ovoru. ker smo sploli malo vedcli /anje. Ker smo se lako la- krat nekoliko prena^lo odpo\ei.lali ime- ii'Mini \- Albani.ii, se ta st\ar sedai ma- ščuje |irvo nad nami. Takrat /e bi bili mi niorali nataneno tormulirati svoje ziihtcve in zaertali svoj dele/, v stareni uirskem eesarstvii. Tako bi se bill oL- nili vseli sedan.iih konfliktov, \seli pre- pirov" in stroskov bi skoro ne bilo no- benih. Nasprotno smo se takrat prena- Krlili in zalitevali /ase Ie krospodarske in- terese, šele pozneje so prišli diplomatic na to, da je treba rešiti kos turške^a uzemlja pod avstrijski \ppliv. da b\ tako iiasa inonai liija iniela oporno ločko \ ladi an^-kein nioiiii. Seveda ie težko io\iti ptiča. ko leta /c po Mrelii in podobno ie /. AHumiio. /e Aereiillial ni \'ee lacuna1, imiijo. kei dni^'aee bi bil moral obi.liv.ati Sand/ak /a1-cdv.n: /e on se je prenatflil. Še boli pa M) se lirena^lili diploinatie iiašili diii. ku mi \ si po večiiii napra\ili raCim ta- ko. da bodo balkanski za\e/.niki tepciii. tin ška \oiska iki /.inav;'o\ita. la laCim ic bil dosti |:rciia^el in ncosiiovan. l'!" ploinatie ni^o pokazali doxoli pi'eik.aii'i- sti. kaiti o moei in pripravali balkanskili y.avcznikoY bi bili niorali biti naianCiM poikcn. la navi'la -oilba m olr-'»dba ie iincla icliko ^labili in skodl.iix ill poslc- die. da v e iili vlanes ne da mti nastefi. ^eda.i ^e ne da \ ee !)oina:srati. a \ ^a.i n bodoOe bi ^e laliko \-aro\ ali ciiakili prc- i'a:^lili sodb in /aklinekow \ai iKi^ nikdo kri\'o ne ra/nine: naj nikdi» in. mi^li. da mho mi /a ti^to ein- ea\'o pditiko. k.i "-e \ leer kakor nic^ia I,k'kii im»čviria. Nc. /a lako rnliiiko ni- ^iiKi. a nidi ni^mo za \i!ira\e. nciM'cnii- šl.iciic poliliOnc vkoke. I'raN'o srcüiij») I'Hi ic irclui \/cli in Midit: do^'odkc ^ko- /i realne, ic^Uh'-'nc oeali. 1 rclm ic da di- plomai prcsoia in sklcpa iz do'^odko\. nc r-a i/ ^ovtobcsednili porojii u;otovih I i ^ t«¦ \ ¦. In vcilai.J I'oroC'a '-c o ^aiiinstoini v-\ it id\iipni akv.iii naše nionaiinie z llaiiin. Nekateri li^li \edo poxedati /e stralio- vilc leči ii; |>i;t\ bre/. po'.vebe b<';f:iio lindsi\-c. Itali.ianski lisii n. |>r. pišc.io |)i"esiieto malo o kaki skupni akji.ii v na- šo korist. ainpak Ie \' ^\ oio. It.ili.ia bi v sliicaju, da se odloči za \'oinn. /.acedia iuzni del Albanije / \ alono in :iani octa- ne potein sc\cina poloxica. I 'ako bi le- da.i v najbolišein sluca.iii bilo .ladransko niorie /a nas takorekoe zaprto. Cesar s1.' bo.iinio /e od zaeetka balkanskc \o.iiiii. In zato se nam z.ili, da je boljsi. da se ne preiiavjlimo. ampak da se di|ilomatič- nim potein do^o\ iirinio, kar ie treba. Na Italiio se sineino Ie toliko zanesti. \- ko- likor iiride.io laške koristi \- po.štev, vej pa ne. In širom nase monarhije sj l.ind- stva žele mini in poko.ia, da si odponio- rejo od tezkc denarne kriz.e. ki iili ie za- dela. Tako \se trepcee kakor pred " ne- vilito in se boji j^rozeee nevibte, kakor pravi pesnik. Ne da bi kdo za las onia- ho\al. ako ie treba storiti s\ojo dolz- no^t za uL^aiia in donio\ino. a \ciidai vse upa in ^c nadia. da ne pride do kr- \a\e^a plcsa. Liud^ki ^rlas ie božji ^las, piavi pre^ro\or m tndi diplomatic i;i '^a n:orali \|;ostc\ati. Ne maramo neplodiie^a cincan.ia. a zelimo si iasne in y.dra\e pi/iitikc. Ako Uodo naši inte- resi rev \- ne\arnosti. tedai jili bodo znala av^trijska IjikKtva tiidi pi'inienio in odloOno varovati. tociteu med tahi in Slovenci. Uoriški dciiiokratkeii li>iij Liber- ia ic prinesel dne.l. maja dališi «lianek. ki -e peJa z i a/.delii\ ijo ^oriške^a oze- nilja med Laiie in Slo\ eike. Sedani'j i\./i:';ci'c clankariu niso \ eč i)o \olji. kc imaio poxsod Ic Slownei prcdno^t. ker imaio v|(!\;m-ki dementi pov>>od korist. laski /i\eli pa ie oskodoxan. Sedar.ja Z'j,uJo\ in^ka poseM ^e dankarju ne \'idi \ l\" dux'ol.i praxidut in na podla^i na- rodiiili teritorije\' hoee razdeliti dcželo na štiri dele. 1. Tr^t za^e. 2. '^»rjski In- ški del /asc. \ ivter^ki laški del zase in ¦4. Movciiski in lir\"aški del Nirc in zamniir;'1 drvar Stefan Trpin nexol.ino, ><:\ I'd sodrg'a \cndar še ne prinese gorke jedi.o S teini besedami je inenil \- iezi ze- no p'avlo, niajlino, trsasto osebo z raz- pokaninii rokami in poleniiieliini oC'ini. ^«-' ve v dekliskili letili so se jej pač /arile krasne oei; ali to je bilo že davno p(»/abljeno . .. Obraz se jej je zgoda.i nagrbaneil in izgubil lepoto; in ni se na- snielmila dnigace, kot tedaj. ko ie prišla od dela iitnijena domov in je w.ela \ naroeje najtnlaj.se dete; N'i bilo pa dolvjo eno in isto najmlajse otrok je bilo osein. \ endar I'avla nikdar ni to/ila radi n.iili in ni godrnjala nad božio previdno- st.io. 1 ;n!rpliiva in inalobesedna Slovaki- nia ie vstajala vsak dan d\e nri pred inozeiii. in predno sta ski oba na delo. \c oprala in pripraxila obleko /a rodbino in sknbala zajntrek. Isto lako je delala z\'eJer po vec.er.ii. Pri \seni iein ie.i io preostajalo še toliko casa, da je molila /. otroki \ecerno molite\, najiiila.išcinu pa je zapela pri starodavni zibelki sč vnliim. tresočim se glasoni neko nspa- vanko. Mo/, sicer ni bil slabega, trdega sr- ca; ali \endar je uddrnjal po.gosto radi kopice otrok, ki so se inn zaplctali ob zažel.ienem netleljskein pocitku pod no- ge in za katere se je moral toliko niuci'i. Panes je bil torek. in Pa\la je osta- la doma in ni ski pomagat niožu pri ce- plien.in in skladanju drvi. Ostala je do- ma. ker je dobila nekaj perita od prostiti delavcev iz nedalnje steklarne. hrvar ie.i ie rad prixoscil to lo/je in boli izdat- no delo doma: ali srdil sc ie. da mu ni prinesla gorke jedi. Sa.i ima \ sak dan Ie suli krnh in sir razen praznikow ali da- nes bi bila laliko poskrbela ka.i druzeu'a ko ic osta.la doma. Žena dobn» \ e. kako bi mu disalo malo kominovega sira. na kro/nik noxili pod/eml.iic. lepo i">osutiii se siriMii. Sa.i iili ima nekaj teh v \'i'Mi /e zrclili. treba iili Ie nakopati! Tak oJ^ed bi bila laliko napravila pri perilu in mi i^ci prinesla, treba se Ic malo osiikniti ali ona ne misli nikdar na njegovo radost. sebi in otrokom pa /e ka.i pri - vošci. Malionia vrže sckiro strani, da ie dalec odskocila. "Kaj, naravnost doniov pojdeni in iili jej povem. da me inisti gladnega. Kai neki misli, da se bom pa- sel tu v gozdn?u Sname širok klobnk z veje. wamc sekiro. pa iame prav naglo korakati proti domu. Bil ie to lep kos poti, skoro tri četrt lire. Pelo sicer zanemarim. ali kaj za to! Ce ic ona taka. pa se tudi iaz ne bom trudil za /ivež. nai se potein Ie pelia z otroki vred- Najstai sc deklice. trinaistletne Barbke bi tndi ne bila iniela dati proč od liisc. ces da se tain kaj na- nci. kakor ie dejala. Kaj se jej treba ne- ki nčiti? Pozdai sein jaz skrbel in trpel /a n.ieno prezivlienic. zdaj pa bi imeUi pouiaeat in nc potikati se okrog po ptn- jeni kr.iju! Mlaisega Petra m l.enko in Katinico ie morala tndi pr- svo.ii glavi spraviti \- solo \- sosednio vas: da bodo tain ziiali ves dan. a meni neina kdo prinesti obeda. Njim ie pa gotovo na- praviia pečene jiosoliene podzemljicc!«- I »r\ar ie bil dosel naglo na kraj go- /da. Tu .ie bila med \ rstami dreves rav- na in zložna peščena cesta, napravljena /a gosposki lo\. Tn se malionia ustavL Zacul je gla.M>\ c zategle. tiižne in za- inolkle godbe in ž njo neki težki sinn. nastulo jc tudi vprušunje glede pripad- nosti Soluna. Vse te tri države so otipa- vale edino ßolgarijo še precej energič- no. Toda Bolgarija se jili ni ustrašila kljub temu. da je bila takrat z vso svoio yojno silo angažirana pri Odrinu, Ca- daldži in Bulairu. Spori mod balkanslii- mi drzavami so se za sedaj polegli, tako da jc balkanska zveza zopet edina in sc lahko skupiio priene pogajati s skup- . nim sovražnikom. Turkom, za»koneeni mir. Vojne operacije so se povsod usta- vile in s padcem Skadra se je mislilo. da bo konec vsakemu vojskovaniu. To- da lirabri branitelj Skadra, Esad paša. je to upanjc Evrope unieil s tein, da se je polastil vlade v Albaniji. Albanijo, »samostojno« Albanijo je hotela ustvari- ti Evropa, toda tako Albanijo, ki bi bila svojim ustvariteljcin nekako orožje /.a poznejše case in naniene. Tej Albaniji jc Evropa tudi zagotovila Skader in *o pred padcem. Zagotovila ga je pa tudi. ako bi se ga Crnogorci polastili. Crno- gorcem se je predočevala brezvspešnost vsakega vspeha pri Skadru in svarilo se jih je pred vsakim nadaljnini nepotreb- nim krvoprelitjem. Ysi opomiui Evrope so bili zanian. tako da si je morala izmi- sliti Evropa ostrejša sredstva, da pri- pravi Črnogoro do odjenljivosti. Elotna demonstracija ob severoalbanskem in črnogorskem obrežju pa je Crnogorce le še bolj navdušila za boj in z velikim napjrom ter še večjirni žrtvami so si prirorili uhod v Skader. Ta nepričako- vani dogodek je spravil evropske vele- sile v zadrego. Nekaj se je moralo takoj zgoditi. da ne pokažejo svoje začasne zadrege in zgodilo se je namreč tudi, da se je raztegnila blokada še bolj proti jugu. Sedaj pa je nastalo vprašanje, ali smejo Crnogorci obdržati Skader ali nc. S teni. da je Evropa pred koncein voi- ske posegla v balkanske zadeve ter na papirju ustvarila sainostojno Albanijo. if očividno kršila zaeetkom vojske obljub- lieno nevtralnost; še bolj pa se je poka- zala nelojalno. ko je darovala Skader oni Albaniji, ki se je osnovala na zna- nem albanskem kongresu v Trstu, ko še niti ni slutiia. kaka usoda doleti to mesto. In Skader je priše! Crnogorcem v roke. To je položaj spreinenilo. Y'rsile so se dolge. konference diplotnatov, ki so konečno sklenili, držati Albaniji dano besedo. Sklenili so za vsako ceno pri- klopiti Skader Albaniji. Toda Crnogorci so se trdno vsedli v to mesto in nekako nagajivo kažejo Evropi rožičke. Vsi o- pomini in vse dosedanje groznje niso nie izdale Crnogorci le nočejo vun iz Skadra. To je Evropo razdražilo in da ne bi bilo par razsodnejših diplomatov, bi se sedaj že vršilo drugo obleganie Skadra. A se nekdo je prečrtal račune ev- ropskili velesil in to je Esad paša. Tu turski general jc zapustil Skader > svojimi voiaki ter meni nič tebi nie vzel Evropi od nje ustavarjeno Albanijo. Zapodil je provizorično vlado ter vj progla>il za albanskega vladarja pod turškim protektoratom.Sultan je baje z'gori, potem ji ne preostaja nič drugeK;;- kot da Esad paši, ki šteje 45.000 irr jaštva. iztr- že Albanijo iz rok, da ,- i:iko usili to nesrečno -nesto. Tako it sHaj nasta- la za Evropo alternativa: ali retirada na vsej črti ali pa okupacija Albanije. Iz te- ga položaja pa si je znalo evropsko ča- sopisje nakovati !ep kapital s tern, da je pririašalo in še vedno prinaša najrazlič- nej.še in najsenzacionelnejše vesti o bo- doči vojski ined Balkanom in Evropo, bodisi skupno Evropo ali pa zastopauo po nekaterih velesilah. V sredo je Cas.o- velesil. Danes pa stoje stvari tako-le: | Zadržanje Crnegore. Yelesile so koj po padcu Skadra za- lucyalc od črnogorskega kralja, naj o- pusti Skader. Toda kralj Nikita je odgo- voril, da bode odgovoril se-le po pravo- slavnih velikonoeuih prazuikih, Medteiu ste se vršili dvc konteieuci v Loudoiui. Y prvi se ni moglo ničesar skleniti in je bilo opažati le to, da obstajajo velesile na zahtevi po Skadru. Sedaj pa se iz Londona poroča. da bode Crnagora v kratkein odgovorila. Poročilo pravi, da se zdi, da je Crnagora uaguiena pripn- stiti. da se reši skadersko vprašauje di- plomatienitn potom. Položaj se smatra bolj ugodnim. Iz Pariza se poroea »N. Er. Pr.«. da siiuitrajo tain položaj za bolj ugoduega. Ni izključeno. da vsled resnih opominov od strani tripeleutente ne bo tirala Cr- nagora stvari do skrajnosti. Ylada upa- iije. da se bo našel način, na katcri se bo dal kialj Nikita pregovoriti. Stališče Avstrije neizpremenjeno. Pobro poueeni dunajski krogi zatr- jujejo, da Avstrija ni izpremenila, svoje- ga stališča. Edino le takrat bi se položaj izpremenil, ko bi se kralj Nikita brezpo- gojno udal. eesar pa kakor se zdi ni vo- ljan storiti. Ker se torej kralj Nikita neče brezpogojno udati in ker se tudi uiso od strani Avstrije odredili ostreisi koraki proti Crnigori, se lahko smatra položaj za neizpremenjenega. to je nastala je statjnacija. Kaj bo z Albanijo? \edenje Esad paše je vzbudilo \ Avstriji in v Italiji nekako ncrvcznov. Med nunajein in Rimom se vrše posve- tcvanja. kaj naj se "tori. Nekateri čas- nikarji so že določili, da bode Italija o- Kupirala južno polovico Albanije, Av- strija pa severno; pri tern bi vzela tudi Skader Crnogorcem iz rt^k. Toda ofi- cieltiega se še ni nie sklenilo in sc vrše le posvetovanja. Odlocitev na pondeljek? Tolažijo nas od konference do kon- ference. V sredo so listi porocali, da se bo odločilo v četrtkovi konferenci. Da- nesnastolažijoskonferenco, ki bov pon- deljek. V pondeljek se bo namreč, kakor hočejo vedeti nekateri listi sklenilo, še enkrat poz\ati Crnogoro. naj zapusti Skader, a ne v obliki ultiinatuma. Vojna akciia prične v torek? \ dunajskih časnikarskih krogili sc zatrjuje, da se je v zadnjem minister- skern s\retu sklenilo pričeti v torek z voino akcijo, ako bi se ne bil do takrat odločil kralj Nikita zapustiti Skader. Skupna akcija Avstrije in Italii-j pa bi bila naperjena proti Albaniji in nc proti Crnigori. Ministerski in kronski svet. Y zadnjem casu se vršc na Dunai^ razni ministerski sveti in ta teden se jc vr.šil tudi kronski s\'et. Seveda so liore'i nekateri koj \redeti", kaj se je vse n:z- pravljalo in skleniio pri teh posvetova- njih. Da se pred revnimi dogodki vr.š«: posvetovanja, ni nič nenorinalnega to- da kakor je že gori omenjeno. so ti re- sni dogt)dki odvisni od prilicdniih l\v\ ko SL' l:odo 7. vso odlocnostjo storili za- dnji poiskusi, da se Urn izognemo. Danes imajo avstrije ki in ogrski ministri posebna posvetovanja. na katjrih sc bo- do določile odredbc. ki naj >l- izdaio ¦ slučajii, da bi res prišlo do vojske. Iz'jave Prenk Bio Dode. Yoditeli 2(10.000 mirditskih in drugili Albancev. Prenk Bib Doda je iziavil ureduiku tržaškega M-iccola" slcdcčc Predajo Skadra seni zc pred dveiri tcdni «-lutil. r.ssad paša je to vtoril pot! vplivoi^ Rii ije in na wig iz Carigradi!. Essad paša je mohamedanec in ima v posesti velike fevle v centralni AI1)a- niji. Tu hoče ustvariti moliamedanskrj avtomonino državo v rahlcm vazalstvu in se je Skadru odpovedal, ker je cen- trum katoliške Albanije. Nastop Essad iv.ti.i- ni ..hints» MiTiiifiU- rp«cn-i Etli- nosti<( ueki goriški dopisnik črez po- rogljivi ton prr.ti osebam, ki so kumo- vale ustanovitvi »Slov. pol. društva« \ (jorici, (ki pa v smislu svojih nravil mimogrede povedano še ui ustano\ - Ijeno, ker še niina SO članov in tudi od- hora še niina). Mi sino po liberalnili !i ¦ still konštatirali, kdo so bili pri oncin zborovanju in mi pač nc moremo za tn, da se porogljivo slisi, če je bil ta ali oni v upravi T. ob. z. ali v izvrsevalnem odboru nar.-napr. stranke. Zvitost tega dopisnika se kaže v teni, da trdi, da ui bil pri zborovanju niti eden s e d a n j i li upraviteljev T. o. z, Kdo j-j govoril o sc- daniili upraviteljili? Mi sino govorili le o upraviteljili in ne o sedanjem lik\rid'i- eijskem odboru. Ptič je premalo zvit. da bi spravil z zamenjanjem pojmov koga v zmoto. Sploli pa ima vsak člo\rek no- prej pravico tožiti črez porogljivi ton kakor goriski liberalei, ki so obogatiü "••low jtzik 7. najnuistnejšimi psovkan;i, ki so ohlaiali in oblatili vsakega člo- veka. ki ni hotel trobiti v njih rog. In to se ni morda godilo pred davniin, dav- nim časom, ampak sc pred kratknu. Zdaj je liberalna lisiea izpremenila nc- koliko dlako in se je potulmila, a svoje- ga znaeaja ni izpremenila. Kako sc rešuje T. o. z., botno št pisali in tudi o odvetniškili ekspenzarjih. Vrlega g. župana Furlani-ja v Pi - vacini hvalijo libcralni listi, češ. da jc on imjveč pripomogel za gradnjo nove i:este Osck-1'rvačina. 15ila je nekdaj un.i- iia, ki jc sedla volu. ki je oral, na rog in (Jru.^e miilie so mislilc, da ona orje. Teodoro Hribar. Y tern poroglii ¦ vem tonu pišc goriški dopisnik današnje Edino:-!;'( o znanem trgo\rcu, ker je iz- da! zdaj voj \'ozni red. Znaki časa. Nedavno je porodila \' zcTiski bolnišnici v Ooriei neka dekliua nezakonsko dete. Vodstvu holnišnice in zupnemu urudu je naznauila napačno ime. da hi skrila nezakonsko rojstvo. Pozneie se le je prišlo pravo iuie na dan. I )ne 22. marca |)a jc \- neki liiši ulicc RalKitta neka zenska porodila dete. dru- kri dan je iztonila in se ni vec vrnila. \'sa vtvar se zdi nekako tajinstveiui in dolznost ohlasti je, da poizveduie |)o uc- človeški liiiitcri, ki je, kakor se zdi, iz boljših krogov. Ce ostane zadeva nc- lireiskovaiui ,se tkije brezvestnim zen- skaiu polulio, da se posluzijo enakega sredstva. Občiiie imajo /.e tako zadostnc stroške s. sirotami in nc gre, da bi jim brezvestne ženske nalagale še skrb za '•adox'e svojega grešnega življenja. (lo- vori se, da je bila to zenska boljših slo- iev: toda postava ne pozna izjeme in po- niiselk, da nastaue za dotiČMio druzino , ne S. maja se bo vršila pred goriškim okrožuim sodišeein obravnava zaradi niotenja naše vere proti mohairiedancu Salku Bilal, ki se naliaja v gradiščan- s.kill zaporih, kjer je zaprt 7 let zaradi tatviue. (ieneralna prokuratura na Dunaju jc zaukazala višemii državucmu pravd- ništvu v Trstu da odtegue pritožbo uic- uosti proti razsodbi deželnega mkIIšču v Trstu v zadevi liikajšnjega dcuarnega Dim i.enassi in ur. i.u/./auiu upiua^n«. Za dirko »Okrog goriškega Krasa«. | Jutri ob 7. uri in pol z-j. se zberejo vsi člani jurije pred kavarno »Central«. Dir- ka prične ob 10. uri predpoldne izpred gostilne Furlan pri soškem inostu ju/nc železnice. Prvi dirkaei sc pricakujejo pri Tivoliju ob 2. uri in pol. Dirka se bo vr- šila ob vsakcni vremenu. Po dirki bo veselica pri »Hilmteiclni«. Svirala bo vojaska godba. lam bo tudi shramba za kolcsa. Danes zvečcr bo pri »Jele- nu« scstauck dirkačev. Odprti lekarni. Od 4. do 11.1. m. bo- de te iineli ponočno službo lekarni: (i 1 i ubi cli - T r o in ha. Vipavska želuznica. Občni /.bor vi- pavske železnice se je vršil na Dunajii due M). aprila t. I. Stanje se je od I a n s k e g a let a znatno zboljšalo, proniet osebni in blagovni jc narastel. Obšiniejše bomo poročali. Razstave goveje živine v goriškem političnein okraju se ne bodo vršile vsa- ko leto. kakor je bila dosedaj navada, niarveč vsaka tri leta. Prvo leto se bo vršila v Gorici, drugo leto v Kanalu, tretje pa na Cesti za živinorejce dotič- nega okraja. Zaradi goljufije je bil aretiran rue- sarski pomočnik Franc Kodra, doma iz Sovodenj. 1000 K podpore od vojuega inini- sterstva je dobila občina Št. Audrež z a zgradbo v o d o v o d a v n o v i o b- č i n s k i v o j a š n i c i n a R o j c a h in to na posebno priporočilo deželnega od- bora. Občinska klavnica v Sovodnjah. Iz Sovodenj smo dobili dopis, v katerem želi dopisnik, da bi občina zgradila ob- činsko klavnico kakor se je to že zgo- dilo v drugih občinah, kar bi uesio ob- čini lepe dohodkc. V Italiii zapazili avstrijski vojaški zrakoplov. Na Vnebohod zjutraj ob 0. uri ie letel nad Gorico vojaški zrako- plov. Knialu potein je kreni! proti itali- janski meji in italijanski listi pišejo, da je zrakoplov prestopilitalijansko niejo in letel po italijanskem ozračju. Zrakoplov pa se je kmalu potem obrnil proti uaši nieji in letel proti velikeniu vojaškemn vežbališču na Velikih Rojah. Izvoz špargljev z goriškega zelene- ga trga je jako živahen. Cena špargljem je sedaj 1.20—1.80 K kilogram. Letina za špargije je srednje dobra. Dež inianio skoraj vsaki dan in to že precej časa. Zeuilja potrcbuje sedaj suliih gorkih dni. Občina Vrtovin se poteguje za zgradbo ceste K a v č u u i in K o c j a- n i. Zato je zaprosila deželne podpon:. Prihodnji deželni zbor bo razpravljal ) tej,prosnji. »Vinarskemu in sadjarskcmu dru- štvu« v Vel. Žabljah je nakazal dežcliii odbor 200 K podpore. Čipkarska šola v Čepovanii lcpo napreduje. Vodstvo te sole je uložilo prošnio za de/.ehio podporo. Na Kanalskeni se tudi letos ne obe- ta dobra sadna letina. Cvetje je burja odncsla. Ka"r ga ni burja odiiesla ga k slana pobrala. Pač leto za letom slab',, lz kanalskih hribov se nain pise, da je tamošnje Ijudstvo zadovoljuo, da se je km.cuio razpisala zgradba potrebne ceste (Irga r - Z a b r d o - B a n j- š i c e - A v č c. Ljudstvo je z vesdjivn pozdravilo to vest in upa, da bo zaslu- žilo lepe denarce pri tej zgradbi. tem- bolj, ker so dela pri zgradbi te cestc proraČLiiijena na nad 100.000 K. Dopis- nik zakljueuje: H v a I a d r ž a v n i hi i ii d e 7. e I n i in p o s I a n c v in, h v a- I a c e s t n e in n o d b o r u k a n a I- s k o in u, hvala o b e i u s k i m z;i- s t o p o in, i H s p 1 o h b o d i i z r c- e c n a z a h v a I a v s e in, k i s o p r i- pomogli, da se s tern dclom p r i č n e. Slovenski zrakoplovec ponesrečil v Berolinu. V Cerkno je dospela iz Ikr lina brzojavka, da se je tain ponesrečil in padel z zrakoplova Viljern Peternelj, ki je pred letoni stopil v krog Zeppeli- novih licencev ter se posvetil zrako- plovstvu. Vendar poškodbe niso smrt- nonevarne. Iz Komna iiam poročajo, da so nii- iiulo nedeljo slovesno praznovali praz- nik sv. .lurja. Krasno cerkveno petje je poveličevalo slovesnost. Iz Krepelj nain javijo, da jih je obi- ska! pretečeno nedeljo deželni odbornik g. dr. H. S t e p a n č i č in sicer z name- iioin, da si ogleda neki svet, poleg sta- rodavne cerkvice sv. Notburge, ki ga namerava občina I) u t o v 1 j e darovati bralnemu, trto- in sadjerejskemu dru- štvu v K r e p 1 j a h. Pojasnil je tozadev- no obstoječe težkoče. Qospodu dež. od- borniku smo jako hvaležni, da se je po- trudil k nani in da se ni vstrašil niti ja- ko slabega vremena, samo da bi poina- gal, da se zadeva ugodno reši, kar bi bi- lo jako želeti, ker bi bil dotični svet (se- daj velika griža), potem ko bi se s tru- dapolnim delom počistil in sprernenil v rodovitno zemljišče, za Kreplje velikega ponieiia, inedtem, ko nima sedaj za Pu- tavljce nikake vrednosti. V Sežani je padala minulo nedeljo toča, ki pa ni napravila velike škode. Iz Sežane nam poročajo, da so pre- tečeno nedeljo na slovesen način zaklju- čili tretje leto tamkajšne splošne o- b r t n e n a d a I j e v a I n e s o 1 e. Sklep je bil zdnizen z razstavo solskih izdel- kov. Razven doinaOih solskih nioci nav- zoči so bili zastopniki različnih oblastnii ined njimi gospod vladni svetnik Sub \c iz Ljubljane ter kot zastopnik deželnega odbora gosp. deželni odbornik dr. li. S t e i) a u č i č. Razstavlieni šolski iz- delki so bili prav leiii in kakor smo po- sneli iz jedrnatega^ovora odbornika dr. Stepančic-a. ki je od prvega zacetka ud šolskega odseka, se sola katero obiskn- iejo tudi deklice od leta do leta bolj raz- \ija. Dal Bog, da bi rokodelski vajenci. ki so letos šolo zapustili, živeli po lepili naukili, ki jih jim je dr. Stepančič pola- gal na sree, potem bi imeli na Krasu ne- dvomno uzorne, t r e z n e, v a r č n e in od v e r s k e g a p r e p r i č a n i a p r e- s i n j e n e n a r o d n e o b r t n i k e. 750 K je nakazal deželni odbor ob- čini Lokev na Krasu kot drugi obrok za z^radho prepotrebne kapnice. Župnišče v Štivanu. neželni odbor je svojecasni sklep v zadevi zgradbe novega župnisča v ^tivann spremenil iü dovolil zgradbo hiše.. Vikarišče je potrebuo poprave v Šehreliali. Občina je prosila deželno podporo za to delo. Prosn.ia pride pred deželni zbor. Most čez Sočo v Treuti. Trentarii se potegujejo za zgradbo mosta cez So- il te lind igralec. Razglas. \M\t 2. maja t. I. oh 10. nr |)redp. je bilo v deželni hisi sestindvai- seto srečkanje deželnili obvezuic izda- Jiili leta 1SSS. Iz/.r-bale so se naslednje: Vrsta A št. 7S za 1000 g|. - 2000 kron Vrsta A St. 8 za 1000 gl. ' 2000 kron Vrsta A St. 21 za 1000 gl. 2000 kron Vrsta A St. II za 500 gl. 1000 kron Vrsta A St. 8(J za 100 gl. -- 200 kron Vrsta h št. 05 za 1000 gl. = 2000 kron Vrsta B St. 55 za 1000 gl. 2000 kron Vrsta B St. 43 za 100 gl. -¦ 200 kron. Dezelna blagajna izplača te obveznice dne 1. avg. t. I. v nominalnib zneskili proti povrnitvi dotičnih obveznic in ti- stih odrezkov, ki še ne spadejo 1. avgu- sta t. I. Nalezljive bolezni na Primorskem. Uradno so naznanjene sledeče nalezlji- ve bolezni: Kuga na parkljih in gobcu v Dekanih in v Dolini v Istri. Smrka- vost v Jelšanah v Istri. Oarje v pore- škem okraju, steklina v puljskem okraju. Svinjska kuga posebno v voloskem okraju, a tudi drugod po Istri, razun te- ga v Trstu. Rožapila: V več isterskih okrajih in v Komnu na Krasu. Kurja ko- lera še vedno v Furlaniji okoli Tržiča. Na Kranjsk^m je svinjska kuga še ved- no v postonjskem okraju blizo Sempe- tra na Krasu. Vsakodnevna vožnja v Benetke začne iz Trsta Sele 15. maja in ne ka- kor se je prei poročalo že 1. t. in. Demonstracije v zagrebškem gleda- lišču. Radi bolezni neke igralke so mo- rali te dni odstaviti hrvaško igro »Zrinj- skiff in so igrali slovensko dramo »Tek- ina«. Diiaštvo je demonstriralo |)ron slovenski igri, kar se nam ne vidi po- sebno umestno. 1. maj na Dunaju. \ četrtek se je obdržalo na Dunaju 61 socialističnih shodov. in od teh sliodov je bilo čeških. S pa polj^kih. Na sliodih so se obravna- vala socialna. gospodarska in politična vprasauja. (lovorniki so se dotaknili tu- di sedanje politične krize ter so posebno kritizirali politiko naših diplomatov na- pram Crnigori. \ spreiela se je resolu- cija. v kateri se izraža upanje. da ne pri- de do vojnih komplikacij ter da bo nrr zagotovljen. Popoludne so se socialist! zabavali \- 47 pivnicali na Prateriu. \'se se je vršilo v redu. Pred pedesetimi leti. One 6. maja 1. 1S(m so »Novice^ porocale sledečo v,o- vost: V» Kikindi je neka »zatnaknjena« .Inka Milosztiva, 46 let stara ženska, ozdravljala ljudi, da jim ^e na čelu pu- ščala, noter pa jim dajala masla in vn- de. Okrajna go^poska aradska (Ogrsko) je Juki ustavila dohtarstvo in jo zaprb. Mi ne potrdimo celo tega, ker mislimo, da je prav storila, ako je takim, ki so se k nji prišli zdravit »puščala na čelu«, — tako je komentiralo uredništvo »Novica to notico. Tiste dni ie takratni turški sultan bil napravil po deželi večje poto- vanje in ko je prišel nazaj v Carigrad, je bilo naročeno -da celo mesto ima raz- vitljeuo biti z oljenkami; ali zunaj bo- Ijarjev so prebivalci večidel odgovorili, da nimajo olja, ker jim še kruha nianjka za otroke svoje." Iz tega poročila v >-No- vicah" se vidi, da turško \prašanje pred pedesetimi leti ni bilo tako pereče kot danes. Na pljucih je obolelo meseca marca na Dunaju .^700 oseb, umrlo pa i^tega meseca 3378 oseb. Otvoritev jadranske razstave. Da- nes ob lo. uri ziutraj je bila otvorjena na I )unaju »jadranska razstava«, ki ima nalogo seznaniti severne province z na- šimi obinorskimi kraji. Dodatni zakon z ozirom na obrtni red. Uradni »Dunajski list« priobčuje dne 1. maja nekatere nove točke obrt- nega reda. Posebno važen je L 74., ki določa, da morajo mojstri in delodajak:i na svoje stroške preskrbeti za zdra- ve in u g o d n e d e 1 a v s k e pro- store. Posebno skrb je treba posveti- ti strojem. kateri morajo biti povsod ta- ko dobro ograieni. da je vsaka nevar- nost izključena. Ravno tako mora po- skrbeti lastnik obrta za dostoino obna- šanje svojih ljudi in za zdravo pitno vo- do v delavskili prostorih. Prvo predavanje proi. Fbrsterja na Ounaju. Poročali smo svojecasno. da je znani pedagog prof. Förster imenovan za profesoria vzgojeslovja na dunajski univerzi. I »ne 29. aprila je prof. Förster predaval prvič o glavnih nalogah vzgo- jeslovja. Naiveeja dvorana dunaiske uni- \erze je bila določena v ta namen. a radi silnega navala so niorali prostore zapreti in vec kot polovica poslušalcev ie morala oditi. To zanimanje kaže pač. da je Förster že sedaj kakor malokdo priljubljen in da niegove uzorne ideie že rodiio sad. Hribarjev »vozni red«. Iz občinstva nam piseio: Hribarjev vozni red za po- letno sezono ie res nekaj lepega in so- lidnega. \ sako leto izide v nekoliko širsi obliki. format pa ostane isti. Poleg za. nas važnih železniških zvez ima sedanja izdaja tudi vozni red parnikov iz Trsta \- (iradež in nazaj. potem razne zanimi- \ e podatke o voiaski nioci raznih držav. Razglas dražbe. Zaradi oddaje II. in III. sekcije I. oddelka cestne zgradbe Gr^ar- Zabrdo-Banjsica-Avče, med km 3 in od tu do 8.85, katera dela so preudarjena in sicer II. sekcija K 18.500 in III. sekcija K 56.600 — se bo vrsila 2. junija ob 10. uri predpoludne pri staviteljskem od- delku c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici (II. nadst st. Hi) javna dražba s pismenimi ponudbami. Zapečatene ponudbe previdene s kolekom 1 K. katerim je tudi priloženo potrdilo deželne blagajne v Gorici o položenji vadija in sicer za II. sekcijo "2450 K in za III. sekcijo 2830 K se ima vložiti najpozneje dan pred dražbo. to je do 1. junija t. 1. pri staviteljskem oddelku v Gorici. Vadij se mora vložiti pri deželni blagajni v gotovini ali v vred- nostnih papirjih ali v vinkuliranih p >sojilničnih knjižicah Xa zavitek vsake ponudbe in sicer na zgornjem robu naj se pise: > Ponudba za II. ali III. sekcijo I. oddelek cestne zgradbe C'irgar-Zabrdo Banjsica-Avce. Tehnični operat se splosnimi in posebnimi pogoji je razpoložert v gori omenjenem uradu v uradnih urah. Xameslnistvo ni navezano na najnizje ponudbe. temveč si pri- držuje pravico volitve med oterenti. Zaradi tega se bo pridržalo po- ložene vadije, dokler ne bode namestnistvo odločilo o dotični draž- beni obravnavi. Cestni odbor za kanalski okraj, v K a n alu I. maja 1913. Načelnik : M. Z E G A. Vs(Mil gOHpodiiijam toplo priporočamo KOilNSKO CIK0R1J0 v korlst B| obinejniro slovencem. | vozne poštc. a\ tomobilske zve/.c. št^- vilo najvcčjili most na svctu, doiviove evropskih dr/.av I. 1(>11 itd. I'otrobiui ie hila lestvica fflede dohodniuske^a dav- ka in o vojaski taksi. Za ljudst\o na dc- zcli pa jc se veuno \ azna ra/predelnica glcdc finitov in kilov in klaftrov in ine- trov. Res moranm reči. da je ta vo/ni red" prav dobro doscl. Živlienje Jczusovo v kinematografu Central - Bio v Oorici. Preteklo leto /e i/.nci'adi'a jc širi svet vest, da sc jc od- ločila amerikanska tvrdka Kalem - Film Kompagnie spraviti v film življenje .lc- zusa, katcrc naj sc izdcla na lieu tnesta v Palestini na istili incstih kakor nas uči sv. Pisino. Svctovna tvrdka Kaleni v Ameriki je poslala celo ekspedicijo v Palcstino in skoraj eno leto sc jc dclalo doklcr je bilo dokončano to orjusko dc- Id. \ idi .sc vse /ivlienie Kristissa od nc/ - nc mladosti do smrti. To dclo jc cno nai- ziianuMiitciših in najpopolncjsih na kinc- niato^ratskeiii poliu. Sodclovali so naj • večji innetniki združeni z visokiini du- liovuiki in učcnjaki. Za film /ivlicnic le- zu.sa zanimaio sc vsi kineinatovirafski podjetniki ki sc y;a dobi /. posebno pro- tckcijo in vclikimi denarnimi /.rtumi.Tu- kajsnji lastnik podictia Central - Bio im se ustrasil ne ene^a nc druvieffa in po- >rečilo sc mil jc s posebno intcrvencijd na I »imaju dobiti omenjeni film, ki sc nm jc zajiotdvil p .dstavljati v Oorici v č;i- Mi l'.'tosniih ^mkoštnih praznikov. Kcr sc ie z.c pod tcm naslovoni mar>ikai v kincinatogratili \idclo, naj to niko^ar nc nioti in naj nc zameniava todelo z oniir.i doscdaiprcdstavljcnnni.Na lUinajuie to dclo vzbudilo pri najvisjih cerkvenih in posvetnih dostojan^tvcnikilipnpolno ob- čudovaiije. Ko se je v Oorici izvcdclo. da se nain bode nudila prilika videti to svetovno delo tndi med nanii. nastalo jc vsestransko zanimanje tako nicd duhov- niškimi kakor posve-tninii >tauovi. Droblinice. Čuden samomor. Y Pecuhu se ie hotel uir.oriti voiaski muzikant (lack s tern da je izpil steklenico bencina in si pot em skusal za/^ati usta. kar se nui pa ni posrečilo. Radi notranjih bolečin so ga morali prepeljati v bolnišnico. Vojno brodovje v Italiji. Y zadnjem easu je sklenila italijanska vlada napra- viti dve prav ogromni novi ladiii, ki bo- deti imeli nalogo varovati interese izse- ljencev v kolonijali^Razun tega gracli ltalija žc lepo število boinih ladij večiih kakor ie naš ¦A'iribus unitis«. V Petrogradu so aretirali sjna ^c nerala (iabrova. šefa !\ . odd. general- nega štaba, ki je častnik izven službe. Ore se baie za vohunstvo v prilog Av- striji. Gospodarsko. Nemški industrijalci se pritožujeio tez avstrijske, ker zadnji silijo s svojini blagoni v Nemcijo in na nemška trzi.šča. Tako poroča -T^erliner Tageblatt'-', da je v Ncmčiji vse polno našega tekstilrvj- V-i hlaga. bombaževine in klobukov. Nemška industrija trpi. ker naši trgov^i daio dosti nižie svoje izdelke. da iih I*:' prodaio. 1 »a ie ta pojav skrajno klavern je iasno. \' Ncmčiji ne bonio dclali trgn- vine. ker se vbijetno. ako hočemo kon- kurirati dalie ča^a < tako ra/.vito indu- strijo. Naš trg jc na Baikanu, tega >i pridoiiiino. Koristni in škodljivi ptici- Ako pogledamo nckoliko globljc \' bo/jo naravo. vidimo inivsod vclikan- sko urejctuist in smotrenost. \'se iiua svoj naincn, cetudi včasi niorda prikrit, tcdaj je vse pravzaprav dobro. neškod- ljivo. Sc ščuka \ krapjem ribniku je ko- ristna. kcr s svojo požrcžnostjo oživlja in draini /.aspanc krapc, kcr bi drugaC'c Cisto polcncli. Tako jc tudi druge>d v na- ravi in naravnost o skodljivosti nc 1110- rcmo govoriti nc tu nc tarn. Poglejmo nckoliko \ vrstc ptičc\'. Kni sicer res dclajo skodo. kradejo ko- koši itd.. a tcga uavadno ne raainimo. koliko nani storijo koristi. l5a sc ncka druga stran jc. ki jc tudi upoštevanja uredna in bo dobila marsikatcrega /a- govornika, uamrec lepota narave. Ako \sc zatremo in pomorimo, potcni osta- nejo goli gozdovi in o ptičjcm pctju in civkanju nc bo kmalii nc dulia ne sluha. Sicer so to splosnc stvari, ki iinajo v.ä posauie/.uc slučaie 1c malo pomena. a vemo gotovo, da ima tudi nara\a \' >\-(jii lepoti še vedno uinogo zagovorni- ko\'. ki radi prizancso iciiui ali oncinu krilatciuu go/duciuu stauovalcu nc za- ladi nicgove koristi. ampak radi lepote in harmouije v naravi. Mcd ptiči jc mnogo. innogo takih. ki so naruvnosi koristni nascmu kmcto- valcu. kcr 11111 inimagajo trebiti goscui- ce. črve in razuo podobuo golazen. Nc bomo tu nastcvali raznih podatkov, ki so iih izračunili učeniaki in naravoshn • ci. kcr ie o nckaterih nasih pevcili po- poluonia iasno. da so edino koristni. () drugili sc trdi nasprotno. to je. da so skrajno škodljivi in zato iih if treba iio- biiati in moriti. kicr sc iih naleti in dobi. Trctia sk ipina sc lumi zdi nekako ncv- traJna. %iad strankami. Ne more se ji 0- čitati skodljivosti, a tudi ni ravno ko- ristna. Y nasih kraiih pridejo v postev nai- bolj ropne ptice. potern one. ki delaj1) škodo na sadju in na trti. Nekateri ptiJi res poiedo in razkljuvajo celo vrsto le- pih črešenj, |)ozobljejo celo \rsto lepil1 vinskili jagod, a skoro bi rekli, da niili škoda ni tolika kot korist. Kako neu- rnorno nekatere ptice love celo spomlad mrčes. to je pač uredno zabeleziti, da se jim škodljivost potem šteje nckoliko nizie. Niso res taki grešniki, gotovo ne. Ker se bliža ravno doba, ko zacnj ptičje vrvenje postajati vedno večje in se cele tolpe krilatih porednezev ze po- de po poljih in njivah, se nam zdi ure- dno opozoriti na dezelni zakon z due 7. januarja 1911 >-glede varstva za zemlic- delstvo koristnih pticev«. Ta dezelni za- kon ima vsega skupaj 27 točk, kjer je natančno povedano vse. kar se tiče ptičjega varstva in ptičjega lova. Poleg splošnega dela obsega ta zakon tudi d\ra izk'iza raznih ptičev in sicer izkaz A -- koristni ptiči in zakaz B - škodljivi ptiči. Razun tega pravi točka 1., da politična oblast lahko naredbeniin |)otom pro- glasi še druge ptiče kot koristne. Za izkaz A velia po zakonu, da se tam »na- vedenih ptičev ne srne ne loviti, ne ubi- .iati.« Med teini ptiuami dobimo razne sove. žolne. postolko itd. Potem penico. ^enico. paleka. tašico. slavca in druge. Potein imaino škorcc, škrjancc, strna- da, lastovico itd. saiui Ijubi znauci ;n /uauke. ^Črnoga kosau ui sicer med niiini, a tc/ko. da ga bo kdo zatiral in pobijal. \ izka/.u B so našteti razni kmcto- \alst\u škodljivi ptici. cctudi sc tukaj iz\-cn zakona ninCuja jako kri/.ajo. Med tcnii razbojniki najdeino vrabca. sojo, srako. kavko, vrano. srakoperja, cuka itd. \ prvivrsti spadajosem seveda rop- uc ptice. ki prcžijo lia kuretiuo. ribc. uiladc zajee itd. Seveda jc sedaj vcliko \ prasanje. kdo u. pr. poda\-i vec zaj- ccv, ali vclika uharica ali pa lovski ta- to\i. \ rane pa v uekatcrih krajih ceui- jo naravnost kot koristne, kcr pobirajo čr\ c. \ zadnjem času jc priscl posebno skorec v debato. Ho sedaj velja uamrcč za koristno ptico, kakor smo videli. a cela truma ujegovih sovražnikov sc ie oglasila, ces. pobijmo ga in zatrimo ga. \ nckaterih krajih jc uainrec ta dečko res prehudobeu, ker brska po vinogra- dili in dela skodo na grozdiu. Radoved- ni smo. kaui sc obrue lindski glas, ali za ali proti škorcu. Kier/es dela škodo, naj sc prcganja. kjer pa we, bi ga mi pripo- ročili milosti. Brez koristi naiurec ni, kcr poie grozovito dosti golazni in nia- lega inrcesa. 1/ raznih krajcv bodo go- tovo v tcm oziru različni glaso\'i. \ ecloti bi bili mi innenja. da uc smemo tudi v tcm oziru nastopati pre- \cc radikalno. Le ako ptice res dclajo >kodo. iih pokoncuimo. ako pa sk'.Ja r.i \clika, jc vendar lepse. da iih pustimo. Na vsak uačin nc ka/.c posebne kultiire. kdc: brez prcudarka zatira krilate pev- .c kcr narava bi brez njih nc büa tako pisana in lepa. kakor jo jc /anii^'i! Stvarnik. Priporoča se, pod nuviin vodstvoni. na novo tirejeni hotel »Pri Zlatem Je- lenu«. Svoji k svojini! Podpisani slovenski brivee v Goricl üosposka ulica St. 1 se priporoča si. slovenskenui obeinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebšeine po zmerni ceni. — Prevzenia vsa lasniearksa dela ter kupuje ženske läse po 12 K in naprej kilogram. FRANC NOVAK, Gosposka ullca, štev. 1. LOTF.RIJSKE ŠTFVILKE. I Hinai . . . 4.^. 49. S6. .i\ (i4. (Iradec . . . 44. 75. -im. 24. _V\ Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v eoRici ulica dolhi Croee 5tev. <>. Pruo ppimorsho autormrano stoubeno in homnosesho podjetje Alojzij Tavčar -------.— v Dutovljah okraj Sežana =^=^== zapriseženl sodnl Szvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vod- njake. ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela Gene zmerne. ^upujte samo dvokolesa „ALTENA", francoske vrste ki so najtrpežnejši in naj boljši bodisi za na. «adno rabo ali za dirke Siva lni strnjiOriginal „Victoria* so iiajpraktičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno ši- vanjo in štikanje (vi'zenje). Stroj teč« brczšumno in je jako trpe- žen. Fuške, samokrese, slamo- roznic e in vse v to stroko spa- (Jajočo predmeto se dobi po to - varniški ceni pri tvrdki Kerševani s Cuh, G 0 R I C A Stolni trg št. 9. a- Jliiasii kreditna taka" poflnca i Goriä Centrala Ljubljana. HružnkM-: Celje, Cdovec, Sarajevo, Split Trst_________ SSrvn! S'aYlad^K^ ooo°oio°0" Vloiie na knjizico po 434°O. v Kikor.o.ui rarunu \>o do^ovoni. Nakup in prodaja vrednosfnih papirjev vseh vrst. deviz - valut. |!| - liskont menic -- jji Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje. Borzna naročila. ! — Slav ben i krediti. — !!! Safes. Prniiinsii za vsa žrehania. " FVedujmi na vrednostne papirje. Nakazila v imozemstvo. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska vNarodna Tiskarna« (odgov. L. Lukežič.)