NAŠ ČASO Vesele velikonočne praznike vam vošči uredništvo Našega časopisa IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA LETO XXVI, ŠT. 241 Hoja po robu APRIL 1998 Te dni na televiziji kažejo nekega ljubljanskega urednika, ki se je spravil v petnajsto nadstropje sicer štirinajstnadstropne hiše, se povzpel na ograjo, ki je približno šestdeset centimetrov široka in paradira po nJej, ter pripominja, koliko ljudi bi rado, da bi odletel. Če se takole po-vzpneš kje na ravnem visoko na vrh hiše, imaš lep razgled in si s ptiči deliš nekaj neba. Ni pa nujno, da zaradi lepega razgleda hodiš čisto po robu prepada. Denimo, da bi tudi urednik Našega časopisa iskal v vseh štirih občinah tako visoko hišo, in da bi se povzpel nanjo. Imel bi veliko težavo, ker take hiše ne bi našel, daje pa ga tudi nekaj vrtoglavice. Našel bi že kakšen dimnik, toda tudi tovarniški dimniki niso, kar so nekdaj bili in zanje skrbijo izprašani dimnikarji. Je pa sreča, da oni urednik iz Ljubljane hoče zaobseči celo Slovenijo, mi pa smo zadovoljni s tem, kar lfnamo in še druge vabimo, naj pridejo k nam. Imamo široko barjansko ravnino in nekaj višjih gričev, s katerih se prav tako daleč vidi, na teh "fibih pa gostoljubne domačine, ki ne gledajo grdo, kadar prideš k njim na obisk. Tako je bilo videti, ko so se vse občine barjanskega in obbar-Jonskega območja predstavljale blizu onega roba, po katerem hodi tisti Urednik iz Ljubljane, čez cesto na ljubljanskem sejmišču. Dejansko bo trebaše veliko več kot doslej narediti za to, da v krajih, ki so prav blizu Ljubljane, poživimo prizadevanja za to, da bi ljudje iz glavnega mesta Slovenije k nam prihajali kot k dobrim in gostoljubnim Prijateljem. Vendar ne samo to. Na oni strani Ljubljane, proti Domžalam in Kamniku, so že zdavnaj ugotovili, da so s svojimi parcelami, lokali in različnimi objekti, kijih lahko dajejo v najem, ne le predmestje glavne-Sa mesta, ampak tudi del njegovega poslovnega utripa. Stvari imajo tudi finančno vrednost, čeprav morda sprotni izkupiček ni čisto tak kot v središču prestolnice. Zato so si bolj kot drugi prizadevali za ureditev v$e infrastrukture, tudi telefonije in drugih prednosti, kijih prinaša današnji čas. To stran Ljubljane, se zdi, je iz različnih razlogov, tudi zato, ker so 'meli nekatere kraje za nekakšen vojaški rezervat nekdanje jugoslovanske armade, predolgo trajalo spanje pravičnega, zalo je tudi gospodarska moč krajev manjša kot onkraj Ljubljane. Pri čemer imajo tudi onkraj Ljubljane velika spalna naselja, kot jih 'mamo na tem koncu, in se jim tudi tam na delo v prestolnico vsak dan °dpelje na tisoče ljudi. Ce torej tostran prestolnice ugotavljamo, kako pomembni smo lahko za uživanje zdravega življenja ne le nas samih, ampak tudi naših sosedov Ljubljančanov in jih spravljamo na kolesa, pri čemer povezovanje ze zdaj teče čez občinske meje, na katerih smok sreči odpravili že veliko mitnic in podrli že kar precej ograj, jih bo še treba podirati in odpravljati s še bolj ambicioznimi skupnimi načrti. Seveda smo na robu Ljubljane, toda na trdnih tleh. Tveganje se splača. Ceje torej tale časopis tudi pospravil kakšen plot, naj se tudi njegova zasluga za to ne pozabi. TONE JANEŽIČ v-mmwMJi'i<\\ OBVEŠČAMO VAS, DA SMO SE PRESELILI V NOVE PROSTORE: TRŽAŠKA 28, VRHNIKA TEL.: 061/746-503 . URADNO ODPRTJE BO 10. 4. 1998 OB 17. URI V PRISOTNOSTI MOJSTRICE AIPING WANG Z znanjem in potrpežljivostjo do zdravja in kakovostnega življenja na najnaravnejši način brez fizičnih vaj in kemikalij! DNEVNI RAZPORED TRETMAJEV Tretmaji potekajo vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih: 5.00 — 6.30 7.00 — 8.30 16.30 —18.00 18.30 — 20.00 SHEN O.I" Prvi obisk je informativen inje brezplačen! Cena enega tretmaja: 300 — 800 SIT. PREDSTA VITE V NA SEJMU ALPE ADRIA - Obbarjanske občine so se v organizaciji centra Naš laz s*upno predstavile kot zanimiva rekreativna destinacija na robu Ljubljane. Stojnico je obiskal tudi minister drobno gospodarstvo Janko Razgoršek. Srečal se je z razstavljala, med drugim z direktorjem KZ Vrhnika lvanom Turkom. Več na notranjih straneh. Ne kurite, če pa kurite, kurite s pametjo! Gasilci so morali v zadnjih nekaj dnevih že nekajkrat posredovati pri požarih v naravi. Za nami je dolgo sušno obdobje, zato pri vsakem kurjenju na prostem zelo pazite, da vam ogenj ne uide kam drugam. Se vedno velja visoka stopnja požarne nevarnosti. Prostovoljno gasilsko društvo POLHOV GRADEC vas vabi na FLORJANOVO sv. mašo, ki bo 3. maja ob 9. uri v Polhovem Gradcu Po sv. maši bo blagoslovitev novega gasilskega doma. Naslednja številka Našega časopisa izide v četrtek, 7. maja 1998. Gradivo zbiramo do 30. aprila 1998. MOMtAKOA BIOBRAZDA Dragomer, Pod Lovrencem 1, tel.: 061/654-580 Letos smo vam pripravili še posebej veliko izbiro: — balkonskega cvetja, grmovnic, čebulnic — semenski krompir, sadike vrtnin, semena in vse kar še rabite za vaš vrt in dom VELIKA IZBIRA — UGODNE CENE — PLAČILO NA VEČ ČEKOV! TURISTIČNO DRUŠTVO »BLAGAJANA« VRHNIKA VABI NA SEJEM VSE ZA VRT IN DOM V SOBOTO, 4. APRILA OD 8.00 DO 16.00 NA TRGU ZA SODIŠČEM BOGATA PONUDBA SOBNIH IN BALKONSKIH RASTLIN, SADIK ZA ZELENJAVNI VRT, CVETLIČNIH KORIT IN LONČKOV, RAZNOVRSTNEGA ORODJA ZA VRTIČKARJE, SEMENA IN ŠE IN ŠE... V ŽELJI, DA BI PRIPOMOGLI K OLEPŠANJU KRAJA, BOMO SKUPAJ Z OBČINO VRHNIKA, KOMUNALNIM PODJETJEM VRHNIKA IN PARKOVNIM VRTNARSTVOM HLEBEC TUDI NA LETOŠNJEM SEJMU MED OBČANE VRHNIKA, KI BODO OBISKALI SEJEM, RAZDELILI VEČJO KOLIČINO SADIK OKRASNIH IN BALKONSKIH RASTLIN IN KOMPOSTA. VABLJENI! ana Šentjošt bo občina Krajani KS Šentjošt si že dlje časa prizadevamo in vztrajamo, da območje naše KS postane samostojna občina. V prid nam je tudi odgovor Ustavnega sodišča, izdan nov. 1994, v*katerem jasno, piše da imamo po ustavi pravico do svoje občine, vendar je potrebno nekatere stvari uskladiti. Zbori občanov, ki smo jih ponovno izpeljali v oktobra 1997, so pokazali, da krajani lahko bi rekli s stoodstotno večino podpiramo to pobudo. Občinski svet Občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec Je izdal pozitivno mnenje v zvezi z nastankom občine Šentjošt. Cudi pa nas, da vladna komisija za lokalno samoupravo kljub temu ni uvrstila naše KS v seznam krajevnih skupnosti, ki jih je predlagala za nove občine. Zadnji korak, ki je po mnenju te komisije odločilnega pomena, je referendum, katerega razpiše na območju, ki kandidira za občino. Ni pa nam razumljivo, kako lahko ta komisija v predhodnih postopkih zanemari rezultate tako imenovanega poizvedovalnega referenduma, kateremu pa pripisujemo dosti večjo težo. Na takem območju, kot ga zajema sedanja občina in je na enem delu nižinska ter primestna, na drugem pa hribovita ter čisto drugače organizirana, je nemogoče primerno razporediti sredstva za razvoj. Z odcepitvijo od sedanje občine bi naša KS postala določena zaokrožena celota, kije že obstajala. V sedanji občini nam nikakor ne uspe popraviti nekaterih kriterijev, da bi vsaj na področju komunale dosegli enako stopnjo razvoja kot ostala območja. Šentjoščani bomo izkoristili vse zakonske možnosti, ki nam jih dopušča naša ustava. V tem vidimo veliko prednosti in možnosti vidnejšega razvoja našega območja, ki je bilo dolga leta pozabljeno. V preteklih letih je bil dosežen določen napredek, kateri pa zadnja tri leta zopet nazaduje, zato smo prisiljeni ukrepati. «Nenazadnje pa imamo v naši državi kar nekaj primerov malih občin, ki dobro in uspešno gospodarijo, čeprav ne izpolnjujejo vseh pogojev, kijih določa 13. člen Zakona o lokalni samoupravi, imajo pa trdno voljo ter realno vizijo razvoja svojega kraja«, so bili enotni svetniki sveta KS Šentjošt. Marjan Malovrh VRHNIŠKI OBČINSKI SVET Komisija za zdravstvo Vrhniški občinski svet na izredni seji ta teden sklepa o komisiji za osnovno zdravstvo na območju občine. Komisija nastaja na podlagi pobude na zadnji redni seji občinskega sveta, na kateri so obširneje govorili o stategiji zdravstvenega varstva na območju občine. Razmere so se v zadnjih letih zelo spremenile, saj se je večina zdravnikov zdravstvenega doma odločila za zasebništvo. Z razpravo so svetniki poskušali ugotoviti, ali je zdaj kaj bolje ali za bolnike slabše, saj je bilo ob the odločitvah obljubljeno, da se za bolnike ne bo nič spremenilo. Na seji se je večina svetnikov spraševala, ali je trenutek za tako obširno razpravo o zdras-tvenem varstvu sploh primeren, čeprav se je nato ugotovilo, da bi bil problematičen vsak trenutek, ko bi o tem govorili. Dejstvo pa je, daje občina sama po sebi odgovorna za zagotavljanje osnovnega zdravstvenega varstva na svojem območju, kar pomeni, da ima kompetence govoriti tudi o teh zadevah. Nekateri razpravljalci, med drugimi tudi nekdanji direktor ZD Vrhnika dr. France Cukjati, kije kasneje postal glavni tajnik zdravniške zbornice, je bil mnenja, da včasih na Vrhniki ne znajo izkoristiti vseh možnostih po normativih, ki ji jim glede na število prebivalstva pripadajo. Pravzaprav gre za celotno območje, ki ga je nekdaj pokrival Zdravstveni dom Vrhnika, se pravi tudi za območje današnje borovniške občine. Svetniki so dejali, da res ne morejo kompetentno odločati o stvareh, ki zadevajo zdravstvo v občini, saj kljub obsežnim gradivom ne poznajo razmer do podrobnosti. Imeli so nekaj pripomb: slišati je bilo predlog, da bi imeli na Vrhniki v ZD vsaj enega zaposlenega zdravnika za splošno zdravstvo (zdaj so samo ambulante koncesionarjev), cene laboratorijskih storitev zrav-stvenega doma naj bi znižali na raven cen, ki so v Ljubljani, razmisliti bi bilo treba o urgentni dežurni službi, kjer se zdaj včasih zatakne. Dobili so pojasnilo, da je z novimi zdravstvenimi predpisi že kmalu predvideno, naj bi bila tudi na Vrhniki urgentna zdravniška ekipa, ki bi bila v stalni pripravljenosti. Zupana so tudi vprašali, kaj se je pogovarjal na ministrstvu za zdravstvo na pogovoru z ministrom. Iz poročila je mogoče razbrati, da je šlo za akutne težave vrhniške zdravstvene službe. Na ministrstvu so tudi pojasnili, da mora občina poskrbeti za ohranitev zdravstvenega doma, ki naj nemoteno deluje, pri čemer bolnik ne sme čutiti razlike, če se opredeli za zdrav- ŠTIRJE ŽUPANI O NAŠEM ČASOPISU Povečati dopisniško mrežo Na predzadnji seji Občinskega sveta Vrhnika je bil Tone Ja-nežič imenovan za odgovornega urednika Našega časopisa, za mandatno obdobje štirih let. Kot vemo, časopis izhaja za štiri občine: Vrhniko, Brezovico, Dobrovo - Horjul - Polhov Gradec in Borovnico. Za ta projekt so se dogovorili prav župani vseh izvleček iz programske zasnove Našega časopisa Javno glasilo Naš časopis (v nadaljevanju glasilo) je glasilo občin Vrhnika, Borovnica, Do-brova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica. Izhaja praviloma enkrat mesečno, prejemajo ga vsa gospodinjstva v teh občinah brezplačno. Glasilo je tiskano na časopisnem formatu na roto papir, z eno dodatno barvo na štirih straneh. Če je v okviru zagotovljenih sredstev, so lahko štiri strani ob posameznih priložnostih štiribarvne. Glasilo vsestransko in jedrnato prebivalce štirih občin obvešča o delovanju občinskih organov, javnih služb, o glavnih dogodkih v komunali, urbanizmu, stanovanjskih vprašanjih, soci-ali, zdravstvu, kulturi, izobraževanju, športu, obvešča o delovanju političnih strank, različnih društev, odpira dialog med lokalnimi oblastmi in prebivalci. V njem svoje prispevke objavljajo prebivalci, občinska telesa, društva, zavodi in drugi, če se njihovi prispevki skladajo z kodeksom novinarske poklicne etike in niso v nasprotju s pozitivno zakonodajo. Glasilo se ravna po potrebah prebivalcev štirih občin, da so obveščeni o dejavnosti občinskih teles, pri čemer naj se izluščijo iskrena prizadevanja za razvoj krajev ne oziraje se na normalna politična nasprotja med strankami. Da se bo to zgodilo, ima Naš časopis ustrezno uredniško in dopisniško mrežo, zaprosi za sodelovanje z ustreznimi odgovori za posamezna vprašanja pristojne občinske uslužbence in funkcionarje, predstavnike različnih društev, strank, zvez, ustanov, šol, verskih skupnosti, različnih organizacij ter zanimive posameznike. Časopis je odprt za vse. Strani časopisa so namenjene tudi lokalnemu gospodarstvu, turizmu, gostinstvu, krajevnim običajem, domoznanskim prispevkom, zgodovinskim prispevkom o krajih, etnološkim posebnostim krajev, različnim prireditvam ter drugim dejavnostim, s katerimi se ukvarjajo ljudje v štirih občinah. Pozornost posveča tudi dejavnostim v šolah. Glasilo zaradi večstrankarske sestave občinskih svetov ne sme zanemariti nobene politične usmeritve, vendar mora ohranjati produktivno ravnovesje med političnimi opcijami. To pomeni, da objavi vse prispevke, ki so usmerjeni k razvoju občin, ki prinašajo tudi kritične, vendar objektivne poglede na različna področja življenja. Ker je glasilo mesečnik, si bo prizadevalo v eni številki z vseh strani osvetliti tematiko, ki je predmet polemičnih trditev. Stališče uredništva je, da politične stranke same poročajo o svojem delovanju glede na sposobnost, kijih imajo v vrstah svojih članov. Uredništvo si tudi prizadeva oblikovati visok standard medsebojnega komuniciranja med političnimi strankami, ki vnaprej izloča prestižno strankarsko merjenje moči. Ob razpisu volitev se glasilo ravna po zakonu o volilni kampanji. Ob tej priložnosti lahko določi tudi pravilnik ravnanja. Glasilo bo imelo tudi vnaprej vsestransko informativno vrednost in uporabnost za ljudi, ki jim je namenjeno. Obenem je tudi kronika krajev. V glasilu so zastopane vse novinarske zvrsti: novica, poročilo, intervju, komentar, izjava itd. Odlok o ustanovitvi in izdajanju ter programska zasnova zagotavljata glasilu odprt za različna mnenja, sodelovanje javnosti in avtonomijo novinarskega dela. Glasilo po tem, da je namenjeno življenju štirih občin, razdeljeno glede na število prebivalstva po različnih straneh in glede na aktualne dogodke predvidoma takole: skupni medobčinski 1. in zadnja stran strani občine Vrhnika strani občine Borovnica strani občine Dobrova-Hor-jul-Polhov Gradec strani občine Brezovice stran, namenjena kulturnim dejavnostim, ki se po občinah prepletajo, stran, namenjena športnim dejavnostim, ki se prepletajo med občinami, stran obvestil, ki so pomembna za vse občine. Za trženje oglasov je namenjenega največ 33 odstotkov prostora v glasilu, ne glede na to, ali so na skupnih oglasnih straneh ali po vsebinskih straneh. Na prvi strani je obvezno glava časopisa z napovedjo najpomembnejših prispevkov iz vsega glasila. štirih naštetih občin. V teh okvirih je časopis tudi deluje, izhaja in omenjene občine mu zagotavljajo materialno podporo. Ob imenovanju odgovornega urednika in obenem ob njegovi programski zasnovi, (ki jo objavljamo posebej v okviru, dogovorjena pa je z vsemi štirimi občinskimi sveti, ki sojo podprli,) so se v začetku meseca marca na pogovoru o nadaljnjem sodelovanju srečali župani občin, za katere izhaja Naš časopis. Razgovor je povezoval predsednik medobčinske komisije za izdajanje glasila inž.Leopold Blaz-nik. Tako nekako vodi tudi prvo skupno medobčinsko koordinacijo štirih občin, ki se čedalje bolj povezujejo v regijo. Prisotni so bili najvišji predstavniki občin Vinko Tomšič, Drago Stanovnik, Andrej Ocepek (vsi trije župani) in Tone Gerjol (predsednik sveta občine Dobrova - Horjul - Polhov Gradec), Simon Seljak (sodelavec in novinar, tudi tajnik skupne komisije) ter odgovorni urednik Tone Janežič. Vsi štirje predstavniki občin so ocenili, da je skupen projekt regijskega obveščanja s časopisom popolnoma uspel. Ljudje, posebno pa krajani, so ga sprejeli za svojega, saj je ta časopis za marisokga tudi edina izčrpna informacija o delovanju in dogajanjih v občinah. Prav gotovo pa bo trebno časopis oblikovno izboljšati, včasih napisati tudi kaj kritičnega, več pozornosti pa nameniti delu občinskih svetov, predvsem kritičnim razmišljanjem svetnikov. nika, zaposlenega v ZD ali za zasebnika. Navrženih je bilo še več vprašanj, na katera bo morala strokovno odgovoriti komisija za osnovno zdravstvo, ki bo imela po predvideni shemi 9 članov: dveh, ki jih bo predlagal ZD Vrhnika, enega iz ZD Borovnica, vsakokratnega predsednika Zdravniške zadruge Vrhnika, enega člana iz vrst zobozdravnikov zasebnikov, enega člana iz vrst drugih koncecionarjev in zdravstvenih delavcev, član, ki ga bo predlaga ZZZS, enega člana na predlog župana Vrhnike in enega člana na predlog župana Borovnice. Komisija naj bi ocenjevala stanje in razvoj osnovnega zdravstva na območju obeh občin, dajala mnenja o izvajanju osnovnega zdravstva, oblikovala vsebinska izhodišča in usmeritve za pripravo strategije in razvoja osnovnega zdravstva in dajala predloge in mnenja k sklepom in odlokom, ki zadevajo osnovno zdravstvo. Vsekakor bomo problem zdravstva na območju vrhniške in borovniške občine pirše predstavili, ko bo komisija začela z delom. Nekateri kraji so tudi premalo pokriti z dopisniško mrežo (na primer Polhov Gradec, črni Vrh, Borovnica pa še od marsi-kod ni glasu). V poplavi številnih prireditev, denimo kulturnih, zabavnih in drugih, je potrebno več kritičnosti pri izboru in uvrstitvi v časopis. Udeleženci sestanka so menili, da bi se splačalo k delu pritegniti tudi časnikarje ali publiciste, ki se kot specialisti ukvarjajo s posameznimi področji. Vsi pa so še menili, daje časopis pri sedanji zasedbi uredništva še kar dober in zanimiv, saj drugi mediji o tej regiji resnično premalo pišejo. Ob koncu razgovora so se izoblikovala stališča, ki naj bi služila odgovornemu uredniku pri njegovem nadaljnjem delu in pri izpolnjevanju programske zasnove:' - nadaljevati je potrebno zastavljeno in dogovorjeno uredniško politiko in programsko zasnovo Našega časopisa sproti posodabljati, nad vsebino pa naj bedi komisija za izdajanje glasila; - če je možno, časopis razširiti na celotno ob barjansko regijo (morda pritegniti še občini Ig in Škofljico); - obvezno razširiti dopisniško mrežo, da bodo zajeti vsi kraji; - več pozornosti in poročanja nameniti delu občinskih svetov ter delu poslancev, kaj le-ti mislijo, predlagajo in sploh, kako predstavljajo svoje volilce; - pri nosilnih temah v časopisu pa bi si bilo koristno pomagati s profesionalnimi novinarji. S.S. Priznam, da sem v zadregi, saj je bilo v minulem mesecu v parlamentu tako pestro dogajanje, da se težko odločam, katerim dogodkom nameniti teh nekaj vrstic. Maratonska osma redna seja državnega zbora s šestinšestdesetimi točkami dnevnega reda še vedno ni končana in bo poslanke in poslance zaposlovala še kar nekaj časa. Vmes smo pričeli in zaključili dvajseto izredno sejo, na kateri je bil namesto odstopljenega Tita Turnška za novega obrambnega ministra izvoljen magister Alojz Krapež. Odrejena je bila parlamentarna preiskava o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine. Z zadnjimi spremembami in dopolnitvami zakona o sodniški službi je za tri leta znižana spodnja starostna meja kandidatov za bodoče sodnike. Zaradi pregovorno počasnih sodišč in znanih zamud, ki jim med drugimi vzroki botruje tudi pomanjkanje sodnikov , bodo po novem sodniki lahko sodili že s sedemindvajsetimi leti. Samo upamo lahko, da se bodo sodniški mlini pričeli nekoliko hitreje vrteti. Državni zbor je z veliko večino sprejel zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi, s katerim smo za nekaj prihodnjih let zagotovili dodatno financiranje programov ohranjanja najbolj potrebnih objektov slovenske kulturnozgodovinske dediščine. Zakon, ki uveljavlja tako imenovani kulturni tolar, z veseljem omenjam, saj je eden redkih, pri čigar nastajanju so v vseh fazah sodelovale vse parlamentarne politične stranke, ne glede na njihovo pozicijo oziroma opozicijo, kar je žal precejšna parlamentarna redkost. Zadnji del izredne seje je bil namenjen avtocestni problematiki, pri čemer sta bila obravnavana predlog letnega plana razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 1998 ter letni program dela Družbe za avtoceste. Opozicija, predvsem poslanci Social-demokratske stranke, so ostro nasprotovali že sami uvrstitvi omenjenih točk na dnevni red izredne seje, saj je na dnevnem redu prekinjene osme redne seje predlog sprememb in dopolnitev nacionalnega programa izgradnje avtocest, popularno imenovan rebalans nacionalnega programa. Po večdnevni razpravi, v kateri je močno prednjačila opozicija, kije predvsem zahtevala od predlagateljev gradiv več transparentnosti pri odgovorih, zakaj se je gradnja avtocestnega omrežja močno podražila ter zakaj je nadzor, ki gaje izvajala Družba za državne ceste, dvakrat dražji kot v tujini. Kljub pregretemu ozračju pa sta bila na koncu oba dokumenta sprejeta vključno s soglasjem Republike Slovenije DARS-u za najetje kredita pri Evropski investicijski banki za gradnjo avtocestnega odseka Blagovica-šentjakob ter ustreznim poroštvom. Ob tem bo tiste Vrhničane, preko stotrideset, ki so podpisali prošnjo Družbi za avtoceste za izgradnjo protihrupne ograje oziroma protizvočnega zidu ob avtocesti verjetno zanimalo, kdaj bo ograja zgrajena in jih bo prenehal vznemirjati hrup povečanega prometa na avtocesti. Z gospodom Trevnom, vodjem oddelka za komunalne zadeve na vrhniški občinski upravi, sva se oglasila pri gospe Gordani Višinski, vodji službe za vzdrževanje pri DARS-u, kjer sva izvedela, daje Družba za avtoceste že naročila dve študiji na avtocestnih odsekih Kožarje- Vrhnika in Vrhnika-Razdrto, ki naj bi odgovorili na vprašanje, v kolikšni meri so prebivalci, ki stanujejo v bližini avtoceste, izpostavljeni hrupu. Gospa Višinski naju je seznanila s tem, daje bilo lani za izgradnjo protihrupnih ograj namenjenih štirideset milijonov tolarjev in daje letos za isti namen rezerviranih petdeset milijonov SIT. Ker je denarja za vse potrebne odseke premalo bo potrebno izdelati prioritete. Zato sem na Ministrstvo za promet in zveze posredoval pisno poslansko pobudo za sprejem obveznega navodila za izdelavo prioritet izgradnje protihrupnih ograj, kjer naj bodo poleg intenzitete hrupa upoštevani tudi dodatni kriteriji kot so starost avtocestnega odseka ter pripravljenost posameznikov in lokalne skupnosti za sofinanciranje. Na odgovor ministrstva še čakam. Po zaključeni izredni seji smo se vrnili na preostale točke redne seje. V nadaljevanju smo se lotili že enkrat prekinjene obravnave predloga zakona o ratifikaciji Konvencije o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Sprememba zakona je potrebna, ker je prišlo pri sprejemanju zakona do dokaj banalne napake, v tekstu zakona namreč nepravilno piše, da je potrebno v Strassburg poslati slovenski in angleški tekst zakona, pravilno pa bi moralo pisati slovenski ali angleški. Opozicija seveda vladi ne verjame, da je prišlo do napake slučajno pri prepisovanju teksta, ter daje v glavnem pri ratifikacijah uporabljena sintagma slovenski in angleški, zato je zelo vehementno za-hte-vala poimensko odgovornost za storjeno napako. Vlada je v pisnem odgovoru pojasnila, daje prišlo do napake v uradu predsednika vlade , daje sprožen postopek ugotavljanja disciplinske odgovornosti in da bo o poimenski odgovornosti in ukrepih seznanila državni zbor po končanem postopku. Opozicija tudi s tem odgovorom ni bila zadovoljna, tako je bila ta točka po celodnevni brezplodni debati ponovno prekinjena, človek se pri tem vpraša, ali je res vlada tista, ki želi zavlačevati pričetek veljavnosti zakona, kot to želi prikazati opozicija, ali pa ima predvsem slednja v ozadju določene interese. V začetku aprila pride v Slovenijo evropski obisk v zvezi z aktivnostmi na področju pranja umazanega denarja, če bo opoziciji uspelo z obstrukcijo preprečiti sprejem spremembe zakona, to ne bo ravno vzpodbudno za kandidatko za vstop v evropsko zvezo. Morda pa je ravno tukaj cateh: Kar je slabo za državo ... Richard BEUERMANN Pomlad na Vrhniki napovedala štorklja Na pragu pomladi je bilo nekaj dni na Vrhniki opaziti štorkljo. Ta seje skoraj za ves teden mirno nastanila v središču Vrhnike na ulični svetilki pri hotelu Mantova. Vse dneve je mirno opazovala Vrhniko in Vrhničane z višine, se grela od cestne razsvetljave ter podnevi iskala hrano v okolici Vrhnike. Hudomušni so pripomnili, da opazuje bližnjo hišo, kamor naj bi spustila nek tovor. No, saj vemo kaj štorklje nosijo! Po nekaj dneh pa je neznano kam izginila. Morda tudi štorklje niso več tisto, kar so nekoč bile. Uradno pa smo izvedeli, daje ta štorklja lansko leto preživela ob Cerkniškem jezeru, ušla pa je iz nekega ptičjega rezervata v Italiji. S.S. 1. MAREC DAN CIVILNE ZAŠČITE Župan podelil priznanja Ob dnevu civilne zaščite je bila v petek, 27. februarja v sejni sobi Občine Vrhnika krajša slovesnost, na kateri so najzaslužnejši pripadniki civilne zaščite prejeli priznanja. Obenem je bil to tudi županov sprejem za vse predstavnike struktur, ki so vključene v občinski štab civilne zaščite. Prisotne je pozdravil Viktor Razdrh, član štaba civilne zaščite, kije poudaril pomen dejavnosti zaščite in reševanja v letu '997. Med drugim je omenil, da sta bili v prejšnjem letu dve veliki akciji reševanja, in sicer odstranjevanje posledic žleda na Zaplani in gašenje velikega požara na vrhniškem vrtcu. Prav tu pa se je pokazala velika solidarnost in prizadevnost predvsem številnih prostovoljnih gasilskih društev ter ostalih struktur civilne zaščite. Razen teh aktivnosti pa so pripadniki civilne zaščite sodelovali pri gašenju požarov v naravi in na prometnih sredstvih, pri črpanju vode ob neurjih ter posredovali ob ekoloških nevarnostih. Vseh izrednih dogodkov je bilo 23, v katerih je sodelovalo odnosno posredovalo 638 pripadnikov sil zaščite in reševanja. Veliko pripadnikov se je tudi usposabljalo v učnem centru na Igu, in to 212 občanov, na številnih vajah preko vsega leta pa je sodelovalo preko 170 pripadnikov zaščite in reševanja. Enote in službe civilne zaščite ter društva pa so bila opremljena s sredstvi zvez ZARE in z nekaj novimi sodobnimi dihalnimi aparati za reševanje iz gostega dima. Spregovoril je tudi župan Vinko Tomšič, ki je poudaril človeško plat zaščite in reševanja, ki je posebno v današnjem času zelo pomembna. Se posebno v ožji skupnosti, kot je KS in občina, pridejo do izraza številne stiske in nesreče ljudi, katere pa znajo ublažiti in preprečevati številni prostovoljci, ki so vklju-. čeni v enote zaščite in reševanja. Zato je v sedanjem tempu življenja potrebna sosedska solidarnost in pomoč številnih enot in drugih društev, ki delujejo v samem kraju in so neposredno povezani z njimi. Prav zahvala gre tem številnim prostovoljcem v Rdečem križu, Karitasu, prostovoljcem v gasilskih društvih ter številnim enotam v okviru štaba civilne zaščite, ki so v letu 1997 in tudi že prej pomagali ljudem v stiski ter preprečevali, reševali in zaščitili krajane, občane pred mnogimi nesrečami in naravnimi katastrofami. Nato je župan podelil priznanja civilne zaščite, ki so jih prejeli: - bronasti znak: Prostovoljno gasilsko društvo Vrhnika - srebrni znak: Karli Mesaric - zlati znak: Franc Stanovnik Po podelitvi priznanj so se vsi nagrajenci zahvalili in poudarili pripravljenost za nadaljnjo aktivnost v korist sočloveka, kraja in ne nazadnje tudi občine. V imenu občinske Gasilske zveze Vrhnika pa je spregovoril njen predsednik Ivan Turk: »Res je bilo v letu 1997 namenjeno ogromno dela, vse te aktivnosti pa so bile storjene brez kakršnih koli nadomestil, nekatere tudi v prostem času, vse za dobrobit sokrajana in soobča- L Bronasti znak PGD Vrhnika Znak sta sprejela predsednik društva Janez Slavec in poveljnik Anton Gostiša. Prostovoljno gasilsko društvo Vrhnika aktivno dela že 120 let na področju reševanja ljudi in premoženja pred požari, naravnimi in drugimi nesrečami. Operativno znanje in izurjenost člani društva s pridom uporabljajo pri gašenju požarov, reševanju ljudi in premoženja pri naravnih in drugih nesrečah. Društvo skrbi za izobraževanje svojih članov. Zgledno skrbijo za svoj gasilski dom in gasilsko tehniko, tako, da je vedno pripravljena na intervencijo. 2. Srebrni znak Karli Mesaric Deluje v območni organizaciji Rdečega križa na Vrhniki že mnogo let. Zaposlenje v Zdravstvenem domu na Vrhniki. Že dolga leta pa sodeluje s štabom civilne zaščite, kjer je aktivno usposabljal enote civilne zaščite v prvi medicinski pomoči. Tržaška 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714 3- Zlati znak Franc Stanovnik - v Znak mu je izročil župan Vinko Tomšič. Je elan PGD Log in aktiven na organizacijskem, preventivnem, predvsem pa na operativnem področju požarnega varstva, reševanja ljudi in premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami. V svojem dolgoletnem stažu 42 let kot poveljnik PGD je aktivno sodeloval v številnih požarih, odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Tudi na lastno izobraževanje ni pozabil, saj ima čin častnika II. stopnje. Svoje teoretično in praktično znanje prenaša uspešno na mlajše rodove. Zlati znak pa je odraz njegovega življenjskega 50 letnega delovanja v gasilski organizaciji. Okrajno sodišče na Vrhniki Vrhnika, Cankarjev trg 8 OBVESTILO Občane občin Borovnica, Logatec in Vrhnika obveščamo, da bodo zaradi velikega povečevanja pripada zemljiškoknjižnih zadev uradne ure za stranke v zemljiški knjigi spremenjene. Od 1. 4. 1998 pa do preklica bodo uradne ure v zemljiški knjigi v ponedeljek in petek od v sredo od Vrhnika, dne 16. 3. 1998 9. do 12. ure 9. do 12. ure in od 13. do 15. ure Dostava pizz na dom vsak dan od 12" do 241 C**j^J755195^) Pomagajmo mladim v stiski V prvem tednu po Veliki noči, 17. aprila 1998 ob 20.00 uri, bo v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki ŠKD Vrh Sveti trije kralji uprizoril igro z naslovom: Hrup za odrom Večji del izkupička od te predstave bo namenjen finančni pomoči dijakom, ki svojo mladost preživljajo v velikih stiskah. Zato si vzemite nekaj vašega časa in nas podprite na naši poti »Delati dobro«. Čas, ki ga boste preživeli v naši družbi, ne bo stran vržen, saj se boste med predstavo prijetno sprostili in se tudi nasmejali. Nenazadnje pa tudi občutek, da ste s svojo prisotnostjo nekoga osrečili in mu obenem tudi pomagali, prav gotovo mnogo pomeni. Prisrčno vabljeni! Pokrovitelja večera: Zveza kulturnih organizacij Vrhnika Občina Vrhnika Horjul ne bo občina COMING VRHNIKA TV, VIDEO, HI-FI CENTRI Državni zbor (DZ) je ob obravnavi predlogov za ustanovitev novih občin, ki so jih vloži-li z zakonom določeni predlagatelji na podlagi 6., 7. in 8. člena Zakona o postopku za ■H ustanovitev občin ocenil, da predlog ustano-is^m vjlvc 0bgjne Horjulz izločitvijo dela občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec ne izpolnjuje z Ustavo in zakonom predpisanih kriterijev. Pri glasovanju o posameznih predlogih za nove občine je bilo takoj jasno, da bo vladajoča koalicija glasovala le za tiste nove občine, za katere so se popreje dogovorili. Nasprotno temu je SKD z amandmaji predlagala sprejem vseh predlogov, če so le krajani izrazili jasno voljo, da želijo svojo občino. Glasovanje je pokazalo, daje v primeru Horjula glasovala proti vsa SLS, tudi gospod J. Podobnik, razen poslanca gospoda Gostiše, ki je vložil enak amandma za ustanovitev občine Horjul nekaj dni kasneje kot SKD ter treh poslancev, ki so se vzdržali glasovanja. V celoti niso podprli predloga LDS, ZLSD, SNS in DeSUS. Pred glasovanjem o predlogu Odloka o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin so različni poslanci obrazložili kako bodo glasovali in najhujše sprenevedanje so si privoščili tisti iz vladne koalicije, ki so se sklicevali na spoštovanje volje ljudi, hkrati pa glasovali proti v vseh tistih primerih, v katerih niso videli svojih političnih interesov. V dvodnevni razpravi je bilo tudi vsem popolnoma jasno, da opredelitve za nove občine določa le politični prestiž in ne z zakonom predpisani kriteriji. Dvojna morala je bila najbolj očitna pri tistih poslancih koalicije, ki so glasovali za »svoje« občine, bili pa hkrati proti vsem drugim. Sprejem tega odloka je že vzbudil veliko nezadovoljstvo, ker se prav tisti kriteriji, ki so bili navedeni kot vzrok za zavrnitev predlogov za nove občine poslancev opozicije v sredo, smatrali kot zadostne pri odločanju o predlogih vlade in Odbora za lokalno samoupravo v četrtek. Kako bo ministrstvo za lokalno samoupravo odgovorilo na pritožbe, ki bodo sledile? Kako bodo pojasnili zakaj se ponekod je, ponekod pa ni upoštevala volja ljudi? Zakaj je enim bila dana možnost, da se bodo sami na referendumu odločali o tem kakšno lokalno samoupravo želijo, drugim ta možnost ni dana? Odgovornost za to nosi le vladajoča koalicija. V razpravah je kar nekaj koalicijskih poslancev opozarjalo, celo zastraševalo češ, nove Občine ne bodo financirane v taki meri kot so bile občine do sedaj, sredstev ne bo, imeli bomo kup novih revnih občin, potrebno je spremeniti Zakon o financiranju občin in pd. Seveda danes ne vemo kako se bo ta zakon spremenil, ne vemo kakšno bo financiranje občin v bodoče. Vendar imamo veljaven zakon in vemo po kakšnih kriterijih se financirajo občine. Opozoriti pa je potrebno, da daje slovenska država daleč najmanj za občine glede na sosednje države in, da mora država razmišljati tudi o tem da občine uspevajo, ne le životarijo. Dr. Helena Hren Vencelj na. Zato je potrebno še naprej podpirati in modernizirati prostovoljna gasilska društva, ki v nekaterih krajih predstavljajo tudi kulturno in družabno življenje.« Čisto na koncu pa je sledil pogovor med vsem udeleženci sprejema, ki so se spomnili marsikatere lepe in tudi črne strani svojega dolgoletnega delovanja. S.S. Na podlagi 25. člena Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem v Občini Vrhnika, Oddelek za splošne zadeve Občine Vrhnika objavlja Občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem Prosilec Naslov Občina St. čl. —■—'--v- St. t. 1. Vesna Zukanović Ob potoku 43 Vrhnika 4 565 2. Jelena Milojević Cankarjev trg 6 Vrhnika 5 390 3. Ida Kozel Podlipa 42 Vrhnika 5 380 4. Vajdin Aliriza Stara cesta 1 Vrhnika 4 360 5. Ljuba Stepanović Stara cesta 4 Vrhnika 4 345 6. Gajo Marković Krpanova ulica 1 Vrhnika 4 325 7. Mira Matović Cankarjev trg 3 Vrhnika 4 320 8. Amira Sekić Na zelenici 3b Vrhnika 3 310 9. Daliborka Pišek Krožna pot 8a Vrhnika 3 310 10. Nevenka Ignjić Na zelenici 3b Vrhnika 2 300 11. Mara Ciča Verd 103 Vrhnika 3 300 12. Mara Dražetić Na klisu 6a Vrhnika 5 300 13. Sabina Fortuna Smrečje št.6 Vrhnika 3 290 14. Maja Vrbančič Gradišče 13a Vrhnika 3 270 15. Ferid Sišić Verd 143 Vrhnika 4 260 -_- 16. Barbara Zgavec Gabrče 11 Vrhnika 3 250 17. Vida Makivić Krožna pot 8b Vrhnika 3 250 18. Zeljko Pranjić Cankarjev trg 3 Vrhnika 4 240 19. Milanka Vrabičić Gradišče 14c Vrhnika 2 230 20. Draginja Blagojević Verd 103 Vrhnika 1 210 Uprava pred izdajo sklepa o dodelitvi socialnega stanovanja v najem preveri, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v najem. Če udeleženec razpisa, ki je uvrščen na občinsko listo, odkloni ponujeno primerno stanovanje, izda občinska uprava sklep, s katerim se ga izključi iz veljavne liste. Pravica do uporabe socialnega stanovanja v najem je časovno vezana na izpolnjevanje meril za upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v najem, ki zadevajo premoženjsko stanje upravičenca, kar se posebej opredeli tudi v najemni pogodbi. Rok"za izselitev, opredeljen v najemni pogodbi, ne sme biti krajši od 90 dni. Uprava preverja upravičenost do najema socialnega stanovanja na dve leti. Veljavnost liste traja do novega razpisa. V času njene veljavnosti se lista ne more spreminjati. Zoper svojo uvrstitev na občinsko listo ima udeleženec razpisa pravico do pritožbe pri županu občine Vrhnika v roku osmih dni po objavi občinske liste oziroma po vročitvi sklepa o dodelitvi socialnega stanovanja v najem. Številka: 12/7-362-17/97 Datum: 30. 03. 1998 OBČINA VRHNIKA Zupan: Vinko Tomšič, l.r. Poslanska klop št. 48 Leto 1998 bo v slovenski zunanji politiki zaznamoval pričetek pogajanj o polnopravnem članstvu v Evropski uniji. Naša država si bo sicer sama določila vozni red, Evropa pa bo v vlogi strogega ocenjevalca budno spremljala njegovo uresničevanje. Utrip pospešenega mednarodnega sodelovanja je že čutiti. Zanimanje za Slovenijo seje zaradi njenega članstva v Varnostnem svetu še zlasti povečalo ob zadnjih dogodkih na Balkanu. Obiski tujih delegacij v Ljubljani se kar vrstijo in poleg najvišjih državnih predstavnikov jim običajno odpre svoja vrata tudi Državni zbor prek svojega Odbora za mednarodne odnose. Obiskom italijanske Južnotirolske ljudske stranke (SVP), delegacije Narodne skupščine kanadske province Quebec in predsednika Baskovske avtonomne skupnosti (Euskadi) lahko damo skupen imenovalec: seznanjanje z izkušnjami narodov, ki kot jezikovna in kulturna manjšina živijo v najrazvitejših državah. Strah pred asimilacijo je vedno prisoten pri malih narodih in ni slučaj, daje bila rdeča nit pogovorov ohranjanje nacionalne identitete v pogojih svobodnega pretoka ljudi, kapitala, storitev in blaga. Reševanje nacionalnega vprašanja je v mnogočem zaznamovalo Evropo v zadnjih dveh stoletjih. Oblikovanje nacionalnih držav je bilo žal rezervirano za velike narode, manjšim je bila omogočena le različna stopnja avtonomije. Zato sogovorniki niso skrivali simpatij do Slovenije in njene nacionalne samostojnosti. Vendar lastna država v razvitem svetu brez omejitev ni zadosten porok za ohranitev nacionalne identitete. Pomembna je stopnja razvoja nacionalne ekonomije, pomembna je skladnost regionalnega razvoja, pomemben je občutek soodločanja ljudi, kar se kaže v učinkovitem delovanju lokalne samouprave. Izkušnja Baskov v Španiji in Tirolcev v Italiji je dragocena, saj kaže na dovolj učinkovite mehanizme, vgrajene v sistem delovanja Evropske unije. Se več, oboji po standardu presegajo državno povprečje. Majhni narodi so v boju za ohranitev vzpostavili obrambne vzvode prilagodljivosti in občestvene solidarnosti, kijih sedaj lahko uspešno uporabljajo v konfliktu z grobo silo kapitala in liberalnimi zahtevami tržnega gospodarstva. Podobno kot so Baski z vstopom Španije v EU pesegli zgodovinsko delitev naroda na dela v Franciji in Španiji, se bomo Slovenci lahko čvrsteje povezali z našimi rojaki v zamejstvu. Upajmo, da to ne bo edina pridobitev naše vključitve v EU in bomo naše zgodovinske izkušnje znali uporabiti tudi za rahločutnost pri razmejitvi drobnih, osebnih in splošnih, nacionalnih interesov. V sklopu mednarodne dejavnosti Državnega zbora je bil še zlasti pomemben obisk delegacije Odbora za mednarodne odnose v hrvaškem saboru v prvi polovici marca. V zelo delovnem programu so se zvrstila srečanja s predsednikom vlade 'RH Zlatkom Matešo, predsednikom sabora Vlatkom Pavletićem, zunanjim ministrom Matom Graničem, skupino slovensko-hrvaškega prijateljstva v saboru in predstavniki slovenskih podjetij na Hrvaškem. Pogovori so pokazali, da imata državi precej različne poglede na reševanje odprtih vprašanj. Ključni del obiska, srečanje s sorodnim saborskim odborom, po večurni polemični razpravi ni prinesel pomembnih sklepov. Za Hrvate je nesprejemljiva zahteva, ki jo s sklepom DZ o celovitosti Piranskega zaliva iz leta 1993 zagovarja slovenska stran. Poleg dolga Ljubljanske banke minimalizirajo vrednost slovenskega premoženja (podjetja, počitniški domovi) v Hrvaški, čeprav je vsota nekajkrat večja. Tako se zdi, da bo še najlažje rešljiv problem Nuklearne elektrarne v Krškem. Slovenska Stranje izrazila nestrinjanje s črtanjem slovenske manjšine iz hrvaške ustave in zahtevami po cestnih koridorjih. Edino, v čemer so si bili sogovorniki enotni, je nujnost tovrstnih srečanj, ki omogočajo neposreden in odprt pogovor. Drugi danje bil namenjen obisku v Jasenovcu in Vukovarju, kraju »žalostnega« in kraju »tragičnega« spomina, ki imata posebno mesto v novejši hrvaški zgodovini. Slovenska delegacija seje poklonila spominu na žrtve dveh vojn. V pogovorih so predstavniki vukovarsko-sremske županije orisali velike težave, ki jih imajo pri oživljanju nekoč enega najbogatejših hrvaških območij. Od nekdaj ponosnega mesta na sotočju Vuke in Donave so ostale ruševine in grobovi tisočev žrtev človeškega pohlepa, mržnje in zverinstva. Človeku se ob pogledu na opustošenje nehote utrne misel, kako težko pot so imeli narodi do samostojnosti. Vukovar je simbol nove Hrvaške. Baski so imeli tragično izkušnjo iz državljanske vojne, njihov simbol, zbombardirana svobodomiselnih hotenj. Nam, Slovencem, je bilo mrsikaj takega prizanešeno, a naša pot do samostojnosti zato ni bila nič lažja. Leon Gostiša Letošnji 60. letniki! Vabljeni v Močilnik v petek, 8. maja 1998 ob 18. uri, prvošol-ci, vpisani v letih 1944 in 1945 in vsi, ki letos praznujejo 45. letnico male mature na Osnovni šoli na Vrhniki: Dečki: Franc Baš, Stane Celarc, Florjan Demšar, Luka Draš-ler, Matej, Rastislav Golouh, Alojzij Gutnik, Peter Jakomin, Andrej Jelovšek, Frančišek Jerina, Marjan Jcrina, Ivan Jcse-novec, Emil Knaus, Ciril Koprive, Andrej Krašovec, Vinko Kunstelj, Janez Leskovec, Ignacij Letonja, Jakob Masten, Pavel Mole, Pavel Ogrin, Radomir Ogrin,vVinko Ogrin, Marjan, Bogomir Petkovšek, Jernej Petkovšek, Štefan Petkovšek, Vili-bald Pušnik, Miroslav Pivk, Jožef Poček, Frančišek Seljak, Janez Slabe, Branko Stanovnik, Valentin Suhadolnik, Aleksander Šmuc, Jožef Šurca, Mihajlo Vujoševič, Primož Zelcznik, Anton Žitko Deklice (dekliški priimki) Valburga Bogataj, Marija Brilej, Polda Cepon, Marija Debe-vec, Mateja Dobrovoljc, Magdalena Dolničar, Amalija Gutnik, Ana Gutnik, Stanislava Grbec, Majda Hren, Helena Ja-pelj, Marija Japelj, Metoda Japelj, Bernarda Jereb, Leonarda Jerina, Mira Jerman, Martina Kavčič, Neža Kenk, Julijana Knapič, Ana Koler, Ana Končan, Ana Marija Kranjc, Ana Leskovec, Pavla Leskovec, Frančiška Malavašič, Marta Mala-vašič, Marija Malovrh, Antonija Mihevc, Marija Miklavčič, Helena Molk, Majda Murovec, Marija Murovec, Ana Nagode, Bernarda Nagode, Majda Oblak, Zofija Ogorevc, Štefanija Ogrin, Jožefa Ogrin, Antonija Petkovšek, Marija Petkovšek, Ivana Petrič, Ivana Pirnat, Marija Popit, Marija Samotorčan, Berta Skuhala, Terezija Slabe, Ana Sluga, Marija Stanonik, Ivana Tomšič, Angela Trček, Marija Umek, Magdalena Vihte-lič, Danijela Voljč. Vabljeni tudi vsi sošolci, ki vas morda ni na seznamu! Prosimo vse bralce, da posredujejo to vabilo vsem jubilantom. NOSTALGIJA, SKEPSA ALI REALIZEM RAZVOJNIH PRILOŽNOSTI? Slovensko podeželje v EU Janko Razgoršek in Vika Potočnik sta si z lastnikom Cominga Ronkom Gostišem, z zanimanjem ogledala celotni razstavni prostor AVDIO -VIDEO in HI-FI tehnike. COMING NA SEJMU ALPE ADRIA Zvok in slika, kot se šika Na sejmu Alpe Adria - turizem od 17. marca do 22. marca, se je na 500 kvadratnih metrih razstavne površine v hali »Jur-ček« predstavilo podjetje COMING z Vrhnike, s celotno svojo prodajno ponudbo. Prav čudno se sliši, da seje na sejmu, ki je bil namenjen turistični ponudbi, pojavil tudi program AVDIO, VIDEO in HI-FI tehnika. Ne glede na to pa so COMING-ovi delavci pripravili celotno halo v izredno zanimivem okolju in ,v-odličnem funkcionalnem razstavnem interier-ju. Razstavljali so kompleten program AVDIO, VIDEO in HI-FI tehniko, katero je možno kupiti v vseh njihovih že 15 trgovinah širom po Sloveniji. Pozabili tudi niso na raznovrstno ponudbo računalniške opreme, ki se v zadnjem času že pojavlja v njihovem prodajnem programu. Svoj razstavni prostor so odprli eno uro za uradno otvoritvijo sejma in ravno takrat sta si razstavni prostor ogledala tudi županja Ljubljane Vika Potočnik in minister za' malo gospodarstvo Janko Razgoršek s svojimi sodelavci. Ob otvoritvi so predstavili vseh devet svetovnih proizvajalcev, s katerimi v zadnjem času sodelujejo: PANASONIC, TECHNICS, PHILIPS, GRUNDIG, SONY, AIWA, DAEWOOD, JAMO, BOSE in KENWOOD. še po- Pomladansko urejanje in čiščenje okolja Turistična zveza Slovenije, je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, je v okviru projekta »Moja dežela - lepa, urejena in čista« letošnjo akcijo čiščenja okolja imenovala OD IZVIRA DO MORJA. Akcija se bo končala dne 22.4.1998, z dnevom Zemlje. Tudi naša občina se bo v tem času intenzivno vključila v to akcijo z ureditvijo javnih površin, dodatnimi namenskimi finančnimi sredstvi za brezplačen odvoz v akcijah zbranih odpadkov in brezplačno razdeljevanje vreč in rokavic, zato pozivamo vse občane, da v času pred velikonočnimi prazniki in do dneva Zemlje uredijo svoja dvorišča in s tem pripomorejo k lepšemu videzu kraja. Vse informacije v zvezi z akcijo vam bodo posredovali na Komunalnem podjetju Vrhnika (ga. Maja Gunstek, tel. 755-062) in na Občini Vrhnika (g. Milan Gabrovšek, tel. 755-121, int. 239). Občinska uprava Občine Vrhnika sebno pa so obiskovalce pritegnile vse najnovejše novosti, ki so bile šele pred kratkim predstavljene na največjem sejmu zabavne elektronike v Las Ve-gasu. Razstavni prostor so izredno izvirno osvežili z umetnostno razstavo Mateja Andraža Vo-grinčiča. Mladi umetnik je uporabil za objekt svojega umetniškega izražanja prav avdio, video in hi-fi aparature. Te je preoblekel v različne druge zanimive objekte, ki pa so še vedno izražali uporabnost zabavne tehnike. Na novinarski konferenci, ki je tudi potekala ob otvoritvi Comingovega razstavnega prostora, so povedali, da nameravajo umetniške eksponate po sejmu Alpe-Adria pokazati v vseh mestih, kjer imajo svoje trgovine. Konec leta pa da bodo le-te prodali na dražbi in celoten izkupiček namenili v dobrodelne namene. Vse dni sejma so si številni obiskovalci z zanimanjem ogledovali razstavni prostor. Po ocenah je bil »Jurček« najbolj obiskan. Res pa je, daje bila na enem mestu razstavljena celotna in najnovejša avdio - video in hi-fi tehnika, tako da podjetje COMING lahko uvrščamo v vodilnega ponudnika te tehnike na slovenskem trgu. S.S. Še tako obsežne in kakovostne spremembe kmetijske politike ne bodo rešile vseh razvojnih vprašanj kmetijstva, predvsem pa ne problemov razvoja podeželja, ki so s kmetijstvom tako tesno povezani. Kmetijstvo je sestavni, v mnogočem še zmeraj pomemben element podeželja, saj ga določa ter gospodarsko, socialno in estetsko sooblikuje. Ni pa več njegov edini in odločilni člen, saj je sodobnost vnesla na podeželje veliko urbanega, spremenila je potrebe prebivalstva in njegov razvoj naredila odvisen od razvoja infrastrukture, gospodarstva in splošnih življenjskih vrednot. Usoda kmetij se povezuje z usodo podeželja in obratno. (Slovensko kmetijstvo in Evropska unija, -dr. Emil Erjavec) Vse preradi negodujemo nad trenutnim stanjem »od boga in oblasti pozabljenega podeželja« in nergamo nad »birokratsko« demokracijo. Dokler ne dobimo priložnosti za aktivno sodelovanje, smo zelo glasni v kritiziranju vseh in vsega. Ko jo, dobimo utihnemo. Zaradi pomanjkanja znanja, nepopolnih informacij ali iz preprostega prepričanja, da je tako ali dru-v gače že vse odločeno. Svet pa se vrti naprej. Z nami ali brez nas. Posredna ali neposredna demokracija ni nekaj, kar nam je dano. Demokracijo si moramo izboriti. Aktivna udeležba v procesih demokratičnega odločanja nam to omogoča. Tako bomo pripravljeni izkoristiti priložnosti, kijih dobivamo z vstopom v EU. Na slovenskem podeželju so problemi toliko bolj izraziti, saj poleg slabe poseljenosti prevladuje nizka izobrazba. Tudi prislov-nična pridnost in delavnost zble-dita ob povprečni visoki starosti prebivalcev. K temu lahko dodamo tudi slabo poznavanje možnosti sodelovanja znotraj države in prihajajoče EU. Tudi organiziranosti države na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ne poznamo dovolj. Spomladanska čistilna akcija Komunalno podjetje Vrhnika se bo, kakor že vrsto let doslej, aktivno udeležilo letošnje spomladanske čistilne akcije. Vsem sodelujočim lahko nudimo pomoč pri čiščenju na več načinov: nabavili smo plastčne vreče in rokavice za enkratno uporabo za pobiranje manjših odpadkov, po naročilu namestimo 5 m3 kontejnerje na različnih lokacijah za zbiranje večjih odpadkov in jih odpeljemo na deponijo, v času trajanja akcije je organiziran dovoz večjih količin kosovnega odpada na deponijo Tojnice brezplačen, po dogovoru pa bomo s kombiji pobirali tudi zbrane odpadke na težje dostopnih mestih. Za vsako od omenjenih aktivnosti se morajo koordinatorji akcij povezati z našim podjetjem vsaj en teden pred načrtovano akcijo, tako da bomo lahko uskladili delo strojnega parka in zagotovili dovolj kontejnerjev. Kontaktni osebi na Komunalnem podjetju sta Jožica Rupnik in Maja Gunstek tel. 755-062. Stroške aktivnosti, ki jih bo izvajalo Komunalno podjetje, bo pokrila občina Vrhnika iz proračunskih sredstev — izvajalci akcij pa boste prispevali dobro voljo in pridne roke. Naj ob tej priliki opozorimo na problem, ki je ob čistilnih akcijah vedno navzoč — to so kosovni odpadki, ki jih najdemo na najbolj nemogočih in neverjetnih mestih v naravi. Z novim načinom odvoza kosovnih odpadkov, ki jih lahko BREZPLAČNO oddate vsak teden na tisti dan, ko vam odvažajo mešane odpadke, odpadejo prav vsi razlogi, ki vas bi navedli, da odpadke odpeljete v gozd. Če boste to še vedno počeli, boste dokazali, da ste v svojem ravnanju nadpovprečno omejeni in ignorantski do narave in družbe, v kateri živite. Ko pripravite kosovne odpadke za odvoz, jih morate opremiti z nalepko, s katero boste potrdili, da želite, da vam označeni predmet odpeljemo. Nalepke dobite na Vrhniki v trafikah, v ostalih krajevnih skupnostih v trgovinah, poleg tega pa so na voljo tudi pri šoferjih smetarskih vozil, v skladišču in blagajni KPV ter v sprejemnem kontejnerju na deponiji. Maja Gunstek Komunalno podjetje Vrhnika Uveljavljanje priložnosti nam preprečuje pomanjkljivo znanje in nepoznavanje mehanizmov delovanja. Zato je potrebno za reševanje problemov preveč energije, časa in iznajdljivosti. Ko pa enkrat spoznamo zakonitosti delovanja, pridemo zelo preprosto do potrebnih informacij. Te pa so danes tržno blago. Hiter vpogled v SWOT analizo (prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti) gospodarskega, političnega, monetarnega in vojaškega vključevanja v EU, nam pokaže, da Evropa niso samo predpisi, devize in tržišče. Evropa je predvsem merjenje intelektualne moči na demokratični osnovi. Ciril Smrkolj, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je v uvod knjige Slovensko kmetijstvo in Evropska unija zapisal: »Slovenija je po svoji tradiciji, kulturno-eriilizacijski usmeritvi, razvoju in geografskem položaju že evropska država. Slovensko kmetijstvo je v teh okvirih izrednega pomena ne samo za pridelavo hrane, temveč vse bolj tudi za ohranjanje kulturne krajine ter razvoj in poseljenost podeželja.... Obstajajo ocene, da je slovenski prostor izredno občutljiv in v veliki meri neprimerljiv z drugimi deli Evrope. Od nas samih bo odvisno, kako bomo sposobni v pogajanjih uveljaviti naše prednosti in priložnosti«. V VITRI bomo leta 1998 namenili veliko pozornosti demokratizaciji podeželja. Izvajali bomo projekt Priložnost slovenskega podeželja v EU, ki ga je podprl Urad vlade RS za informiranje in projekt Demokratična vas s podporo PHARE & TACIS programa za demokracijo. Slednjega financira Komisija evropske skupnosti (Commis-sion of the European Commu-nity). Slovensko podeželje ima kar nekaj prednosti, ki jih moramo pokazati in ponuditi navzven. Temu so namenjene vse naše aktivnosti, kijih bomo podrobneje predstavili v zloženki. Na enajstih lokacijah bomo postavili razstavo, yorganizirali predavanja in okrogle mize. Z najbolj aktivnimi bomo v nadaljevanju pripravili delavnice in študijske krožke. Rezultate bomo predstavili v dveh tematskih številkah VITRwE. Premagati moramo otopelost in skupaj stopiti korak naprej, zato vas vabimo: V torek, 7. 4. 1998, bosta ob 18. uri na Vrhniki v Cankarjevem domu predavala pisatelj Tone Peršak (Temelji demokratične družbe) in Anton Komat (Izvirnost slovenske tradicije kmetovanja). V torek, 14. 4. 1998, bosta ob 18. uri v OS v Rakitni predavala državni svetnik mag. Milan Zver (Demokracija na lokalni ravni) in Mateja Kune (Izzivi prodaje in promocije slovenskega turističnega podeželja). Zahvaljujemo se Zvezi kulturnih organizacij Vrhnika in vodstvu OS v Rakitni, ki so nam brezplačno odstopili prostor za izvedbo predavanj in okrogle mize. Povejte, da ne bodo drugi odločali namesto vas. Bojan Žnidaršič, dika Tržaška 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714 OBČNI ZBOR OB 110. LETNICI OBSTOJA Vrhniški turisti izvolili novega predsednika Vrhniško Turistično društvo Blagajana je imelo v torek, 3. marca 1998 redni letni občni zbor. Zbor številnih turističnih delavcev in povabljenih gostov v pizzeriji Boter, ni imel samo delovnega značaja, to je ocene dela za leto 1997, ampak tudi uvod v proslavljanje 110. obletnice ustanovitve društva na Vrhniki. Ob tako visokem jubileju je bilo vzdušje resnično praznično, saj so bila podeljena tudi Priznanja vrhniškim gostinskim lokalom. Pa pojdimo v vrsti. Vse prisotne je najprej pozdravil predsednik društva Tomaž Grom. Oktet Raskovec je zapel nekaj pesmi, Dare Velkavrh pa je spregovoril o zgodovini delovanja društva od ustanovitve do današnjih dni (njegov govor objavljamo v celoti). Na- ril: »Stalna društvena skrb je bila opozarjanje občanov in ustanov na urejenost Vrhnike in okolice. Vključitev v akcijo »NAŠA DEŽELA UREJENA IN ČISTA«, ter vsakoletno ocenjevanje urejenosti pročelij stanovanjskih hiš in vrtov nam je prinesla že četrtič priznanje TZS in sicer drugo mesto v kategoriji »Manjša in srednja mesta«, Gasilsko društvo Vrhnika pa je za urejenost prejelo prvo mesto, za kar mu iskreno čestitamo. Za dosego tega priznanja gre vsa zahvala tudi Občini Vrhnika in Komunalnemu podjetju, ki posvečata dovolj skrbi urejenosti in čistoči Vrhnike, vzdrževanju cest, pločnikov, parkov in zelenic, ki dajejo prijeten videz kraju. Društvena komisija za lepše obliko silvestrovanja je velika večina občanov vzela za svoje, zato je umesten predlog upravnega odbora, da prireditev dobi večjo podporo občine. Silvestrovanje smo popestrili z nagradnim žrebanjem, kar je pritegnilo šc dodatno število ljudi. Tudi gostinska ponudba je bila zadovoljiva. Celotno prireditev pa že vsa štiri leta omogočaj sponzorji, ki so prispevali sredstva za ognjemet in nagradno žrebanje. Za to se jim še posebno zahvaljujem. V mesecu aprilu je na Vrhniki pomembno srečanje predstavnikov mest, kjer so bili rojeni veliki možje Slovenije - pesniki in pisatelji. Srečanje sta na pobudo TZS organizirala ZKO Vrhnika in TD. Tema razgovora je bila izmenjava izkušenj, kako to Listino ČASTNI ČLAN društva so prejeli Franc Okrajšek, Jože Otrin in Daniel Velkavrh. to so sledila številna poročila. O delu društva v letu 1997 pa je spregovoril predsednik Tomaž Grom, kije med drugim pouda- Lastnik Kluba Flamingo Marjan P'šek je prejel priznanje Bla-gajane. franci Pišek lastnik Botra se v 'menu zaposlenih zahvaljuje za Podeljeno priznanje. Iz gostilne Mesec na Zaplani je Priznanje prevzel lastnik Grega Mesec. okolje je letos v akciji ocenjevanja hiš in okolice pritegnila k sodelovanju tudi krajevne skupnosti. Tako je bila akcija izvedena temeljiteje in v dobrem sodelovanju. Podeljenih je bilo 11 priznanj »BLAGAJANA«, za najbolje urejene hiše. Priznanja so bila podeljena na Argonavt-skem sejmu. Za turistično reklamo Vrhnike in boljšo informiranost turistov, smo med letom natisnili več zgibank, za posamezna področja oziroma turistične točke. Tri od teh so prevedene v dva tuja jezika in bodo natisnjene v letošnjem letu. Posebno pozornost smo namenili peš in kolesarskim potem v okolici Vrhnike, ter markaciji le teh. Izdana je bila zloženka z opisom in zemljevidom dveh novih kolesarskih poti imenovanih KI in K2. V mesecu aprilu je bil organiziran spomladanski sejem za vr-tičkarje. Sejem je uspel z veliko ponudbo okrasnih rastlin in raznih sadik. Organizirano je bilo tudi strokovno predavanje na temo gojenja okrasnih rastlin. V mesecu juniju je bil organiziran sedaj že tradicionalni Ar-gonavtski sejem. Prireditev je lepo uspela in udeleženci so lahko uživali v dobro izvedenem programu nastopajočih. Po sejmu je bila opravljena analiza, na podlagi katere smo prišli do predlogov: - Argonavtski sejem naj postane osrednja občinska turistična prireditev. - Da se spremeni ime sejma ARGONA VTSKI DNEVI. - Da se programi še obogatijo in dosežejo višjo raven. - Da nastanejo nastopi folklornih skupin iz raznih krajev Slovenije osrednja predstava - Da je taka prireditev riajvečja promocija kraja, ki lahko privabi več tisoč obiskovalcev. - Da se poglobijo stiki z mestom Argos na nivoju občine. V decembru je bil organiziran Miklavžev sejem na trgu za sodiščem. Številni obiskovalci sejma, Miklavžev sprevod in prodajna ponudba so pripomogli k uspehu sejma. Društvo je organiziralo že četrtič zapored silvestrovanje na prostem z ognjemetom. Silvestrovanja seje udeležila množica obiskovalcev, prišli so mnogi iz bližnje in daljne okolice. To tržiti v turizmu. Glede na udeležbo in tematiko je bilo srečanje uspešno in se za to zahvaljujem organizatorjem. Sodelovanje s Planinskim društvom Vrhnika je zgledno in se lepo razvija. Tudi letos je bilo organizirano medsebojno srečanje v mesecu septembru na Planini in v Starem malnu. Društvo razpolaga z lastnim premoženjem, zato je gospodarjenju s sredstvi namenilo vso pozornost. Urejeni so lastninski, mejaški in najemni odnosi v Močilniku. Oddaja v najem gostinske stavbe in zemljišča nam zagotavlja vzdrževanje, urejenost in redne dohodke za funkcioniranje društva. Uspešno obratovanje gostišča Marinčič pa je vrnilo Močilniku željeni obisk in ugled. V Starem malnu se nadaljuje urejanje koče in okolice. Koči smo prizidali vhod in pričeli z urejanjem sob in sanitarij na podstrešju. V kočo je bilo vloženih SIT 3.126.515,60. Opravljene so bile vse potrebne geodetske izmere za vpis lastništva zemljišča in koče v zemljiško knjigo. S tem je dokončno izvedena legalizacija koče in urejeni lastninski odnosi med mejaši in javnim dobrom. Gostišče posluje v režiji društva. Dostojna obeležitev 110. letnice ustanovitve in delovanja društva pa bo stalna naloga preko celega leta. Pripravlja se izdaja zgodovinskega pregleda dela društva od ustanovitve do danes. Na vseh prireditvah bo pose- baj poudarjena 110. obletnica. V septembru pa bo ob 110. letnici tudi srečanje članov društva.« Članom društva je bil predstavljen tudi program dela in aktivnosti v letu 1998 (objavljen v prejšnji številki). Vsa poročila in program za leto 1998 je občni zbor soglasno sprejel. Pri naslednji točki dnevnega reda pa je občni zbor sprejel predlog upravnega odbora društva, da se podeli listino ČASTNI ČLAN trem zaslužnim članom društva in to Francu Okraj-šku, Jožetu Otrinu in Danielu Velkavrhu. Predsednik delovnega predsedstva Ivan Kalilč je nato vsem trem podelil sprejeto listino »ČASTNI ČLAN TD Blagajana Vrhnika«. Občni zbor je izpeljal tudi nadomestne volitve za upravni odbor in za predsednika društva. V upravni odbor so bili izvoljeni Lojze Kos, Mojca Šega -Novak in Karel Jurjevčič. Za novega predsednika TD Vrhnika pa je bil izvoljen Viktor Raz-drh, ki seje zahvalil za zaupanje in vse člane povabil na aktivno in tvorno sodelovanje, kot je bilo dosedaj. V nadaljevanju pa so bila podeljena priznanja »Blagajana« vrhniškim gostinskim lokalom. Ob tem je potrebno poudariti, da je Komisija za lepše okolje v letu 1997 vodila akcijo: »Izberimo najbolj urejen in prijazen lokal.« Na podlagi ocen in obiskov se je komisija odločila da priznanja »Blagajana« prejmejo: Gostilna in pizzerija Boter, Gostišče Viktorija, Restavracija Marinčič - Močilnik, Klub Flamingo, Gostilna Jurca, Gostilna Mesec in Bistro Pavza v Domu Karla Grabeljška, pohvale pa: Gostilna Polž, Gostilna Kranjc, Gostilna Nibi in Slaščičarna Berzo. Priznanja je podelil že bivši predsednik društva Tomaž Grom. Na koncu je spregovoril tudi župan Vrhnike, ki je poudaril pomembnost olepševalnega društva pred 110 leti, ki je že takrat bedel nad lepo urejeno Vrhniko. Vse nadaljnje delo je bilo tudi usmerjeno v promocijo Vrhnike, za kar so zaslužni tudi vsi trije dobitniki naziva »ČASTNI ČLAN«. Prav tem trem ni bilo težko izkoristiti svojega prostega časa za delo v društvu. Tudi dosedanji predsednik Tomaž Grom je veliko naredil za ponovno oživitev turistične dejavnosti na Vrhniki. Saj se večina občanov rada vrača v našo prelepo naravo in pokrajino, katero moramo še bolj zaščititi in jo namenjati za športno re-kretivne turistične dejavnosti. Za županom je besedo še prevzel tajnik Turistične zveze Slovenije Lojze Šoster, ki je menil da so nagrajeni gostinci zasluženo prejeli priznanja, kar je pokazatelj njihovega prizadevanja za lasten uspeh in za ugled kraja, da se lahko turisti vradi vračajo nazaj na Vrhniko. Čisto na koncu svojega govora pa je podelil vrhniškem društvu ob 110. letnici priznanje z zlatim znakom TZ Slovenije. Priznanje sta sprejela oba (novi in stari) predsednika. Po končanem uradnem in svečanem delu občnega zbora pa so se člani društva in gostje zadržali v gostilni Boter na klepetu ob kapljici dobre pijače. S.S. Prehojena 110. letna pot turistov Vrhnike V letošnjem letu praznujemo 110. letnico ustanovitve in obstoja »Društva za olepšavo trga Vrhnike in njegove okolice«, ki se je po prvi svetovni vojni imenovalo Olepševalno društvo Vrhnika in po drugi svetovni vojni Turistično društvo Vrhnika da bi se po letu 1995 imenovalo Turistično društvo Blagajana. Pri prodaji »Špeharjcve hiše« je gospod Mrak Pavle našel izvod Pravila društva za olepšavo trga Vrhnike in njegove okolice in jih odstopil TD Vrhnika tako, da imamo verodostojno podlago o datumu in namenih društva. Iniciativni odbor je vložil prošnjo za odobritev dela društva dne 7. avgusta 1988. Že 17. avgusta pa prejel odgovor Cesarsko kraljevega okrajnega glavarstva, da se delo društva odobri in da podpisniki postanejo člani društvenega odbora in to: Karel Obreza, Ivan Koprivni-kar, načelnik začasnega odbora, Gabrijel Jelovšek, Josip Lenarčič, Karol Kotnik, Fran Kotnik, Ivan Gruden. Ker v zapuščini društva ni bilo dokumentov vse od nastanka društva pa do leta 1909 vemo samo to, daje Fran Kotnik podaril in poskrbel za prepis na društvo zemljišče v Močilniku in Ivan Gruden ki je podaril zemljišče na Trojici, za kar mu je društvo po smrti postavilo zahvalni spomenik v parku na Trojici. Iskanje dokumentacije za to obdobje je bilo neuspešno. Gospod Ivan Koprivnikar je bil prvi načelnik in obenem tajnik, vendar ne vemo, koliko let, ker gaje nasledil dekan Sušnik, kije ustanovil Zadružno mlekarno 1904. leta. Vsa iskanja v tej smeri dosedaj niso obrodila rezultatov, vendar bi predlagal da se v tej smeri iskanje nadaljuje. Od leta 1909 pa imamo v arhivu društva vse zapisnike občnih zborov sej in letnih bilanc, tako da si lahko ustvarimo sliko delovanja društva do tolarja, dinarja in ponovno našega tolarja natančno. Podarjeno zemljišče od obeh donatorjev je priganjalo kasneje odbornike društva, da razmišljajo o povečanju posesti društva, tako daje med obema svetovnima vojnama odkupilo v Močilniku zemljišče od Furlanovih, zemljišče v Starem malnu in na Planini. V Starem malnu je postavilo kočo, ki je služila za zavetišče na Planini pa koče in razgledni stolp. V Močilniku je društvo pred vojno zgradilo točilnico ki je bila oskrbovana ob sobotah in nedeljah združeno z veselicami Pihalne godbe Vrhnika. Na Trojici nad vodnim rezervarjem je bila zgrajena točilnica, kije bila tudi oskrbovana predvsem ob nedeljah. Po drugi svetovni vojni je društvo takoj začelo z obnovo, saj so Italijani požgali Stolp in kočo na Planini, v Starem malnu in uničena je bila tudi točilnica v Močilniku. Vsi objekti so bili obnovljeni in povečani potrebam primerno, razen točilnice na Trojici, ki je zaradi razvoja avtomobilizma osiromašila nedeljsko izletništvo domačinov. Pred končnim povečanjem Gostišča Močilnik je bilo od Fur-lanov odkupljeno zemljišče in zamenjano s Susmanom, tako da je stavba parkirišče in cesta od mostu do Kotnikove parcele last TD. Prvi most na sedanji lokaciji je bil zgrajen s pomočjo Komunalnega podjetja Vrhnika, kasnejša obnova pa je bila storjena s pomočjo Mantove. Lokal s pripadajočim parkiriščem je v najem vzel g. Marinčič. V Starem malnu je zgrajena in povečana koča, povečan bazen, kupljeno zemljišče pri mlinu, zgrajeno novo mlinsko kolo ter urejene poti in okolica koče. Koča je oskrbovana v letni sezoni in po dogovoru tudi zimah brez snega. Na urejenost naših domov, okolja, lokalov izletišč pa veje skozi vso dobo ko obstoje pismeni dokumenti skrb odborov TD za osveščenost naših občanov in v raznih oblikah nagrajevani pravi odnos do našega bivalnega okolja. Zato se ob tej lepi obletnici z hvaležnostjo spominjamo prvih donatorjev in članov, ki so s svojo delavnostjo in idejami prispevali za sam razvoj kraja in miselnosti ljudi, da smo sami najbolj odgovorni za urejeno okolje, zdravje nas samih in naših gostov in da ponudimo tisto, kar smo dejansko sposobni ponuditi v primerni kvaliteti. Z hvaležnostjo se moramo spomniti pomoči in sodelovanja z župani občine Vrhnika, Turistično zvezo Slovenije, kije s svojo povezovalno vlogo ocenjevala naše delo v slovenskem prostoru in poskrbela za umestitev in oceno vrednosti društev za Slovenijo. Danijel Velkavrh Janez Jurca iz gostilne v Podlipi prejema priznanje od Tomaža Groma. Nagrajeni bistro Pavza pa vodita zakonca Lončar. Tajnik TZ SLovenije Lojze Šoster (v sredini) je podelil priznanje z zlatim znakom TZS staremu predsedniku Tomažu Gromu (levo) in novo izvoljenemu predsedniku TD »Blagajana« Viktorju Razdrhu. REDNA LETNA KONFERENCA Občinskega Odbora SDS — Vrhnika Redna letna konferenca Občinskega Odbora SDS —VRHNIKA, kije bila 16. 1. 1998, v prostorih stranke, Tržaška 3, Vrhnika, predstavlja nekakšno prelomnico, saj je mimo obdobje državnozborskih volitev, predsedniških volitev in volitev v državni svet. Na volitvah v državni zbor so volilci Občine Vrhnika dali stranki SDS in njenemu kandidatu zelo visokih 17,34% glasov (prek 2000 glasov), kar pomeni skokovit porast glede na prejšnje leto. Malo slabši volilni rezultat v Borovnici je sicer onemogočil vstop v državni zbor našemu kandidatu, vendar ostaja zelo dober rezultat kot izhodišče za naslednje obdobje. Ta rezultat ni naključen, je rezultat resnega dela tako vodstva stranke SDS kot tudi vrhniškega občinskega odbora. Njegovi člani aktivno sodelujejo v občinskem svetu, odborih in komisijah. Občinski Odbor je živ mehanizem, ki se kljub nekaterim izstopom v zadnjem času številčno veča. Stranka je odprta za vse, saj je omejitev za vstop le članstvo v drugi stranki. Načelnost in doslednost stranke osnovnim usmeritvam dviguje ugled stranki, njenim članom ter veča volilni rezultat. Zaupanje volivcev hkrati zavezuje tako stranko, Občinski Odbor, člane, še posebno pa izvoljene predstavnike na občinske funkcije. Predsedstvo Občinskega Odbora je dolžno, da volivce in privržence tudi obvešča, kako stranka, Občinski Odbor, še posebno pa izvoljeni funkcionarji, to so svetniki in člani odborov ter komisij, opravljajo zaupano jim funkcijo. Na letni konferenci smo dogajanje v OO-SDS Vrhnika analizirali in odločili, daje treba volivce sproti obveščati o dogajanjih v njej. V nadajlevanju navajamo nekaj sklepov: • Vodstvo Občinskega Odbo-ra je prevzel g. Jože Dre-nik, ker g. dr. Marjan Vezjak zaradi drugih obveznosti odstopa s te funkcije v odboru. Ob tej priložnosti se g. Vezjaku zahvaljujemo za aktiven prispevek pri uveljavljanju in širitvi OO-SDS Vrhnika. • Izstop g. Zmaga Soline iz SDS in uradna najava pristopa k LDS — občinskemu odboru Vrhnika je njegova pravica; izstop ni bil rezultat nesporazumov v stranki oz. Občinskem Odboru. • Drugo pa je dejstvo, da je g. Zmago Solina na osnovi podpore volivcev SDS in liste te stranke prišel do dveh ključnih funkcij v Občini Vrhnika. Svetnik v občinskem svetu in predsednik odbora za volitve in imenovanja je postal izključno zaradi članstva v SDS. Zmago Solina teh mandatov kljub pozivu ni vrnil SDS, katere članom pripadajo. Čeprav zakon tega ne sankcionira, je to nemoralno dejanje, ki meče senco na delo občinskega sveta in njenih odborov. Zato javni poziv g. Zmagu Solini in predstavnikom LDS na Vrhniki, da mandat svetnika in člana odbora za volitve in imenovanja vrnejo takoj! Nadaljevanje prihodnjič; tudi že z odmevi na javni poziv. Predsedstvo OO-SDS Vrhnika Območna organizacija Združenja borcev in udeležencev NOV Vrhnika VABI občane Vrhnike in Borovnice na tradicionalno srečanje z borci v počastitev državnega praznika — Dneva upora proti okupatorju, ki bo v nedeljo, 26. aprila 1998 ob 15. uri pri Ribiškem domu na Tojnicah. OO ZB NOB Vrhnika ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV VRHNIKA VABI OBČANE V SVOJO PISARNO VSAK TOREK MED 17. IN 19. URO, KJER SE BODO LAHKO POGOVORILI TUDI Z OBČINSKIMI SVETNIKI O PROBLEMATIKI, KI JIH ZANIMAJO ZLSD UBHALNA DtM0 S OO CM 6 m > o C si O O) TJ i cf S z: ™ o i o o »10 II (0 O J* ms (0 0) lil Hi Takole pa izgleda nov rastlinjak vrtnarije KRASNIK, ki je poln sadik balkonskih in vrtnih rož ter tudi že sadik povrtnin. Saj se čas za olepševanje lastnih hiš hitro bliža, ko bo resnično treba misliti na zamenjavo okenskih in balkonskih cvetlic. V to pa nas sili tudi dokaj lepo vreme in seveda nastopajoča pomlad, ki je že vidna v naši okolici. S. S. Pomagajmo! V novoletni številki našega časopisa smo prikazali težave, katere so posledica neozdravljive bolezni našega člana in občana Vrhnike. Ker so zdravila za lajšanje trpljenja te bolezni na stranski listi, je potrebno ta zdravila plačevati. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pokriva Zavodu kjer je naš občan nastanjen 40.000,00 SIT mesečno, Zavod pa porabi za našega člana 160.000,00 do 180.000,00 SIT, kar je v breme ostalih varovancev. Opozarjajo nas, da to ne vzdrži več. Zato pristopamo k akciji zbiranja Finančnih sredstev za nesrečnega bolnika. Odprli smo posebno številko pri NEB VRHNIKA. V dogovoru z županom gospodom Vinkom Tomšičem, smo se dogovorili, naj za pravilno porabo zbranih sredstev skrbi odbor treh humanitarnih organizacij v občini. To so: Območna organizacija Rdečega križa Vrhnika, Župnijska Karitas Vrhnika in ustanovitelj sklada Društvo invalidov Vrhnika, katerega član je omenjeni bolnik. Vsi skupaj smo prepričani, da v nas še izžareva človekoljubnost in bomo bolnemu uspeli v njegovi nesreči pomagati. Občani kateri želite nakazati sredstva, lahko to storite z nakazilom na številko HK 50100-620-133-05-1027131-32948/03, N. LB d.d. Lj. Posl. Vrhnika., ali prinesite na DI, za kar boste prejeli potrdilo. Samostojne podjetnike — obrtnike — ustanove in ostale pa bomo zaprosili pismeno in priložili bianko položnico, s katero bodo lahko pristopili k reševanju bolečega problema. Verjamemo v pomoč sočloveku in se vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo. DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA OBMOČNA ORGANIZACIJA RK VRHNIKA ŽUPNIJSKA KARITAS VRHNIKA 7. april - svetovni dan zdravja Svetovni dan zdravja bomo obeležili tudi na Vrhniki, v torek, 7. aprila vas območna organizacija rdečega križa Vrhnika, vabi na trg Karla Grabeljška, v šotor, kjer boste lahko opravili brezplačen preventivni pregled — izmerili boste krvni tlak, prav tako boste lahko izmerili krvni sladkor in se pogovorili z zdravnikom. Istočasno bomo v šotoru predstavili tudi različne zdravilne čaje. Obiščite nas od 9. do 17. ure. OO RK VRHNIKA Novi bolničarji prve medicinske pomoči MMP Občinski štab civilne zaščite občine Vrhnika je v sodelovanju z območnim odborom RS organiziral izobraževanje za bolničarje prve medicinske pomoči. Izobraževanja seje udeležilo 45 pripadnikov civilne zaščite iz vrhniških osnovnih šol, vrtca, občinskih enot CZ in prostovoljcev Rdečega križa. Prepotrebno znanje iz tega področja bo vsem tečajnikom koristilo v vsakdanjem življenju ter ob morebitnih naravnih ali drugih nesrečah. Tečaj je bil organiziran v osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki, od koder je tudi slika. S.S. V spomin Vladimirju Dolničarju mmk mmm ■ ■ ■ ■■ ■ a w mm m mm Rudiju in Liziki Jancar-Majdi Ob 55-letnici smrti narodnega heroja Vla-dimirja Dolničarja-Rudija so na pokopališču na Dobrovi pripravili spominsko slovesnost, na kateri so odkrili tudi doprsni kip padlemu heroju. Ob navzočnosti njegovega brata, predsednika Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije Ivana Dolničarja, je pot po vojni razglašenega narodnega heroja opisa prvoborec Janko Janša. Vladimir Dolničar-Rudi je padel v znani bitki v Belški grapi marca 1943, ko seje načelu prvega bataljona Dolomitskega odreda skušal prebiti iz sovražnikovega obroča. Na dogodke iz tistih časov so na spominski slovesnosti spomnili tudi učenci OS Dobrova, ki so zrecitirali in zapeli več pesmi. Osrednja spominska slovesnost — to pot v spomin narodni herojinji Liziki Jančar-Majdi in vsem drugim, ki so padli v Belški grapi —pa je potekala v vasici Belo visoko nad polho-grajsko dolino — natančneje prav pred hišo, v kateri je 19. 3. 1943 padla Jančarjeva. V sončnem vremenu zadnjega zimskega dne se je v vasici, ki bo letos praznovala 500-letnico obstoja zbralo nekaj sto ljudi, med njimi poleg Ivana Dolničarja, tudi nekdanji predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik in župan občine Medvode Stanislav Žagar. Zdravko Vidrih, predsednik občinskega odbora ZB Medvode, je povedal, da so bili po roški ofenzivi leta 1942 Polhograjski dolomiti ključnega pomena za NOB: tu, na robu Ljubljane, sta delovala Izvršni odbor OF in glavni štab partizanske vojske, tu sta se spočeli Dolomitska izvaja in republika, skratka, od tu so se tedaj stekale prav vse niti. Narodni heroj Rudolf Hribernik-Svarun je pred spominsko ploščo Lizike Jančar-Majde, ki jo je pred 24 leti odkril sam, spregovoril o različnih tolmačenjih dogajanja v Belški grapi (le-to je doživel tudi sam), nato pa obširno pojasnil dogajanja v tistem času. Poudaril je, da je svet priznal naš prispevek v boju proti fašizmu, da smo bili napadeni od treh okupator- jev hkrati, daje narod začel boj takorekoč golorok in da takratna slovenska oblast ni nudila nobenega odpora, prej nasprotno. Danes nekateri hočejo izničiti vse pridobitve takratnega boja, je opozoril Rudolf Hribernik-Svarun, sprave pa še ni, ker za to ni volje vrhov političnih strank. Kulturni program na slovesnosti, med katero je delegacija borcev odnesla venec na rob Belške grape, so oblikovali Lovski pevski zbor Medvode, učenci osnovne šole s Katarine in gledališka igralka Nadja Strajnar. B. V. Prvoborec Janko Janša ob spomeniku Vladimirja Dolničarja-Rudija Rudolf Hribernik-Svarun: »Zgodovinsko je dokazano, da je v našem primeru šlo za poskus uničenja slovenskega naroda« Slovesnosti na Belem se je udeležil tudi nekdanji predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik, ki je bil nekoč tudi sam partizan Vlaganje zahtevkov za pridobitev državne podpore za rejo drobnice, konjev in goveda - dodatno obvestilo Rejce ponovno obveščamo, da je potrebno za uveljavljanje finančnih intervencij za razvoj kmetijstva (Uradni list RS št. 8/98) potrebno predložiti naslednje dokumente: 1. register, ki ga potrdi selekcijska služba in sicer: — za krave molznice in dojilje potrjujejo molzni kontrolorji Kmetijskega zavoda Ljubljana — vse rejce, ki so v preteklem letu že prejeli podpore, bodo molzni kontrolorji obiskali na domu brez predhodne prijave, tisti, ki uveljavljajo podporo prvič, pa naj se prijavijo pri kmetijski svetovalni službi — registre za drobnico (koze, ovce) potrdi selekcijska služba Biotehniške fakultete (Rodica pri Domžalah), za kar se obrnite na g. Hercog-a, tel. št. 627-502 ali 823-617. Zaradi obširne- ga terena in časovne stiske, se poskusite dogovoriti za izjemno potrjevanje registrov s molznimi kontrolorji, ki so sicer zadolženi za selekcijo goveda. 2. Poleg omenjenih registrov potrebujete še natančno izpo-njen obrazec »Podatki o upravičencu, ki vlaga zahtevek za finančno intervencijo v kmetijstvu«. Naj za lažje razumevanje poudarim, da je to »rumen« fbrmular, katerega ob obisku kontrolorja prejme vsak rejec ali pa ga dobite pri kmetijskih svetovalcih. 3. Tretji obrazec so zbrane izjave rejca, katerega prav tako dobite skupaj s prej navedenim. V primeru, da uveljavljate podporo za prirejo mleka (molznice) in živali pasete, mora ta obrazec podpisati še svetovalna služba, da si s tem zagotovite 5% večjo podporo. Vse ostalo velja, kot je navedeno v prejšnji številki »Našega časopisa«. Rejce opozarjam, da bo vlagatelj (v večini primerov je to Kmetijska zadruga), lahko oddal vlogo le če bodo zbrani oziroma priloženi vsi (3!) navedeni obrazci! Enako velja tudi za vse, ki bodo vlagali zahtevke sami, le da bodo le ti priložili vse navedene obrazce četrtemu — to je zahtevku za vlaganje. Slednje opozarjam še, da je za povečanje podpore na račun paše, potrebno pridobiti potrdilo Kmetijske svetovalne službe. Vse dodatne informacije dobite pri kmetijski svetovalni službi na svojem območju! Nada Gabrenja, kmetijska svetovalka Enota Dobrova Občinska prireditev ob slovenskem kulturnem dnevu Pobrisali smo prah s slike. Mu pogledali v oči. Zazrt je bil v prihodnost, ki za nas pomeni sedanjost. Na obrazu pa se mu še vedno riše vprašanje: »Komu najpred veselo zdravljico, bratje, črno zapet«? Obraz pesnika Prešerna se je razjasnil, ko je pred seboj ugledal polno dvorano obiskovalcev v Kulturnem domu na Dobrovi in množico nastopajočih na odru. To je odgnalo njegovo zlo slutnjo, daje brisanje prahu le, mesečno, rutinsko opravilo. Spregledal je, da so smo tudi taki, ki nam delo na področju kulture pomeni veselje, družabnost in duhovno rast. Precej uspešno se postavljamo v bran tistim, ki menijo, da svojimi amaterskim delovanjem na pevskem, gledališkem, plesnem področju le praznimo, že tako majhno vrečo, občinskega proračuna. Sprašujejo se ali ne bi bilo bolje, da še tistih nekaj tolarjev, kijih enkrat letno namenijo za dejavnost društev, porabijo za asfaltiranje katere od cest. Pa res asfaltna cesta vedno pomeni »pravo pot do človeka«?! Nastopajoči na osrednji, občinski prireditvi ob slovenskem kulturnem dnevu so si pot do soč- loveka utrli z besedo, pesmijo in plesom. Zdravljica, v izvedbi Mešanega pevskega zbora KUD Dolomiti, je v nas prebudila zdrav duh pripadnosti narodu, ki se mora za svoj obstoj zahvaliti tudi kulturni zapuščini. Na trenutke žalostni, predvsem v pesmih. Pravo nasprotje so naši plesi. Izžarevajo veselje, razigranost in mladost. Člani Folklorne skupine PD Horjul, KPD Šentjošt in TD Briše so se vrteli v vrtiljaku polke in valčka. Plesalci Panorame pa so, pokazali svoje plesne spretnosti ob modernejših ritmih. Svoje recitacjske sposobnosti pa sta predstavili učenki OŠ Dobrova. Veselje je pogledati nove obraze, ki hočejo vsak na svoj način, prispevati, da bo življenje v občini Dobrova-Horjul-Polhov Gradec bogatejše, tudi zaradi tovrstnih prireditev. Od nas pa je odvisno, ali bomo zapustili domači fotelj iz katerega se sprašujemo - Kam? Na kateri kanal naj naravnamo naše TV sprejemnike? Pravega odgovora ne najdemo, tako kot ga v isto imenski pesmi, v izvedbi Moke-ga pevskega zbora KUD Dolomiti, ni nael na veliki pesnik. Vendar pa je jokati prepozno. Fantovski pevski zbor nam je zapel pesem Sedem solz na tvojem belem licu. Spremenimo solze v bisere in sprejmimo kulturo kot nujo, kot eno izmed sestavin našega življenja. Ne glede na starost bomo začutili, da nam daje smisel in v nas oživlja vrednote, ki se v današnjem svetu izgubljajo. Le takp bo imel naš dan vsebino in ne samo lupino, kot je dejal Matko Zdešar, povezovalec prireditve Sicer pa, nikoli ni prepozno, meni župan Leopold Oblak, kije z nekajminutno zamudo, zaradi svojih obveznosti, ob ogledu prireditve, ki jo je organiziralo KUD Dolomiti, preveril raven kulture v svoji občini. Skupaj z njim lahko ugotovimo, da nam je, čeprav na amaterski ravni, dala mnogo več, kot osrednja Prešernova proslava v Gallusovi dvorani CD. Dala nam je energijo s katero bomo mogli nadaljevati dediščino, Trubarjevo, Prešernovo, Cankarjevo in le-to obogateno izročati zanamcem. Pri tem pa nam bo pomagalo tudi to, da bomo o kulturi govorili, ne samo februarja, temveč tudi marca, aprila, maja... Mojca Kucler - Dolinar Ivo Hvalica na Dobrovi Občinska organizacija Slovenske demokratske stranke je zadnji petek v marcu v kulturni dvorani na Dobrovi pripravila srečanje s prejšnjim vodjem poslanske skupine SDS v državnem zboru Ivom Hvalico. Do-brovčani, pa tudi drugi, ki so prišli na srečanje, so lahko postavljali znanemu poslancu najrazličnejša vprašanja, od aktualnega političnega stanja v naši državi, do napovedane pokojninske reforme. Ivo Hvalica je že v svojem dolgem uvodnem nagovoru povedal, da »živimo v zelo čudnem času«, in da pred leti, ko je postal poslanec, ni pričakoval, da bo leto 1998 tako politično nekonsistentno. »Zadeva je prišla v tako fazo, da bo morala pasti kaka odločitev. Tako enostavno ne gre več naprej. Ta vlada s tako neor-gansko koalicijo ne more uspešno vladati in upravljati naše ekonomije,« je brez ovinkov kot vselej izstrelil Ivo Hvalica. Dejal je, da ima premier Janez Dr- Vpis v vrtec Vsem staršem, ki želite v šolskem letu 1998/99 svojega otroka vključiti v vrtec Dobrova in Brezje, sporočamo, da lahko oddate vloge za sprejem otrok najkasneje do 31.5.1998. Vloge, ki bodo prispele po 31.5.1998, bomo za šolsko leto 1998/99 upoštevali le, če bo prostih mest več kot oddanih vlog. V mesecu juniju bomo na podlagi prispelih vlog opravili uradni sprejem v vrtec. Vsi starši, ki boste ali ste že oddali vloge, boste o sprejemu otrok pismeno obveščeni. Osnovna šola Dobrova Na podlagi 18. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 72/93, 6/94 - odločba US, 45/94 - odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US, 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 -odločba US, 44/96 - odločba US, 26/97 in 70/97) in 5., 6., 7. in 17. člena Statuta Občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec (Ur. list RS št. 42/95) je svet občine na seji, dne 26. 2. 1998 sprejel SPREMEMBE ODLOKA O OSNOVAH IN MERILIH ZA FINANCIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI 1. člen V Odloku o osnovah in merilih za financiranje krajevnih skupnosti, objavljen v Našem časopisu — april 1996, se spremeni 3. člen odloka, ki se na novo glasi: Sredstva, ki so v proračunu občine namenjena za financiranje krajevnih skupnosti iz 2. člena tega odloka, so razdeljena na podlagi naslednjih osnov in meril: • ceste • površina • prebivalci • naselja 60% 15% 15% 10% 2. člen Spremembe odloka se uporabljajo od 1. 1. 1998 dajle. Predsednik občinskega sveta Anton Gerjolj novšek tudi rezervno koalicijo (46 glasov v državnem zboru tudi brez SLS), ki mu omogoča, da lahko dela, kar hoče. »To je izsiljevanje, kazanje mišic, ti pa ne prideš nikamor.« Pravo opozicijo v državnem zboru predstavljata poslanski skupini SDS in SKD, je poudaril poslanec, ki pa sta vselej preglasovani. Povedal je tudi, da se zavzemajo, da bi dogajanje v državnem zboru neposredno prena-šala TVS 3, saj zdaj mediji seje dobesedno ignorirajo. Afero Za-vrč je označil kot »nepojmljivo svinjarijo in ne šlamparijo«, o tajnem sporazumu z Izraelom pa dejal, da naša ustava pač ne predvideva tajnih sporazumov. O aktualni temi zadnjih dni, gradnji avtocest, pa je Ivo Hvalica dejal: »Tu se pretakajo ogromni denarji. Na (državni) proračun se je prisesalo ogromno parazitov, ki molzejo, molzejo, molze-jo. Država se zadolžuje, potrebovali bomo nove kredite, samo servisiranje starih kreditov pa nas bo stalo 2 milijardi 53 milijonov dolarjev. Ceste pa potrebujemo.« Vprašanja iz občinstva so zadevala predvsem brata Podobnik v DZ, denacionalizacijo (Hvalica: »denacionalizacija je najbolj pravična privatizacija«), vračanje cerkvenih gozdov (Hvalica: »gre le za dva do tri procente gozdov v Sloveniji, pa se strašni šumi zganjajo okoli tega«) vstop Slovenije v Evropsko unijo (Hvalica: »za to potrebujemo tržno gospodarstvo, socialni korektiv in spoštovanje človekovih pravic. Naša Ahilova peta pa je, da še nismo obračunali s prejšnjim režimom). Poslanec SDS v DZ je povedal tudi, da pripravljajo zakonodajo, ki bi načela povračilo za škodo, povzročeno v totalitarnem režimu, kar zadeva volitve pa, da je treba začeti prepričevati neprepričane, se pravi, ljudi ki med volitvami ostajajo doma. To so žal pomladniki, je menil Hvalica, medtem ko druga stran tudi bolne prinese na volitve. Ivo Hvalica je med drugim povedal tudi, da naše sodstvo še ni doraslo parlamentarni demokraciji, odgovarjal pa je tudi na vprašanja, kaj bo z vojnimi zločinci, ki danes prejemajo visoke pokojnine in kako bo z napovedano pokojninsko reformo. Branko Vrhovec Polhkov kotiček zakoračil v tretje leto Gledalce sta najbolj navdušila Luka (na desni) in Bogdan, ki sta povezovala prireditev Na kmetih včasih ni manjkalo družabnosti Mentorica turističnega podmladka na osnovni šoli Horjul Ida Intihar vodi interesne dejavnosti in krožke na tej šoli že polnih štiriintrideset let. Skoraj toliko časa, vse do odhoda v pokoj, je tu tudi učila kot učiteljica. Prva leta je vodila folklorne skupine, v zadnjem času pa se je posvetila etnografski zapuščini horjulskega območja. Z življenjem na kmetih, še zlasti običaji, je intimna povezana že vse od zgodnjih otroških let, saj, kot pravi, tudi sama izhaja z velike kmetije. «Že kot otrok sem se igrala na paši, bila pa sem tudi pri teritvi. To so bila najlepša leta mojega življenja. Ob večerih smo se otroci stiskali doma na peči, strici, tete in hlapci pa so plctli košare in koše. Po skupni večerji iz velike sklede in obveznem roženkrancu, nam je mama ali teta ob leščerbi brala povesti. Poslušali smo z odprtimi usti. Bilo je nepozabno, lepše kot danes, ko ljudje zdijo pred televizijo. Pri vsakem skupinskem kmečkem opravilu, še zlasti tedaj, ko so priskočili na pomoč tudi sosedje in drugi, so se na kraju ljudje znali zabavati. Veliko šeg in običajev je vezanih na to, toda sama sem jih veliko že pozabila,« se rada spominja nekdanjih časov Ida Intihar. B. V. Kako so včasih trli lan Turistčni podmladek OŠ Hor,-jul je pod vodstvom mentorice Ide Intihar v domačem prosvetnem domu še v tretje prikazal nekdaj nadvse družabni kmečki običaj — teritev lanu. Za tretjo in hkrati zadnjo predstavitev tega običaja so se, kot pravi Ida Intihar, odločili predvsem zato, ker so projekt pripravili učenci 8. razreda, ti pa se letos poslavljajo. Prireditev, ime so ji dali Ko stara slika oživi, je pravzaprav nastajala na terenu. Turistični podmladkarji so obiskali stare kmečke domačije in si tam ogledali stare kmečke pripomočke ter spraševali, si zapisovali. Pri Polžu nad Vrzdencem so na primer izvedeli, da so pri tej hiši zadnji trli lan; gospodar Peter Bastarda pa jim je povedal tudi, kako je bilo včasih na »li-kofu«. Tedaj so prišli »peštači«, muzikant in fantje z vasi in se zavrteli z dekleti. Pri Zontu v Podolnici so jim povedali, da se jim je nekoč lan vnel, tako je bil suh. Tam so dobili tudi fotografijo teritve, na kateri je kar dvanajst oseb, toda med njimi samo dva moška. Tadva sta skrbela za sušilnico. Ko so podmladkarji OŠ Horjul zbrali dovolj gradiva, so napisali scenarij in si razdelili vloge za sklepno predstavitev. In stara slika je oživela. Branko Vrhovec Polhkov kotiček je zakoračil v tretje leto svojega delovanja. Da so ga za svojega sprejeli otroci in starši, dokazuje navdušenje, ki ga s svojimi rednimi udeležbami izkazuje kar 25 do 35 nadebudnežev. Ob 20. febr. 1996, ko smo se prvič zbrali v gradu pa do 12. marca 1998, se je zvrstilo že 21 Polhkovih kotičkov. Navadno imamo srečanja vsak 2. četrtek v mesecu ob 17. uri. Aprilsko srečanje bo zaradi Velikega četrtka 3. četrtek v mesecu (16. 4. 1998). Kdor bi nas rad pobliže spoznal, lahko pride ter vstopi v naš otroški svet. V tem letu so se zvrstile naslednje teme: JANUAR — Zemlja, naš planet FEBRUAR — Tudi invalidi so lahko naši prijatelji MAREC - Na Gregorjevo se ptički ženijo 12. februarja, ravno na dan BOLNIKOV IN INVALIDOV, smo z velikim veseljem ter pričakovanjem sprejeli v svojo sredo invalida Saško ROLIH in Toneta PLANINŠEK. Saška je že od majhnega priklenjena na invalidski voziček. Je zelo družabna. Je pa tudi malo umetnika. Predstavila nam je nekaj svojih pesmi, seveda otroških. S svojim nasmejanim obrazom je izžarevala ljubezen do življenja, kljub preizkušnjam in bolezni. Gospod Tone pa pravi takole: »Zaradi nepoznanja drugačnosti imajo že »zdravi« odrasli večkrat čuden, če ne rečem čudaški odnos do invalidov in teh, ki se jim drugačnost vidi. Otroci to pokažejo na svoj način: s strahom, nezaupanjem, malo starejši pa že z besedami, včasih celo zaničevanjem. Da obstajamo tudi malo drugačni ljudje, zaradi bolezni ali nesreče, sva jim s Sašo poskušala povedati in pokazati preko igre. V začetku zadržan in precej boječ se je prav kmalu spreme- nil v prijateljskega. Eno sva bila z njimi v igri in klepetu. Kmalu so se naju upali že spraševati in se s Sašo popeljati na invalidskem vozičku. Zanimal jih je tudi moj fotoaparat. Na koncu sem spoznal, da zanje nisva več drugačna. Z navdušenjem so naju sprejeli tudi starši, ki so bili z otroki. Za spomin pa sta nas razveselila še z bonboni in priponkami, ki jih izdeluje gospod Tone. Tudi mi smo jima v hvaležnost podarili čipkasta prtička, delo naše pomočnice Maje. «LEP JE BOŽJI SVET, S CVETJEM JE ODET... Res je čudovit ta Božji svet, le oči in ušesa moramo imeti odprta, da to opazimo, začutimo. Pomlad je ravno pravšnja za to, saj je ta čas, ko se nas dotaknejo topli sončni žarki, ko nas v ranem jutru prebudi živahno žvrgolenje ptic. »Gregorjevo« je bilo naše vodilo zadnjega srečanja. Za uvod smo poslušali skladbo E. GRIESA: JUTRO. Zaprli smo oči ter si v domišljiji pričarali pomladno jutro itd... Otroci so se zelo lepo vključili v ta svet, svet meditacije, tišine... Dobro pripravljeni smo se razdelili v 4 skupine: LASTOVK, KUKAVIC, SINIČK IN VRABČKOV. Zagretemu pogovoru je sledila igrica »Ptički v gnezdu«. Na koncu je vsak narisal svojo risbico, ki smo jih potem skupaj poslali gostoma iz februarskega srečanja. Naše misli pa so že pri naslednjem srečanju. Vsem otrokom želimo veliko veselja pri barvanju pirhov, pa kakšnemu bon-bončku se odrecite, da bo na velikonočno jutro bolj veselo. Staršem pa veselo in blagoslova polno Veliko noč v krogu družine. D. R. Dobrodelni koncert za edinega misijonarja iz župnij Dobrova, Horjul, Šentjošt, Črni vrh in Polhov Gradec Že pred lanskoletnim dobrodelnim koncertom v mesecu aprilu, je na območju Matanga, kjer deluje naš duhovnik misijonar Krmelj Janez, pustošil strašen vihar z neurjem, ki je uničil že tako revne ceste in mostove. In ne samo to! Daje bilo gorje še hujše, je uničenje riževih polj povzročilo lakoto in zaradi uničenih cest tudi pomoč dobrodelnih organizacij v živilih ni bila uspešna, ker le ta niso mogla dospeti do lačnih Malga-šev ob pravem času. Številni podhranjeni so zaradi slabotnega zdravja izgubili življenja. Zaradi prekinjenih cestnih povezav seje EVROPSKA UNIJA odločila nameniti denarna sredstva za obnovo cest. In naš misijonar Janez Krmelj bo poleg duhovniške službe opravljal še brezplačno službo gradbenika. Lahko ga samo občudujemo in posnemamo. Sredstva, ki jih bomo zbrali od podjetij in obrtnikov iz naše občine ter od dobrodelnega koncerta želi naša KARITAS podariti Janezu z željo, da pomaga družinam, ki so ostali brez strehe nad glavo. S svojo prisotnostjo na dobrodelnem koncertu, ki bo dne 19. 4. 1998 ob 18. uri v našem kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu, boste tudi vi prispevali za najbolj ogrožene Malgaše. Prisrčno vabljeni! Ker NAŠ ČASOPIS berejo verni in neverni, tudi bolni, ki občutijo težo križa in tisti, ki so preživeli 2. svetovno vojno in z njo povezano lakoto, vedo, kako dobrodošla je bila kakršna koli pomoč v tem času in morda želijo prispevati za Malgaše, lahko na žiro račun naše župnije št. 51800-620-336-05-1201115-38-59 nakažete svoj prispevek. Vsakega najmanjšega daru bomo veseli. Bog povrni. Župnijska Karitas Polhov Gradec Bernarda Rihar ČEBELARSKO DRUŠTVO DOLOMITI — Polhov Gradec Sadjarji in vrtičkarji v času cvetenja sadnega drevja ne uporabljajte strupenih pripravkov. Škropite le v poznih popoldanskih urah. »Hvala za razumevanje!« Veselo pustovanje v Horjulu Za letošnji pustni torek so v osnovni šoli v Horjulu pripravili kulturni dan. Učenci iz vsakega razreda so pripravili zaključeno celoto mask, kije predstavljala neka pravljična bitja. Tako je bila prisotna Sneguljčica s palčki, Martin Krpan s cesarskim dvorom, skupina klovnov in skupina Pikanogavičk. Skratka, bilo je približno tristo maškar, ki so pod vodstvom plesnega učitelja plesali razne plese. Veselo je bilo tudi v vrtcu, kjer je s svojimi vzgojiteljicami zaplesalo kakih petdeset malih maškar, ki so potem odšle v sprevodu po vasi. Na fotografiji Čarovniške vajenke čarovnice Uršule iz Cerknice (F. B.) Pikcov Janko pri obrezovanju domače trte (F. B.) Pospešena spomladanska opravila Lepo, toplo, pravo pomladansko vreme je že ob koncu februarja spravilo vrtičkarje in sadjarje k delu. Marsikdo je že prelopatil vrt in toplo gredo ter vanjo posejal solato. Iz pod plastičnega tunela sije marsikdo že privoščil domačo zimsko solato. Križem rok tudi ni ostal Janko Velkavrh, po domače Pikcov Janko, ki je lepo vreme izkoristil za obrezovanje trte izabele pred domačo hišo. Plavajoča horjulska lepotica Plavajoča lepotica iz Argo-nautice v Horjulu Janez Grdadolnik je velik ljubitelj morja in jadrnic, zato ni prav nič čudno, da so v njegovem podjetju v Horjulu z ljubeznijo ter izredno natančnostjo izdelali za sejem Navtica 1998 čudovito desetmetrsko jadrnico, ki omogoča popolno bivanje šestim članom posadke. Jambor jadrnice, kije visok štirinajst metrov, in kobilica še nista montirana na plovilo. ■ TURISTIČNO DRUŠTVO BRIŠE V LETU 1997 Naši na igrah brez meja Turistično društvo Briše deluje že 5 let. Tudi v minulem letu 1997 smo skupaj veliko dosegli in dobrega naredili. Naj se vam kot predsednik društva še enkrat zahvalim, da so naše skupne moči rodile »obilo« sadov. Pa na kratko skupaj preletimo, kaj smo počeli v letu 1997: i' • Vsekakor največji dogodek za naše društvo, našo vas in okolico je bila udeležba naše ekipe na Igrah brez meja v Budimpešti. Z izbiranjem tekmovalcev, treniranjem ekipe in z zbiranjem sredstev ter ostalimi pripravami na igre smo se ukvarjali pol leta. Pri tem so nam Dojrikov Tone pri svojem kotlu (F. B.) Sam skonstruiral kotel za žganjekuho z mešalnikom Tone Kavčič, po domače Dojnkov iz Male Ligojne, je upokojen grafik, vendar trenutno z ženo Cilko sama opravljata vsa dela na kmetiji. Več let je precej sadja v okoliških sadovnjakih propadlo, ker ga ljudje niso uspeli pobrati in predelati. Od nekdaj je bila žganjekuha pogosto opravilo na domačijah, kije vedno terjalo pri kotlu celega človeka, da se brozga ne bi prismodila. Tone je razmišljal, snoval in nazadnje sam skonstruiral kotel z mešalnikom tako, da se mu brozga ne more prismoditi. Poleg kuhanja žganja lahko hkrati opravlja še druga dela. Če sosedje ne morejo pobrati sadja, to stori Tone in ga počasi predela. Tako sadje po vrtovih ne propada več, Tonetu pa kane kakšen tolarček v žep. Poleg vzidanega kotla za žganjekuho je Tone vgradil kotel za kuhanje živinske krme in oba delujeta kot estetska zaključena celota. Ko vstopiš v prostor, takoj začutiš skrbno gospodarjevo roko in smisel za urejenost ter red. v ' Uresničena vremenska napoved Ko so v začetku marca vremenoslovci napovedovali sneg do nižin, je v Horjulu pozno popoldne le nekajkrat zagrmelo in v trenutku je sneg pobelil pokrajino, o čemer priča fotografija Horjula. (F. B.) Petrovi ključi in rezilna orodja Le kdo ne pozna dobrodušnega možaka s klobučkom na glavi in z očali na nosu, ki že drugo leto v Loka centru na Vrhniki v popoldanskem času izdeluje vse vrste ključev in brusi vse vreste rezil. To je oseminpetdesetletni Peter Sivic, kije znanje za strojnega ključavničarja pridobil pred mnogimi leti na železničarski industrijski šoli v Šiški. V mladih letih je popravljal predvsem pletilne stroje. Sedaj v vrhniškem vrtcu že osemnajst let opravlja vzdrževalna oziroma hišniška dela. Pred vselitvijo v Loka center je deset let v popoldanskem času opravljal-brusil rezila in izdeloval ključe na_Cankarjevem trgu 8 na Vrhniki. V kratkem pogovoru z mojstrom Sivicem sem izvedel, da lahko izdela tudi ključe s kodo PTČ. Na fotografiji: Mojster Peter Šivic v svoji delavnici v Loka centru (F. B.) finančno pomagali Krajevna skupnost Polhov Gradec, Občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in podjetja ter obrtniki iz Polhovega Gradca in okolice. Za predstavitev Briš in Polhovega Gradca smo s pomočjo gospoda Jožeta in gospe Jožice Kavčič izdali zloženko v treh jezikih. Za promocijo in predstavitev Slovenije na Igrah brez meja je društvo prejelo zlati znak Turistične zveze Slovenije. Tekmovalcem v spodbudo se nas je kar za cel avtobus potnikov odpravilo za njimi v Budimpešto. Z burnim navijanjem in transparenti z našim znakom petelina in slovenskimi zastavami se nas ne bi sramovala niti ekipa kakšnega velemesta. Z uvrstitvijo na peto mesto smo dokazali, da smo lahko enakovreden nasprotnik tudi ekipam mest z več milijoni prebivalcev. Šele kasneje smo se zares zavedli, kaj smo pravzaprav dosegli. Organizatorjem in drugim novinarjem ekipa nikakor ni mogla dopovedati, da prihajajo iz kraja s samo 150 prebivalci. Ob povratku na Briše smo ekipi pripravili sprejem, kot se spodobi. Skupaj smo zaplesali, si nazdravili, posladkali ob domačih dobrotah in se veselili. • Naša vas je po številu hiš res majhna toda njiv, travnikov in gozdov, ki jih je potrebno obdelati je veliko in v glavnem v bregu. Pri marsikateri hiši pa je za to in vzdrževanje gospodra-skih poslopij premalo rok. S skupnimi močmi smo pomagali pri spravilu lesa pri Oblak in pri Štebavnik. Obnovili smo ostrešje Baženkove štale in Oblakovega kozolca. Pri Ravnohrib pa smo pripravili njive in posadili koruzo. V zahvalo za pomoč je TD Briše dobilo nekaj lesa za ostreje »kozolčka« v Termah. Za lažje vzdrževanje vaških cest smo s finančno pomočjo omogočili nakup peska za nasipanje. ■ • V pomladnih mesecih na hišnih oknih vaščanov in drugih članov društva zacvetijo rože. K lepšemu izgledu kraja prispeva tudi društvo. Vsaki hiši s podarjenim bonom za 3.000 tolarjev omogoči nakup vsaj nekaj novih cvetličnih sadik. Veliko rož pa vzgojijo tudi gospodinje same. V lanskem marcu so o rožah in njihovi negi nekaj več izvedele na predavanju gospoda Zgonca, ki je priznan strokovnjak na tem področju. Žene in dekleta so mu prisluhnile v velikem številu. Ocenjevali smo najbolj urejeno domačijo. Priznanja bomo podelili na letošnjem občnem zboru. Obrezovanja sadnega drevja smo se večinoma vsi naučili od svojih staršev ali sosedov. V lanskem letu pa je na vrtu pri Francu Lazniku strokovnjak pokazal, kako se tej stvari najbolje streže. Očiščevalna akcija, ki je postala za vsako pomlad že kar navada, je spet lepo uspela. Kot prejšnja leta smo se lotili struge Male vode in njenih pritokov ter delno tudi Proše. S takimi akcijami in omogočenim rednim odvozom odpadkov s strani komunalnega podjetja smo naš kraj obvarovali pred večino divjih odlagališč. Začeli smo se zavedati, da živimo v okolju kakršnega si tudi sami naredimo -ohranimo ali zanemarimo. • Veliko časa in dela smo vložili v naše »Terme«, kjer smo postavili kozolec. Že v letu 1996 smo naredili klet z upornim zidom ter betonsko ploščo. Z veliko idejami in rešitvami, kaj narediti za ostrešje te kleti, smo se odločili za kozolček. Idejna skica Milana Dolinarja nam je bila najprimernejša in smo jo tudi sprejeli. Nekaj lesa smo imeli že od prejšnjih prireditev in sicer od mlajev, ostalo pa smo dobili od domačij, ki smo jim kakorkoli pomagali. Nekaj so nam pa podarili tudi drugi vaš-čani. V juliju smo s skupnimi močmi in z mojstrom našo idejo tudi uresničili. V kopalni sezoni smo prodajali pijačo in sladoled, ob večerih pa smo se dobili in poklepetali o novih idejah za ' naprej. Menimo, da bi ta objekt lahko združeval stare in mlade, saj do sedaj takega objekta TD Brišeni imelo. • Že tradicionalna prireditev Dan pod Lovrencem je spet privabila številne obiskovalce. Marsikdo je na prireditvi prvič v življenju imel priliko videti, kakšna so videti nekatera kmečka opravila, ki so za nas mlade tudi že zgodovina. Prikazali smo: trenje lanu, sušenje, preja lanu, tkanje platna na ročnih statvah. Seveda ni manjkala Slovencem dobro poznana žganjekuha in za prigrizek dobrote iz krušne peči. Dekleta in žene so dokazale kako dobro obvladajo peko kruha in najrazličnejših potic, piškotov in drugih slaščic. Le-te so si obiskovalci lahko ogledali, poskusili in seveda tudi kupili. Ob kmečkih igrah je vsak navijal za svojo ekipo. Preizkušnje v zlaganju drv, nošenju vode, hoji na hoduljah, itd., so v resnici bolj zahtevne kot včasih zgledajo. Za tak praznik pa je potrebno tudi zaplesati in zapeti. Za ogrevanje so nam to pokazali člani folklornih skupin Polhov Gradec in Horjul ter moški pevski zbor Briše. Ko pa je ansambel Lojzeta Slaka ure-zal svojo polko, smo to znali že kar vsi. Brisani smo v večini na prireditvi bili v vlogi »delavcev«, toda vseeno smo se imeli lepo. Vidimo se spet naslednje leto, pa naj si bo v vlogi obiskovalca ali sodelavca. • V delovanje društva so bili vključeni tudi naši najmlajši vaŠčani. V marcu so se prvič zbrali pri Bitenc. Izdelovali so čestitke za materinski dan, peli in se zabavali. Drugo druženje je bilo na začetku poletja, kar na prostem ob Briški cerkvi. Otroci so izdelali risbe in tekste, ki so bili razstavljeni na naši veselici v »Otroškem kotičku«. V prvih hladnih dneh pa smo izdelovali adventne venčke. V posebno veselje so lahko svoje izdelke odnesli domov. Prihajali so z veseljem. Podobna srečanja bomo tudi letos nadaljevali in ustanovili otroški pevski zbor. Matere in žene smo ob materinskem dnevu povabili k Bitenc na kratko kulturno prireditev in pogostitev. Otroci so jim prinesli svoje izdelane čestitke in prisrčno zapeli. Seveda ni manjkal tudi moški zbor. Ob koncu leta smo že tretjič zapored skromno obdarili vse starejše vaščane. Obiskali smo jih med božičem in novim letom. Stisk roke za srečo v novem letu jim pove, da jih kljub vsakodnevni naglici nismo pozabili. • Na področju razvijanja in ohranjanja kulture in umetnosti deluje Moški pevski zbor in od lanskega leta tudi Folklorna skupina. Pevski zbor je imel prvi samostojni koncertov Polho-grajski graščini. Na Štefanovo smo organizirali božično novoletni koncert z naslovom Pesem miru v počastitev Dneva slovenske samostojnosti. Sodelo- vali smo tudi na reviji pevskih zborov, na ostalih kulturnih prireditvah v kraju in na sejmu Alpe Adria v Ljubljani. Folklorna skupina je lansko leto začela z vajami. Skupina je svoj »krst« v javnosti doživela ob povratku naše ekipe iz Budimpešte in sicer kar na cesti pri lebnovem kozolcu. Svoje znanje smo pokazali na otvoritvi dvorane Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu ter na občinski proslavi ob kulturnem prazniku na Dobrovi. Sedaj pa se pridno učimo in pripravljamo na najbolj zahteven nastop — revijo folklornih skupin. Želimo si in upamo, da bomo na tem nastopu plesali že v naših novih narodnih nošah, ki so že v izdelavi. • S posebno zloženko Briše smo se predstavili na sejmu Alpe Adria in na medobčinski razstavi »Podeželje se predstavi« v Polhograjski graščini. V jeseni pa smo z organizacijo izleta v Gornji Grad, Logarsko dolino, Velenje pod strokovnim vodstvom gospe Kavčičeve spoznali lepote naše Slovenije. • Dobro smo sodelovali z Gasilskim društvom Polhov Gradec. Župniji Polhov Gradec smo pomagali pri obnovi cerkvice na Setnici in Lovrencu. Na razglednih točkah ob pešpoteh se lahko sprehajalec spočije na postavljenih klopcah. Iz lesa od mlajev smo izdelali še 20 kompletov zložljivih miz in klopi za veselice in druge prireditve. To je v glavnem vse kar smo počeli v preteklem letu. Postavitev avtobusnih čakalnic v Mali vodi, označitev hiš z domačimi imeni in izdelava reliefnega panoja kraja se bo dokončalo letos v spomladanskem času. Samo vsi skupaj, člani društva in drugi vaščani, z obilo dobre volje, delavnosti in zagnanosti, bomo dosegli zastavljene naloge, ki nas čakajo letos in v prihodnjih letih. Predsednik TD Briše Lojze Stanovnik DOBROVA-KUD DOLOMITI An ban pet podgan Vsem znana otroška izštevan-ka nam velikokrat pomaga pri izbiri. Člani Kulturno umetniškega društva DOLOMITI, pa jo kljub njeni nepristranskosti , pri izbiri novega vodstva, nismo uporabili. V soboto 7.2.98 smo se na rednem zboru članov, najvišjem organu KUD DOLOMITI, zbrali vsi, ki čutimo pripadnost društvu. V društvu, ki je bilo ustanovljeno leta 1952, smo minulo leto sprejeli nov statut s katerim smo se pravno prilagodili novemu zakonu s tega področja. Letošnje srečanje je bilo namenjeno volitvam predsednika, članov upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča. Na javnem glasovanju je bil za predsednika izvoljen Boštjan Svete. Določili pa smo tudi člane ostalih organov društva. Pregledali smo delo v letu 97 in ugotovili, da so delujoče skupine aktivno sodelovale na prireditvah v domačem kraju, za seboj pa imajo tudi nekaj gostovanj po Sloveniji. Organizacijsko in umetniško najzahtevnejša prireditev je bila ob praznovanju 20. letnice mešanega pevskega zbora, z nekaj nostalgije pa smo se spomnili tudi zaključne prireditve folklorne skupine. Srečka št. 358989 Spodbudno je bilo poročilo o investicijskih delih v dvorani. Verjetno ste že opazili veličino prenovljenega odra (nova talna obloga in kulisne zavese, prebe-ljene stene, dekoracije). Pri prenovi so nam pomagali obrtni delavci iz okolice, nekateri celo brez plačila. Največji del stroškov prenove je bilo plačanih s sredstvi, ki jih je, za investicijsko vzdrževanje, namenila občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec. Poročilo o delu v občinskem svetu je podal svetnik Matjaž Dolinar (Dobrovska kulturna lista). Glede ciljev v prihodnje pa smo govorili predvsem o organizaciji Revije pevskih zborov, fantovski zbor pa nas je razveselil z novico o prvem samostojnem koncertu. Posebej slovesno vzdušje pa je bilo ob podelitvi članskih izkaznic društva, s katerimi se bomo vsi, ki soglašamo s statutom društva in plačamo članarino, tudi formalno izkazali, kot člani društva ter uveljavljali določene ugodnosti. Z velikim zadovoljstvom smo pozdravili tudi nekaj novih članov. Veselo vzdušje pa seje nadaljevalo tudi po uradnem delu, ko smo ob prigrizku poklepetali in zapeli. Mojca Kucler - Dolinar Že precej let je minilo, ko so Dobrovčani in okoličani iz leta v leto z navdušenjem čakali na trenutek, da si bodo lahko ogledali stvaritev domače gledališke skupine. Ti so jih razveseljevali z izbranimi igrami in nadarjenimi igralci. Tokrat pa je bila na odrskih deskah Kulturnega doma na Dobrovi gostujoča skupina Prosvetnega društva Horjul. Stari in mladi smo si drugo soboto v marcu ogledali Markolf. S komedijo, lani nagrajenega Tankovski hangarji spreminjajo podobo Pod Hruševco na Vrhniki nastaja iz deloma razbitih in uničenih hangarjev za tanke bivše Jugoslovanske vojske lepo urejena podjetniško-obrtna cona. Seveda bo potrebno še veliko denarja^in časa, da bo ves prostor urejen tako, kot kaže del urejenih stavb pričujoča fotografija. (F. B.) nobelovca, dramatika Daria Fo, so nam polepšali večer. Spoznali smo, da izžrebana loterijska srečka vedno ne prinaša sreče. Za priigran denar služkinje Markolfe (Marta Praprot-nik) sta se potegovala njen gospodar Markiz (Tone Čepon) in njegov upnik Pepe (Blaž Zde-šar). Kljub temu, da sta imela že svoji izbranki, prvi Princeso (Sonja Terček), drugi Rezko (Joži Čepon), sta nepismeni Mar-kolfi obljubljala poroko. Veselila sta se že bogate dote, koje zaplet rešil France (Uroš Zdešar). France, ki je resnično ljubil Markolfo je vse tudi zakuhal. S sto let starim časopisom in ponarejeno srečko, je vsem nastopajočim vlil le prazno upanje po bogatstvu. Po tri četrt ure se je klobčič le razvozlal. In le še nasmeh je bil potreben za skupinsko poročno fotografijo. Igralcem in režiserju Franciju Končanu smo z navdušenjem zaploloskali. Gledališka igra je bila lepa popestritev v našem okolju in spodbuda tudi vam, da nam, članom društva napišete vaše želje in zamisli s katerimi bi lahko kulturno srce začelo še močneje utripati. Pišete nam lahko na naš naslov; KUD Dolomiti, Ulica Vladimirja Dolničarja 2, 1356 Dobrova, ali preko elektronske pošte; mojca,kucler/.-siol. net. Veseli bomo vsakega vašega mnenja. Mojca Kucler Dolinar J Horjulski lutkarji po vaji in najmlajša folklorna skupina osnovne šole Horjul med nastopom v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Nastop v Ljubljani Od sedemnajstega do dvajsetega marca so v Cankarjevem domu v Ljubljani pod pokroviteljstvom Ministrstva za šolstvo in šport potekali dnevi slovenskega izobraževanja. Na tej prireditvi so sodelovali učenci osnovne šole Horjul z lutkovno igrico Milana Pavlika »Gospod peteHn« pod mentorstvom Milene Čepon, scenaristom in izdelovalcem osnutka za lutke Brankom Lipnikom ter glasbeno opremo Barbare Pešut. Vse lutke in sceno so učenci izdelali sami. V Ljubljani so nastopili v Štihovi dvorani. Prireditev v Cankarjevem domu ni minila brez nastopa najmlajše folklorne skupine Hor-julske šole pod vodstvom štu-dentke etnologije Rebeke Kranjc, kakor tudi ne brez nastopa harmonikarjev glasbene šole Vrhnika pod vodstvom Toneta Puciharja iz dislociranega oddelka harmonike v Horjulu. France Brus Telovadba ni le za mlade Telovadba za dobro počutje in zdravo telo tudi za tiste, ki niso več rosno mladi, počasi prodira tudi v najmanjše vasi. V večnamenskem prostoru gasilskega doma v Zaklancu pri Horjulu se v ta namen vsak ponedeljek ob 19.15 zbere od deset do petnajst žensk, ki vadijo ob zvočni spremljavi. Isti večer (malo kasneje) mlajša dekleta prav tam vadijo aerobiko, ob sredah zvečer pa manj mladi vaje za hrbtenico. B. V. ŽUPNIJSKA KARITAS POLHOV GRADEC vas vabi na DOBRODELNI KONCERT ki bo 19. aprila 1998 ob 18. uri v kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu. Nastopajo: LOGAŠKI OKTET DEKLIŠKI KVINTET IZ LOGATCA MEŠANI ZBOR SLAVČKI TD BRIŠE MOŠKI ZBOR CERKVENI OTROŠKI ZBOR Zbrana sredstva bomo podarili našemu misijonarju Krmelj Janezu, ki deluje na najrevnejšem otoku na svetu - MADAGASKARJU POGOVOR Z NAJSTAREJŠIM GASILCEM Franc Trnovec - že 64 let član PGD Polhov Gradec Luč sveta je Franc Trnovec zagledal 31. 3. 1914 v Srednji vasi pri Polhovem Gradcu. In, ker je že tako dolgo član našega PGD, v katerem je opravljal različne funkcije in za razvoj tega društva tudi marsikaj prispeval, sem mu zastavila nekaj vprašanjpovezanih z njegovim gasilskim udejstvovanjem. Kdaj ste se pridružili PGD Polhov Gradec ? Pred odgovorom mi je pokazal priznanje za 60 let dela v našem PGD, ki gaje prejel od Gasilske zveze Slovenije leta 1994. Dejal je: »Naše društvo ima zapisano, da sem njihov član od leta 1934, torej sem se včlanil pri 20- letih. Toda z gasilsko dejavnostjo oz. požarom sem se srečal že kot 15-letni fantič. Ne vem natančno, toda mislim, da je bilo to leta 1929 ali 1930, koje v Dolenji vasi strela udarila v gospodarsko poslopje Franca Plestenjaka, po domače Pusto-vrha. Kot fant sem z drugimi otroki in vaščani nosil polna vedra vode, škafe in vse kar je držalo vodo iz potoka Prošca na goreče poslopje. In, ker so vsi vaščani Dolenje vasi gasili, smo požar tudi pogasili. To je bilo moje prvo gašenje, ki mije ostalo v lepem spominu zato, ker so vsi pomagali,« je zaključil svojo pripoved Franc. Pregovor »V slogi je moč« še kako drži in ne samo pri gasilcih. Zakaj ste stopili v gasilske vrste? Vsak dobromisleči človek si želi človeku v stiski pomagati. In kdo je bolj potreben hitre akcije kot tisti, ki gaje zajel ognjeni petelin. Torej želja pomagati tistemu,ki je v nesreči zaradi požara, meje »gnala«, da sem se priključil pograjskim gasilcem. Ali se spominjate kakšna je bila prva motorna brizgalna našega PGD? Ko sem vstopil v gasilske vrste, je naše^ PGD imelo ročno brizgalno. Že pred 2. sv. vojno pa je društvo dobilo prvo motorno brizgalno, ki je bila sestavljena iz 6-valjnega motorja in črpalke, ki stajo izdelala Slovenca, brata Gregorin. Kaj vas je pri gasilcih najbolj pretreslo in najbolj ostalo v spominu? Vedno meje najbolj pretreslo »piskanje« sirene. Na njen glas sem takoj odhitel v gasilski dom od koder smo skupaj z ostalimi prijatelji-gasilci odhiteli na po-žarišče. Večino požarov se še sedaj spominjam.Najbolj pa mi je ostala v spominu akcija gašenja »štale« pri Polancu na Selu. S Pratkarjevim tovornjakom Blitz smo se peljali do Petača. Naprej ni bilo več ceste tako, da smo nesli več kot 50 m daleč motorno brizgalno. Ko smo prišli v bližino »štale« smo hoteli pričeti z motorno brizgalno črpati vodo iz. studenca vendar, ker je bilo premalo vode, črpalka ni potegnila. Ni nam preostalo drugega kot gasiti z vedri oz. varovati hišo pred gorečo štalo. To nam je tudi uspelo. Ko smo prišli do goreče »štale«, mi je živ ostal v spominu pogled na v plamen strmeče ljudi. Spominjam se tudi gozdnega požara na Smolniku leta 1952, kjer smo gasilci iz PGD Polhov Gradec,PGD Zalog in PGD Dvor štiri dni gasili, da smo zadušili obsežen požar. Po končani 2 sv. vojni ste postali poveljnik društva. Česa se najbolj spominjate? Vsaka vojna povzroči veliko škode in ne samo ljudem, tudi našemu gasilskemu društvu jo Prostovoljno gasilsko društvo Polhov Gradec praznuje 110-letnico obstoja Bilo je davnega leta 1888 na velikonočno nedeljo, koje tedanji kaplan pograjske župnije Janez Hladnik srečal skupino pristav-ških fantov v Kršijah. Ob srečanju kaplana s fanti jih je le-ta prvi ogovoril in jim dejal: q Lepo vas je videti skupaj. V redu bi bilo, če bi ustanovili qpožarno obramboq. q Besede so padle na plodna tla in že na velikonočni ponedeljek so ustanovili naše gasilsko društvo in za poveljnika izbrali Franca Riharja s Pristave. To je ustanovni dan našega gasilskega društva. Ob praznovanju te visoke obletnice bodo v Polhovem Gradcu potekale prireditve od maja do julija. Praznovanje se bo pričelo 3.maja 1998 ob 9h s Florjanovo sveto mašo v pograjski cerkvi.Po sv. maši bo blagoslovitev novega gasilskega doma. Ob tej priliki objavljamo pogovor z najstarejšim gasilcem Francem Trnovcem iz Srednje vasi pri Polhovem Gradcu. Osnovna šola Polhov Gradec g. Polajnar Ivan Polhov Gradec 95 Spoštovani ravnatelj! PGD(prostovoljno gasilsko društvo) Polhov Gradec praznuje letos 110 let obstoja oz. delovanja. Ob tej visoki obletnici, bomo imeli 3. maja 1998 blagoslovitev novega gasilskega doma s sv. mašo. Po blagoslovitvi bo ogled prostorov in opreme našega PGD. Ob tej priliki želimo, da bi naš mladi naraščaj iz osnovne šole sodeloval pri blagoslovitvi. Predlagamo dva natečaja in sicer: 1. spise z naslednjimi možnimi naslovi; Naši gasilci praznujejo 110 let, Kaj gasilci delajo! Zakaj gasilci trenirajo-vadijo ? Ali bom jaz tudi gasilec-ka ! 2. risbe z gasilskimi prizori (avtomobili, cisterne, orodje v gasilskem domu, gasilski domovi, požari in podobno). Najboljši trije spisi od 1.-4. razreda in od 5.-8. razreda bodo nagrajeni. Enako velja tudi za risbe. Prosimo vas tudi, da določite komisijo s strani osnovne šole. Sodelovanje gasilcev v tej komisiji ni problem. Spise in slike bomo razstavili v našem gasilskem domu ob blagoslovitvi. Lep pozdrav in hvala za sodelovanje ! Polhov Gradec, 19. 03. 1998 PGD Polhov Gradec Predsednik Dolinar Jože je. Ker smo ostali brez motorne brizgalne, smo od Američanov preko dobrodelne organizacije UNRA dobili motorno črpalko Scamell. Privezali smo jo na vrv in jo spustili v vodnjak. Kar veliko moč je imela za tiste razmere. Nam, gasilcem, je bila dolgo časa edina brizgalna, ki smo jo imeli po 2 sv. vojni na razpolago oz. v pomoč pri gašenju. Sicer pa smo gasilci imeli veliko želja po novi gasilski opremi. Priznam pa, zelo vesel sem, da je današnji rod pograjskih gasilcev tako delaven, daje postavil tako lep gasilski dom, ki je v ponos ne samo gasilcem ampak tudi vsem krajanom Polhovega Gradca. Ob koncu pogovora sem mu zaželela zdravja z željo, da bi se lahko udeležil blagoslovitve našega gasilskega doma ki bo 3.maja 1998 s pričetkom ob 9. uri s Florjanovo sv. mašo. Le-ta je uvod v praznovanje 110-letnice, ki bo 12.7.1998. Pogovor pripravila: Bernarda Rihar Babna Gora oživlja V turističnem društvu Vetr-nik smo 27. februarja 1998 organizirali občni zbor vseh članov, na katerem smo ocenili minulo delo ter določili smernice za razvoj društva za tekoče leto ter naprej. Zahvaljujemo se predstavnikoma turističnega društva Briše, g. Stanovniku, ter planinskega društva Blagajana, g. Zdešarju, za udeležbo. Lani je bil najpomembnejši dogodek naš vpis v register društev Slovenije, in sicer 18. 6. 1997. Marca smo se udeležili srečanja z organizatorji Zlate harmonike Ljubečne ter organizatorji predtekmovanj v tem sklopu po vsej Sloveniji. Seznanili smo se s težavami, ki tarejo tudi druge organizatorje podobnih prireditev, kot jo organizira naše društvo vsako leto, čeprav prejšnja leta v sklopu vaške skupnosti. V nadaljevanju smo se lotili priprav samega prireditvenega prostora, in sicer od postavljanja betonskih robnikov do asfaltiranja plesišča. Član društva Jože Peklaj je postavil ličen kozolec za popestritev scene. Ob pripravah terena za asfaltiranje ceste na Babno Goro je ostajalo zelo malo časa za kaj drugega. Zato pa nas je toliko več dela čakalo tik pred organizacijo prireditve Večer pod Vetrni-kom, ki je potekala 29. junija 1997. Pripraviti je bilo treba plakate, nabaviti majice ter kape... Na sami prireditvi so poleg tekmovalcev z diatonično harmoniko za - Zlato harmoniko Ljubečne nastopili: folklorna skupina iz Polhovega Gradca, brata Štrukelj, pevski zbor iz Dravelj, celotno prireditev pa je povezovala Mojca Kuclar Dolinar. Zaradi dobro izpeljane prve prireditve smo bili izbrani za organizatorja dela finalne prireditve za Zlato harmoniko Ljubečne z nazivom Godec leta, ki gosti igralce na diatonično harmoniko, starejše od 60 let Prireditev je potekala konec avgusta, s svojim nastopom pa so jo ponovno popestrili plesalci folklorne skupine iz Polhovega Gradca ter citrarka Karmen Bonča. Omeniti moramo tudi sodelovanje na razstavi v polhograj-ski graščini, kjer smo skupaj z drugimi društvi ter bližnjimi občinami predstavili svoje delo ter sodelovanje z odborom za turizem iz našega kraja. Letos bo prireditev Večer pod Vetrnikom 28. junija. Že sedaj vabimo vse igralce na diatonično harmoniko z območja Notranjske, naj se odzovejo našemu povabilu in se udeležijo tekmovanja. Na prireditvenem prostoru pripravljamo postavitev opornega zidu ter postavitev koša za igranje košarke, ki bi ponudil dodatno možnost za druženje krajanov ter omogočil organizacijo turnirja v ulični košarki. Za lepši videz kraja bomo poskrbeli z očiščevalno akcijo, s postavitvijo kozolčka na Belici, ki bi pomenil pokrit prostor za kontejner za smeti. Hkrati pa bi nanj postavili tablo za usmerjanje sprehajalcev na različne razgledne točke in opisom kraja ter okolice in markiranjem sprehajalnih poti po Babni Gori. V bližnji prihodnosti načrtujemo tečaj fotografije, ki ga bo vodil priznani snemalec in tudi naš vaščan Ivan Belec. Če bi se ponudila priložnost, bi organizirali še kakšno prireditev v polhograjski dvorani; v mislih imamo že določeno temo, vendar so potrebni še dodatni dogovori z nastopajočimi. V društvo vseskozi vabimo nove člane, ki bi prispevali sveže ideje ter pomagali pri izvedbi že postavljenih načrtov. Ne pozabite: v naši družbi vam je lahko tudi lepo. TD VETRNIK Tanja Peklaj Plačilo grobnine na farnem pokopališču Šentjošf Svet KS Šentjošt je na svoji 2. redni seji, dne 17.2.1998 pregledal, kako tečejo aktivnosti v zvezi s sprejemom novega pokopališkega reda z dne 23.4.1996. Ugotovili so, da kljub obvestilom v cerkvi ter obvestilom na pokopališču plačevanje grobnine nekateri jemljejo zelo neresno. Določena je tudi višina grobnine za leto 1998, ki znaša: - za enojen grob 2.000,00 SIT - za ena in pol 3.000,00 SIT - za dvojni grob . 4.000,00 SIT Vsem rednim plačnikom se KS Šentjošt zahvaljuje, obenem pa jih obvešča, da prehajajo na plačevanje grobnine s položnicami. Za tiste, ki so na svoje obveznosti pozabili, ali pa sploh ne vedo, da jih imajo, pa želijo da jih čimprej poravnajo. Še enkrat poudarjajo, da se s sredstvi zbranimi iz naslova grobnin plačujejo vsi stroški v zvezi s pokopališčem. Na položnici je napisan znesek, ki ga naslovnik dolguje skupaj z grobnino za leto 1998. Ta podatek je bil dobljen na podlagi evidence, in ga lahko preverite pri g. Tinetu Tomincu (tel. 740-113). Na to telefonsko številko naj doslej vsi redni in tudi tisti neredni plačniki, ki imajo grobove svojcev na šentjoškem pokopališču, sporočijo svoj naslov, da ne bo prišlo do neljubih zapletov. Zoper tiste, ki grobnine ne bodo plačali, bodo sledile določene sankcije. Če pa kdo meni, da prostora ne potrebuje, ali ima kake druge zadržke, naj to čimprej sporoči. Zaradi neprimerne ureditve grobov na spodnjem delu pokopališča pa jih bodo morali določeni lastniki toliko premakniti, da bodo razporejeni v 3 vrste. Vse stroške v zvezi s premikom grobov pa nosijo najemniki sami. KS Šentjošt prosi, da to storijo do 30.5.1998. Gašper Tominc BREZJE Novo ignsce za vec športov Pod vasjo Brezje pri Dobrovi nastaja novo večnamensko športno igrišče, na katerem naj bi se mladi Brezjanci rekreirali v prostem času. Na kar 2.300 kvadratnih metrov površin bodo igrišča za košarko, mali nogomet, rokomet in balinišče, za nameček pa še travnato otroško igrišče z vsemi potrebnimi igrali. V obsežnem nasutju, ki predstavlja podlago za bodoče igrišče, je kar okoli 4.000 kubikov gramoza, zgrajena pa je že tudi dostopna pot. Športno društvo Brezje, ki gradi igrišče, je v dela do zdaj vložilo že okoli 30.000 mark (v ta znesek je vključen tudi nakup zemljišča). Nekaj so prispevali krajani, drugo pa predstavljajo delovne akcije. 260.000 tolarjev pa je prispevala KS Dobrova. S tem denarjem so, kot pravijo, nasuli gol dovozne ceste. Od občine SD Brezje do zdaj še ni dobilo nič, pa čeprav so nanjo naslovili že več prošenj. »Zdaj ko smo že toliko vložili v gradnjo igrišča, bi nam občina lahko pomagala, če ne drugje, pri asfaltiranju površin,« meni predsednik društva Dore Ko-govšek in dodaja, da bodo veseli prav vsakega sponzorja in vsakega, še najmanjšega prispevka. Gradnjo večnamenskega igrišča, kot pravi Dore Kogovšek, podpira velika večina krajanov, nekateri pa ji nasprotujejo. Ti so komaj zastavljeni objekt prijavili inšpekcijskim službam. DOBROVA-KUD DOLOMITI Pevska revija Pevci in zborovodje se radi primerjajo in med seboj tudi pomerijo. Pri tem ne mislim na telesno višino in lepoto, ki k splošnem vtisu vendarle nekaj pripomore, temveč na višino in lepoto glasu. To možnost bodo imeli tudi letos na Reviji odraslih pevskih zborov. Revijo že 28-tič organizira Zveza Kulturnih Društev Ljubljana Okolica. Letos v soor-ganizaciji KUD Dolomiti. Preko dvajset zborov iz nekdanje občine Vič -Rudnik se bo zbralo 24. aprila v dvorani na Dobrovi. Pevski strokovnjaki bodo njihovo petje ocenjevali ostali poslušalci pa se bomo ob lepih melodijah sprostili. Zborovska glasba ima v naši ljubi deželici dolgo tradicijo. Temeljila je na dobro razviti cerkveni glasbi, predvsem v večjih mestih, samostanih in ljubljanski stolnici. Prvi organizirani posvetni zbor pa je nastal leta 1859. S prebujenjem nacionalne zavesti v obdobju romantike je število zborov naraščalo. Vse do danes, ko lahko rečemo, da je zborovstvo ena izmed najbolj množičnih dejavnosti. Tudi naša občina ni izjema in skoraj bi bilo prstov na rokah premalo, če bi hoteli našteti vse pojoče skupine. Srečno vsem pevkam in pevcem. Mojca Kucler-Dolinar »Namesto da bi se pospešeno ukvarjali z gradnjo igrišča, se zdaj ukvarjamo s pridobivanjem papirjev. Dobro pa vemo, da je pri nas zelo malo igrišč zgrajenih z gradbenim dovoljenjem,« predsednik društva ne more razumeti tistih, ki nasprotujejo gradnji. Po njegovem gradnja igrišča ne predstavlja kakega hujšega posega v naravo, saj, kot pravi, gradijo na pašniku šeste kategorije. B. V. Za asfaltom še ograja Del ceste iz Horjula proti Koreni, na katerem so že položili asfalt, je pred dnevi dobil še varnostno kovinsko ograjo, opre- mljeno z vso potrebno prometno signalizacijo. Z njo so zaščitili predvsem nevarne ovinke. Kukmaki iz domačega hleva Kmet Rudolf Skopec iz Za-klanca pri Horjulu je nemalo ostrmel, koje v opuščenem svinjaku domačega hleva zagledal gobe. Prve, gre za resaste kuk-make, so mu, kot pravi, zrastle že pred novim letom, marca pa so pognale še druge. Največji primerek je meril prek klobuka več kot dvajset centimetrov! Kako so gobe zašle v njegov svinjak, Rudolfu Skopcu ni jasno, še bolj pa je bil začuden, ko je zvedel, da so celo užitne. B. V. COMING VRHNIKA TV, VIDEO, HI-FI CENTRI tXPRtSi £ Studio^ Ftfro A R K E L J Konica Nekateri ključni kazalci in značilnosti rabe lesa v slovenski energetiki TEL:(0B1) 756-0 J.-PET. 9-12.14-18 TEL (061 (751-41G -PET. 912.15-18, SOB. 9-12 ' agfacolor VRHNIKA Gozdovi pokrivajo več kot polovico Slovenije. So njena bistvena prostorska prvina in identiteta. Poleg številnih in za človeka eksistenčnih ekoloških in socialnih funkcij je bila vedno pomembna tudi njihova gospodarska vloga, tako v nacionalnem pomenu, še posebej pa za lastnike gozdov, zlasti v rurar-nih območjih. Med materialnimi dobrinami so bili gozdovi vseskozi tudi pomemben vir toplotne in mehanske energije. Še v prvi polovici šestdesetih let je imelo lesno kurivo v primarni energiji Slovenije kar četrtinski delež. Danes je njegov delež ocenjen na 4 do 5 %, kar je še vedno blizu deležu energije iz naših hidroelektrarn. Med domačimi viri je njegov delež še vedno okoli 15%, saj naša energijska odvisnost od uvoza že presega 70 odstotkov skupne porabe. Po ocenah smo v letu 1994 porabili v slovenski energetiki 1,2 milijona m3 različnih vrst in oblik lesnega kuriva, četrtina teh količin je porabila industrijska energetika, vse ostalo pa t.im. široka poraba, največ zasebna kurišča. Pomembna je ugotovitev, da je les še sedaj osnovni vir toplotne energije za tretjino slovenskih gospodinjstev ter vir toplotne, mehanske in električne energije za številne lesnoindustrijske obrate. Domačnost, obnovljivost, energijska varčnost, okoljska sprejemljivost, splošno in razpršeno pojavljanja v prostoru, različne možnosti nabave, uporabnost v različnih oblikah in vrstah energije, varnost rabe itd., vse to so pomembne prednosti lesnega kuriva pred fosilnimi viri. Zlasti obnovljivost in ekološka sprejemljivost rabe sta odločilna dejavnika, da se v zadnjih desetletjih temu viru tudi v razvitih in bogatih državah namenja posebna pozornost. V povprečju se do leta 2010 predvideva podvojitev sedaj pridobljenih količin energije iz biomase. Večji del predvidenega povečanja naj bi prispevali še ne izkoriščafli potenciali, pomemben delež pa tudi učinkovitejša izraba v sodobnih avtomatiziranih kurilnih napravah, v sistemih za daljinsko ogrevanje in sočasna proizvodnja toplotne in električne energije. Kurilne naprave in sistemi za pridobivanje energije iz lesnega kuriva, ki jih uporabljamo v Sloveniji, so v splošnem tehnološko zastarele, neprilagojene lesnemu kurivu in pogosto tudi neustrezno vzdrževane. Posledice so nizki izkoristki ogrevne moči lesa, visoke emisije in one-saževanje ozračja, večja poraba lesa in tudi draga energija. Ocenjujemo, da bi z uporabo sodobnih tehnologij, ob enaki količinski porabi lesnega kuriva, pridobili za 20 do 30% več energije. Zato menimo, da je prvi pogoj za povečano rabo lesa v prihodnje prav uvajanje sodobnih tehnoloških rešitev, kot so samodejne in polsamodejne naprave na lesne sekance. Le tako bo lesno kurivo atraktivnejše in bolj konkurenčno fosilnim gorivom. Poleg tehnološke zastarelosti kurilne tehnike, ki je zlasti pri zasebnih porabnikih običajno tudi predimenzionirana, neprimerne tehnike kurjenja (nalaganja v kurišče) ter neustreznega vzdrževanja (čiščenje kurišča in dimnika), je neredko vzrok nizkih izkoristkov in emisij nepoznavanje ali neupoštevanje nekaterih dejavnikov, ki odločilno vplivajo na gospodarno in čisto kurjenje z lesom. Zato tudi njim namenimo nekaj pozornosti. Nekaj napotkov za gospodarno ter človeku in okolju prijazno kurjenje z lesom. Znano je, da se les različnih drevesnih vrst medsebojno razlikuje v številnih fizikalno - kemičnih lastnostih. Od njih je odvisna tudi kurilna ali ogrevna moč lesa, torej količina energije, ki je vsebovana v lesu. Najpomembnejši sestavini sta celuloza in lignin. Predvsem od njunega razmerja je odvisna kurilna moč posameznih vrst lesa. Kurilna vrednost lignina je namreč 25 MJ/ kg, celuloze pa le 17 MJ/ kg. Pri lesu iglavcev vpliva na kurilnost tudi delež smol. Razen ločevanja lesa na les iglavcev in les listavcev, ločimo tudi dve skupini lesa listavcev: mehki in trdi les. Mehki listavci so: topol, trepetljika, vrba, lipa, breza in še nekateri drugi. Med trde lesove pa uvrščamo les bukve, gabra, hrasta, jesena javorja, bresta itd. Laično prepričanje, da je les listavcev, zlasti trdih, izdatnejši za kurjavo kot les iglavcev je posledica dejstva, da v vsakdanji praksi merimo les v prostorninskih enotah in ne po masi (teži). Pri enaki vlažnosti ima namreč kilogram lesa iglavcev v povprečju za 5 - 15 odstotkov večjo kurilnost kot les listavcev. Tako je povprečna kurilna vrednost popolnoma suhega lesa (W+0%) iglavcev 19,5 MJ, listavcev pa 18 MJ/ kg. Upoštevanja vredne so tudi razlike v ogrevni moči lesa iz različnih delov drevesa. Tako ima npr. vejevina večjo vrednost kot deblovina. Na splošno pa so pri izenačeni vlažnosti kurilne vrednosti različnih vrst lesa dokaj izenačene in se pri suhem lesu giblejo med 17 in 20 MJ/ kg. V povprečju torej 18 MJ/ kg, ali 4500 kcal. Pri listavcih imata najvišjo vrednost breza in bukev, pri iglavcih rdeči bor in smreka. Poleg kalorične vrednosti je pomembno upoštevati tudi trajanje in način izgorevanja različnih vrst lesa. Visoke temperature in kratkotrajnejše gorenje, ki je značilno za les iglavcev in mehkih listavcev potrebujemo npr. pri kuhanju. Za ogrevanje pa je primernejši les trdih listavcev, ki počasi gori in daje dolgotrajnejšo žerjavico. Na kurilno vrednost lesa pomembno vpliva tudi njegovo zdravstveno stanje in ohranjenost. Že pirovost bukovega lesa, ki se pojavi že po dveh mesecih skladiščenja v gozdu, zmanjša kurilnost za 20 - 30 %. Daleč najpomebnejši dejavnik, ki ga moramo upoštevati pri lesu za kurjavo je njegova vlažnost. V grobem se ogrevna moč lesa zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor je večja vlažnost. Za vsak kilogram vode, ki izpari iz lesa je potrebno kar 10 M J energije. Preprost izračun pokaže, da potrebujemo za enako količino energije, kot jo pridobimo iz 1 m3 zračno suhih drv, kar trikrat več svežih, oziroma vlažnih drv. Seveda to pomeni tudi trikraten strošek za ogrevanje. Hkrati pa je kurjenje z vlažnim lesom mnogo bolj škodljivo za kurilne in dimo-vodne naprave. Bistveno večje so tudi emisije škodljivih snovi. Za gospodarno rabo je torej nujno lesno kurivo pred uporabo čim bolj osušiti, vsaj do stopnje zračne vlažnosti. Odvisno od mesta, letnega časa in načina skladiščenja dosežemo to približno po šestih mesecih. Razen shranjevanja izdelanih drv v suhem in zračnem prostoru so poznani in preizkušeni načini sušenja še: posek lesa v dobi mirovanja rasti, t.im. »posek na suš«, predsušenje razžaganih in razcepljenih metrskih polen itd. Za primerjavo naj navedemo še kurilne vrednosti nekaterih drugih goriv, ki jih običajno uporabljamo. To moramo vedeti tedaj, ko razmišljamo o potrebnih količinah pri zamenjavi nekega kuriva z drugim. Tako je ogrevna moč lignita okoli 14 MJ/ kg, domači rjavi premogi vsebujejo 15 do 19 MJ/ kg, kurilno olje pa ima 42 MJ/ kg. če primerjamo prikazane kurilne vrednosti lahko izračunamo, da potrebujemo za zamenjavo ene tone (1150 litrov) kurilnega olja 4 do 5 m3 drv, za nadomestitev tone rjavega premoga 2 do 3 m3 in za tono lignita 1,5 do 2 m3 drv. Ker v praksi še vedno merimo drva (metrska polena) v prostorninskih metrih moramo upoštevati, da je v enem pro-storninskem metru le 0,65 m3 lesa. če poznamo še cene posameznih goriv, lahko ocenimo tudi stroške za ogrevanje z različnimi kurivi. Poleg kurilne vrednosti, ki je najbolj odvisna od vlažnosti lesa, na gospodarnost kurjenja odločilno vpliva tudi stopnja izkoristka uporabljene kurilne naprave. Tudi ta je odvisna od različnih dejavnikov, zlasti še od vrste in konstrukcijske izvedbe, ustrezne izbire naprave glede na potrebno moč in vrsto kuriva, pravilne tehnike kurjenja, ustreznih dimovodnih in prezračevalnih naprav ter rednega in pravilnega vzdrževanja le - teh. Še posebej naj opozorimo na pomen pravilne izbire lesnemu kurivu ustrezne naprave. Zaradi nezanesljive oskrbe in nihanja cen goriv smo bile do nedavna prisiljeni izbirati t.im. kombinirane naprave (kotle in peči). Danes to ni več potrebno, zato upoštevajmo, da je vsaka naprava prirejena predvsem za določeno vrsto goriva in izberimo le temu kurivu (lesu) primerno. Dokazano je tudi, da običajno , »za vsak primer«, izberemo naprave s preveliko zmogljivostjo. V takšnih napravah pa je izgorevanje nepopolno, s polovičnimi učinki in visokimi emisijami, če še upoštevamo, daje povprečna starost kotlov za centralno ogrevanje pri individualnih porabnikih okrog 10 let, lahko razumemo, da so so povprečni izkoristki le 50 do 6o odstotni. Nasprotno pa so v sodobnih napravah izkoristki med 80 in 80 %. Izgorevanje je v takšnih napravah popolnejše in ekološko povsem sprejemljivo. Les je plemenito domače kurivo, ki daje prijetno toploto in domačnost. Menimo, da je tudi pomembna prvina pristnosti slovenskega podeželja, še posebej v hribovitih območjih. S predvidenem naraščanjem cen energije (izenačenje z evropskimi) bo postalo vse konkurenčnejše fosilnim gorivom in pomemben socialno - ekonomski dejavnik ohranitve in razvoja podeželja. Vsaj tu moramo poskrbeti, da bo lesno kurivo tudi v prihodnje ostalo prevladujoč vir energije. Hkrati pa si moramo prizadevati za postopno uvajanje sodobnih tehnologij, ki so človeku in okolju prijazne in tudi učinkovitejše. Le tako bo ogrevanje z lesno biomaso spet privlačnejše. Za zaključek naj še spomnimo vse tiste, ki gradijo, obnavljajo ali le razmišljajo, kako bi najbolje rešili svojo energetsko problematiko, daje posebej v ta namen, v vseh večjih centrih Slovenije, organizirana svetovalna služba ENSVET. Gre za posebej izurjene strokovnjake, ki vam bodo brezplačno svetovali in pomagali optimalno rešiti vse vaše probleme, tudi o možnostih pridobitve finančnih sredstev (nepovratna sredstva, kreditit, olajšave). Lahko vam zagotovimo, da se vam bo takšen posvet bogato obrestoval. L. Žgajnar ZUPANOVA BESEDA PRORAČUN 1998 Letošnji proračun občine Brezovica sestavljajo kar precej prevelike želje svetnikov, saj niti ob običajnem delovanju občine (torej brez gradnje prizidka, obnov zdravstva in tako dalje) ne bi bilo toliko denarnih prilivov, da bi se dalo vse uresničiti. Nikakor namreč ni prav, da ob primerjavah pozabljamo na količine prilivov v naše kraje iz nekdanje občine Ljubljana Vič-Rudnik. Seveda je modro in prav, da smo do sedaj toliko naredili, vendar pa moramo predvsem zaradi omejitve s strani države temu primerno tudi skrčiti želje in apetite ter čimprej poplačati stroške za šolo in nekatere druge že končane projekte. Ena od življenjskih modrosti je tudi naša sposobnost razločevanja med tistim, kar s svojim delom moramo spremeniti, in tistim, kateremu se moramo prilagoditi in pustiti, da nas tudi spreminja! Od nas samih je, na primer, odvisna kakovost našega medsebojnega sodelovanja in sožitja, le malo pa lahko vplivamo na količino denarnih prilivov, na tempo delitvene bilance in še marsikaj... NOVOSTI V DELOVANJU OBČINE • Občina Brezovica deluje uspešno največ zato, ker velika večina izvoljenih v Občinski svet in celotna občinska uprava Po svojih najboljših močeh dobro in odgovorno opravlja na volitvah ali kako drugače zaupane naloge na posameznih področjih. Uspešni pa smo tudi zato, ker kljub dejstvu, da imamo v novi občini samo dvajset odstotkov pristojnosti nekdanjih občin, iščemo vedno nove poti, po katerih dohajamo neprestano spreminjanje družbenega sistema. Primeri so javna dela, vladni način dela v občinskem svetu in nenazadnje tudi ljudem približane enote občinske uprave. • Sestavni deli občine delujejo samostojno in prevzemajo področne servise za posamezne dejavnosti. Ob tem se odpirajo vedno nove možnosti sodelovanja in tudi izboljšanja pogojev bivanja. Stanovska in druga društva (gasilska, lovska, planinska, mladinska, društva starejših, Sosede, kulturna, polharska, radio, turistična, športna in vsa ostala) ter ustanove (vrtec, šola, cerkev in druge) spodbujajo k samoorganizaciji na vseh področjih izboljšanja varnosti in ravnovesja v stvarstvu, skrbijo za izgled naselij in krajine, spodbujajo rekreacijo in ostale kulturne in športne oblike in povezujejo vse ljudi med seboj. Predstavniki teh društev in ustanov pa se med seboj obveščajo in usklajujejo in tako tvorijo posvetovalno telo kraja. • Dobro se je utrdila skupnost občin Barja z zaledjem. Potrjena je pravilnost odločitve za Povezave na mnogih področjih. Tudi koordinacija uredništva Našega časopisa nudi možnost sodelovanja z občinama Škofljica in Ig. Dobre pa so tudi povezave na področjih družabnih dejavnosti, celostnega razvoja Podeželja, turizma, mladinske dejavnosti, društev podeželskih žena in deklet, starejših in drugih. • Porajajo se tudi vedno nova sodelovanja s slovenskimi občinami, na primer z nekdanjimi ljubljanskimi (tudi zaradi delitvene bilance), gorenjskimi m notranjskimi (na primer v okviru projekta Vitra). • Vzpostavljene pa so tudi dobre vezi z občinami izven Slovenije, na primer z Dolino Pri Trstu, Kastavom nad Reko, koroškim Lurnfeldom, štajerskim St. Paulom im Lavanttal in bavarskim Dachauom. , Je že tako, da se občine razvijejo neodvisne druga od druge podobno, kot se razvijajo posamezne družine ali države. Intenzivnost razvoja pa je najbolj odvisna od medsebojnega razumevanja in zaupanja med ljudmi. Prav napisano pa je tudi dokaz, da s strani države ni bilo in nikoli ne bo takega zakona, ki bi lahko vse te različne faze razvoja uzakonil tako, da bi to zadovoljilo prav vse. Več kot zakon torej velja naša pripravljenost na sodelovanje in medsebojno pomoč v vseh sestavnih skupnostih občine. To terja od nas napor in odpoved. Nasprotno, torej medsebojno nagajanje, pa je lažje, a škodljivo prav za vse brez izjeme. Prav ta miselnost prinaša v Občini največji napredek. Je pa to tudi povsem realen program za delo vseh ljudi v prihodnosti. Seveda o vsem redno obveščam tudi Vladno službo za lokalno samoupravo. BODIMO NAROD ODGOVORNIH Spoštovane bralke in bralci! Odzivi na moje pisanje so različni. To je povsem razumljivo, saj smo si ljudje različni med seboj. Dobro se tudi zavedam, da v stiski s časom marsikdaj kako svojo misel napišem tako, dajo je mogoče razumeti tudi drugače. Seveda pa vem tudi to, da nisem popoln in da vsak trenutek iščem najboljše rešitve za celotno skupnost, ki ste mi jo zaupali na volitvah. Ko gledam nazaj na prehojeno skupno pot, ugotavljam, daje ta res ozka, strma in polna pasti tudi po zaslugi spo-litiziranosti in močno zakoreninjene stare miselnosti. Na tej poti pa me, hvala Bogu, spremlja vedno več sodelavcev - dobrih ljudi, s katerimi nam je uspelo narediti veliko več, kot bi si lahko kdorkoli mislil! Na to sem ponosen. Seveda me uspehi niso prevzeli. Jasno pa so pokazali zdravilo za stare rane, potrebne hitrega in odgovornega ukrepanja. Poleg tega pa so tudi povezali ljudi in jim pomagali stopiti iz anonimnosti v odgovorno samostojnost, katera koristi vsem ljudem in stvarstvu! Vesel sem, da pomladni duh učinkovito veje med ljudmi in poživlja njihove medsebojne odnose v obliki učinkovitega sodelovanja in rasti odgovornega življenja vsakega posameznika v vseh skupnostih. Življenje nikogar ne ščiti pred hudim. Zdrava pamet nas uči stopati iz sence na sonce in slediti naravnim zakonitostim. Žal pa nas pogosto pri tem ovirajo stari strahovi, katere nam je privzgojil v kosti star sistem. Iz tega izhajajočo neodločnost torej izkoriščajo sebičneži in obvladujejo naivne ljudi. To gotovo ne sodi v naš čas samostojne Slovenije. Seveda pa se mora vsaka skupnost in vsak človek sam odločiti med tem, ali ostane še naprej v anonimnosti in tako s svojo strahopetnostjo kar kliče nad seboj vedno nove in slabe gospodarje, ali pa bomo končno sami zagospodarili v sožitju s sosedi in na ta način dejansko osamosvojili svoje bivanjsko in delovno okolje! Pri tem pa seveda vse spreje-majmo in pretvarjajmo v dobro! Na primer IZNEVOŠČLJIVOSTI V PRIVOŠČLJIVOST Moje pisanje in predvsem delo potrjujeta, da spoštujem vse ljudi. To pa je mogoče le zjasnim in stanovitnim lastnim stališčem, temelječim na resnici in vedno odprtim za nadgrajevanje z argumentiranim sodelovanjem, ter v prizadevanju, da se vedno in povsod kot varna popotnica v prihodnost spoštuje preizkušena dejstva namesto popačenih izpeljank. Po vsakdanjih dogodkih sodeč, marsikje še vedno velja pravilo, da je potrebno ljudi med seboj spreti, seveda z namenom, da bi jih lažje obvladovali. Ta slabost se je tudi zato zarasla med vse ljudi in učinko- Sprejet proračun občine Brezovica vito razbija enotnost našega naroda. Medsebojno nagajanje škoduje prav vsem. Z medsebojno privoščljivostjo dobrega in sodelovanjem pa bi lahko v domačih krajih razvili najrazličnejše dejavnosti in v njih zaposlili še veliko več domačih ljudi ter prenočevali turiste. Seveda ni nobenega razloga za obupava-nje, nasprotno, na vseh področjih so že dosežene velike spremembe in nove oblike druženja, kar je razvidno tudi iz tega časopisa. Eden od mnogih dokazov pa je tudi: ŽIVLJENJE JE STALNO SPREMINJANJE Ljudje smo zanimiva bitja. Vsak je svet zase in v neprestanem spreminjanju. Ob vsem tem gibanju v telesnem in duhovnem smislu pa se z nami vred spreminjajo tudi naši medsebojni odnosi ter čas in svet okoli nas. Marsikdo se tega načrta sploh ne zaveda in živi v prepričanju, da tako pač mora biti. Bliže spoznanju pa smo takrat, ko huje zbolimo ali, na primer, v sebi in v bližnjih spoznamo in vsem priznamo pravico do vseh naravnih in drugim neškodljivih oblik drugačnosti. Sam sem zato vesel tudi kritik. Z utemeljenimi skušam odpravljati (odpraviti) lastne slabosti, neutemeljene pa sprejemam kot strele v prazno, s katerimi se pač siromasi napa-dalčeva zaloga. V prispodobi pa izgleda življenje KOT VREME! Vsaki življenjski krizi sledi obdobje lepega, podobno kot za zimskim mrazom posije toplo sonce. To pa občutimo v vsej popolnosti le takrat, ko smo odprti za življenje in sledimo naravnim vrednotam. Tako kakor seme sejemo na vrt in ne v klet in kakor senca hladi ter sonce greje, se moramo tudi na duhovnem področju naučiti prepoznavati za vsak trenutek bolj ali manj ugodne razmere in izkoriščati prave priložnosti v primernih trenutkih. Tisti, ki smo ujeli, na primer, pomladno dobroto in namen Sosedovega dne, dneva staršev in podobne priložnosti, nam bo to odmevalo in koristilo preko celega leta, vsi ostali pa to še preizkusite, če ne verjamete! POMAGAJMO SI Z IZKUŠNJAMI NAŠIH PREDNIKOV! Da bi bili pri tem uspešnejši, se povezujemo v skupnosti, od družine navzgor. Posnemajmo izkušnje naših prednikov, kateri so prav s povezovanjem med seboj in oprti na Sveto pismo ohranili naš narod, pa čeprav pod tujo vladavino. Mar se sedaj samo zaradi narodno izdajalskega vpliva iz tujine sramujemo svojih korenin in na vsakem koraku podlegamo tujim medijskim idolom? ŽUPANOVA ZAHVALA Zahvala gre vsem organizatorjem srečanj, kulturnih in športnih prireditev in vsem sodelavcem z željo, da bi med seboj dobro sodelovali skozi celo leto in si tako razdelili delo, da bi s čim manjšimi napori dosegli čim večje učinke pri ljudeh, katerim je vse to naše delo tudi namenjeno. Še posebej se zahvaljujem prostovoljnemu gasilskemu društvu, turističnemu društvu in kulturnemu društvu Rakitna, katera dajejo posnemanja vreden zgled vsem ostalim pri delu v korist vseh ljudi. Prav tako pa se zahvaljujem tudi vsem društvom in ustanovam v mojem kraju in občini Brezovica za vso do sedaj storjeno vsem koristno dobroto. Seveda pa vas vse vabim skupaj naprej v novo pomlad in po- letje! Drago Stanovnik Zadnja seja sveta občine Brezovica je bila 26.marca 1998 na Rakitni. Udeležilo se je je vseh osemnajst svetnic in svetnikov, župan, direktor Komunalnega podjetja Brezovica, direktor Zdravilišča Rakitna, vodstvo TD Rakitna in prvič tudi predstavniki sedme sile - novinarki Dela in Dnevnika. Najprej smo si ogledali kraj in še posebej jezero z okolico, parcele pri »Stavbi in omenjeno »Stavbo v' kateri je trgovina, okrepčevalnica in pošta s TIC ter Zdravilišče Rakitna, objekt v katerem je KS in knjižnica in Podružnično šolo OŠ Preserje, v kateri smo imeli tudi omenjeno 32. redno sejo. Obrežje jezera in jez sta dotrajana in nujno potrebna obnove, zato je občinski svet pooblastil turistično društvo, da skrbi oz. upravlja z jezerom, v sodelovanju z vsemi delujočimi skupnostmi in ustanovami na Rakitni. TD Rakitna naj pridobi tudi pisno izjavo - soglasje lastnikov jezera o nameravani sanaciji, ter tri ponudbe. Občinski svet pa je za ta dela odobril tudi zagonska sredstva v višini 1,5 mio iz proračuna 1998. Sprejet je bil zaključni račun za leto 1997 in Odlok o zaključnem računu. Odhodkov je bilo 544,373,437,90 SIT in prihodkov 528.977.957,21 SIT. Razlika med prihodki in odhodki znaša 244.519,31 SIT Sprejet pa je bil tudi proračun za leto 1998 in sicer v višini 604.900.000.00 SIT ter Odlok o proračunu občine Brezovica za leto 1998. Direktor Komunalnega podjetja g. Repar je obrazložil Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč v Občini Brezovica, katerega je občinski svet tudi sprejel. Objavljen bo v Uradnem listu in tudi v Našem časopisu v prihodnji številki. Prav tako je bil sprejet predlog JKP Brezovica -investicija »avtomatizacija klo-riranja vode« v višini cca 4.500.000.- sit. Komisija za pripravo statuta je pripravila in obrazložila dopolnitve oz. uskaladitev statuta občine Brezovica z dopolnit- vami Zakona o lokalni samoupravi - Ur. 1. RS (72/94, 70/97 in 10/98). Dopolnitve so bile sprejete in bodo objavljene v Uradnem listu in v prihodnji številki Našega časopisa. Občinski svet je sprejel tudi Merila za sofinanciranje športnih društev in klubov v občini Brezovica, katerega je pripravil pododbor za šnort. Povzetek pripravila: Ivanka Stražišar Občina Brezovica Krajevna skupnost Notranje Gorice-Plešivica OBVESTILO KRAJANOM, NAJEMNIKOM GROBOV, OBISKOVALCEM CERKVE IN POKOPALIŠČA IN SOSEDOM OKOLICE MRLIŠKE VEŽICE V NOTRANJIH GORICAH V drugi polovici meseca aprila bomo pričeli z gradnjo še ene mrliške vežice s prostorom za svojce. Projekt za prizidek mrliške vežice je na voljo na Krajevni skupnosti Notranje Gorice in si ga lahko, kdor želi, ogleda vsak torek od 17. do 18. ure. Vse obiskovalce in najemnike grobov prosimo za razumevanje v času gradnje, ker pričakujemo, da bo v določenih trenutkih zaradi del oviran in okrnjen prostor v okolici mrliške vežice. Vsa morebitna zapažanja, pripombe ali predloge za čas gradnje sporočajte in se obračajte na naslednje osebe, ki bodo spremljale gradnjo: - Jože Sojer, telefon 651-310, - Marko Čuden, telefon 651-229 in - Franci Tršar, telefona 754-109,752-894 ali mobitel 0609 628-257 (upravljalec pokopališča in mrliške vežice, pogrebna služba Pieta). Morebitno potrebne pogrebne storitve bo usklajeval zgoraj napisani Franci Tršar. Se enkrat prosimo vse krajane za strpnost in razumevanje v času gradnje. Gradbeni odbor Povabilo občankam in občanom za pomoč pri izvajanju javnega reda in mira v naši občini Pišem vam z namenom, da bi tudi to pripomoglo vsem k varnejšem bivanju v naseljih ter na zelenih površinah v naši občini. Izkoristimo priložnost in bodimo pozorni na svoje soseščine, saj jih najbolje poznamo tudi zato, ker v njih preživimo največ časa. Tovrstno delo pa bo koristilo tudi našim potomcem, kateri bodo živeli tu v bodoče. V ta namen smo sprejeli tudi občinska odloka o javnem redu in miru ter o komunalnem redarstvu, katera omogočata tudi organiziranje občinskih komunalnih redarjev. V tem smislu torej vabim posameznike in društva, da čimprej pošljete na občino pisne vloge (s svojo sliko za izkaznico) za opravljanje opisane službe na področju občine Brezovica. Izkoriščam pa tudi priložnost in se zahvaljujem Lovskim družinam in tistim PGD, ki so svoje kandidate že poslali. Tako zbrane predloge kandidatov za občinske redarje bom posredoval v potrditev Občinskemu svetu. Za sodelovanje se priporočam in vsem v naprej zahvaljujem! Drago Stanovnik OBVESTILO: SOSEDOV DAN ŠE ODMEVA! V IMENU OBČINE BREZOVICA IN LASTNEM IMENU VABIM VSE LJUDI DOBRE VOLJE, DA PRIPRAVIJO VSE POTREBNO ZA KOSOVNI ODVOZ SMETI, KI GA TUDI LETOS ORGANIZIRA PODJETJE SNAGA VRŠIL PO NASLEDNJEM URNIKU: V KS BREZOVICA V KS NOTRANJE GORICE V KS VNANJE GORICE V KS PODPEČ - PRESERJE V KS RAKITNA 6.4.1998 6.4.1998 6.4.1998 7.4.1998 8.4.1998 Drago Stanovnik OBVESTILO Knjige so ključ do zaklada modrosti, knjige so vrata v deželo užitkov, knjige so steze, ki vodijo navzgor, knjige so naše prijateljice. Pridite, berimo! (Emilie Povlsson) Knjižnica v Podpeči bo oprta vsak torek od 17. do 19. ure, s pri-četkom 7.4.1998 v prenovljenem prostoru nad trgovino. LEPO POZDRAVLJENI Mihaela Košuta Velika noč in resničnost življenja »Ali obstaja prepad med alelu-jo in resničnostjo? Je mar aleluja nesmiseln klic, ki se izgublja v prazno?« Tako se sprašuje znani nizozemski pater Werenfried van Straten, ki je svoje življenjske moči usmeril v pomoč preganjani Cerkvi in kristjanom, ki so veliko trpeli zaradi komunističnega režima v vzhodnoevropskih državah. Morda si tudi sami kdaj postavljamo takšno ali podobna vprašanja: Alije med praznikom velike noči in vsakdanjo resničnostjo sploh kakšna povezava? Ali veselje, ki naj bi ga izražala velikonočna aleluja, v resnici odmeva v našem življenju? Takšna in podobna vprašanja se nam vsiljujejo zlasti takrat, ko oma-gujemo na strmi poti življenja. Je pa tudi nujno potrebno, da si vsaj v postnem času skušamo na takšna vprašanja poiskati odgovore, saj nam takšni odgovori pomagajo to, kar praznujemo, tudi živeti. Pater Werenfried van Straten na svoje vprašanje odločno odgovarja: »Ne! Vojskujoča se Cerkev, kateri pripadamo mi vsi, je sredi ljudi, ki se borijo. Njeno alelujo navdihuje vera v križ in vstajenje. Je pesem Kristusa, kije umrl in je, proti vsem naravnim zakonom, vstal od mrtvih. Je pesem Kristusa, ki nas spravlja z Bogom in nam podarja svoje življenje, da bi se skupaj z njim mogli spoprijeti s temi viharnimi časi.« Kaj nam torej prinaša velika noč? Kristusov križ in vstajenje, ki se danes med nami ponavzoču-jeta v sveti evharistiji, nam podarjata božje življenje in prijateljstvo z njim. Iz tega daru dobivamo razsvetljenje, moč, upanje in ljubezen, da se moremo spoprijeti s svojo življenjsko resničnostjo. Če čutimo, da med veliko nočjo in našim življenjem ni prave povezave, je to znamenje, dane zajemamo dovolj iz studenca velikonočne skrivnosti. Branko Potočnik, kaplan FOTO NOVICE URADNE OBJAVE Pogovor o biološkodinamičnem kmetovanju Praznovanje Sosedovega dne seje letos prvič preneslo na vse kraje v naši občini. Tako smo se v petek, dan pred prvim pomladnim dnem, pogovarjali o biološkodinamičnem kmetijstvu v osnovni šoli Preserje. Meta Vrhunc, predsednica društva Ajda iz Vrzdenca, je poslušalcem predstavila stanje današnjega kmetijstva, problem onesnaženosti zemlje, hkrati pa ponudila novo metodo za naravno pridobivanje pridelkov. Za vse, ki bi se z njo želeli podrobneje seznaniti in ki vas zanima ta metoda, se oglasite na njeni domačiji v Vrzdencu, kjer vam bo z veseljem pomagala. Očiščevalna akcija Nemalo smo bili presenečeni ob snegu, ki je preprečil, da se s skupnimi močmi lotimo odpadkov in ostale nesnage, ki seje nabrala skozi celo leto. Kljub nastalim razmeram pa so se čiščenja vseeno lotili najbolj pogumni, za kar se jim lepo zahvaljujem, vse ostale pa vabim, da v svojem okolju čimprej sami pospravite. Zaščitne rokavice in vreče so vam na voljo, če pokličete 041 638 438. Predstavitev društva Sosede Na prvi pomladni večer se je v domu krajanov Vnanje Gorice zbralo staro in mlado. Predstavile so se namreč članice občinskega društva podeželskih deklet in žena Sosede. V svoj krog so povabile otroke iz vrtca Vnanje Gorice, šolarje iz podružnične osnovne šole Notranje Gorice in mlade plesalke folklorne skupine Rožmarin. Medse so povabile vse, ki bi radi obiskovali praktične tečaje in poslušali zanimiva predavanja. Ob koncu pa so ponudile tudi domače dobrote, ki so jih napekle na domovih in so vsem prav zagotovo teknile. Tako se je lepo zaključil dan, ki je povezal sosednja kraja Notranje in Vnanje Gorice. Obisk dramske skupine iz Železnikov V Vnanjih Goricah že dolgo ni bila tako polna dvorana, koje gostovalo kako povabljeno gledališče. Mladi igralci iz Železnikov so nam predstavili zgodbo, kije bila napisana po resničnem dogodku in je nosila naslov Žrtev spovedne molčečnosti. Napeta kriminalka je govorila o trpljenju mladega duhovnika, kije pod obvezo spovedne molčečnosti moral prikrivati morilca. V želji, da si boste večkrat ogledali podobne ljudske igre, vas lepo vabim že na naslednjo, ki bo v nedeljo, 19. aprila ob 17. uri. Kulturno društvo Menišija bo predstavilo komedijo Stari grehi. Otroški večer Ste že kdaj videli, kako čarovnik vino spremeni v mleko? Če bi bili na Otroškem večeru, bi to in kup drugih čarovniških spretnosti lahko opazovali čisto od blizu, pa še sami bi lahko poskusili čarati. Mladi iz Notranjih Goric so nam prikazali igro o navihanem Zmaju Direndaju, kije nasmejala vse gledalce. Čarovnik Mirko pa je s svojimi čarovniškimi triki počel neverjetne stvari. Društvo podeželske mladine Občni zbor Društva podeželske mladine je izvolil novo predsednico, Tanjo Čuden iz Dragomerja, kije v svojem nagovoru poudarila, da želi povezati mlade od Rakitne do Brezovice in ostalih barjanskih krajev, ki se navdušeni zbirajo na Brezovici. V svoj program so začrtali tri smernice: športno življenje, izobraževalne tečaje in pogovore ter družabna srečanja in zabave. Uradne ure Društva podeželske mladine so vsak prvi torek v mesecu ob 19. uri na Tržaški 390 na Brezovici. Več o društvu pa izveste, če pokličete Tanjo na telefon 654 520. Meta Kastelic VABILO Vabimo vas, da si v soboto, 25. aprila ob 19. uri ogledate komedijo z naslovom Stari greh. Gostuje igralska skupina Menišija. Vljudno vabljeni! Kulturno društvo Rakitna in medobčinsko središče za kulturo Barje z zaledjem Občina Brezovica, Turistično društvo Rakitna in Turistično-informativni urad Rakitna Rakitna 140 telefon in telefaks: 061/650-082 Spoštovani! Vabiva Vas, da obiščete Turistično-informativni urad Rakitna in s svojimi zamislimi in predlogi pomagate, da tudi na ta način skupaj polepšamo in popestrimo našo Rakitno. Svoje zamisli, predloge, kritike ali pohvale pa lahko tudi zapišete in pustite v poštnem nabiralniku. K sodelovanju ste torej povabljeni prav vsi! Naj tudi Vaše želje in predlogi polepšajo naše skupno bivanje na rakiški planoti. V Rakitni, 25. marca 1998 Marjetka Susman-Janža Marjan Sivic SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA: Vedno in povsod za Kleno in Jasno stališče! V naši zgodovini se neprestano vrstijo primeri, ko se je potrebno jasno postaviti na določeno stališče in tega seveda tudi zagovarjati. Tega se jasno zavedam in držim od vsega začetka svojega delovanja. Prav vesel pa sem, da se namerava v to smer odvijati tudi politika časopisnega sveta Našega časopisa. Kaj nam, na pri- mer, pomeni končni rezultat glasovanja? Isto kot rezultat športne tekme. Naši dragi občani pa si zaslužite ob suhoparnem rezultatu torej vsaj minimalni komentar z imeni tistih, ki so bili za in tistih, ki so bili proti! Iz tovrstnih utemeljitev bo lahko vsak prepoznal posameznikovo korist ali škodo za širšo skupnost in si to zapomnil pri naslednjih volitvah. Demokracija pač prinaša tudi tovrstno iskrenost in pogum. Dodajam pa lastno izkušnjo, da je tam, kjer smo med seboj odprti in iskreni, življenje lepše in prijaznejše prav za vse! Kjer pa ni jasnih besed in dejanj, domuje hinavščina... Drago Stanovnik Občni zbor Slovenske ljudske stranke, podružnice Brezovica, bo v ponedeljek, 13. aprila ob 19. uri v domu krajanov Vnanje Gorice. Vodstvo podružnice OBVESTILO Ker je v prejšnji številki Našega časopisa prišlo do napačne objave Odloka o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin, ga objavljamo še enkrat v celoti. Se opravičujemo! Na podlagi drugega odstavka 51. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) ter 18. člena Statuta Občine Brezovica (Naš časopis, maj 1995) je Svet Občine Brezovica na 24. seji dne 20.3.1997 sprejel ter na 31. seji, 12.2.1998 dopolnil ODLOK o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin. 1. člen Ta odlok določa vrsto, namen, največjo velikost in način gradnje pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (v nadaljevanju: pomožni objekti). 2. člen Za pomožne objekte se štejejo: 1. Pri družinskih stanovanjskih hišah: - garaža za osebni avto, površina do 30 m2; - nadstrešek (pokrita terasa, pokrit parkirni prostor za osebni avto, kolesa, moped in motor ter avtomobilske prikolice), s površino pokritega prostora do 20 m2; - pergola, dimnik, sončni kolek-torji, zasteklitev balkonov, vetrolov, zunanje stopnice; - zunanji bazen, površina do 30 m2; - drvarnica, shramba, vrtna uta, steklenjak, lopa, zimski vrt in podobno, površina do 15 m2; - objekti za rejo malih živali, površina do 12 m2. 2. Pri kmetijah: - skedenj, kašča, lopa za shranjevanje sena, krme, stelje, orodja, površina do 30 m2; - tipski silos za shranjevanje živinske krme z atestom, če ne presega 90 m3 prostornine; - tople grede in zaprti rastlinjaki, površina do 40 m2; - zbiralnice za mleko do 15 m2; - gnojna jama in gnojišče za potrebe kmetijskih gospodarstev v nepropustni izvedbi do velikosti 50 m3, če niso locirane v neposredni bližini stanovanjskih objektov. 3. Pri večstanovanjskih hišah (bloki, stolpnice): - zasteklitev balkonov po enotnem projektu za celotno zgradbo; - oblikovanje zimskih vrtov na večjih terasah po enotnem projektu za celotno zgradbo; - kolesarnica (stojala za kolesa z nadstrešnico); - ureditev prostora za smetnjake. 4. Drugi pomožni objekti: - enojni kozolec, dvojni kozolec do površine 50 m2 (točkovni temelji); - čebelnjak do 15 m2 površine (samo točkovni temelji); - vrtna in dvoriščna ograja do višine 1.80 m; - zložena škarpa, oporni zid do 2 m višine. 5. Zunanje ureditve in drugi pomožni objekti: - izgradnja parkirišč na podlagi urbanistične in prometne ureditve; - nadstrešnice na avtobusnih postajališčih; - postavitev spominske plošče, nagrobnika, kapelice do 6 m2, umetniških del in drugih obeležij na podlagi predhodno izdelane urbanistične rešitve; - ureditev lokalnega pokopališča oziroma razširitev lokalnega pokopališča z novimi polji za pokopavanje; - posegi v zvezi z odpravljanjem arhitekturnih ovir za ljudi z omejenimi možnostmi gibanja; - kioski do velikosti 5 m2, stojnice; - urejanje brežin vodotokov, na-sipavanje terenov in druga zemeljska dela (soglasje pristojne službe za varstvo narave); - gradnja gozdnih vlak, poljskih poti in gozdnih cest (soglasje pristojne gozdarske službe in službe za varstvo narave); - oprema parkov in otroških igrišč, postavitev trim stez, pomožnih objektov za rekreacijo, velikosti do 25 m2 (garderobe, shramba rek- vizitov, WC), na podlagi enotne urbanistične rešitve. 6. Objekti, ki v tem odloku niso navedeni, za katere pa občani menijo, da so pomožni. 3. člen Pomožne objekte, navedene v 1., 2. in 3. točki prvega odstavka prejšnjega člena, lahko gradi občan na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta. Skupna površina več pomožnih objektov, lociranih na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta, ne sme presegati 50 m2. Pomožnih objektov ni možno dograjevati s priglasitvami. 4. člen Pri določanju lokacije, vrste, namena, največje velikosti in načina gradnje pomožnih objektov je treba upoštevati,' da pomožni objekti ne potrebujejo: - novih komunalnih priključkov na javne komunalne objekte in naprave ter - statičnega ali drugega gradbe-notehničnega preverjanja. 5. člen Pomožni objekti so lahko leseni, zidani ali iz drugih gradbenih materialov ter oblikovani v skladu z okoljem oziroma krajinsko arhitekturo. Ograje je dovoljeno postavljati na območjih, kjer so okoliška stavbna zemljišča pretežno pozidana. Tip ograje in materiali naj bodo v naselju čimbolj enotni. Prednost imajo lesene, žične ograje in žive meje. Za betonske ograje oziroma za ograje iz betonskih polnil je treba pridobiti lokacijsko dovoljenje. 6. člen Pomožni objekti morajo biti skladni z: - namensko rabo zemljišč v prostorskem izvedbenem aktu, - zahtevami varstva okolja, - zahtevami predpisov o varnosti cestnega prometa, - sanitarnimi, požarnimi in vodnogospodarskimi zahtevami, - zahtevami varovanja naravne in kulturne dediščine in - ne smejo prizadeti pravic ter zakonitih interesov drugih oseb. 7. člen V primeru neskladja med največjo dovoljeno velikostjo pomožnega objekta, ki jo določajo prostorski ureditveni pogoji oziroma ta odlok, veljajo določila tega odloka. 8. člen Gradnjo pomožnih objektov je treba priglasiti na pristojni izpostavi Upravne enote Ljubljana. Predhodno je potrebno pridobiti soglasje Občine Brezovica. 9. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor. 10. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, št. 42/85). 11. člen Dopolnjen odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Štev.: izv. 4/98 Datum: 20.2.1998 predsednik Sveta Občine Brezovica Leopold Pristavec l.r. POPRAVEK V prejšnji številki Našega časopisa smo v članku Spoznajmo svojo občino! objavili napačen podatek, daje v občini Brezovica 5 gasilskih domov. V resnici je v dotični občini kar 10 gasilskih društev in vsako ima svoj dom. Vsem prizadetim se za napako opravičujemo! Uredništvo KRAJEVNA SKUPNOST BREZOVICA Novice in kje nas čevelj žuli Pa začnimo z našimi žulji: i. Rekonstrukcija Tržaške in naše križišče oziroma zavijalni pas za v vrtec in naselje Radna. Upamo, dragi krajani, da Vam bo slika prikazala dejansko stanje vsakodnevnega tveganja, ko zavijaš iz smeri Vrhnika proti vrtcu. Tokrat lahko rečemo, da se je izšlo, vendar tako, daje bila razbita pločevina in poškodovana mamica, žal drugič morda ne bo več tako, da bomo obnemeli, da seje končalo življenje, ki seje komaj začelo, pa mu nismo omogočili varno pot v vrtec oziroma v šolo. Zato se obračam na Vas krajani, ki na kakršenkoli način onemogočate, da bi občina in država lahko opravili rekonstrukcijo Tržaške in naredili semaforizirano križišče z zavijalnim pasom za v Radno, ki ga kot prerezano naselje nujno potrebujemo. Ponovno premislite, če so ti vaši aduti, ki jih imate v rokah, res vredni, da tukaj ugasne življenje. Spoštujemo vsako zasebno lastnino, vendar tudi lastniki te lastnine se morate zavedati, da Vam je plačilo lahko izvršeno le na podlagi sodnih cenitev, zato naj ne bo postavljanje cen nekaj, s čimer boste lahko kaj dosegli, kajti vse to mora urejati zakon, kar vi želite doseči. Hkrati pa moramo tudi mi vsi državljani spoštovati zakone, ki naj bodo pisani za vse enako in tudi v praksi naj se tako izvajajo. V upanju, da bomo kmalu dobili vsa potrebna soglasja od Vas, krajani, in s tem pospešili pridobivanje vse ostale dokumentacije, ki je potrebna za rekonstrukcijo Tržaške, ter tako omogočili varen prehod vsem krajanom. 2. Drugi naš žulj je ureditev in asfaltiranje Drobtinške ceste. Projekti čakajo na soglasje mejašev. Po vseh razgovorih smo zopet na začetku. Kolikokrat bomo še začeli? UPORABNIKI DROBTINŠKE POMAGAJTE NAM POZDRAVITI NAŠ ŽULJ. Morda je še kje kakšen boleč žulj, pa s tem nismo seznanjeni, povejte, saj s skupnimi močmi bomo lažje dosegli, da jih bo čim manj. NOVICE Napeljava vodovoda do bencinske črpalke bo kmalu gotova in sedaj se bo pričel postopek— pridobivanje soglasij in izdelava PD za priklop posameznih hišna ljubljanski vodovod ob Tržaški cesti. Dogovori tečejo tudi, da bi vod ljubljanskega vodovoda pripeljali do zapadnega vodovoda oziroma do prečrpališča. Hkrati pa se bodo opravili tudi izračuni zmogljivosti obeh zajetij Radne in zap. vodovoda, koliko gospodinjstev je lahko nemoteno priskrbljeno z vodo iz teh zajetij. ZAPADNI VODOVOD: Sanacija dotoka vode v zajetje je bila opravljena v letu 1997, zdaj urejamo dokumentacijo za prizidek pri črpališču za nakup razkuže-valne naprave UV, ki dobro deluje v vodohranu Radna in bi tako zmanjšali prisotnost klora v vodi. 0 nekulturnih kulturnikih Nemalo smo bili presenečeni, ko nam je v roke priromala fo-toreportaža gospoda Draga Stanovnika, objavljena v Brazdah, 12. februarja 1998. Veselju, ki v uvodnih besedah preveva gospoda župana ob misli, da v občini Brezovica živi »nadpovprečno veliko v ljubiteljske skupnosti aktivno vključenih ljudi« (besedilo v navednicah je županovo), se pridružujemo tudi sami. Naše navdušenje pa se v nadaljevanju nekoliko ohladi. Da ne bo pomote: Župan ima tako kot vsi drugi pravico, da svoja razmišljanja oznanja, kolikor mu poželi srce, le da pri tem neupravičeno ne stopa na žulje soljudi, v tem primeru naše. Bistvo županovega prispevka je primerjava med delovanjem kulturnega društva Janez Jalen na eni strani in prvim občinskim športnim dnem na Soriški planini, ki sta ga organizirala občinsko društvo podeželske mladine in medobčinsko središ- če za kulturo Barje z zaledjem, na drugi. Res izvirna zamisel, takale primerjava, če le ne bi bila manj izvirna njena izpeljava! Pred dejavnost našega društva gospod župan postavi negativni predznak, saj smo, takšni kot smo, »dokaz, kako je ljubiteljska kultura izgubila svoj pomen« . Namesto, da bi poskušali »preko skupnosti usmerjati ljudi iz negativnega v vsem koristno«, kot je to očitno uspešno opravil omenjeni športni dan in si s tem prislužil pozitivni predznak (čestitamo!), 'kudovci' počnemo le to, da s »poudarjanjem slabosti« strežemo »željam večine« in tako na 'podel' način privabljamo občinstvo. Lahko bi ostalo le pri zameri, češ, družbeno koristneje bi, kot vse kaže, bilo, ko bi se namesto desetih let gledališkega udej-stvovanja raje odpravili vsako leto smučat, ko gospod župan med potjo ne bi natrosil kar nekaj netočnosti in nelogičnosti. PROSTOR NA BALINIŠČU: Na balinišču se bo odstranilo propadajoče stavbišče in se bo tam uredilo igrišče za otroke. Potrebno bo sanirati nabrežino in asfaltirati prostor, ter postaviti igrala. V planu dela za leto 1998. TELEKOM: Telekom bo v letošnjem letu pričel z polaganjem tel. kabla v zemljo po KS Brezovica. KABELSKA TELEVIZIJA: Ponovno so prišle vloge za izdajo soglasja za polaganje kabelske televizije. Po predstavitvi obeh ponudnikov se je svet KS odločil da dobi zeleno luč podjetje SISTEL, ki ima napeljavo že do meje z Brezovico iz Ljubljane, hkrati pa so nam zagotovili, da vsak posameznik plača šele takrat, ko ima signal že v hiši. Okvirna cena priključka v ponudbi je: 700 DEM (2 obroka op 350 DEM) ali (10 obrokov po 70 DEM) če je v hiši več priključkov, se cena zniža. AVTOBUSNA POSTAJA BREZOVICA II: Pridobivajo se soglasja za prestavitev avtobusne postaje iz sedanje lokacije na novo medBrezoviško in Drobtinško cesto v smeri proti Vrhniki na pobudo krajanov. POSTA: Po dopisu iz Ministrstva za promet in zveze, ter po razgovorih z vodstvenimi predstavniki pošte je zagotovljeno, da naj bi se ti prostori začeli graditi v letošnjem letu na zemljišču, kije last pošte, hkrati pa upajo, da bodo vso potrebno dokumentacijo pridobili v čim krajšem času in tako začeli z deli čim prej. PROSTORI NAD TRGOVINO: Nad trgovino Mercator naj bi se uredili stanovanjski prostori, ki pa so žal povezani tudi z parkirnimi prostori pred trgovino. Naš odgovor lastnikom teh prostorov je, da si morajo pridobiti soglasje krajanov, ki živijo v Poštni ulici, oziroma si pridobiti nova zemljišča za povečanje parkirnih prostorov. DOM STAREJŠIH: Čas in razmere, da so mladi večinoma cele dneve v službi, nas nekako postavljata pred dejstvo, da moramo tudi pri nas razmišljati o domu starejših, hkrati pa je prišla ponudba Ministrstva za delo, dom in družine, da razpiše državne subvencije za gradnjo teh domov, kar ob pravem času in se je Občina Brezovica prijavila na razpis. Predlog za postavitev doma starejših je na zemljišču v Radni ob balinišču. PRIPRAVA UREDITVENIH NAČRTOV ZA KS BREZOVICA: Vse lastnike kmetijskih zemljišč, ki se nahajajo znotraj naselja Brezovica, obveščamo, da lahko podajo svoje predloge glede zazid-ljivosti le-teh. Le na podlagi teh predlogov se bo lahko izdelal ureditveni načrt naselja Brezovica. Predloge lahko oddajo v KS Brezovica, do 30. 4. 1998. Vsi ki ste to storili že leta 1997, vam tega ni potrebno ponovno. Na podlagi ureditvenih načrtov bomo začeli postopoma reševati naš velik žulj — KANALIZACIJA. POKOPALIŠČE: Ponovno vas obveščamo, da je potrebno za vsa gradbena dela na pokopališču dobiti soglasje KS Brezovica, oziroma se obrniti na g. TR-ŠARJA iz podjetja PIETA, tel.: 752-894 — MOBITEL: 0609/628-257 PREJELI SMO Nekoliko nejasno je že besedilo pod prvo sliko, kjer gospod Stanovnik napiše, da kulturno društvo Janez Jalen ne igra »domačih iger«, kar pa se mu zdi povsem razumljivo, saj smo »mladi in ideološko neobremenjeni«. Če ima mladost pri izbiri besedila, ki ga bomo uprizorili, res kakšno vlogo, pa težko razumemo, kaj ima pri tem početi naša 'ideološka svoboda'! Besedila pač izbiramo glede na njihovo kakovost, pri čemer pa smo omejeni s tehničnimi zmožnostmi in lastnimi igralskimi sposobnostmi. Župan v nadaljevanju pravilno ugotovi, da »igre naših prednikov niso več aktualne«, da je njihov jezik »pretežak za današnji čas« in da so »vrednote in opisane stiske premalo atraktivne, da bi publiko privabile v dvorano« (nas ga na oder, bi še lahko dodali). Časi se pač spreminjajo in mi z njimi, in nekatera besedila, ki ne dosegajo dovoljšnje umetniške prepričljivosti, pač zastarajo, ko zastara dogajanje, ki ga prikazujejo. V gledališču, kot v kulturi na splošno, je poleg vsebine, ki v večini 'domačih iger' tako ali tako m ravno pretresljiva, pomembna (če ne celo jx>-membnejša) tudi oblika. Šele povezava dobre vsebine in primerne oblike naredi neko besedilo dobro, in le takšno besedilo bo kljubovalo času. Nihče, na primer, še ni rekel, da sta Shakespeare ali Moliere zastarela, čeprav sta krepko starejša od vseh 'domačih' avtorjev. Prav odkrito pa ga je župan polomil pod drugo sliko, ko zapiše, da igramo »stare tuje komedije, katere naj bi običajno zbujale smeh pri negativnih vrednotah in norčevanju iz poštenosti«. Komedija Pokvarjeno..., ki smo jo uprizorili v letošnji sezoni, je resda tuja, saj jo je napisal (uveljavljeni) angleški pisec Ray Cooney, nikakor pa ni stara, saj je leta 1990 v Londonu prejela nagrado za komedijo leta. Prav tako nista bili 'stari' niti predlanska igra Rodil se je očka Ephraima Kishona, niti predpredlanska Življenje podeželskih plejbojev, ki je povrhu vsega nastala pod peresom domačega, slovenskega avtorja Dušana Jovanoviča. Gospoda župana je potrebno nekoliko popra- POIMENOVANJE ULIC: Zbirajo se predlogi za preimenovanje ali na novo imenovanje ulic. Svoje predloge lahko podate na KS. Vendar morate vedeti, da vsako preimenovanje ali na novo imenovanje prinese dodatne stroške tudi za vsakega posameznika, saj morajo biti osebni dokumenti popravljeni. Zato se naj za predlog strinjajo vsi. PRIZIDEK K SOLI: Z veselim šolskim živ-žav-om, naj bi septembra zaživel tudi tako dolgo pričakovani šolski prizidek in adijo dvoizmenski pouk. HURA OTROCI! VRTEC: Na zboru krajanov je bilo tudi izglasovano, da se izpraznijo prostori trgovine WOLTOP, ter da se ti prostori namenijo za potrebe naših malčkov za sproščeno igro. Upamo, da bo najemnik to upošteval in prostore izpraznil do 30. 4. 1998 kot je domenjeno, kajti v mesecu maju naj bi se začela sanacija teh prostorov. POMLADANSKO ČIŠČENJE: Odvoz kosovnega materiala iz naše KS bo 6. aprila 1998. Pripravimo vse za odvoz v bližino ceste oziroma na iste prostore, kot že vsa leta. Medobčinsko središče za kulturo Barje z zaledjem in Turistično-informativno središče Rakitna vabita v soboto, 18. aprila 1998 ob 19. uri v domu krajanov Vnanjem Gorice na Predstavitev prvega turističnega prospekta občine Brezovica in njenih zaselkov. Pester kulturni program. Medobčinsko središče za kulturo Barje z zaledjem in Turistično-informativno središče Rakitna CVETLICO NA VSAKO OKENSKO POLICO Ob dnevu Zemlje vam na spodaj navedenih mestih ponujamo sadike balkonskih in drugih cvetlic (bršljenke, surfinije, pelargonije, bidens, fuksije in druge) za okrasitev vašega doma, ulice, zaselka, vasi in s tem naše občine. Vsa ponudba bo po znižanih cenah, na voljo pa bo tudi zemlja za presajanje. - 4. maj 1998 od 11. do 17. ure pred Občino Brezovica, - 5. maj 1998 od 11. do 17. ure pred domom krajanov Vnanje Gorice, - 6. maj 1998 od 11. do 17. ure pred osnovno šolo Notranje Gorice, - 7. maj 1998 od 11. do 17. ure pred gasilskim domom Podpeč, - 8. maj 1998 od 11. do 17. ure pred osnovno šolo Preserje, - 9. maj 1998 od 9. do 13. ure pred pošto Rakitna. Sponzorja: Občina Brezovica in Slovenska ljudska stranka, območni odbor Brezovica. viti tudi pri uporabljenem naklonu v stavku, saj takšne komedije ne le, da »naj bi običajno zbujale smeh«, dejansko tudi ga: pogojnik je tukaj odveč. Menimo tudi, da je posmehovanje »negativnim vrednotam« (mimogrede povejmo, daje omenjana besedna zveza nelogična: vrednote ne morejo biti negativne, saj potem to niso več vrednote) prej znamenje moralne trdnosti občinstva, ki jim človeške napake, prikazane na odru, ne morejo do živega, kot pa njihove slabosti. Smejimo se le tistemu, kar nas ne boli! Poleg tega se nobena od komedij, ki smo jih igrali do sedaj, ni norčevala iz iskrene in pristne poštenosti, temveč vselej le iz hlinje-nja poštenosti, kar pa je velika razlika! Ne bi pa se na tem mestu spuščali v razpravo o tem, ali je poslanstvo gledališča le v poučevanju, ali pa je ob njem še kaj prostora tudi za zabavo. O tem kdaj drugič. Ostaneta nam le še zadnja sličica in pod njo besedilo, ki se ti-četa naše dejavnosti. Pa ga pre-berimo: »Seveda sem vesel vsakega kulturnega delovanja. Ven- dar pa roko na srce. Prisotnost alkohola, klevet, prešuštva, laži in podobno prej razumem kot nekulturo.« Mar je potrebno gospoda župana spomniti, da smo vse omenjene hibe in slabosti prikazovali v komedijah (mimogrede: slika, ki krasi navedeno besedilo, je vzeta iz mladinske predstave Srečni dnevi, kjer omenjene 'nekulturnosti' niso nastopale), da jih torej nismo povzcligovali v vrednote, temveč smo se iz njih norčevali in grajali, kot se to v komedijah počenja že tisoče let. Upamo le, da župan ne misli, da takšne stvari vztrajno počenjamo v resničnem življenju, kajti ta pa bi bila le premočna! In za konec, ker se je gospod Stanovnik pač odločil postati kritik, mu v razmislek pošiljamo tele verze našega 'domačega' pisatelja Igorja Torkarja (navajamo po spominu): Ne more KRITIK prida biti, je spred' en K, je zad' en K, v sredi so pa same RITI. Kulturno društvo Janez Jalen Notranje Gorice-Plešivica FOLKLORNA SKUPINA »ROŽMARIN« Prvič odpirajo svojo bogato skrinjo KULTURA V dolgih in bogatih šestnajstih letih delovanja smo Rož-marinci pripravili marsikatero predstavo z bogatim plesnim izročilom ter izvirnimi scenami. Naša zadnja prireditev pa je bila namenjena predstavitvi noš M, v nekoliko drugačni obliki -modni reviji. V bolj detaljnem opisu samih noš smo tudi predstavili najbolj značilne plese pripadajočega področja. Za tako predstavitev smo se odločili predvsem zato, ker v Vsi člani folklorne skupine ROŽMARIN od najmlajših do najstarejših. Skupina ljudskih pevcev v različnih slovenskih narodnih nošah. Predstavili so se tudi mladi člani folklorne skupine »Rožmarin« samem spletu kot celoti, gledalci opazujejo zgolj dogajanje na odru. Nošo si ljudje preveč predstavljajo kot neko izmišljeno maskoto, dosegljivo samo določenim slojem, pa vendar so vse to oblačila naših prednikov, ki so jim služila kot vsakdanja oblačila, ali kot »ta zakmašna«. Vendar pogled v kratko preteklost kaže, kako spoštljiv odnos so naši predniki gojili do tako vsakdanjih stvari, kot so oblačila - danes imenovane narodne noše. Dandanes se nekaterim morda zdi skoraj sramotno obleči se v narodno nošo, zato ker je to iz preteklosti in ni v skladu z današnjim časom. Zmotno je da moramo razmišljati kot večina, ki zanika korenine, katere nosijo bogastvo, kakršnega ne premore vsak narod. Jedro problema torej tiči v nas samih, v dojemanju in sprejemanju noše kot oblačila in simbol. Z veseljem lahko trdimo, da v naši skupini, dokler bomo mladi lahko pripravljali in prikazovali take prireditve, ne bodo samo občasni utrinki v pustem vsakdanu. Te stvari morajo počasi dobivati svoje mesto in pravo veljavo. Da ima vsa ta tradicija resnično veljavo in vrednost, smo za protiutež naši predstavi v sceno vključili tudi sprednjo stranico stare skrinje, ki pa je »stara« nič manj kot 129 let. Ob koncu tega kratkega opisa in razmišljanja bi se rad zahvalil vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da smo prvič skupaj odprli našo bogato skrinjo in vsem gledalcem pokazali naše noše še nekoliko bližje. Ne smem pa tudi mimo pevcev »Ljudskega petja« ki pod vodstvom profesorice gospe Sonje Sojer pomagajo »brskati« po skrinji in predstavljajo še drugo zvrst naše kulturne dediščine. Andrej Kunej Proslava in razstava ob materinskem dnevu V Rakitni se nekaj navdušencev za vsako priložnost, kot je, na primer, kulturni praznik, materinski dan in podobno, trudi in pripravlja prireditve, ki odražajo našo zavest, da je potrebno v takem kraju, kjer še vedno lahko najdemo pristnost v ohranjanju domače kulture ter v razvijanju in iskanju novih virov duhovne hrane, le-to skrbno čuvati in prenašati naprej. Ob tej priliki, ko praznujejo vse naše matere in žene, pa se še posebej posvečamo ljudskim izročilom, ki so tako ali drugače povezana z delom marljivih rok kmečkih žena. V soboto, 21. marca ob 18. uri, smo s proslavo, ki so jo s svojo prisrčnostjo pripravili otroci pod vodstvom mentoric vrtca, podružnične osnovne šole in kulturnega društva Rakitna ter naših glasbenikov, pokazali vso ljubezen, ki jo premorejo otroška srca. Seveda pa se ta ljubezen ne preneha, ko sami odrastemo, saj je gospod Tone Debevec s svojimi besedami za ta praznik čestital materam in s tem segel globoko v marsikatero srce, ki ni moglo skriti solza. Vsaka mama ve, kaj misli njen otrok. Toda nikoli ni odveč mala, drobna beseda zahvale, ljubezni in hvaležnosti. In zakaj ne bi tega pokazali večkrat kot pa le za praznik? Vsak dan naj bi bil praznik veselja, da nam je dano ljubiti in biti ljubljen. Prav tako pa moramo pomisliti na sovraštvo, sebičnost in nevoš-čljivost, ki, žal, premnogokrat začnejo svojo pot v družini. Gojimo svojo ljubezen in sejmo semena okoli nas in zatrimo v sebi ta neljuba čustva. V zgled naj nam bodo drobne, tihe ženice, ki za svoje bivanje potrebujejo le razdajanje ljubezni. Bodimo jim podobni in s tem jih bomo najlepše nagradili. Proslavo pa je spremljala razstava hrane, ki se je včasih pripravljala v dneh posta in za veliko noč. Po koncu kulturnega programa nas je gospod Matija Kovačič v pogovoru z gospodinjama gospo Vero Bezek in gospo Veroniko Bezek, gospodom Jožetom Debevcem ter z uglednim gostom, priznanim etnologom gospodom Janezom Bogatajem, vodil po običajih in navadah v Rakitni v času od pe-pelnice do velikonočnega ponedeljka. Pogovoru na odru je spremljalo izdelovanje butar in sekanje jajc, kot prikaz dveh tipičnih navad, ki so se ohranile Še do danes. Profesor Bogataj pa je naše rakiške običaje pospremil s komentarjem, kako so ali pa še danes to delajo drugod po Sloveniji in od kdaj so se te navade obdržale. Pogovoru so prisostvovali tudi obiskovalci in s tem izpopolnili povedano. Ob koncu pa so se vsi prisotni lahko posladkali z dobrotami, ki so jih pripravile rakiške gospodinje, kljub temu, da smo še vedno v postu. Upravičeno smo lahko ponosni na svojo zgodovino in tradicijo. To pa nas tudi žene, da šege in običaje čimbolj pristno prenesemo na mlajše rodove. Tega se moramo čimprej zavedati, preden bomo 'prodali' svojo slovensko dušo in srce, četudi se to morda, žal, že dogaja v tej naši lepi Rakitni. Take prireditve pa dokazujejo še nekaj: to, da kljub nekaterim poskusom politiziranja in prenašanja zaslug na nezaslužne, ti načrti spodnašanja našega jasno začrtanega cilja ne bodo uspeli. Kako se naša vez med krajani, upajmo, krepi, pa dokazuje morda tudi presenetljivo dober obisk vseh dosedanjih prireditev. Nova sestava Turističnega društva Rakitna Z resno glasbo sta nastopili flavtistki v meščanski Krakovski noši. Na občnem zboru, zadnje dni februarja, je Rakitna dobila novo vodstvo turističnega društva. Predsednik je postal Marjan Ši-vic, podpredsednica Nuša Ro-mih-Masnoglav, blagajničarka Tončka Kogovšek in tajnica Marjeta Susman-Janža. V društvu so zastopane vse skupnosti, ki so prisotne in delujejo v kraju. Zastavili so si precej obširen načrt, kateri bo izvedljiv ob sodelovanju vseh prebivalcev. Nova tajnica turističnega društva Rakitna Marjeta Susman-Janža je o dosedanjem delu povedala: »V letu 1997 smo izdelali in postavili klopi po Rakitni. Pokazalo se je, da so potrebne in dobrodošle za vse obiskovalce, zato jih bomo letos postavili še več. Čiščenje in pobiranje smeti okoli jezera sta lansko leto opravljala dva študenta, zato upamo, da bodo tudi letos namenjena sredstva za te potrebe. Po dolgih letih prosjačenja na krajevni skupnosti Rakitna je turistično društvo s pomočjo župana Draga Stanovnika in gospoda Janeza Reparja končno uspelo urediti nekaj komunalnih zadev.« Kakšni pa so načrti za naprej? »Turistično društvo se bo borilo za lepši, čistejši in bolj gostoljuben kraj, zato naprošamo vse prebivalce, da nam pri tem pomagate. Vabimo vas na skupno čistilno akcijo, v katero bodo vključena vsa društva. Potekala bo 18. aprila 1998. Za okrasitev in polepšanje okolice pa skupaj z medobčinskim središčem za kulturo Barje z zaledjem pripravljamo akcijo Cvetlico na vsako polico. To bomo pripravili v bližnji prihodnosti, dalj-noročnih akcij pa se bomo lotevali skupaj s strokovnjaki in poznavalci.« Kaj vse je v letnem načrtu? »Drugega aprila se bo iz jezera spustila voda, saj ga bomo pošteno očistili in sanirali. O namenu bomo pravočasno obvestili lastnike, ribiče in pridobili za to vsa dovoljenja. Na zahodni strani jezera se bo postavila kamnita ograja, nujno potrebno bi bilo postaviti tudi sanitarije. Kraj bomo opremili z informacijskimi in opozorilnimi tablami ter poskušali urediti tudi problem parkiranja. V program dela smo vključili tudi Mladinsko klimatsko zdravilišče, ki že ima pripravljene zasnove in vizijo za razvoj kraja. Denarna sredstva se bo pridobivalo s pobiranjem prispevka za parkirnino in članarino, največji del pa naj bi pokrila občina. V kraju bi z veseljem zaposlili tudi javnega delavca, ki bi skrbel za čistočo in red.« Vidim, da imate dovolj volje. Kaj pa sodelavci? »Radi bi v društvo vključili vse, ki se na Rakitni ukvarjajo z gostinsko ponudbo ali ki želijo pomagati, da se kraju naredi prijaznejša podoba, saj bi od tega seveda imeli lahko vsi tudi svojo korist. Pri medijski propagandi nam bo pomagal gospod Stane Butara, s svojimi za-mislimi s strani zdravilišča bo sodelovala gospa Nuša Romih-Masnoglav, predsednik Marjan Sivic bo skrbel za dovoljenja s strani državne uprave in utemeljeval naše delo v občinskem svetu, moje delo pa bo, kot do sedaj, povezovanje ljudi in druš- Seveda se moramo zahvaliti vsem, ki so poskrbeli, daje prireditev lahko bila izpeljana tako, kot je bila zamišljena. Posebna zahvala pa gre gospe Nevenki Bezek in gospe Majdi Bezek, ki s svojim entuzijazmom, trudom in skrbjo za kulturno življenje v tem kraju skrbita, da bi se navade obdržale in kultura razvijala, četudi bi se lahko še marsikdo zavedal, daje sam tudi odgovoren za razvoj mladih in za prispevek kraju. Povedati je treba, da tudi brez ostalih članov kulturnega društva, ki so vedno pripravljeni z zamislimi in drugače pomagati, marsikatera stvar ne bi bila na tako visoki ravni, kot je. Vsaka uspela prireditev je vsem njim neizbrisljivo priznanje. Alenka Kovačič ZAHVALA Ob prireditvi in razstavi za materinski dan se zahvaljujem za sodelovanje - prof. dr. Janezu Bogataju, - prof. dr. Matiju Kovačiču, - Verici Bezek, - Veroniki Bezek, - Jožetu Debevcu, - Tonetu Debevcu, - Ivanki Grom, - Marici Petrič, - Tončki Likovič, - Zvonki Opeka, - Jožetu Gromu, - Zofki Petrovčič, - Alešu Petriču, - Ireni Kržič in - Jelki Borštnik. Za sponzorstvo se zahvaljujem mesariji Lajči. Iskrena hvala tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali in prispevali za to prireditev. Kulturno društvo Rakitna Nevenka Bezek tev, skrb za informiranje obiskovalcev Rakitne in izdelava propagandnega materiala. Hvaležni pa smo tudi drugim članom, ki nam bodo pomagali na različne načine. Vse, ki imate kakršnekoli predloge, pa povabim, da nam pišete na Turistično-informativno središče Rakitna, Rakitna 140,1352 Preserje, ali pa zavrtite telefon 650 082.« Meta Kastelic OČIŠČEVALNA AKCIJA V RAKITNI! V soboto, 18. aprila 1998 ob 12. uri se bomo pred gasilskim domom zbrali vsi, ki bi radi prispevali k urejenosti našega kraja in ga očistili nesnage! S seboj prinesite rokavice in ekološko zavest! Očistimo okolico naših domov in naš kraj! V primeru slabega vremena bo očiščevalna akcija preložena za en teden! Novo vodstvo TD Rakitna. VABILO Društvo upokojencev Brezovica vabi vse člane društva na družabno srečanje v gasilski dom na Brezovico. Srečanje bo v soboto, 4. aprila 1998 ob 16. uri. PODJETNIŠTVO Na obisku pri Pleško Cars d.o.o. Nedavno tega nas je v Dra-gomerju obiskal minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek s sodelavci, državnim sekretarjem, predsednikom obrtne zbornice Slovenije Ivanom Ovnom in poslancem v državnem zboru Leonom Gosti-šo. Na okroglo mizo o razvoju malega gospodarstva je prišlo kar nekaj podjetnikov, ki jih zanima nova politika ministra Razgorška, ki zna prisluhniti obrtnikom, saj tudi sam izhaja •z njihovih vrst. Kako gleda na razvoj svojega podjetja in kam pelje razvoj malega gospodarstva v občini Brezovica, sem se pogovarjala z uspešnim podjetnikom Janezom Pleškom, lastnikom avtomobilskega salona in servisa Renaultovih avtomobilov Pleško cars d. o. o. Kot uspešen podjetnik z bogatimi prometno-tehničnimi iz-kuš njami vsako leto v zimskem času pripravi brezplačne preventivne tehnične preglede motornih vozil v sodelovanju z ZS AM Dolomiti. Se kako se zaveda, daje za varnost v prometu Pomemben brezhiben avto. Z vrhunskim servisom, ki nudi najsodobnejšo opremo, svojim strankam zagotavlja kakovosten pregled in vzdrževanje njihovega jeklenega konjička. Kakšen je vaš povprečni kupec? Zanimivo je, da so to povečini starejši pari in pari srednjih let. Velika večina je stalnih kup- cev, s katerimi sodelujemo že od vsega začetka. Sem prihajajo predvsem iz krajev od Rakitne do Brezovice, veliko jih je z Vrhnike, Logatca, Postojne, Gro-suplja, pa tudi drugih, oddaljenih krajev. V tem okolišu imam dva konkurenta, enega na Vrhniki, sedaj pa bo salon Renaultovih avtomobilov tudi na Viču. Vaš nasvet za vse tiste, ki se podajajo v svet podjetništva? Če so kdaj v življenju zares trdo delali in ne pričakujejo hitrega zaslužka čez nekaj tednov, jim zagotavljam, da bodo tudi uspeli. Seveda če imajo voljo, če bodo delali pošteno in z zaupanjem v svoje delo. Tisti pa, ki mislijo, da bodo obogateli čez noč, se krepko motijo, zato lahko kar takoj odnehajo. Kako ste začeli? Že v zgodnji mladosti sem se navduševal nad tehniko, spoštoval avtomobile in motorje ter jih v svojem poklicu tudi dodobra spoznal. Je prihodnost naše občine v razvoju malega gospodarstva? To je ena izmed možnosti. Predvsem vidim tu možnost za zaposlovanje domačih ljudi. V naši občini še ni čutiti pretežne nezaposlenosti. Jaz, na primer, iščem dva nova delavca, pa jih zelo težko najdem, seveda taka, ki bi ustrezala našim pogojem. Menim, da je malo gospodarstvo v naši državi na splošno za-virano, ne dajo nam prostih rok, še vedno se najde veliko ta- radio urknlka tel: 061/757262, tel/fax: 061/757261 OŠ Brezovica -Kranjska gora 98 (šola v naravi) 2. 2. 1998 smo se zbrali pred šolo v Notranjih Goricah. Namenjeni smo namreč bili v Kranjsko Goro. Imeli smo na kupe težke prtljage, smuči in smučarskih čevljev. Pripeljal je avtobus, mi pa smo vstopili vanj. Ko smo po dveurni vožnji prispeli na cilj, smo se namestili v hotelu PRISANK. Ko smo se namenili v sobe, smo se pripravili za smučanje in se na smučišču razvrstili v skupine glede na znanje smučanja. Po smučanju smp dobili zasluženo kosilo. Čez nekaj časa smo odšli v trgovino, potem pa na večerjo. Vsak večer sta po dva učitelja ocenjevala sobe. Drugi dan smo zajtrkovali ob 8.00, potem pa smo odšli na smučanje. Nekatere skupine so šle na vlečnice, nekatere pa so še »štanfale«. Vsak večer smo se med razredi pomerjali v kvizu. V petek zvečer so razglasili zmagovalce kviza in najlepše urejeno sobo. Zjutraj je potekala tekma v hitrosti smučanja in zvečer so razglasili rezultate. Vsi smo za trud dobili čokolado. Učitelji so pripravili tudi nekaj zabavnih iger. Na koncu smo še zaplesali, potem pa odšli spat vsak v svojo sobo. Drugo jutro smo odšli na zajtrk, potem pa smo se pripravili za smučanje. Ko smo odsmuča-' li, smo prtljago zložili v kovčke in jo odnesli v avtobus. Po dveh urah vožnje smo prispeli v Notranje Gorice, kjer so nas čakali domači. Srečno smo prispeli v Kranjsko Goro, še bolj veseli pa nazaj domov. Sanja Cvitič in Neža Novak 5. c kih, ki so nevoščljivi tvojim uspehom. Tudi vlada premalo prisluhne potrebam, težava je v tem, da ministre prehitro menjavajo. Četudi imajo le-ti dobre zamisli, se bodo pokazale šele čez čas, najbrž takrat, ko ne bodo več na čelu svojega ministrstva. Znani ste tudi po tem, da znate prisluhniti potrebam v okolici... Rad pomagam tistim, ki to znajo ceniti in ki za to tudi nekaj naredijo. Podpiram motorista Mirana Stanovnika, tudi sam se navdušujem nad motorji in ni rečeno, da ne bomo tudi pri nas začeli s prodajo motorjev. Naš avtomobil, kot sponzorski del, je dobila tudi vedno bolj priznana atletinja Alenka Bikar. Pred dvema letoma smo z novim avtomobilom clio pomagali tudi patronažni službi Zdravstvene postaje Vnanje Gorice. Še misel za konec... Prav vse, ki bi želeli spoznati delo v podjetju Pleško cars d.o.o., vabim, da nas obiščejo vsak dan med tednom, od 7. do 17. ure, ko sta salon in delavnica odprta. Pri nas se zavedamo, kako pomemben je odnos do vsakega človeka, in čutimo še posebno obveznost do vsakega kupca. Vse bi rad tudi opozoril, naj se pred vožnjo usedejo v avtomobil zbrani in naj ne nosijo s seboj težav in zagat, kijih imajo doma ali v službi, kajti na cesti niso nikdar sami. Ljudje postajamo preveč odtujeni drug od drugega, ne poznamo se več. Posvetimo več časa drug drugemu, najprej v družini, nato na delovnem mestu in tudi v okolici sosedom, tako bo vsem lepše. Pogovarjala se je Meta Kastelic Tudi letos so učence in delavce Osnovne šole Brezovica obiskali kurenti oz. korenti, kot se sami imenujejo. Očitno so njihovi obiski tako uspešni, da že drugo leto ni zime na Brezovici. Dobili pa so tudi kar precej robčkov, tako da upamo, da bodo prihodnje leto spet prišli. Pust hrust na OŠ Brezovica V torek, 24.2.1998, seje v šolski telovadnici ponovno odvrtel pustni karneval. Udeležili so se ga skoraj vsi učenci od 1. do 8. razreda. Karneval sta vodili Maša Leštan in Kristina Božič. Bilo je zabavno, saj je bilo veliko zanimivih in izvirnih pustnih mask. Seveda pa brez nagrad ni šlo. Podelili so tri skupinske, ki so jih dobili: SCT-jevi delavci, karte in kamela. Manjše nagrade pa je dobilo 20 drugih mask. Videli smo: klovne, čarovnice, meduzo, natakarja, slikarja, mehikanca, vikinge, Pike Nogavičke, princese, stare mame in ate, Spice Girls, miši, jabolko... Glavni so bili Green Dragonsi, ki so bučno navijali z balkona. Za popestritev programa so poskrbele plesalke 4.a razreda in Spice Girls iz 6.a. Med predstavitvijo mask je na svojo harmoniko igral Boštjan Japelj. Na koncu so maske še zaplesale. Nekateri so se nato še naprej zabavali po vaseh, popoldanci pa so se vrnili za šolske klopi. LEP PUSTNI POZDRAV vam želijo novinarke 6. a razreda Učna botanična pot bo tudi v kamnolomu Podpeč. Utrinek s priprav na prvi zemljevid občine Brezovica. Pri čiščenju zelenic na »SOSEDOV DAN« so sodelovali tudi otroci. PLANINSKO DRUŠTVO PODPEČ-PRESERJE Pojdimo večkrat v naravo! Število članov planinskega društva Podpeč-Preserje je v zadnjih treh letih precej naraslo, tako da je lani doseglo 232 članov. Na rednem letnem občnem zboru, kije potekal 27. februarja 1998 v dvorani krajevne skupnosti Podpeč-Preserje, so opravili pregled dela v minulem letu ter podali načrte za prihodnje leto. Sprejet je bil naslednji načrt izletov za letošnjo sezono: - 26. april: Prlekija, Slovenske Gorice, -1. maj: prvomajsko srečanje na Krimu, - 24. maj: srečanje notranjskih planincev na Krimu, - 31. maj: Debela peč, - 21. junij: Raduha, - 4. in 5. julij: Skuta in Turska gora, -12. julij: Cimone del Monta-sio (Italija), - 9. avgust: Grosser Rosen-nock (Avstrija), - 16. in 17. avgust: Triglav, - 12. in 13. september: Krn, - 11. oktober: Peca. Tudi planinski odsek na osnovni šoli Preserje se je dobro prijel in otroci so s svojo neuničljivo razposajenostjo na izletih pokazali, da radi hodijo v hribe. Lepo so uspeli izleti na Krim, Mirno goro na Dolenjskem, Snežnik, Slavnik in Vremščico. V naslednjih mesecih so načrtovani še izleti na Trstelj, Golico in na Goteniški Snežnik, poleti pa planinski tabor v domu pod Storžičem in dvodnevni izlet iz doline Vrata v Trento. V planinski odsek osnovne šole Preserje je včlanjenih 46 učencev, vodi pa ga mentorica Marija Goršič s sodelavci iz planinskega društva. Namen te organizacije je oblikovanje odnosa otrok do narave ter razvijanje medsebojnega prijateljstva in pomoči. Pri tem mladi spoznavajo in se navajajo na pravilno uporabo osnovne opreme za hojo v gorah. Mimogrede se učijo uporabljati zemljevid in kompas ter spoznajo razne načine orientacije v naravi. Na vse izlete so seveda povabljeni tudi starši in prijatelji članov odseka. Pri mlajših planincih se stik z naravo prične že v domačem okolju, ob spoznavanju bližnjih hribov in gozdov. Zato je planinsko društvo povezano z vrtci v naši občini in skupaj vodijo akcijo Ciciban planinec. V okviru te akcije so v času od septembra 1997 izvedli izlete na Katarino, Slivnico, Sveto Ano, Tinjan in na Sveti Primož nad Kamnikom. V naslednjih mesecih načrtujejo še izlete na Kore-no, Španov vrh in daljši zaključni izlet. Namen njihovega programa je usmeriti otroke k zdravemu razvedrilu v naravi, jih spodbujati k opazovanju in krepiti v njih vrline, kot so poštenost, plemenitost in vztrajnost. Te vrline je lažje poudarjati v naravi, njihova privzgoja pa je še kako potrebna, saj marsikateri otrok doma ostaja žrtev televizije, ki mu te vzgoje ne nudi. Prav je, da se starši vključijo v domače planinsko društvo in s tem omogočijo več družabnega življenja v okolju, ki jim je najbližje. Da je lahko planinsko društvo Podpeč-Preserje dejavno na toliko področjih, gre zahvala tudi Občini Brezovica, kije prispevala nekaj denarja za delo z mladimi. Na vse izlete so povabljeni tudi tisti, ki niso člani planinskega društva. Prijave zbira predsednik društva Marko Goršič na telefon 631-175, in sicer vsaj pet dni pred izletom. Rok Nagode Mali oglasi: Ugodno prodam gorenjsko narodno nošo (40-42 konf. št.), gobeline (2,3 nitke) in dvoredni pletilni stroj. Ogled možen po dogovoru, tel. 756-237 Polovica nove vseljive hiše na Brezovici, kvalitetne gradnje, 165 m2, parcela 450 m2, prodam za 250.000 DEM. Založnikova, 16, Brezovica Nova hiša na Brezovici 385 m2, dnevna soba, 2 kuhinji, 3 kopalnice z wc-jem + 2 wc-ja, 3 kabineti, 9 spalnic; 911 m2 parcela, oddam za daljše obdobje 30-50 let, s celotnim predplačilom. Cena 3 DEM/m2, stanje neto. Založnikova 16, Brezovica Kulturno-priredltvenl center in okrepčevalnica Po vrhniški planinski poti V aprilu bomo vrhniški planinci hodili po odsekih VRHNIŠKE PLANINSKE POTI, ki poteka po hribih okoli Barja. Začeli bomo 5. aprila ob 9-tih s pohodom iz Dragomera na KLJUČ, ki ga vsako leto organizirajo Dragomerčani. Če bo lepo vreme, bomo nekateri nadaljevali peš čez Koreno in naprej proti Vrhniki. Sredi aprila ponavadi organizira PD Železničar tradicionalni pohod »ŠTAMPETOV MOST«. Iz Ljubljane pripelje pohodnike posebni vlak na POKROVITELJI NEDELJSKIH VEČERNIH ODDAJ Z NASLOVOM »99 MINUT ZA OBEŠANJE & 81 MINUT ZA GRDE, UMAZANE, ZLE« ZA MESEC FEBRUAR! — Butik Mini Maxi, Vrhnika; — Mercatorjvlodna hiša Maribor, PE Modiana, Ljubljana; — Gostišče Šimnovec, Velika Planina; — Frizerski salon Jana, Vrhnika. — Avtotrade, Sinja Gorica; — Flamingo Club, Vrhnika — Samopostrežna trgovina Tomi, Vrhnika; — Stop 300 Tolarjev Shop, Ljubljana. Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107 & 91.1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli" vratu vam zategujemo — Šerif iz Oklahome — Ognjena Puščica — Jutranja Zarja 3^ NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Tržaška 148 • tel.:06l/74l 632 • fax:06l/74l 612 Verd ob 9. uri, potem pa gremo peš čez Jerinovec in Zavrh na Pokojišče od kjer se spustimo na Lašče in naprej do cilja v Borovnici. 19. aprila bomo imeli na Planini občni zbor Planinskega društva Vrhnika. Planinsko društvo Vrhnika — sekcija VESELI TRIGLAV-CI tudi letos organizira tradicionalni pohod po VRHNIŠKI POTI, ki bo 27. aprila. Zbrali se bomo na trgu Karla Grabeljška ob sedmi uri. Pot nas bo vodila na Planino, kjer je prva postaja poti. Sledil bo spust v Star maln in nato vzpon čez magistralko na Raskovec, nato pa čez avtocesto proti Ljubljanskemu vrhu na Jerinovec, od koder je le slabo uro hoda do glavnega cilja pohoda, koče v Dolgih talih za Ljubljanskim vrhom. Za okrepčilo bo poskrbljeno, kot se spodobi. Čez Češnjico do Verda je potem le kako uro hoda, pa smo spet doma. Vendar se doma v maju ne bomo držali, saj smo prvo soboto v maju namenjeni v Poljansko dolino in naprej na Blegoš, konec maja pa gremo na preko 2200 m visoki Stol. Planinski pozdrav! Jaka S. PRVOfllftJf KI ICliS fti KOM 1RNA RAUH OVIRA, ZAPREKA RIMSKA SESTIN- PEDESET DVOJNI OVINEK, SERPENTINA VRSTE, ZNAČILNI PRIMERKI ZNAK ZA ELEKTRIČNI TOK .PffilEPJ LUD0LF0V0 ŠTEVILO, 22/7 VRSTA,ROD P1AN1SSIM0 V GLASBI DOPUST DIMNIKE ČISTITI KISIK KOS J02E BRAZILSKO MESTO, ... DI ... SESTAVIL SUSMAN JAKOB ZVEZDA PREMIČNI CA KORNE-TIST, PIHALEC NA KORNET SOGLASNI KA V "VEKU" JAJCAST KIT UBIJALEC OKVARA OKRAJŠAVA ZA CAS KRAJ MED N.60RIC0 IN CE-POVANOM ZNAK ZA SREBRO ARABSKI 2REBEC ASTAT 0ĐTA-KRAT ŠOLSKI 0DB OTOK V IRSKEM MORJU NAROD MONGOLSKI VLADAR PEBIVALEC PIRENEJEV JUŽNOAFRIŠKA ANTILOPA ZNAK ZA IRIDIJ KAVCIC EVEEN VZKLIK VEDA, NAUK 0 LEPEM MAGNEZIJ ZNAK ZA JOULE BOR KEMBELJ PRI ZVONU TONE T0MSIC AMER.BIO-KEMIKjNO-BEL0VEC,68 Marshall H LAVRINCU RIMSKA DCL - DCIL ZNAK ZA RADIJ Stara cesta 50, Vrhnika tel.:755 195 Največja izbira PiVa V mestu in okolici! ****** Nagradna križanka »C0M-TAR« Podjetje COM-TAR d.o.o. z Vrhnike uspešno posluje že šesto leto. Poleg poslovalnice na Vrhniki v PTC Loka so nedavno odprli poslovalnico tudi v Logatcu. Poleg osnovnih dejavnosti AVTO ŠOLE in nuđenja turističnih angažmajev, opravljajo tudi pisarniške in tajniške storitve za podjetja, obrtnike in posameznike, fotokopiranje ter zavarovanja zavarovalnice MARIBOR. Prav v zadnjem času pa pri njih lahko oddate različna oglasna sporočila za reklamiranje na Kanalu 2 TV Vrhnika. Najbolj je razvita dejavnost AVTO ŠOLE z lastno moderno opremljeno učilnico za poučevanje cestno - prometnih predpisov kategorij A, B, C, E in F. Praktična vožnja pa poteka v Ljubljani ali Postojni, na novih osebnih vozilih R - MEGANE SCENIC, R - CLIO in FIAT Punto. V turistični agenciji pa vam rezervirajo letalske karte vseh letalskih družb in opravijo tudi turistično zavarovanje CORIS. Imajo pa pestro ponudbo vseh priznanih turističnih agencij (Kompas, Globtour, Atlas,...) za poletne počitnice na morju, zdraviliščih in številnih krneč- SE PRIPOROČANO! Vsak dan od 8' do 24' Petek - sobota do Olh kih domačijah. Vse storitve je možno plačati do 6 obrokov s čeki. Kot sponzorji za to nagradno križanko so pripravili pet nagrad: 1. tečaj CPP + 3 ure vožnje 2. tečaj CPP + 2 uri vožnje 3. tečaj CPP + 1 uro vožnje 4. izlet v Gardaland v aprilu 1998 5. tečaj CPP Rešene križanke pošljite do 20. aprila 1998, na naslov: Uredništvo »NČ«, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika in sicer v ovojnici z obveznim pripisom »Nagradna križanka«. S.S. Izžrebali nagrade za križanko »Civilna zaščita« V uredništvo smo prejeli kar lepo število križank. Izmed vseh prispelih smo izžrebali prve tri pravilno rešene. Nagrade prejmejo: 1. nagrada: 10.000,00 SIT Minka Klemenčič, Horjul 57, 1354 Horjul 2. nagrada: 6.000,00 SIT Marija Kožuh, Voljčeva c. 14, 1360 Vrhnika 3. nagrada: 4.000,00 SIT Milka Brenčič, Tržaška 3, 1360 Vrhnika Vsem trem nagrajencem čestitamo in obenem naprošamo, da v uredništvo sporočite matično številko, žiro račun, davčno številko ter vaš naslov. iradio uit kiriika tel.: 061/757262, tel/fax: 061/757261 NAŠ ČASOPIS Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (odgovorni urednik), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure. Telefon uredništva: (061) 756 224 ali h.c. 755 121, int. 222 in 291. Te-lefax: (061) 755 158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 631 567. Elektronska pošta: Anton.Janezic @ siol.net Pokličite nas lah.-.o tudi na mobitel 0609/650-186. Gradivo za brezoviške strani sprejerna Časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390, 1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojno. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, d.o.o. Tisk: TČR, Delo, Ljubljana. TV, VIDEO, HI-FI CENTRI PHILIPS GRUnDIG Panasonic VRHNIKA, Tržaška c. 28, tel.: 061 752-392 do COMING VRHNIKA LJUBLJANA, Kongresni trg 12, tel.: 061 214-321 LJUBLJANA, Slovenska c. 51, tel.: 061 311-188 LJUBLJANA, Slovenijales, Dunajska 20, tel.: 061 324-467 LJUBLJANA, BTC-hala A, Moderni interieri, Šmartinska 152, tel.: 061 185-27-70 COMPUTER CENTER LJUBLJANA, LJUBLJANA, BTC-hala A, Pritličje, Šmartinska 152, tel.: 061 185-26-04 Vegova ulica 2, tel.: 061 125-67-02 COMING d.o.o., Družba za trgovino, Tržaška cesta 28, 1360 Vrhnika EKRAN 55 cm Ranft»onto Panasonic TX-21S3T DftEVVOO , 2898 ST EKRAN 70 ci Teletekst Daljinsko upravljanje SCART priključek ! • Stereo 2 x 20 W ; • SCART priključek > • TOP teletekst ! z 8 stranmi spomina SIT 74.900 AL110 X 8.141 VIDEOREKORDER ; SIT 94.990 AL110 X 10.325 PHILIPS VR 475 • 4 glave • Daljinsko upravljanje SIT 51.990 ALI 10X5.651 KAMKORDER Panasonic NV-RX 20 • Širokokotne leče • 14 x optični zoom • Brezžični daljinski upravljalec • Kristalno jasna slika SIT 99.990 AL110 X 10.868 AVTORADIO PHILIPS RC 229 • 4 x 35 W izhodne moči • BQR • RDS SIT 26.990 ALI 5X5.574 KENVVOOD DPC-181 PRENOSNI CD SIT 15.990 ALI 3 X 5.330 aiuia XP-260 PRENOSNI CD SIT 20.400 ALI 4 X 5.210 Panasonic NV-SD 220 • 2 glavi • Daljinsko upravljanje • Long plav SIT 49.990 AL110 X 5.434 PONUDBA MESECA Panasonic Panasonic RQ-X11 VVALKMAN RQ-X 01 VVALKMAN tf4 SIT 14.990 ALI 2 X 7.495 SIT 12.150 ALI 2 X 6.075 + darilo slušalke Panasonic PHILIPS BREZVRVIČNI TELEFON ALORIS • LCD prikazovalnik z 12 mestnimi številkami In 4 grafičnimi ikonami • Do 4 ure pogovora • Do 40 ur stanja pripravljenosti • Domet do 300 m • Možnost stenske montaže SIT 27.900 ALI 5X5.762 Panasonic HI-FI SISTEM SC-AK 40 • 200W RMS, • Menjalnik za 5 CD-jev • Dvojni Avto-reverse kasetofon • Digitalni radijski sprejemnik • Popolno daljinsko upravljanje SIT 73.990 ALI 10X8.042 HI-FI SISTEM eii ura NSX-S 23 • 2 x 55 W • Menjalnik za 3 CD-je • RDS sprejemnik • Dvojni kasetofon SIT 59.990 ALI 10X6.521 su ur a RADIOKASETOFON S CD-jem CSD-SL10 • 40 W PMPO • CD • Enojni kasetofon SIT 22.990 ALI 4 X 5.872 FRANCIJA IMETNIKI COMING KARTICE IMAJO DODATNI 5% POPUST POMOTE IN TISKARSKE NAPAKE NISO IZKLJUČENE. PONUDBA VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG. Občinska priznanja Občinsko praznovanje v Borovnici Aleš Klemenčič Občinsko priznanje za leto 1997 je prejel g. Aleš Klemenčič. PGD Breg - Pako je v letu 1994 po nekaj letih neaktivnosti ponovno vrnilo življenje v gasilski dom na Bregu. Društvo se je odločilo obnoviti prostore in oživiti vse dejavnosti, ki so se nekoč že izvajale v prostorih gasilskega doma na Bregu. Ker so želeli, da bi en del prostorov oddali v najem gostincu, ki bi hkrati skrbel tudi za red v prostorih, so morali zgraditi prizidek. Vsa dela pri obnovi dvorane in prizidka so opravili občani prostovoljno. Najbolj pa je bilo društvo veselo, da so se povabilu na prostovoljno delo odzvali tudi krajani, ki so se k nam preselili pred leti in ki niso bili člani gasilskega društva. Dela še niso zaključena (manjka fasada na prizidku), PGD Breg - Pako pa meni, daje čas, da se zahvali njihovima zidarjema Alešu in njegovemu očetu Antonu Klemenčiču, ki sta strokovno opravila vsa gradbena dela - zidanje, ometavanje, stopnice, polaganje marmorja. Med tednom sta v delovnem času zidala po službeni dolžnosti za svoje podjetje, popoldne ali v nedeljo pa sta opravljala še en delovnik za vse krajane Brega in Pakega. Sedaj nove prostore društvo že nekaj časa uporablja za gasilske, športne in kulturne dejavnosti. Ko se je zmanjšal obseg gradbenih del v Gasilskem domu Breg -Pako je Aleš, največkrat z očetovo pomočjo, svoj prosti čas usmeril v izgradnjo klubskih prostorov za Nogometni klub Borovnica. Letos je bil g. Aleš Klemenčič izvoljen za predsednika Nogometnega kluba Borovnica. V želji, da bi ljudje postali bolj odprti, da se ne bi zapirali med svoje štiri stene in razmišljali o problemih, da bi vse povezalo med seboj delo, prijateljstvo in zabava, je Prostovoljno gasilsko društvo Breg -Pako predlagalo za dobitnika občinskega priznanja občine Borovnica za leto 1997 g. Aleša Klemenčiča. Predstavnica NLB, poslovalnica Borovnica Občinsko priznanje za leto 1997 je prejel kolektiv bančnih uslužbencev Nove Ljubljanske banke d.d., Ekspoziture v Borovnici. • Kolektiv, pod vodstvom ge. Minke Petrič, se vsa leta svojega delovanja trudi biti v poslovanju drugačen od drugih, v pozitivnem smis-lu. Vseskozi so vzor prijaznosti, ustrežljivosti in pravi naslov za nuđenje usteznih bančnih nasvetov in hiter servis kvalitetnih bančnih uslug. Bančni posli postajajo nujni vsakodnevni spremljevalec mnogih naših občanom in podjetjem, zato je opazno, da zaposleni v Novi LB d.d., Ekspozituri Borovnica namenjajo posebno mesto v poslovnem stiku za zadovoljitev pričakovanj posameznika! Imenovane vrednote postavljajo visoko v poslovni etiki in so hkrati porok, da imamo v Borovnici po njihovi zaslugi ugodne denarne tokove. To je za malo občino gibalo napredka. Kot človeško in strokovno usposobljen deluje kolektiv Nove Ljubljanske banke, Ekspozitura Borovnica kot utečen zaokrožen bančni tim, ki pozitivno deluje na ljudi, ki si poslužujejo njihovih us-^ lug. So zgleden primer vreden posnemanja tudi drugod. Predlagatelji so Slovenski krščanski demokrati, Območni odbor Borovnica. Letošnje občinsko praznovanje v Borovnici je trajalo teden dni, zvrstilo pa seje kar nekaj odmevnih prireditev. Začelo seje s tekmovanjem turističnih podmladkov tako imenovane Kočevske regije »Turizmu pomaga lastna glava«, se nadaljevalo s tradicionalno poklonit v ijo spominu šestnajstih žrtev preserskega procesa v Gramozni jami v Ljubljani, nadaljevalo s predstavitvijo knjige preserskega obsojenca Filipa Riharja »Volterski vzdihi«, in obenem z odprtjem razstave fotografij, ki jih je s šoli razstavil Peter Bezek, v nedeljo 15. marca pa končalo s podelitvijo občinskih priznanj in pohval Turističnega društva Borovnica za najlepše urejeno hišo. Letos so občinska priznanja prejeli Marija Suhadolnik, borovniška poslovalnica Nove Ljubljanske banke, Aleš Klemenčič in TVD Partizan Borovnica. Obrazložitve občinskih priznanj objavljamo posebej. Prav tako je župan Andrej Ocepek izročil dve od treh pohval Turističnega društva Borovnica Ireni in Jožetu Košir iz Brezovice 66 pri Borovnici, Meliti Košir s Pristave 2, Marjana Doljšak pa bo pohvalo prejela na dom. Turizmu pomaga lastna glava Kot smo že poročali, je v okviru tako imenovane kočevske regije na prireditvi, ki je bila v Borovnici prvič in se je je borovniška ekipa prav tako prvič udeležila, sodelovalo še sedem ekip šolskih turističnih krožkov: Oš Ig, Oš Stična, Oš Primoža Trubarja iz Velikih Lašč, Oš Zbora odposlancev iz Kočevja, Oš Ob Rinži iz Kočevja, temo, uporabnot naloge glede na naslov, ki gaje naloga nosila in še oblika naloge. Učenci so pripravili tudi razstavo in so bili vsi po vrsti zelo domiselni. Vendar je bilo tako, da so se nekateri zelo ozko osredotočili le na eno zanimivost. Tretji element je bila odrska predstavitev. Tudi tu so bile vse ekipe zelo izenačene. Na koncu je pri skupnih ocenah odločala zelo majhna razlika. Vsi, ki so se pripravljali na to tekmovanje, so dejansko vložili v tisto, kar so Zmagovana ekipa Borovničanov Prizadevanja mladih turistov so si ogledali tudi pomembni gostje. Predstavnik TVD Partizan Borovnica Oš Fara in Oš Ivana Cankarja z yrhnike. Če so člani komisije prav razumeli nalogo, kije bila šolarjem zastavljena, naslov pa je imela »Pridite k nam na počitnice«, so imeli težko izbiro. Ocene so bile sestavljene iz več elementov: najprej seminarska naloga, pri kateri je bilo treba ocenjevati usklajenost naloge z naslovno pokazali, velikanski trud, zato je treba vsem čestitati, kot da so zmagovalci. Vendar v vsak uspeh vsaj pri Slovencih vedno kane kaplja pelina in nekateri so odšli iz Borovnice, ki jih je lepo pogostila, nekoliko ali pa celo zelo razočarani, ker niso zmagali oziroma se niso uvrstili naprej. * Kakor se ve, so se nekatere ekipe že pritožile organizatorjem tekmovanja, češ da je bilo tako ali tako vse odločeno vnaprej, zlasti zato, ker je bil pretežni del komisije (tri petine ali trije od petih) iz Borovnice. Dve članici sta prišli v komisijo s strani Turistične zveze Slovenije. Kar pa kratkomalo ni res. Kar se urednika tega časopisa tiče, ki je bil kot predstavnik Turističnega društva Borovnica tudi v tej komisiji, je imel zelo ostra merila, pri čemer je imel ves čas v mislih tudi dejstvo, da mladi vabijo na počitnice in je ves čas primerjal svojo podobo o krajih, ki so jih šolarji predstavljali, s tistim, s čemer so vabili v goste. Glede na dejstvo, da je večino teh krajev sam obiskal po službeni dolžnosti, je primerjal svojo podobo tistih krajev s tem, kar so ponujali mladi. Nekatere primerjave so vzdržale podobo s temi kraji, druge spet ne. Nekateri so imeli seminarske naloge izdelano z nekoliko manjšimi ambicijami, spet drugi so prišli s skoraj profesionalno izdelanim prospektom, ki se ga ne bi sramovala nobena marketinška agencija, vendar je bilo opaziti, da to ni bil samo trud teh mladih. Najbolje je bilo ocenjeno tisto, o čemer je komisija sodila, da je verodostojen izdelek mladih turističnih zagnancev. In upoštevan je bil tudi trud pri zbiranju uporabnih podatkov: nekateri so se pač bolj kot ne zadovoljili s prepisovanjem iz turističnih prospektov ali monografij, drugi spet so - kot je velevalo geslo Turizmu pomaga lastna glava - delali na terenu, kot se reče in veliko stvari raziskali sami. Pri postavitvi razstav je bila spet razlika med šolami: nekateri so se osredinili na izsek iz turistične ponudbe, drugi so se e lotili bolj celovito in so na majhnem odmerjenem prostoru prikazali več vsebine. Tako smo videli ročna dela tudi v živo (izdelava zobotrebcev) pa različne izdelke, ki bi jih lahko takoj ponudili kot spominke (drevaki) in še marikaj zanimivega je bilo videti. Tudi odrska predstavitev je bila vsaka po svoje zanimiva: pri nekaterih predstavah je bilo opaziti prave dramaturške zaplete, pri drugih je šlo za kratek skeč. Komisija seje res dogovorila, toda za to, da bo predvsem pogledala, katera od ekip bo najbolj prepričljiva, toliko, da bo prepričala obiskovalca, naj le pride k njim v vas. Opaziti je bilo, da nekateri tovrstni izdelki niso upoštevali prav vseh zanimivosti in ponudbe, ki jo v določenem kraju imajo. Upamo pa lahko, da kljub drobnim razočaranjem, pri čemer bi morala Turistična zveza Slovenija res razmisliti, ali je takšna oblika ocenjevanja res najbolj pravična, mladi iz »kočevskega območja« niso odšli iz Borovnice preveč slabe volje. Nekateri so si potem ogledali še muzej v Bistri, kjer so jih počakali, da so v Borovnici opravili vse obveznosti. V Šmarje pri Kopru na državno tekmovanje torej potujejo Boovničani, ki so kar zasluženo zmagali, saj so domiselno predstavili pravzaprav skromno turistično ponudbo domačega kraja, ki se v bližini slovenskega glavnega mesta šele razvija v rekreativno smer. Kako je nastala pesniška zbirka Iniciativni odbor se je osnoval pred šlirimi leti, v času, ko je gospa Vera Hu-tar pisala knjigo o Preser-skem procesu MOST. Pomagali smo ji pri izidu. Že takrat je padla misel, da bi izdali še pesmi Filipa Riharja. Misel je dozorela po njegovi smrti — leta 1996. Lotili smo se dela. Njegovo družino smo poprosili za dovoljenje za objavo pesmi. Privolila je. Pesmi nam je pokojni posodil že pred leti in dovolil, da smo jih fotokopirali. Napisane je imel v rokopisu in natipkane v knjižici. Mnoge je napisal v dveh ali celo treh inačicah. Pretipakli smo jih v obeh variantah. Potem je bilo potrebno narediti izbor. Tu pa se je zataknilo. Težko seje bilo odločiti, katera inačica pride v poštev za objavo. Kljub temu smo pripravili izbor. Nihče izmed nas ni strokovnjak na tem področju, vsi pa smo želeli, da bi bila zbirka čim-boljša. Obrnili smo se na gospo Anko Sollner-Per-dih, ki je navezala stike s strokovnjakinjo, gospo Ireno Novak-Popov. Z razumevanjem se je odzvala naši prošnji. Skupaj sta pripravili izbor, ki se od predlaganega ni dosti razlikoval. Gospa Popova je napisala tudi spremno besedo, gospa Perdihova pa je opravila veliko delo s tem, da je vse pesmi natipkala na računalnik. Gradivo je bilo sredi decembra pripravljeno za objavo. Nastali so problemi, kakšna naj bo oblika knjige, platnice, likovna podoba. Pri tem nam je rade volje priskočila na pomoč gospa Marta Rija-vec z ZKO Vrhnika. Pomagala nam je poiskati likovno oblikovalko, gospo Andrejo Aljančič-Povirk, računalniški prelom je opravil gospod Uroš Čuden, knjigo pa je tiskala tiskarna GRAFIKA — M s.p. Poskrbeti smo morali tudi za finančna sredstva. Prošnje so romale vsepovsod in večina seje nanje pozitivno odzvala. In kdo je prispeval denar? — Občini Borovnica in Vrhnika — Fenolit Borovnica — G-ALLES — Krajevna skupnost Verd — S — TRADE Ljubljana — Gostilne GODEC, MOST, PRI KOŠIRJU, KIRN — Trgovini STIK in KOCKA — posamezniki: g. Franc Pristavec, g. Franc Skrbeč, g. Matjaž Ocepek, ga. Dušica Čebela, g. Dušan Vule-ta, g. Adolf Molek, g. Kruno Stevanovski Vsem izrekamo zahvalo! Prav je, da se zahvalimo tudi skupini, ki je izvedla program ob predstavitvi pesniške zbirke. To so: ga. Jožica Mekin-da — za scenografijo, ga. Metka Pristavec-Repar — povezovalka, ga. Irena Novak-Popov — slavnostna govornica, gdč. Vita Me-kinda in učenci Glasbene šole Vrhnika — oddelek, Borovnica za glasbeno spremljavo, pevski zbor STIN-GLC. Posebna zahvala velja tudi Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica, za vsestransko pomoč. Iniciativni odbor za pripravo pesniške zbirke mm mm Praznik občine Borovnica 10. marec, praznik Občine Borovnica, dan spomina na smrt 16. nedolžnih fantov in mož. Že 56 let je, od kar so jih v Gramozni jami ustrelili Italijani. Prav gotovo se starejši še spominjate Miklavževe nedelje leta 1941, ko so Italijani odbrali nedolžne može iz bližnje okolice in jih odvedli v Borovnico. Obdolžili so jih, da so sodelovali pri napadu na železniški most v Preserju. 69 so jih odpeljali v Ljubljano na sojenje. Kar 28 jih je bilo obsojenih na smrt, a so jih 12 pomilostili zadnji trenutek. Tako jih je 10. marca 1942 šestnajst za vedno obležalo na tleh Gramozne jame. V spomin na padle smo se 10. marca zbrali na kraju njihove smrti. Veter je močno pihal, a zgodbe, ki smo jo prebrali sedmošolci, ni mogel odpihniti iz spomina ljudi, ki so se zbrali. Zazdelo se mije, da se upira zgodbi, dajo zanika, daje noče priznati. A žal je vojna zahtevala svoje in pred tem si ne smemo zatiskati oči. Raje preberimo knjigo Filipa Riharja VOLTERSKI VZDIHI, kije bila predstavljena 13. 3. vOsnov-ni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica. To je zgodba človeka, kije za las ušel usodi šestnajstih mož, ki so padli v Gramozni jami. Preberimo jo, saj iz nje spoznamo, daje vojna velika strahota. In kje lahko kupite pesniško zbirko? V cvetličarni KAMELIJA v Borovnici, v CANKARJEVI ZALOŽBI na Vrhniki. Urška Sivic, 7.a Občinsko priznanje za leto 1997 je prejelo Telesno - vzgojno društvo Partizan Borovnica TVD Partizan Borovnica je eno najstarejših in najbolj aktivnih društev v kraju. V lanskem letu je društvo doseglo visok jubilej - 60 let svojega delovanja. V svoji bogati zgodovini je vzgajalo in uvajalo mlado in staro k zdravi športni aktivnosti. Svoj cilj, pritegniti čimveč občanov v športno aktivnost je doseglo v zadnjih dveh letih. Danes je TVD Partizan Borovnica včlanjenih 280 članov, ki redno vadijo, kar je glede na število prebivalstva v občini pravi pokazatelj sožitja društva in kraja. Telovadnica je zasedena vse dneve v tednu do poznih večernih ur. Posebno razveseljivo je, da so včlanjeni krajani vseh življenskih obdobij od cicibanov do upokojencev. V želji, da bi čim bolj izboljšali pogoje za vadbo, je vodstvo TVD Partizana Borovnica s podporo občine in posameznikov začelo s prenovo in razširitvijo prostorov. Obnovili so parket v telovadnici, preuredili moške sanitarije in na novo uredili ženske sanitarije in garderobo. Da bi bilo sve to narejeno so prizadevni člani vložili veliko prostovoljnega dela in znanja. Za vse našteto, v imenu vseh, ki so našli svoj prostor za športne aktivnosti in v imenu Športne zveze, je predsednik Športne zveze Borovnica g. Hazim Frljak, predlagal, da se Telesnemu - vzgojnemu društvu Partizan Borovnica podeli občinsko priznanje za leto 1997. Občinsko priznanje za leto 1997 prejme Marija Suhadolnik. Dobrih 8 let je v našem kraju zelo opazno delo Društvo podeželskih žena, saj ni nobene prireditve, kjer to društvo ne bi aktivno in kvalitetno sodelovalo. Andrej Kurent prebira Riharjeve verze Zdenko Gabrovšek izroča izvod knjige vdovi Filipa Riharja Knjiga Volterski vzdihi Filip Rihar je bil eden izmed na smrt obsojenih s tako imenovanega preserskega procesa leta 1942. Njegovo pesništvo Predstavljamo posebej. Pesniška zbirka Volterski vzdihi, ki so Jo predstavili za borovniški občinski praznik v polni šolski dvornai, je nastajala v hudih letih, pesmi, ki nosijo pečat razmer, v katerih so nastajale in časa, v katerem so nastajale, pa so zdaj zagledale luč natisa po zaslugi inciativnega odbora, v katerem so bili Dragica Turšič, yera Hutar, Dragica Anastasov ttl Zdenko Gabrovšek. Pesmi so ubrale in uredile Dragice Tur-šič, Irena Novak Popov in Anka Sollner Perdih. Irena Novak Popov je predstavila pesniško sporočilo Filipa Riharja, Anka Sollner Perdih pa njegovo življenjsko pot. _ Pesnik je v nesrečnih okoliščinah umrl pred dvema letoma •n ni doživel natisa zbirke. Metka Pristavec Repar je za predstavitev pesniške zbirke skrbno pripravila lep literarni večer, v katerem so nastopili učenci borovniške osnovne šole, borovniškega oddelka vrhniške glas- bene šole, nekateri drugi sodelujoči, med drugimi tudi MPZ štinglc, ki seje posebej za to priložnost naučil pesem Zabučale gore, o kateri pravi pesnik, da jo je bilo slišati v zaporu iz ust obsojencev na smrt. Riharjeve pesmi je prebiral dramski umetnik Andrej Kurent. Prve izvode natisnjenih pesmi so izročili pesnikovi vdovi, ki živi v Novem mestu, in njegovi hčeri, kar je bila posebna pozornost. Podobna predstavitev bo v maju tudi na Vrhniki. Kulturno-prireditveni center in okrepčevalnica Pira Občinska priznanja in gledališka predstava V nedeljo, 15. marca, je bilo potem še zadnje dejanje občinskega praznovanja, podelitev občinskih priznanj občine Borovnica, podelitev pohval Turističnega društva Borovnica in nato gledališka predstava Mestnega gledališča ljubljanskega s komedijo Toneta Partljiča »šta-jerc v Ljubljani«, torej s predstavo, ki že dobro leto polni ljubljansko gledališče. Slovesnost so začele pevke noneta Ajda z narodno pesmijo, župan Andrej Ocepek pa je v slavnostnem nagovoru zlasti poudarjal, koliko je občina oziroma občinska uprava doslej naredila na Borovničane in kaj so načrti v letošnjem letu. Obljubil je še za letos nekaj kakovostnih premikov na komunalnem področju, pri čemer ima ureditev pokopališča absolutno prednost. Občinsko praznovanje se je torej končalo s komedijo, ki jo je občinstvo zelo lepo sprejelo. (N.C.) S predstavo gledališčnikov so bili Borovnicam zadovoljni ZAHVALA Tudi letos je bila 10. marca v Gramozni jami žalostna slovesnost. V spomin na ustreljene leta 1942. Pred spomenik talcev in na grobove smo položili cvetje in prižgali svečke. Zahvaljujemo se osnovnošolcem za program in komandi Vojašnice Ivana Cankarja Vrhnika za prevoz. ZZB Borovnica radio urhrilka tel: 061/757262, tel/fax: 061/757261 Marija Suhadolnik Društvo je 6 let delovalo v okviru Aktiva kmečkih žena pri Kmetijski zadrugi Vrhnika, zadnji dve leti pa je organizirano kot samostojno društvo z imenom Ajda. Osnovna dejavnost društva je izobraževanje, dosedaj so organizirale in uspešno izpeljale preko 30 tečajev in strokovnih ekskurzij. Za to njihovo delo veliko naših krajanov niti ne ve, vemo in poznamo pa jih po napečenih dobrotah, s katerimi nas presenečajo ob različnih prireditvah, kot je bila 40 letnica vrtca, 90 letnica čebelarstva, podoknica, 100 letnica pohodništva, 140 letnica južne proge in še in še. Že 6 leto v okviru društva deluje pevski zbor. Zbor je zelo aktiven in poznan tudi izven naše občine. Zbor bo sodeloval tudi na letošnji razstavi kmečkih dobrot na Ptuju. Za delo društva in dosežene uspehe so zaslužne vse članice društva, gonilna sila, pobudnik in organizator vseh aktivnosti pa je predsednica ga. Marija Suhadolnik, zato siji za njeno delo in angažiranost zahvaljujemo z občinskim priznanjem. Podeljene pohvale TD Borovnica Lani poleti je Turistično društvo Borovnica prvič razglasilo imetnike priznanj za najlepše urejene hiše in okolico. Da bodo to ocenjevali, je bilo razpisano v Našem časopisu. Prosili so občane za pisne predloge. Nekaj jih je res prišlo. Še več pa je bilo ustnih predlogov in predlogov po telefonu. Ker je bilo ocenjevanje prvič, so vse te upoštevali, v letošnjem letu pa tega ne bodo mogli več. Za ocenjevanje so vzeli tiste hiše oziroma lastnike hiš, ki so bili v teh predlogih največkrat omenjeni, in seveda tudi pisne Pohvale so prejeli Melita in Jože Košir, Pristava 2 Irena Košir, Brezovica pri Borovnici 66 in Marjana Doljšak, Gradišnikova 5, Borovnica. Pohvale je izročil borovniški župan Andrej Ocepek takoj za občinskimi priznanji ob občinskem prazniku. predloge. Objekte so si tudi ogledali v času, ko so bile rože na oknih in balkonih v najlepšem cvetenju, se pravi sredi avgusta in ugotovili, da so njihovi lastniki vredni priznanj, ki jih podeljujejo. Priznanja naj bodo spodbuda vsem, ki jih tako javno omenjajo, in seveda zlasti številnim drugim, ki so jih pre- zrli zato, ker jih ni nihče predlagal. Enkrat je treba začeti, so rekli v Turističnem društvu Borovnica. Če bo imelo to ocenjevanje tradicijo, bo naša izbira morda težja. Odločili smo se samo za pohvale, če je kaj grajati, pa ljudje tako sami vidijo. Letos bodo to ocenjevanje spet imeli v poletnih mesecih. Pričakujejo še večji odziv. Melita Košir ANKA SOLLNER PERDIH Riharjevi Volterski vzdihi 10. marca 1942 je v Gramozni jami v Ljubljani od 28 na smrt obsojenih omahnilo v smrt 16 talcev, žrtev montiranega preserskega procesa, ki se je odvijal pred italijanskim vojaškim sodiščem v Ljubljani, in sicer proti vaščanom borovniške doline. (Ne)uspeli napad na železniški preserski most v noči med 5. in 6. decembrom leta 1941 je hudo prestrašil in razbesnel italijansko policijsko oblast v Ljubljanski pokrajini. Zato so Italijani dan za tem divljali od vasi do vasi in odbrali 69 osumljencev tega dejanja. Zaslišanja so potekala najprej v Borovnici, kasneje v ljubljanskih sodnij-skih zaporih. Tam je seje agonija zasliševanj, mučenj in poniževanj nadaljevala v leto 1942. in se končala z izrekom obsodbe 28 jetnikom. Sodba se je glasila: smrtna kazen z ustrelitvijo. Med temi 28 obsojenci je bil tudi Filip Rihar, devetnajstletni dijak klasične gimnazije v Ljubljani. Ušel je smrtni kazni, obsojen pa je bil na večletno zaporno kazen, ki jo je preživel v volterski jetnišnici. Rodil seje 19. aprila 1922 na Verdu pri Vrhniki. V njegovem življenju je veliko vlogo odigrala številka sedem (stanoval je v hiši s hišno številko sedem, sedmega januarja je nastopil prvo službo, sedmega septembra se je poročil in kar v treh sedmicah se mu je rodil tudi sin), kot pesnika pa so ga zaznamovale pesmi, ki so nastale zaradi usodne poti, ko se je 7. decembra 1941 z mamo odpravil po nakupih v Borovnico. To usodnost je razložil v pesmi Številka sedem. Bilo je v Bistri v prvi zimi, so policisti me uklenili, me odpeljali v Borovnico, v Ljubljani vrgli me v temnico, sedmega decembra v prvi zimi. Z ostalimi osumljenci so ga prepeljali v Ljubljano na kvesturo, kjer seje začela njegova trnjeva pot jetniškega življenja. Kako težke dni je preživljal v ječi, opisujejo verzi iz njegove daljše pesmi Na policiji. Deset peklenskih dni, postaral sem se za dvajset let... Vse je bilo kot neresnične sanje, a Italijani so bili odločeni, da se maščujejo za žrtve, ki so padle ob napadu na most. S sodnim procesom so hoteli dokazati, daje moč na njihovi strani. Na vsak način so na zaslišanjih hoteli izsiliti priznanja osumljenih, da so sodelovali pri napadu na preserski most. Ker tega niso dosegli z besedo, so jih mučili s pretepanjem in elektriko. Filip Rihar v verzni obliki popisuje vse te dogodke in trpljenje posameznikov. Kljub temu pa so »mostiščarji«, kot so jim rekli drugi jetniki, pretepeni in izmučeni, še vedno našli moč za sprostitev. V pesmi Soba 163 prikazuje Rihar življenje v skupni celici. Na mizo smo dali stenico, z rokami ogradili. Od tistega je, kamor sili, smo brž odmerili pravico. Iz dalje: Skupina mož je ajnc igrala na mizi sredi sobe . Spregovoril pa je tudi o sebi in svojem pesnjenju. Takrat, če bi imel te sile za poezijo kot danes, debele knjige napolnile bi pesmi moje prav zares. V dneh od 26. februarja do 7. marca 1942 je na sodišču v Ljubljani potekala sodba proti 69 obsojenim. Med njimi je bil tudi Filip Rihar. Skupaj s svojimi tovariši je doživljal neuspele poskuse advokatov, da bi jih rešili. Deset dni vsako jutro skupno smo šli na zadnjo pot, uklenjeni v verige grupno, rožljal je mrki naš sprevod. Osemindvajset so jih obsodili na smrt. Odločitev sodišča je potrla obsojence, njihove svojce in vse, ki so nemočno spremljali sodbo sodnikov. Vendar so tudi v zadnjih trenutkih svojega življenja znali najti tolažbo. To je bila pesem. Zakaj kazali bi fašistom, da nam je vsem hudo? Zapojmo raje pesem tisto, o gorah, mladosti lepo! Bila Bila je sprva pesem plašna, boječa kot tepen otrok, nazadnje gromka, neustrašna odmevala je vsepovsod. (Zabučale gore) ga pisma, bratovega piva). Spraševal se je, zakaj bo moral tako mlad umreti. Kam gredo moja mlada leta in razni upi in načrti? Življenje mlado sredi cveta bo pokosila roka smrti. (V pričakovanju smrti) Filip Rihar Ko so 10. marca 1942 Italijani ustrelili 16 nedolžnih žrtev v Gramozni jami, so ostali obsojenci še nekaj časa čakali na transport v Italijo. V tem času je bil Rihar, tako kot ostali, silno osamljen. Nastal cikel pesmi, ki jih je kasneje naslovil Osamljenost. Hrepenel je po ljubezni, svojcih in svobodi. Vesel je bil vsakega stika izven rešetk (sestrine- Po večmesečni negotovosti so pet obsojencev, ki so bili pomiloščeni in med katerimi je bil tudi Filip Rihar, odpeljali v Volterro. V pesmih iz cikla V Italijo je natanko popisal svojo pot v iz Ljubljane, mimo Verda in preko Krasa v Trst, Castel-franco, Bologno, Pizo, Pistoio, mimo Tirenskega morja, čez gorovje Monti Metalliferi in končno v Volterro. Na poti so morali, uklenjeni v verige, prenesti marsikatero kletvico in pljuvanje, pa tudi stenice jim niso prizanašale. Popotniki razburjeni nam vpijejo pred vrati, žare jim lica in oči in tolčejo vsi hkrati. Italijanke besne pljujejo, nas zmerjajo kot vrage, ključavnice kljubujejo, po šipah tok nesnage ... (Italijanke) Srečanje z voltersko trdnjavo je opisal v pesmi Volterra. V polnočni senci kot pošast stoji na skali grad, nad mestecem drži oblast, stopnic več stotin zad. Kako smo trudni stopali po teh stopnicah v vice, so nekateri stokali in kleli te stopnice. Prvo noč so ga s tovariši zaprli v celico številka sedem. Naslednji dan so jim pobrali osebne predmete, jih ostrigli in oblekli v jetniške cunje. Postal je številka 9488. Kljub vsem tegobam in ponižanju, ki gaje mladi dijak doživljal v ječi, je v pesmi Skupna soba opisal tudi svetle trenutke skupnega življenja. Izdelan primitivni šah iz kruhovih figuric je krajšal dolgi čas na mah v nizu zanimivih uric. Pojedli smo figurice, ko je prišla vizita, potem pa zopet vsakdo je dal mrvo kruha - kita. V pesmih Jeza Franc, Fučak Franjo, Konjski zob, Istrijanec in Skopino je opisal usodo ljudi, ki so prestajali (ne)zasluženo kazen v volterski ječi. Največja nadloga pa je bila lakota, ki jim je sijala iz oči. Obljubljali so jim polento in paštašuto, dobili pa so le črvov polno kostanjevo moko. Visoka stolpna ura mu je počasi merila jetniški čas, ki ga je preživljal v samici, kjer so mu delale družbo le uši in stenice. Ta celica: korake tri široka, dolga štiri; milijonkrat noga jo te dni utrujena premeri... (Samica) In žeje bil s svojimi tovariši na poti domov. Po isti poti jih je vlak pripeljal nazaj v rojstni kraj. Navdušenje nad tem izpovedujejo naslednji verzi. Preljubi moj domači kraj! O, vrhniška ravnica! In Verd pod gozdom kakor raj, Ljubljanica, Trojica! Kljub neljubim dogodkom ob prihodu domov, je bil srečen, koje spet prestopil prag očetove hiše. Pozdravljena, domača hiša in mama, oče, sestri, brat! Da vas le vidim spet enkrat! Kako se domotožje tiša. Iz verzov, ki jih je namenil slepemu očetu, veje trpljenje mladega človeka, kije preživel sodbo in obsodbo, pomilostitev ter prestano ječo. Verjemi mi, da ta slepota, ki jemlje ti pogled na svet umazan, podel in preklet, da ga ne vidiš, je dobrota. Filip Rihar je večino svojih pesmi zapisal po vojni, nekaj izmed njih, predvsem datiranih, pa je nastalo že med vojno. Zbral jih v treh rokopisnih zbirkah. Prvi zvezek s 64 pesmimi je naslovil po številki, ki jo je dobil v volterski ječi Bil sem števila 9488, naslednjega s 43 pesmimi, ki so nastale pred odhodom v Italijo, je naslovil V smrtni celici, zadnji, tipkopisni zvezek, v katerem je izbral 62 pesmi, pa nosi naslov Na smrt obsojen. Da imajo njegove pesmi dokumentarno pa tudi pesniško vrednost dokazuje tudi objava sedemnajstih njegovih pesmi v antologiji Slovensko pesništvo upora 1941-1945, in sicer v 4. knjigi tega izbora, ki prinaša med drugim tudi pesmi zapornikov. Rihajeva pesniška zbirka Volterski vzdihi je »kronika posameznikovih izkušenj, ki temeljijo na resničnih tragičnih dogodkih iz narodove zgodovine« (Irena Novak Popov, 190), naslovljena pa je po najliričnejšem delu njegovega opusa. Njegove pesmi so polne upanja, solidarnosti, razkrivanja človeških veličin (negativnih in pozitivnih), nebogljenosti, ponižanja, lakote in breziz-hodnosti, pa tudi prijateljstva, pripadnosti narodu in človeške iznajdljivosti, ki v trenutkih preizkušenj pomagajo človeku preživeti. V pesmi Škorpijon, katerega žrtev bi lahko bil, če ga ne bi rešil tovariš, popisuje svoj način doživljanja ječe. Svinčnika ni in papirja vse zapomniti, hudirja, to ni lahko, enostavno je pa nujno in zabavno, da se v glavi nam ne zmeša, da nam pamet ne opeša in življenje enolično preživimo kar »odlično«. Prav ti verzi kažejo, s kakšno močjo seje oklepal življenja in si zato želel vse dogodke zapomniti, zapisati v zgodovinski spomin, saj papirja, da bi si pesmi zapisoval, ni imel. Kroniko dogodkov si je tako ustvarjal v glavi in jih po vrnitvi domov tudi zapisal. Prišla je tudi tako težko pričakovana kapitulacija Italije, ki je jetnikom prinesla novo komando, čeprav so željno pričakovali zaveznike, ki so noč za nočjo bombardirali večja mesta pa tudi Volterro samo. Ko so v tesnih celicah in samicah čakali na vrnitev domov, je nastal najbolj liričen del Riharjeve poezije. To je cikel sedmih lirični izpovedi z naslovom Volterski vzdihi. V treh štirivrstičnicah je po Jenkovem zgledu Obrazov zapisal svoja občutja za jetniškimi zidovi, klical sonce in oblake in poiskal zadnjo uteho v svojih pesmih. Pesmi moje zveste so tovarišice, med zidovi zrasle poezij cvetice. Rihar ni želel objaviti svojih pesmi, čeprav jih je zbral, deloma pretipkal in pripravil za morebitno objavo. Le nekatere so bile objavljene v reviji Borec in v Našem časopisu ter knjigi o preserskem procesu Most, ki jo je napisala Vera Hutač. Čakal je na čas, ko bodo njegove pesmi generacijam, ki ne bodo več poznale dogodkov, katerih nedolžna žrtev je bil sam, v obliki kronike pripovedovale o težkih in neizprosnih časih vojne in posameznika. Umrl je 19. aprila 1996 in zapustil svojo zapuščino v rokopisu. Dve leti po smrti so njegove pesmi izbrale in uredile in za tisk pripravile Dragica Tur-šič, Irena Novak Popov in Anka Sollner Perdih. Spremno besedo o pomenu Riharjeve poezije je napisala Irena Novak Popov, o pesnikovem življenju pa je zapis prispevala Dragica Turšič. Slovesna predstavitev zbirke, ki jo je iniciativni odbor pripravil v počastitev praznika občine Borovnica, je bila v petek, 13. marca 1998, v OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici. Gost pesniškega večera je bil dramski igralec Andrej Kurent, kije enkratno interpretiral Riharjeve pesmi. Predstavitve so se udeležili tudi pesnikovi svojci, prijatelji in sotrpini. Bibliografija Rihar, Filip: Volterski vzdihi. - Borovnica : Občina ; Vrhnika : Občina, 1998 Hutač, Vera: Zločin brez primere. - Borec 32, 1980, št. 3, str. 129-154 Hutač, Vera: Most. - Ljubljana : Enotnost, 1995 Paternu, Boris: Slovensko pesništvo upora 1941-1945. - V: Slovensko pesništvo upora 1941-1945. 4. knj. - Novo mesto: Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba, 1997, str. 585-608 Novak-Popov, Irena: Pesmi Filipa Riharja. - V: Filip Rihar: Volterski vzdihi. - Borovnica : Občina ; Vrhnika: Občina, 1998, itr. 187-191 Drobne so, kot drobno je to srce moje, ki jim razodeva bolečine svoje. (Volterski vzdihi 4) Baladno uglašena je pesem, v kateri Rihar opisuje volterski grad. V njej se kot refren ponavlja verz /To je naš zaklet volterski grad/ in se konča z verzom /To je naš prekleti volterski grad/. V štirih kiticah je opisal dolge temačne hodnike s stotinami jetniških celic, ječarje in jetnike, ki so kot duhovi blodili po gradu, in stolpno uro, ki jim je odmerjala jetniški čas. Sedmega januarja 1944 so zapustili Volterro in se s spremstvom odpravili proti Ljubljani. A tudi pot domov ni potekala brez zapletov. Komaj so ušli smrti ob napadu na vlak. Zanimiv je dogodek, ki ga opisuje v pesmi Donna buona, kjer jim je »črno oblečena gospa« dala nakaznico za kruh in tudi druge na vlaku nagovorila, naj prispevajo denar za lačne jetnike. Za ta denar so si v Benetkah kupili kostanjevo torto, ki pa je bila pokvarjena. Pretresljivo prigodo pa opisa v pesmi Trst. Na železniški postaji, ki je bila polna beguncev, Primork in cul, so spoznali kruto sporočilo nemške vojske. »Le z neizprosnostjo vojaško krotiti znamo podljudi.« KULTURNO DRUŠTVO BOROVNICA Več informacij Ta torek je imelo Kulturno društvo Borovnica svoj četrti občni zbor, na katerem so pregledali delo v preteklem letu. Predvsem so ugotovili, da je njihova najbolj dejavna skupina MPZ štinglc s številnimi nastopi pa ne le v domačem kraju, druga delujoča skupina je MePZsv. Marjete, ki sodeluje na vsakoletni pevski reviji. Kot sekcija društva delujejo tudi pritrko-valci. Ugotovili so, da je to za delovanje društva premalo, ker ne pritegnejo oziroma ne obudijo tudi skupin, ki bi se ukvarjale z drugimi kulturnimi dejavnostmi, čeprav je bila to naloga društva ob ustanovitvi, štinglci imajo prostore za vaje kar v sobi občinskega sveta, vsa druga dejavnost pa poteka drugod, tudi po zasebnih hišah. To je bil očitek, da pravzaprav razen šole v sami Borovnici ni objekta, kjer bi se različni ljubitelji lahko zbirali. Rekli so tudi, da se s kulturo v Borovnici ukvarjajo tudi drugi, močno aktiven je ženski zbor-ček podelelskih žena Ajda, ki veliko nastopa, prav tako zelo aktiven je tudi pevski zbor po-kojenskega društva, ki tudi veliko nastopa. Resnici na ljubo so tudi članice in člani teh zborov med 50 člani kulturnega društva. Problem, ki se postavlja z vso ostrino, je še vedno komuniciranje med ljudmi, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo: pravijo, da bi bilo prav, ko bi se vsi, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo, tudi predstavili, da bi po- tem skupno načrtovali koncerte. Dejstvo je, da ponavadi vse zašepa, ko se morajo dogovoriti o datumih, občinstva v Borovnici, ki je pravzaprav deležno bogate kulturne ponudbe, ki jo pripravljajo različni organizatorji pa ni na pretek, še zlasti, če se taki dogodki skoncentrirajo v kratkem času. Na občnem zboru so posebej poudarili, da so več pričakovali od občinske zveze kulturnih organizacij, ki pa kot da ne živi. Ta naj bi povezovala vse kulturne dejavnosti v kraju, da ne bi prihajalo do nepotrebnih zapletov in zamer, če ne bodo pri ZKO sklicali sestanka, je županu Ocepku naloženo, naj ga skliče občinska uprava in poskuša ponovno obuditi tudi delo te zveze, (tj) Svetnikovo razmišljanje S kolikšnim upanjem smo pred slabimi štirimi leti pričakali nove občine: Oblast nam bo blizu, sami bomo urejali svoje življenje, saj sami najbolje poznamo svoj kraj. V velikem delu občin je res tako. Povsod pa ne. Pa pri nas? OBČINSKI SVET V BOROVNICI Sprejeli zaključni račun Kaj me je vzpodbudilo K temu pisanju me je vzpodbudil zadnji dogodek na občini: Vsem županom in občinam je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poslalo v začetku januarja 1998 obsežno študijo (cca. 60 strani) o problematiki domov za starejše občane. Z njo pa poziv, naj se do 28. II. 1998. odzovejo tiste občine, ki želijo biti uvrščene v prioritetni vrstni red za pomoč države pri gradnji takega doma do leta 2005. Nekaj dni pred posvetovanjem na Vrhniki so mi izročili to obsežno študijo brez kakršnega koli napotila, in ne da bi jo obravnaval občinski svet ali kakršenkoli občinski organ ali upokojenska organizacija. Očitno je prevladalo mnenje enega od občinskih svetnikov: »Mi imamo to urejeno, potrebe so pokrite«. Pri tem pa vem za nepokretnega starostnika v Borovnici. Doma ga ne morejo več oskrbovati, niti ga ne znajo, sajjenujno potreben strokovne nege. Kdaj bo prišel v dom? Alije res čakalna doba tudi do 2 leti? Študija tudi nakazuje, da se bodo potrebe do leta 2005 nočno povečale. Zadeva je šla mimo občine in občanov, ne da bi slednji zanjo sploh izvedeli! In kaj naj svetnik naredim? Ali naj, kot je to običaj, previdno molčim, da ljudi še bolj ne razdražim? Občani mi sporočajo Kaj vse mi občani na cesti prijazno in manj prijazno sporočajo, češ, uredi, zakaj smo vas pa volili. Samo nekaj njihovih puščic: Na pokopališču zmanjkuje prostora. Koliko občin ima za mrliško vežico tako »tutenkamro« kot mi? Kaj je s čistilno napravo? Kaj s kanalizacijo? Obrtna cona? Kaj z denacionalizacijo: biv, kaplanija, kino-dvorana - borovniška sramota namesto prepotrebne kulturne dvorane, knjižnice? Nezakoniti pasji azil že nekaj let — po drugi strani pa stroga gradbena pravila ali strog uradni opomin zaradi previsoke žive meje? Pa dim iz LIKA? Pa fenolit in vodni vir — pri tem da postajajo neokrnjena narava in pitna voda naše najdragocenejše bogastvo? Kaj pa želja občanov, da bi v Borovnico občasno prišel uslužbenec z upravne enote Vrhnika? Rezultat? Kot v posmeh je letos še slabše: niti prijav za dohodnino nismo več mogli oddati v Borovnici. Sam od sebe se ponuja lep osrednji prostor v Borovnici, ki bi bil park, sprehajališče, prireditveni prostor, okras Borovnici. Na prostoru (delno omejenem za motorni promet), ki ga obkrožajo cerkev, župnišče, občina, Cukalova štala, šola. Urejena Cukalova štala z vrtom in obnovljenim biserom — staro kaščo — bi ta prostor še polepšala in popestrila. Morda največji gradbeni in finančni zalogaj za ta prostor, trdno in lepo urejeno cerkev, smo že spravili pod streho. Kar sami občani, večidel s svojimi sredstvi in delom. Mimogrede in značilno za to občinsko oblast: pri nagradah za občinski praznik je te svoje občane povsem prezrla! Ko smo že pri občinskem prazniku, kije spoštljiv spomin na nedolžne žrtve: Alije zanj res najbolj primerna komedija? Tudi pretirano varčno to najbrže ni. Kaj bi ta denar pomenil domačim kulturnikom? Ali res niso sposobni pripraviti primernejšega programa za občinski praznik? Denar? Ali ga res obračamo skrajno varčno? Ali izletnikom v Pekel ne bi bolj prijal miren sprehod po lepem makadamu kot po trdem asfaltu, ki med travnike in gozdove ne sodi. Se zlasti, če bi motorni promet ob nedeljah omejili. Ali bi bili Borovničani na referendumu »za«, če bi jih vprašali, ali so za to pripravljeni plačati kakšnih 10, 15 milijonov? Vas že slišim, spoštovani občani: »Svetnik si, pa uredi!« Kaj vse smo poskušali. Tudi tri pomladne stranke smo se večkrat sestale, se posvetovale, opozarjale, pa bob ob steno! Brez vas, občani, vašega zanimanja, tudi pritiska, ne bo šlo. Izkušnje uspešnih občin Pa vendarle kar precej, zlasti manjših občin, dela učinkovito in uspešno. Povedali so mi, kako: Ljudje se za delo občine zanimajo, jo nadzirajo, dajejo pobude, nasvete. Svetniki so pri tem glavni, pa še del oblasti so. Pobude so dragocene, same zase pa ne pomenijo nič, če ni za tem sposobne, delavne, zavzete izvršne oblasti. To pa je župan in občinska uprava. Tu je denar. To so usposobljeni, poklicni delavci, ki te pobude obdelajo, podrobno preštudirajo. Nato jih razumljivo in preprosto predstavijo svetnikom. Predlagajo več možnih rešitev svetnikom in najugodnejšo priporočijo, utemeljeno s svojo strokovnostjo in poklicno odgovornostjo. Skupno sestavijo prioritetni vrstni red nalog in približen čas uresničitve. Temu pravijo kratko — in dolgoročni načrt razvoja občine. Ker je denar pogoj uresničitve, ravnajo z njim skrajno varčno in s kvalitetnim, načrtnim delom iščejo vsepovsod še dodatne vire. Na zborih občanov občasno neposredno preverjajo kvaliteto svojega dela, prisluhnejo pobudam in utemeljujejo svoje delo in ukrepe. Če občanov na zborih ni, smatrajo to za svojo največjo kritiko. Zavedajo se, da pri vestnem, zavzetem delu—politike skoraj ni. saj rešujejo najbolj vsakdanje, običajne zadeve vseh občanov. Zakaj takle konec? Zato, da ne boste rekli, da ne vem kam in kako. Pa ni zraslo na mojem zeljniku. Je le skupek ugotovitev, ki so mi jih povedali svetniki iz uspešnih občin. Gornje vrstice si ne lastijo monopola po absolutni resnici in pravilnosti. So samo en, kritičen pogled na pretekla 4 leta, z željo, da bi bila Prihodnja 4 leta uspešnejša. Veseli bomo, če ga boste dopolnili, zlasti s Pozitivnimi, vedrejšimi stranmi. Franci Kavčnik svetnik SKD občine Borovnica Stane Novačan Socialdemokrati Borovnice Proračunska razprava v borovniškem občinskem svetu se bo še nekaj časa vlekla, svetniki pa so na zadnji seji minuli teden sprejeli zaključni račun za lansko leto z apatično ugotovitvijo, da porabljenega denarja pač ni mogoče razporejati za nazaj. Lanski prihodki so bili 234.771.628 tolarjev, odhodki 233.582.310 tolarjev, dober mi- lijon presežka so prenesli v letošnje leto in ga porabili za obveznosti iz lanskega leta. Iz pregleda opravljenega dela je razvidno, da so bila pri vzdrževanju cest opravljena le najnujnejša dela, postavljenih je bilo nekaj prometnih znakov in obnovljena talna signalizacija. Večja lanska naložba je bila Zalarjeva cesta, v višini nekaj Zahvala mamicam na Bregu V mesecu marcu sta kar dva dneva posvečena ženam — 8.3. in 25. 3. Otroci iz Brega in Pakega nismo mogli mimo tega z zaprtimi očmi. Tako smo v nedeljo, 22. 3. zapeli, zaigrali in povedali mamicam, da jih imamo radi. Pri petju so nam pomagali člani pevskega društva upokojencev. Njim se zahvaljujemo. Zaigrali smo igrico Od A do Z narobe, s katero smo hoteli povedati, da je hudo, kadar mame ni doma. No, naši glaski pa ne bi bili dovolj glasni, če ne bi imeli ozvočenja, ki gaje priskrbel gospod Edo Bregar. Najlepša hvala mu. Naše prireditve pa še ni bilo konec, ko smo preleteli program. Nadaljevala se je namreč v pogostitev in pogovor. Dobrote so spekle žene in tudi njim hvala. Mi, nastopajoči, pa smo se posladkali s pico, ki nam jo je podarila gostilna Godec. Hvala! Res pa je, da bi bil list premajhen, če bi hoteli omeniti vse, ki so nam pomagali. Zato vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k naši zahvali, prav prisrčna hvala. Med vsemi temi pa ne smemo mimo vseh, ki ste prišli in nas opogumili, da to ponovimo naslednje leto. Nastopajoči pa obljubljamo, da bomo letos še enkrat zasedli oder dvorane gasilskega doma na Bregu in zaigrali igro. Se enkrat se vsem prav lepo zahvaljujemo! Otroci z Brega in Pakega nad 22,5 milijona tolarjev, pri čemer so uredili meteorno (290 m) in fekalno kanalizacijo v dolžini 302 metra ter 32 jaškov, naredili so 6 individualnih priključkov. Nato je bila cesta asfaltirana. Delali so od septembra do decembra. Zelo velika investicija je bila obnova vrtca v Borovnici, ki je stala skoraj 27 milijonov tolarjev. Pustovanje v TVD Partizan Tudi letos smo izvedli tradicionalno pustovanje v TVD Partizanu. Ker so bili prisotni večinoma predšolski otroci je bila učinkovitost večja, saj nismo imeli prevelike gneče, zato je program potekal tekoče in sproščeno. Ob ritmih glasbe smo maškare plesale in tekmovale v zabavnih igrah. Za te nagrade se zahvaljujemo šiviljstvu URH & CO, trgovini JURCEK pa za sponzorstvo. Urša Ocepek in vpisna knjiga v Peklu V Soteski Pekel sta pri tretjem slapu poleg mizice od marca naprej vpisna knjiga in žig. Vpisna knjiga je v kovinski škatli, žig pa je vzidan poleg nje, tako da ga je potrebno najprej namazati z blazinico, ki se nahaja v škatli, nato pa nanj prisloniti izkaznico. Malce nenavaden način, vendar je znano, da pri nas vse, kar ni privarjeno, pribito ali vzidano, »dobi noge«. Vpisna knjiga bo služila kot informacija o frekvenci obiska, prav pa bo prišla tudi ob morebitnih poizvedovalnih akcijah za izgubljenimi pohodniki (če se bo le-ta vpisal). Torej veselo pot pod noge in ne pozabite izkaznic, na strmej-ših delih poti pa previdno, saj so ponekod žičnate vrvi že precej načete, nekaj pa jih tudi manjka. Če bo vse po sreči, se bodo v aprilu namestile nove »zajle« in varovalni klini. Zahvaljujemo se občini Borovnica za pokritje materialnih stroškov! Planinsko društvo in Turistično društvo Borovnica p.s. Članske znamkice lahko kupite vsak četrtek ob 20.30 v prostorih Planinskega društva Borovnica (stari lovski dom) PGD Brezovica pri Borovnici organizira v nedeljo, 26. 4. 1998 ob 8. uri 2. tradicionalni MALONOGOMETNI TURNIR »KAČENIJA 98« na igrišču OS Ivana Korošca v Borovnici. Štiri najboljše ekipe prejmejo pokale, nagrade in priznanja. Najboljši strelec in vratar prejmejo posebna pokala. Sistem igre je 4%1. Štartina je 7.000,00 SIT. Žreb bo v prostorih PGD Brezovica pri Borovnici v petek, 24. 4. 1998 ob 20. uri. Vrhunec turnirja bo tudi tekma ženskih ekip. Ljubitelji nogometa vabljeni! Vse informacije na telefonu 746-278 (Stražišar Jože). VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD BOROVNICA, Paplerjeva 5,1353 Borovnica vpisuje otroke v poldnevni ali skrajšan program priprave na šolo (mala šola) Za šolsko leto 1998 / 1999 Vpisujemo otroke, rojene od 01. 01. 1992 do 31. 12. 1992 in od 01. 01. 1993 do 31. 08. 1993, ki niso vključeni v dnevno varstvo. Vpis je na upravi vrtca na Paplerjevi 5 v Borovnici in sicer vsak delavnik od 6. do 15. ali po telefonu 061 746-083 do 15. maja 1998. VVZ BOROVNICA Iz Borovnice peš na Jalovec Piše: France Leben (2) O, kako bi še dremuckal, če me ob poznem jutranjem svitu pisana družba, kije ležala na tistem trdem skupnem ležišču, ne bi začela spominjati na obljubo, ki mi jo je dala zvečer. Na hitro po vojaško sem bil nared in ajd do prve vode, kjer smo vsi po vrsti občutili prejšnje »krokari-je«. Mrzla voda nas je takoj naredila bolj čvrste in zgovorne. Ne preveč strma steza po prodnatem pobočju do gornje gozdne meje nas ni presenetila. A glej ga zlomka! Napis nad neurejeno skladovnico metrskih bukovih se je glasil nekako takole: »Prosi se popotnike, ki gredo do zavetišča pod špičko, da doprineso svoj delež in odnese vsaj eno poleno,« da bo tako kurjava v koči zagotovljena, tako si je to prošnjo vsak razlagal. Zanimivo je, da si je vsak kot zaveden turist nadel na ramo najtežje poleno, tako da bi s tem pokazal, kakšen udarnik je v teh udarniških časih. Udarniška v hribih Meni osebno je bilo tako razkazovanje že čez glavo, ali kaj sem hotel. Glava, ki bi jo mogoče že spravil v red, se kljub svežemu zraku ni hotela spametovati. Poleno, ki sem ga prekladal z rame na ramo, je bilo korak za korakom težje. Naši predhodniki so počasi spoznavali težo svoje dobrodelnosti in so začeli izvajati neko razumljivo selekcijo. Ob stezi je bilo vedno več debelih polen in vsak je v tej sicer skromni izbiri le računal, da bi na ramena naložil nekaj lažjega in da bo zdržal do špičke s tem bremenom. Po stezi navzgor se je proces odlaganja in nalaganja ponavljal, dokler najtežja polena niso ostala tik pred nosom zavetišča. Ves ta proces uslužnosti bi bil hudo dolgočasen in moreč, če na račun špičke marsikdo ne bi povedal kakega dovtipa, pri čemer je namenoma opustil eno črko. Eni bolj konkretni, drugi bolj prizanesljivi smo verjetno prej vsi mislili na pregrehe in sladkosti, kot pa na pokoro na naših ramenih. Sam sebe sem bodril in vzpodbujal z obljubami »nikoli več alkohola«, ki pa seveda dolgo niso vzdržala. Kaj moremo, če je že Sveto pismo uzakonilo pitje te dobrote vinske trte! Končno špička! Vsak se je otresel svojega bremena in dobil za nagrado gorski čaj, še bolj pa je bil vesel tisti, ki je na odrejenih mu mestih položil svojo vsebino in zaspal kot top. Spominjam se, da sem bil tega užitka deležen z neprijetnim občutkom, kot da spim v nekem kokošnjaku. šele ko sem hotel borno ležišče urediti, sem ugotovil, da sem svetilko (baterijo) pozabil na krajnem robu ležišča v Tičarjevem domu. Pogled se je megli! Lepo jutro me še ni zbistrilo. Ko smo v ostenju Malega in Velikega Ozebnika previdno prestopali ostenje, se mije kljub sigurni »zajli« pogled v dolino, strme grape in melišča meglil. O, ubogi France, kdaj bo konec posledic nedeljske krokarije v Peklu! Da moraš tako dolgo pa tako visoko v planinah nositi na vratu tako težko bučo in poslušati tam nekje nižje neko čudno klokotanje in občutek nepotešljive žeje in lakote! Kdo mi ta greh odpusti, če se sam ne bom spametoval? Ali sem se? Nisem videl, kako so za mojim hrbtom ostajale lepe gore. Polci, pa Bavški Grintavec, tam čez dolino Koritnice pa vrh Jerebice, Morež in še in še, morje neznanih gora, ki so v soncu obsijane štrlele nekam visoko pod nebo. O, ti, čudoviti planinski svet, ki ga tako grdo onečaščaš in se ta- ko skrušeno človeško bitje podajaš v te lepote! Povratek na Vršič je bil mnogo prijetnejši. Zadnji sončni žarki, oklepajoči se zarje poslednje topline, kot da so mi dajali upanje, da vseh lepot še ni konec. Ali res? Kdo bi mi takrat lahko odgovoril? Ali še obstaja upanje, da se bom še lahko vrnil tja in pogledal tisti lepi čisti resnici v oči? Odlično smo se imeli Pogledal sem, če je še kje moja pozabljena baterija, vendar jo je nekdo že pripisal svoji inventuri. Vpisal sem se v vpisno knjigo (obvezno) in iz golega »firbca« prelistaval knjigo z namenom, če bom našel še kakšnega »coklarja«. Našel pa sem sledeč zapis z naslednjimi verzi: »Odlično smo se tu imeli, vso noč veselo se vrteli, še ti, ki so doma copate, brusili vztrajno so podplate. Ko pa nas je spanec v oči zaščipal, ves trop v nadstropje jo je popihal, tam vsak svobodno je zadihal, da pograd je cri-cri zaškripal. So nekateri imeli smolo, saj spali so kar solo, so drugi spet se veselili, trofeje solo si delili. Ustanovljeno kulturno-športno društvo Breg-Pako V četrtek, 26. 3. 1998, je v prostorih GD Breg-Pako potekala seja ob ustanovitvi kultur-no-športnega društva Breg-Pako. Tako je borovniška občina bogatejša še za eno društvo, katerega poglavitni cilj je poživitev tako kulturnega kot športnega dogajanja v tem kraju. Zelja po društvu je bila izražena že 1. 94, ko je PGD Breg-Pako izvedlo anketo med krajani teh dveh vasi, ki so se množično izrekli za obnovitev dotrajanega doma, predvsem pa za oživitev dejavnosti v njem. V zadnjih treh letih se je v domu zvrstilo veliko kulturnih prireditev, od koncertov do gledaliških iger in razstav. PGD Breg-Pako, vrtec Rega kvak, vaška mladina in ostali krajani že štiri leta prirejajo proslavo v počastitev materinskega dne. V domu že dalj časa poteka rekreativna telovadba starejših občank, v njem pa se zbirajo tudi rekreativni igralci namiznega tenisa, ki kot ekipa zastopajo Pred več kot 30 leti je bil na tem koncu Borovnice med prvimi položen asfalt. Od takrat naprej pa je želja krajanov po asfaltiranju ostala le skrita želja. Po ustanovitvi nove občine Borovnica so krajani izrazili željo po ureditvi ulice in asfaltiranju pločnikov na obeh straneh ceste. V začetku letošnjega leta je Odbor za komunalne dejavnosti kot plansko nalogo 1998 opredelil tudi asfaltiranje pločnika. Pridobljen je bil predračun, po katerem je vrednost del, ki zajemajo: obnovo robnikov, izkope, dvig hidrantov in požiralnikov, polaganje asfalta v debelini 5,0 t 3,0 cm cca 50.000,00 SIT v tolarski protivrednosti. Izpovedi moje tu je kraj, da ne izve planinski raj, kaj vse je zmogel direndaj.« Resničnosti te izpovedi nisem preverjal, bila pa je za tiste čase kljub realnosti in humorju celo malo pregrešna. Prepričan pa sem, da seje vsakdo ob tem realizmu posmejal in si očital, zakaj ni bil navzoč pri plesu. Ti časi so minili in niso več za današnjo rabo, saj je na vsakem koraku direndaj še hujši. Naročil sem si obvezni in zelo zelo potrebni »špricer« - kot se temu reče, klin se s klinom zbija. Žeja in tudi lakota nista spregledali hudo brhke dekline, katere strežba je bila (vsaj do mene) na višku. Vprašala meje, če sem jaz tisti vpisani Borovnicam Smeje sem ji ti potrdil. Pijača, ki sem jo naročil, je dobila neki neverjetni popust in če ne bi pomislil na posledice iz prejšnjih dni, bi zopet zajadral v neke kalne vode. Seveda pa sem pri tem priboril toliko kredita, da sem zvedel, da je tej deklici ime Marjanca in daje tam nekje iz gorij pri Bledu doma. Sam na vrh Naslednje jutro - zbogom Marjanca in pot pod noge na Prisojnik. Podoben samotarju v puščavi sem zadihan le prilezel na vrh, do tam čisto sam. Dohiteli me niso turisti, ki sem jih iz- občino v 4. LONTZ. Potreba po enotni organizaciji dela na kulturnem in športnem področju je narekovala ustanovitev društva. Le-to bo delovalo preko naslednjih sekcij: kulturni del zastopata gledališka in likovna sekcija, športni pa sekcije za namizni tenis, košarko, balinanje, kolesarstvo in rekreativno telovadbo. Predvideni plan dela za letošnje leto je naslednji: • oživitev delovanja amaterskega gledališča, katerega tradicija seže v obdobje pred 2. svetovno vojno inje z obnovitvijo doma pridobilo izredne pogoje za delo • omogočiti mladim talentom z likovnega področja, da predstavijo svoj talent širši javnosti • s pomočjo Odbora za družbene dejavnosti in PGD Breg-Pako bi radi organizirali glasbene prireditve in koncerte za vse glasbene okuse Ureditev pločnikov bosta financirala: 50% krajani in 50% občina. Evidentiranih je skupaj 35 stanovanjskih objektov, od katerih je četvorček (4 stanovanja) upoštevan kot dve stanovanjski enoti. Prispevek krajanov na hišo bo znašal tako okoli 725,00 DEM tolarske protivrednosti in bo plačljiv v 6-mesečnih obrokih, kar je glede na sedanje razmere ugodno. Občina bo s krajani sklenila posebne pogodbe in imenovala gradbeni odbor za izpeljavo akcije. Predhodno pa morajo občinski svetniki sprejeti letošnji proračun in omenjeno ulico uvrstiti med prioritetne naloge. Krajani Mivškove ulice upajo, da se jim bo v jeseni dolgoletna želja le uresničila. (B.M.) nad Prisojnikovega okna opazoval nekje daleč pod seboj, ki so kot mravljinci lezli po dnu velikanskega oboka neke naravne katedrale. Z dekletoma, ki sta imeli namen pot nadaljevati po jubilejni poti do drugega okna, sem v prijetnem klepetu zvedel, da sta doma iz Mengša in da je brat ene tudi poznan alpinist. Brez kakršnihkoli pripomb sta me rade volje vzeli k sebi v družbo. Sledil sem jima in jima tudi zaupal pot, kajti meni je bila ta precej zahtevna smer še nepoznana. Vse je šlo lepo gladko, dokler se nismo znašli v neki strmi grapi, v kateri je plaz odnesel kline in je prosto viseča »zajla« prej pričakovala cirkuške artiste kot pa nas navadne smrtnike. Ko sem se prepričal v sposobnost dveh telovadk, sem tudi sam oprijemši se z rokama in le dotikoma kdaj občutil pod nogami trdno skalo, me je neljubi dvom v svojo sposobnost ojunačil. Ko sem kot pajek visel v zraku in pogledoval v melišče pod seboj, sem nehote pomislil na najhuje. V mislih sem se spraševal, kaj bi ostalo od mene in kaj od mene bi moja mati lahko še pobrala v svoj »firtah«. Kaj bi kričala, ko bi me videla! Po tej zaključni sceni moje telovadbe sta se dekleti že vzpenjali po nasprotnem strmen skalnem robu in sta kot dve silhueti krilili z rokami v nebo, češ dajmo, dajmo, kaj se obiraš kot mokra kura. Za pogledovanje v dolino ni bilo več časa! • v sodelovanju s KK Borovnica in ljubitelji tega športa iz Brezovice bi na vseh treh koncih organizirali tekmovanja v ulični košarki • namiznoteniška sekcija si bo prizadevala za razširitev rekreativnega dela, skupaj z NTK Borovnica in TVD Partizanom bi spodbujali delo z najmlajšimi, pomagali pa bi tudi pri izvedbi občinskega prvenstva v namiznem tenisu • najpomembnejša naloga balinarske sekcije je, da skupaj s PGD Breg-Pako dokonča izgradnjo balinišča in organizira prvomajski otvoritveni turnir. V svoje vrste pa bi radi pridobili vse ljubitelje rekreativnega in tekmovalnega balinanja • kolesarska sekcija bo delovala na področju ureditve kolesarske trase okoli borovniške občine, organizirali pa bi radi tudi čim večje število kolesarskih izletov • ekreativna telovadba za starejše že deluje, radi pa bi ji priključili še aerobiko za mlade • ker je v kraju več nadarjenih ljubiteljev strelskega športa, ki na okoliških tekmovanjih dosegajo dobre rezultate je velik interes za ustanovitev strelske sekcije, katere poglavitna naloga bi bila pridobitev sredstev za izgradnjo štiristeznega strelišča za zračno puško na podstrešju gasilskega doma. Pobudnik ustanovitve in gonilna sila društva je mladina, ki pa vljudno vabi vse mlade po srcu iz celotne občine, da se ji pridružijo in na tak ali drugačen način izrazijo svojo podporo, ki bo vsekakor dobrodošla. Poudarili bi radi, da želi Kulturno-športno društvo Breg-Pako na področju kulture sodelovati z vsemi društvi v naši okolici, predvsem s Kulturno-umetni-škim društvom Borovnica, z Mladinskim klubom Slap, VVZ Borovnica in OS Borovnica. Na področju športa pa želimo sodelovati z vsemi društvi, ki delujejo v okviru Občinske športne zveze. Še posebej pa si želimo plodnega in učinkovitega sodelovanja s PGD Breg-Pako. Pot na Razor Priplezali smo do drugega okna. Velika luknja skozi Mali Prisojnik je zgledala kot kak na vrh ošpičen tunel, na katerega dnu je ležal verjetno stoletni sneg. Z ostenja in stropu se je padajoče kamenje globoko zatikalo kot kapniki. Pri preskoku s kopnega na sneg je zijala velika razpoka in ne vem, kaj bi se zgodilo, če preskok ne bi bil pravilno ocenjen. V tej luknji in z občutkom, da vsak moment lahko pričakuješ kak spomin s stropa, se nihče ni obotavljal. Čimprej ven, na zrak, na svetlo, da bo koža ostala cela. Mnogo varnejši izhod nekam globoko navzdol je bil mučen za oči in na nekih krajih tudi grozljiv, vse dotlej, dokler nismo nekje pod Zvoniki stopili na uhojeno stezo nad dolino Koritnice. Pot na Razor vzbuja ob pogledu nanj zastrašujočo sliko, vendar je pot po velikanskih skalnih gmotah prav prijetna, škoda , da so mi po krivdi priznanega fotografa vsi posnetki propadli! Sestop z vrha Razorja do Pogačnikovega doma na kržkih podih je bil prav prijeten. Že skoraj jesensko sonce nas je malo ožgalo in kocine na obrazu so kazale, da smo vsi potrebni čiščenja. V domu je bilo živahno in veselo vzdušje in nič ni kazalo, da je kdo od navzočih utrujen. Moški, ki smo bili opozorjeni, da moramo vodo »šparati«, smo se Na koncu se zahvaljujemo g. Hazimu Frljaku, g. Dušanu Vu-leta, ge. Barbari Bezek-Rot, g. Andreju Ocepku, g. Petru Bezku in PGD Breg-Pako za pomoč in podporo pri ustanavljanju društva, vse občanke in občane Borovnice pa vljudno vabimo, da se udeležite prvomajskega turnirja v trojkah na košarkaškem igrišču na Bregu. Iniciativni odbor Pevska revija Vsoboto, 18. aprila ob 20. uri bo v večnamenskem prostoru osnovne šole revija vseh pevskih sestavov, ki delujejo v borovniški občini. Prireditelj revije je Kulturno društvo Borovnica. Pevski zbori dobo nastopili z narodnimi in umetnimi pesmimi. NOVOSTI V KNJIŽNICI dr. MARJE BORŠNIK BOROVNICA STROKOVNA LITERATURA Alpska konvencija v Sloveniji Božič, M.: Hrana za dušo in telo Gilbert, G.: Alba in kavbojski škornji Kurja juhica za materino dušo Kurja juhica za žensko dušo Lavrič, T.: Ratman Lipoglavšek, M.: Baročno stropno slikarstvo na Slovenskem Lipužič, B.: Evropska šola med državo in civilno družbo Maršić, N.: Biotska raznovrstnost v Sloveniji Muck, D.: Fonton Nace ima dolge tace Nore ženske Smeh stoletij 2 Vidrgar, A.: Glina Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti MLADINSKO LEPOSLOVJE Brezina, T.: Noč vampirjev bele klobasice Donner, C: Tigrova bolečina French, V.: Osatova princesa Njatin, L.B.: Velikanovo srce Novaković, N.: Čudnolike slike Schuster G.: Velika ljubezen razposajeno podali doli do nižje ležečega jezera . Do takrat še ne nrepovedanega umivanja, smo prod spravili nad svoje kocine. Navadna »žajfa« in star »pen-zel« bi sicer odigrala svojo vlogo, če ledeno mrzla voda kože ne bi tako nagubala, daje bil ta obred le polovičen. Vse pomanjkljivosti je v domu uredila neka gospa Mara Č. iz Kranja, ki je bila vešča dela s škarjami. Moški družbi, med katero je bil tudi neki lekarnar iz št. Vida nad Ljubljano, je kavalirsko obljubila, da bo skuhala »argo« juho. Tudi med serviranjem ta ■možakar ni utihnil. Skrivoma mu je eden od družbe juho zabelil s polno žlico popra, ki ga je nevede »pospravil«, medtem ko smo ostali, da bi ga premotili, prav tako odpirali usta kot petelini, ko se jim nekaj zatakne v grlu. Mislim , da je imel neprijetne občutke še naslednji dan. Dovolj je bilo, Francelj, gremo domov! Grda pot skozi sotesko polno bodeče žice, ki jo je zapustila stara jugoslovansko-italijanska meja in je bila bolj podobna grdemu hudourniku, me je pripeljala do Aljaževega doma v Vratih. Ko meje mati zagledala zopet doma, me je z besedami, ali me je prineslo in koliko sem trapast, pripravila, da sem ji odgovoril: »Tudi neumni imajo svoj prostor pod soncem.« Ta redkobesednost je v našo hišo prišla kot barjanska megla in se kot goba zajedalka ni pokorila Kačani ne mirujejo Trditev iz naslova ni hvaljenje, pač pa golo dejstvo, da se v »Kačeniji« stalno nekaj dogaja. Pa poglejmo, kaj je tokrat vredno članka v mesečniku Naš časopis. Petek, 13. 3. 98, smo dekleta in fantje iz prelepe Kačenije, vasice nekje malo manj kot Bogu za hrbtom, kot se nekateri radi pošalijo, nestrpno pričakovali, pa ne zato, da bi izkušali srečo s trinajstico, polno Luno in še čem, pač pa zato, ker smo se na ta dan udeležili kviza MLADI IN KMETIJSTVO v osnovni šoli Primož Trubar v Velikih Laščah. Teme, kot so zadružništvo, biokmetijstvo, gozdarstvo ter Slovensko kmetijstvo in Evropsko združenje, so tekmovalni trojici Marjanca Košir, Damjan Turšič in Andrej Pri-stavec na pisnem delu sicer delale nekoliko težav, vendar je bil ustni del kviza nekaj povsem drugega. Na štiri vprašanja, iz vsake teme po eno, smo odgo- Štampe-Žmavc, B.: Klepetosne-dke LEPOSLOVJE ZA ODRASLE Carr, P.: Sarabanda za sestri Chatelet, N.: Dama v modrem Estes, C.P.: Vrtnar duše Grin, A.: Pot nikamor Higgins, C.M.: Naj ti rečem ljubica Kuntner, T.: Cmurek Tamaro, S.: Anima Mundi VValters, M.: Nagobčnik za jezi-kavko Zorman, L: Vila Bagari CD-plošče Aqua: Aquarium Balaševič, D.: Pub Clapton, E.: Pilgrim Dylan, B.: Time out of mind VIDEO KASETE Labodja princesa 2 Ljubica, pomanjšal sem otroka Maček Muri in Muca Maca Nekoč in danes Sijaj Smaragdna reka URE PRAVLJIC 6. 4. Heine, H.: Prijatelji 13. 4./ 20. 4. French, V.: Osatova princesa 27. 4. / 4. 5. Tomlinson, T.: Mali slepi potnik vsak ponedeljek ob 17. uri niti redkim sončnim žarkom, ki so poredkofna zašli pod našo streho. Ali je to tradicija? Zgodbe pa še ni konec. Zena mojega prijatelja me je opazila na cesti proti železniški postaji. Z roko meje vabila, naj se ji približam, ne vedoč, kaj ima za bregom. Nasmehnila se mije in vprašala, če poznam eno Marjanco. O Bog se me usmili, kakšno neumnost sem spet uš-pičil? Aha, ne boš me! Ja pa poznam tistega zoprnega »šraufci-garja« iz Maribora in njegovo Marjanco. »Ne, ne,« je začela zatrjevati, »tisti tam z Vršiča. Veš, ona je hči moje sestre, kije tudi gor kuhala.« Aha, ženske, tam ste v bukvah dobile moj naslov in me zato častile z onimi »špricerji«! Kateri sem bil bolj všeč, le domnevam! Kako jim uidem? »Veš,« je nadaljevala, »mi je pisala, da bo zdaj kmalu, ko bo konec sezone, eno nedeljo prišla k meni na obisk,« pa je hotela še nekaj dodati, a sem jo mojstrsko prekinil. »Joj, kakšna škoda, da me par nedelj ne bo do- vorili pravilno in se s 16. mesta po pisnem delu prebili na 13. med 18. ekipami. Pa naj kdo reče, da za prvič nismo bili uspešni. Naj ne pozabim, da smo imeli kar močno podporo publike, saj je bilo med njimi kar okoli 20 naših privržencev, ki so nas prišli na kviz spodbujat. Po tekmovalnem delu in podelitvi obilnih nagrad za vse udeležence kviža pa smo se zavrteli ob zvokih tria Odmevi. Seveda pa ne bi bili Kačani, če ne bi imeli s seboj glasbene skrinjice — harmonike in še nekaj doma narejenih glasbenih pripomočkov in z njimi navdušili dolenjske privržence narodnozabavne glasbe. Pa za konec!? Petek, trinajsti, polna Luna, za nameček pa še trinajsto mesto na kvizu nas sploh ni vrglo iz tira in že sedaj razmišljamo o novih udejstvo-vanjih, bodisi na kvizih ali pa na kmečkih igrah. Brez sponzorjev in sodelavcev nam prav gotovo ne bi uspelo, zato se zahvaljujemo družinskemu podjetju STRO-BUS za prevoz, za strokovno literaturo in spodbudne besede pa gospe Dolenc iz Logatca in gospodu Drašlerju iz pospeševalne službe KZ Vrhnika, kateremu tudi sporočamo, da smo se dogovora, katerega smo sklenili z njim, tudi skritno držali. Bi pa za nadaljna tekmovanja oziroma udeležbe na le-teh tudi preko tega članka prosili občinsko upravo v Borovnici, naj končno kaj prispeva za tiste kraje v občini in seveda tudi društva, ki to občino predstavljajo na kmetijskem področju zunaj občinskih meja. Pravijo, da poskusiti ni greh. Morda se jih bo pa le kaj prijelo. Andrej Pristavec Občni zbor TD Borovnica Ta petek, 3. aprila 1998 ob 20. uri bo volilni občni zbor Turističnega društva Borovnica v lovskem domu v Borovnici. Na dnevnem redu imajo med drugim pregled dosedanjega dela, predvsem pa načrte za letos, že v aprilu namreč pripravljajo tradicionalni pohod okrog Planine, pri čemer bo natančen datum določil novi upravni odbor. Pripravljajo tudi nekatere druge akcije, v aprilu med drugim čistilne akcije, nato pa sredi poletja najbrž zadnjo soboto julija dan ameriških borovnic. Turistično društvo pričakuje, da se bo letos število članstva okrepilo. ma, da bom mater peljal na božjo pot na Trsat, na Brezje in celo na Sv. Višarje.« Ali me je razumela ali ne? Ponižno kot kak grešnik brez greha sem potem razmišljal, kaj do vragu sem spet blebetal; pa saj so one krive, če jim ni uspelo, da bi moj trden (ali labilen) karakter spet povezovale in ga hotele s »špricerji« omajati z dobrimi fintami o zakonskih zvezah. Hvala lepa, ženske in dekleta, pustite me, da pridem k sebi, da se mi pamet umiri in pridem v svoj normalni tir! Jemati si pravico do svojega lastnega mišljenja ni noben greh. Vesel pa sem, da mi mojih lepih spominov resnično ne more ukrasti noben. Če se komurkoli posreči, da pri ocenjevanju zamegli moj um, mu povem, da je krepko v zmoti. Najlepši spomini, ki pa niso za splošno rabo, so vpeti v ogrlico življenja in so sladka tajna vsakega posameznika tja od rojstva pa do groba. Kdor te resnice ne doume, nikoli tudi resnično srečen srečen ni bil! OBVESTILO ZA OBČANE Občina Borovnica sedaj sprejema pripombe in predloge občanov tudi po elektronski pošti (napredek pa tak). Naslov: Občina.Borovnica @ siol.net Deskarji-navalite! Asfaltiranje pločnikov v ulici Bratov Mivšek že letošnjo jesen? Tudi brez snega smo imeli zimovanje 25. LETNICA KLUBA ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV VRHNIKA Osebno razmišljanje Borovniški otroci so imeli letos organizirano zimovanje v Kranjski gori. Kako so ga preživeli brez snega? Ponedeljek: Ob 9 se je začela naša pot v Kranjsko goro. Slovo od staršev je bilo prijetno nihče od otrok ni jokal, prav tako tudi starši niso potočili solzic pred otroci. Po prihodu pred Poren-tov dom smo se namestili po sobah, nato smo odšli na krajši sprehod, da smo si pretegnili noge. Po obilnem in dobrem kosilu smo se odpravili v sobe, kjer smo se nastanili. Po popoldanski malici smo šli na lov za snegom. Se tisto malih zasneženih snežnih krp, ki so ostale, so poledenele. Začel je pihat močan severni veter. Odšli smo v dom na večerjo. Po večerji smo pripravile srečolov. Otroci so bili zelo veseli daril. Saj so jih nekateri celo zimovanje stiskali k sebi v posteljah. Ob pravem disku z light showom smo se zavrteli ob divji glasbi. Ob odhodu v postelje so otroci zelo hitro zaspali. Sledil je večerni sestanek za tovarišice na katerem smo se zmenili, kaj bomo delali naslednji dan. Torek: Otroci so se že kmalu prebudili. Po samopostrežnem zajtrku smo se odpravili na izlet k Jasni, nato smo šli po strugi Pišnice, ogledali smo si ponikalnico, nabirali kamenčke, če-šarke... Ob vrnitvi v dom je bilo vse tiho in mirno. Malo zaradi utrujenosti, malo pa zaradi ve- tra, kije bil zelo močan in mrzel. Po kosilu smo počivali, pisali pošto, dobili pošto od doma, se igrali. Vsako popoldan začne močno pihati zato smo odnesli kartice na pošto, nato smo šli gledat film o Kekcu in Pehti. Po večerji smo imeli modno revijo pižam na katero smo povabili tudi prijatelje iz Deskel. Zelo utrujeni so otroci kar popadali v postelje in hitro zaspali. Sreda: Danes smo morali nekatere otroke že buditi, da so lahko odšli na zajtrk. Zelo jim je všeč samopostrežni način. Pojejo mnogo več kot v vrtcu, posebno še tisti otroci, ki so v vrtcu jedli le malo. Danes smo se šli sankat v Planico. Proga je bila zelo poledenela, tako da so se otroci kar namučili, da so prišli nazaj na startno mesto. Danes je bil čudovit dan, ker ni nič pihalo. Z avtobusom smo se vrnili na kosilo. Po kosilu smo se šli peljat z zapravljivčkom. Pol ure smo se vozili. Bilo je zelo prijetno. Pohiteli smo nazaj, ker nas je obiskala teta Pehta. Otrokom je odgovarjala na vsa vprašanja. Zelo zanimivo in doživeto je pripovedovala otrokom. Po večerji so se otroci tuširali. Vsi čisti in utrujeni so otroci popadali v postelje. Četrtek: Otroke smo morali kar zbuditi, da so šli k zajtrku. Ker je imel en otrok vročino, smo poklicali starše, da so ga prišli iskat. Zopet smo se odpeljali v Planico na sankanje. Po kosilu smo organizirale orientacijski pohod. Z enoskupino otrok smo označili pot in postavili naloge. Na kocu poti je čakal skriti zaklad, ki smo ga vsi slastno pomalicali. Koje začelo pihati smo si šli ogledat risanko. Po večerji smo odšli na »NOČ STRAHOV« Z BATERIJAMI. Srečali smo dva strahca, ki sta se podila po travniku. Ko so otroci prepoznali ,kdo se skriva pod rjuhami, so se zapodili vanju in so skupaj zaplesali. Ob prihodu v dom se je začelo mrzlično pripravljanje na ples in podelitev diplom. V lepih večernih toaletah, fantje z metuljčki in kravatami, deklice v plesnih oblekicah, so prihajali v disko. Danes je bil za njimi zelo naporen dan, saj so že spali, ko so se ulegli na posteljo. Tovarišice je čakalo še pospravljanje v potovalke. Petek: Danes je zadnji dan. Po zajtrku smo pospravili vse v naše torbe, jih znesli ven, nato pa smo odšli na tortico. Komaj smo pričakali avtobus, takoj po kosilu smo posedli na avtobus. Pot nam je hitro minila, ker smo gledali risanko. Ko smo prišli domov, je bil najlepši objem mamic ali očkov in odhod domov. Kljub temu, da ni bilo snega smo se imeli zelo lepo. Otroci so uživali, ni bilo pretiranega domotožja, saj so bili kar naprej zaposleni in v gibanju. Tudi tako se da preživeti zimovanje. Važno je , da so otroci zaposleni, da se dobro počutijo, ko so prvič od doma. Vodja zimovanja: MIJA OCEPEK OBČNI ZBOR PGD BREZOVICA PRI BOROVNICI Uvrstitve presegle pričakovanja V nedeljo, 1. 3. 1998 so se zbrali gasilci iz PGD Brezovica pri Borovnici na rednem občnem zboru. Udeležilo se ga je več kot 100 gasilcev in gasilk vseh starosti. Plan dela in aktivnosti v letu 1997 je bil zajeten in je bil uspešno realiziran. Iz poročil, ki so jih prebrali predstavniki posameznih desetin, je bilo razvidno, da je bilo društvo zelo aktivno na operativnem področju. Največji korak naprej so napravili na področju izobraževanja svojih članov. Kar 11 članov je uspešno opravilo izpit VODJE ENOTE (NGČ) 2 člana sta opravila izpit specialnost NEVARNE SNOVI, 2 člana trenutno obiskujeta tečaj VODJE ENOT (GČ) v IC Ig- Leto 1997 je bilo tudi tekmovalno leto za Memorial MATEVŽA H ACETA v okviru GZ VRHNIKA in regije LOGATEC, CERKNICA, VRHNIKA, kjer je tudi izbirno prvenstvo za državno prvenstvo, ki bo letos. Društvo je poslalo 7 svojih desetin na tekmovanja. Odnesli so 12 pokalov in 5 tekmovalnih ekip se je uvrstilo na državno prvenstvo, kar je preseglo vsa njihova pričakovanja. Vaje in priprave so v polnem teku. Imajo kup težav kako se obleči, opremiti in odpeljati na tekmovanje. Upajo na pomoč občine BOROVNICA in morda kakšnega sponzorja. Društvo se je udeležilo vseh aktivnosti in akcij v okviru GZ VRHNIKA in OBČINSKEGA POVELJSTVA BOROVNICA. Na področju športa, zabave, kulture so izvedli odmevne prireditve. Obisk le-teh je bil dober, čeprav jim je krepko zagodlo vreme. Vendar so se s pomočjo sponzorjev, donatorjev tudi po finančni plati izvlekli iz grozečih rdečih številk. Vendar v Brezovici se ne dajo. Tudi v letu 1998 načrtujejo nekaj podobnega, čeprav jih občina BOROVNICA »nagradi« z nizkimi dotacijami za te prireditve. Sodelovanje z sosednjimi društvi GZ VRHNIKA in drugimi je bilo dobro in korektno. Nov upravni odbor ima v letu 1998 in v novem mandatu res veliko nalog in upajo, da bodo s svojim delom prav tako uspešni kot so bili do sedaj. Jože Drašler NAŠIM DRAGIM Ko dahne pomlad prek dežele in se speče rož prehude, tedaj ta njen nežnih dih objame tudi srca dobrih ljudi! Tudi v srcih spijo rože in prav je, da prebudi tudi nje! Saj so to cvetovi ljubezni, dobrote, odpuščanja... In iz teh cvetov lahko sestavimo čudovito lep šopek! Toda rože v šopku bodo še veliko lepše zažarele, če bomo med cvetove ljubezni in dobrote vtkali tudi rože hvaležnosti! Šele te mu bodo dale pravo vrednost in sijaj! In zakaj? Zato, ker je roža hvaležnosti najlepši cvet, cvet, ki lahko vzcvete le v dobrih in plemenitih srcih! Zamislimo se in poglejmo v svoja srca! Je tam dovolj teh cvetov, da našim najdražjim lahko podarimo lep šopek? Se nam je posrečilo, da smo iz naših src odstranili ves plevel, ki prav nič ne spada v praznični šopek — plevel nezaupanja ali morda celo sovraštva?! Da, lepo je, če lahko našim dragim: ženam, materam, sestram, hčeram, dekletom in zaročenkam ter vsem, ki smo z njimi vsak dan skupaj pri delu in zabavi, podarimo tak neomadeževan šopek! Toda še veliko lepše in bolj prav bo, če bomo tak šopek skrbno negovali! Da, skrbno negovali in to ne le teh nekaj dni, morda ta mesec — —-temveč vse leto! Naj se praznik žena in mater razširi preko vsega leta! Naj ta prelepi šopek nikoli ne oveni! Naj ostane lep in svež tudi tedaj, če pridejo viharji in bodo sivi oblaki zatemnili sonce! Naj tedaj ta šopek, spleten iz cvetov srca, budi v srcih naših dragih upanje, upanje v vesele in sončne dni! In če so ti cvetovi v našem šopku iskreni, bodo ti dnevi prav gotovo prišli!! Ivan Malavašič Na začetku 70. let je lani umrli prof. Hudolin iz Zagreba v takratni Jugoslaviji začel z doslej najuspešnejšo metodo zdravljenja alkoholizma - ustanavljanje klubov zdravljenih alkoholikov. Pritegnil je predvsem strokovno podkovane zanesenjake v Zagrebu, Beogradu in predstojnika znamenite Škofljice - tudi zanesenjaka dr. Ruglja, kije nesporni začetnik organiziranega zdravljenja na Slovenskem. Uspešnega, kljub poznejšim spornim usmeritvam. Je učenec prof. Hudolina in nekoč Rugljevi učenci zdaj terapevti z bogatimi strokovnimi in človeškimi izkušnjami so generacija, ki so nam neštetim nekdanjim alkoholikom znali utreti pot iz odvisnosti v svobodo duha in polno življenje. Kot alternativo marginalni populaciji, ki še eksistira med šankom in črno kroniko ter strašljivo številnim, ki jim prižigamo sveče za dan mrtvih, pa smo svoj čas skupaj občudovali točajke in njihovo v vitrinah vabljivo litrsko ozadje. Podatki o začetku delovanja Kluba zdravljenih alkoholikov (KZA) so skopi, a so in zaznamuje jih leto 1973. Poklic terapevta za zdravljenje zasvojenosti - kakršno koli že - je zahteven in ne zadošča le polna strokovna izobrazba. Zahteva več, zahteva izjemnega človeka, ki zna dajati. Samo dajati, verjeti v dajanje in malo zahtevati. Je moralna avtoriteta, zaupnik in vodnik, prijatelj in razsodnik, učitelj in vzor za pacienta po zdravljenju v bolniki, kjer so nas streznili in slekli, da bi nas v klubu še naprej slačili. Terapevt je za posameznika, ki se je za zdravljenje po več ali manj prisiljenem hospitalnem postopku odločil zaradi sebe in zase, ključna osebnost v začetnem obdobju, ko se odloča o biti ali ne biti. Sledijo mu zdravljene! v klubu s stažem, ki prišleku nudijo toplino zaupanja - vsi smo enaki, ali pa ga vsega nebogljenega odbijajo z morebitno vzvišenostjo. Terapevt zasvojenosti je poklic, ki bo vselej deficitaren. Preredki, ki so, izgorevajo v delu, ki ne dopušča povprečnosti. Zato dobro misel namenjam vsem, ki so pred letom 1988 prispevali k delovanju KZA na Vrhniki, po tem letu pa še ali ne več delujočim terapevtkam Veri Habetovi, Barbari Pfajfarje- vi in Marti Meletovi. Vsem, ki smo pod njihovim mentorstvom svoje negativne alkoholne izkujšnje spremenili v iztočnico iskanja resničnega samega sebe, svojega mesta na tem še razvrednotenem svetu, je enako topla hvaležnost in spoštovanje! Brez njih ne bi bili kar smo; preprosti, vedri ljudje, ki ne iščejo sreče, bogastva, ne krivijo usode, se veselijo veliko drobnih stvari in zaznavajo vse neskončno lepe odtenke lepot tega stvarstva. Ljudje, ki smo spoznali, da smo s sprejetjem boga alkohola izgnali boga iz sebe, da bi kasneje ubili tudi človeka v sebi. Ljudje, ki smo veseli in žalostni včasih, nikoli potrti, obupani in ne potrebujemo ne maščevanja ne jeze. Ljudje, ki znamo dajati brez pričakovanja plačila in več, podajamo, več dobivamo. Alkoholik vriska zvečer, zdravljeni alkoholik že zjutraj, ko vstane v nov dan z vedrino in odkoraka v službo ali tja v dan kam drugam s stalno kreditno kartico za vsa področja vsakdanjika. Koda te kartice je čitljiva na neobremenjenem, prijazno nasmejanem obrazu in vse poti so odprte. Leta 1989 smo iz tedanjega KZA storili še več in kmalu smo se registrirali kot Društvo zdravljenih alkoholikov Vrhnika. Tudi za borovniško področje. Povezali smo se z društvom zdravljenih alkoholikov Ljubljana-Bežigrad in uporabili njihove dolgoletne izkušnje, nato pa potrkali na vrhniška občinska vrata. Denar. Plačilo terapevtom in strokovno usposabljanje nujen denar za delovanje. Vse spoštovanje takratnim in sedanjim vodilnim ljudem, županom! Brez njihovega razumevanja in upoštevanja našega dela bi bili onemogočeni. Se danes namenjajo nujna sredstva za delovanje društva. Koliko nas je namesto pokojnih ali še aktivnih lokalnih pijančkov ustvarjalnih, cenjenih ljudi v svojih okoljih, govorijo podatki, statistike. Le ta opravičuje vso dosedanjo občinsko finančno in moralno pomoč. Vsak klub zdravljenih alkoholikov je občutljiv organizem, podvržen nihanju v kvaliteti delovanja. Brez nesebičnih članov - zdravega jedra, ki so jim vodilo lastne izkušnje (in samo te), delovanje kluba ne more biti uspešno. Pridobivanje novih članov, tako zelo občutljivih, streznjenih, a z alkoholnimi vedenjskimi vzorci, z občutkom razgaljenosti, je naša dolžnost. Mi, ki smo njim enaki, čeprav z deset ali več letno nezasvojensko izkušnjo, se moramo približati njim, da bodo sprejeli nas in naše izkušnje in v nas našli začetni sprejemljivi vedenjski vzorec. Občutek novinca, ki ga je strah trnove poti zdravljenja po tri mesečni treznitvi v bolnici, kaj lahko stopnjuje skušnjavo biti pomemben, razsodniški, pravičniški koga od nas, morda preveč vase zaverovanega veterana. KZA ne more in ne sme biti posamezniku kraj za uveljavljanje liderskih ambicij, elitizma. Pa se občasno dogaja. KZA ne sme in ne more biti azil za recidivista. Pa se tudi dogaja. Samo ponižanje je recidivistu že dano. Odloča se sam, tisti hip; propad ali diploma. KZA ni namenjen razglabljanju, da bi olepšali ime s klubom za kvaliteto življenja ali duhovno rast. Zdravljeni alkoholik mora skozi navidezno ali resnično ponižanje brez olepšav. Klub mu da možnost, da zgradi svojo osebnost do stanja, ko mu ne bo treba skrivati alkoholnih izkušenj. KZA ne sme biti okvir za obračunavanje med zakoncema, ki se v medsebojnem odnostu ne znajdeta zaradi »ukinitve« dežurnega krivca. Žena, ki se je poroči/a z alkoholikom, vsaj potencialnim pred 10, 20 ali več leti, ima ob sebi moža, znanega a še bolj neznanega: streznjenega, ne le od alkohola tudi od utvar, lastnih in skupnih. Osvobojenega sužnja? Ne vedoč, da je zakonec alkoholno ozdravljenega partnerja v enaki meri tudi sam osvobojeni suženj. Da bi postala resnično svobodna oba, se morata vključiti v proces skupaj, se skupaj razbremeniti zasvojenskih medsebojnih vezi iz nekega drugega časa. Ne v stilu zapornika, ki po dolgoletnem prestajanju kazni ne ve, kaj početi s svobodo, doslej predpisano avtoritativno. Ne kot tako opevane nove tuje in naše demokracije, omejene s pravicami, kijih določamo sebi, ne zavedajoč se, da temeljno bit vsake demokracije omejuje samo pravica vsakogar do lastne svobode. Po skoraj 10 letih delovanja v klubu in društvu zdravljenih alkoholikov sem se poslovil. Ostaja pa temeljno spoznanje: najbolje obrestovana odločitev v mojem življenju je bila odločitev pred 10 leti za zdravljenje in »zdravljenje« v letih za tem. Z zavestjo, da sem z vsem, kar sem pozitivnega storil drugim in za skupno stvar storil zase. Tudi ko nimam nič, imam vse! Znam bili zadovoljen z seboj a ne samov-šečen, lahko pomagam vsakomur, kije v težavah, v kakršnih sem bil sam pred 10 leti. Verodostojnost mi daje lastna izkušnja. Samo tal Ne strinjam se s trenutno težnjo v delu društva, ki poudarja edinole zveličavno avtoriteto individualnih šol za duhovno rast v Ljubljani za osnovni namen kluba - pomagati novim kandidatom (veliko jih je!), ki so trenutno trezni alkoholiki in nič več. »Klub, to sem jaz!«,«bolje dva, trije člani, pa tisti brezhibni«, ni namen kluba. »Motiš naš program, ker si novinec in se neprimerno vedeš!« Čigav program? Mar ni vsak program kluba predvsem program tistih, ki prihajajo po naši poti na enak način, kot smo mi pred leti? Treba jim je dati možnost, kot je bila dana nam; postati človek, ki bo znal spoštovati drugače misleče, na drugih nivojih. Da bi bil sam spoštovan. Veliko uspehov voščim društvu ob 25. letnici! Moj delež v njem je moj kapital. S tihim ponosom, da sem v njem za lastno zavest predvsem obogatel kot človek v največjem in najpreprostejšem smislu besede. Ne bivši suženj, le nekdo, kije suženjstvo doživel in ga nanj vežejo le še izkušnje. Bogate izkušnje. Andrej Šajn »Zvesti sluga« Ko je Ivan Cankar pisal črtico »Gospod stotnik« in stotnika prikazal kot bližajočo se smrt, bi lahko besedo stotnik zamenjal z besedo alkohol, samo da hi jo prilagodil drugačnim okoliščinam. Medicina, z izjemo redkih posameznikov, alkoholizem tretira kot bolezen, večinoma ljudi pa je mnenja, da s flašo ali pa brez nje, preživeti je treba. Ko se sosedprimaje mimo soseda, ga ta veselo ogovori in meni nič tebi nič povabi še na kozarček ali dva. Mnogokrat ravno zato, da ima tudi sam izgovor za ženo ter se mu veselo pridruži v pitju, potem pa se ji hvali: »Veš, Mici, kako je bil sosedov Jote nažgan«, nase pa pri tem pozabi. Dejansko pa to niti ni toliko važno, saj bo na podoben način za to drugič poskrbel ravno njegov sosed Jože, če pa že ne on, pa kdo drug iz soseske. Proti koncu, ko smo že globoko v tem močvirju zasvojenosti, se začnemo obnašati kot ranjene živali. Vendar žival največkrat rani nesigurna roka lovca, ali pa splet okoliščin v naravi, ki mu pravimo boj za obstanek. Dočim mi, da, ravno mi, smo za razliko od živali ranjeni od znotraj, kar pa je najbolj važno, ranili smo se sami. Ko pa se ta rana tako razširi, da začne boleti vse večji krog ljudi, začenši z najbližjimi, se začnemo obračati na zdravniško pomoč. Morda se boste vprašali zakaj tako pozno. Ta rana ima namreč dve strani, z ene strani začne hitro krvaveti, dočim z druge pa zelo počasi, tako da se ve- likokrat zgodi, da prepočasi, takrat pa prva stran zalije drugo in izkrvavimo. Za te naše rane obstajajo posebni povoji, ki jih moramo s pomočjo drugih, sami pripraviti. Posebno pa se moramo potruditi, da jih redno vzdržujemo, kajti mnogokrat se zgodi, da na to pozabimo in se rane zopet od-pro. Ce pa se to zgodi večkrat, kaj kmalu povoji ostanejo brez moči. In na koncu sledi rek množice: »Dober je bil, rad ga je pil«. Večina ljudi pa ga pozna samo izza šanka in še to na videz. In ko zopet enega s tako popotnico pospremijo, takrat, ko ga neso s podplati naprej in že veselo čakajo drugega, se lahko res globoko zamislimo nad tem »zvestim slugo« apokaliptičnih jezdecev. Milan Kump _i-- PROGRAM PRIREDITEV V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI - marec 98 APRIL 1998 Petek, 3.4. ob 20. uri, Glasbena komedija Anton Medved: RENDEZ -VOUS, Režija: Aleš Jan, glasba Miroslav Vilhar, gostuje šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Igrajo: Danijel šmon, Mile-va Sovdat, Andreja Križanec, Anamarija štukelj, Dejan Spasič, Janez Usenik, Mojca Korbar Hočevar. Predstava je za abonma KOMEDIJA in izven. Zveza kulturnih društev Vrhnika. (Na ta dan napovedana predstava Seviljski brivec SNG Opere iz Ljubljane je, žal, odpovedana in tako prestavljena na drug termin, ki bo objavljen naknadno. ) Predprodaja vstopnic za izven je v agencijah COM-TAR in PAV na Vrhniki. Sobota, 4.4. ob 19.30. uri, Gostuje Mestno gledališče Ljubljansko z gledališko predstavo: NORE BABE. Informacije: MGL. Torek, 7.4. ob 18. uri, PREDAVANJE Z RAZSTAVO: Priložnost slovenskega podeželja pri približevanju Evropski uniji. Center za uravnotežen razvoj VITRA Cerknica. Petek, 17.4. Dobrodelna gledališka pred-, stava HRUP IZZA ODRA, gostuje Gledališka skupina Vrh sv.Treh kraljev. Sreda, 22.4. ob 18.uri, Ob 100 - letnici smrti slikarja Jožefa Petkovška; PREDAVANJE Z Dl APO-ZITVI: JOŽEF PETKOVšEK SLIKARSTVO ALI MIT avtor: prof. Sergej Kapus. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA Galerija »Kašča« Zveza kulturnih društev Vrhnika Petek, 24.4. RAZSTAVA Leto 1943. Območni odbor ZZB NOB Vrhnika, Zveza kulturnih društev Vrhnika. Četrtek, 23.4. ob 20.uri KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA VRHNIKA, dirigent: Bogomir Pikš. Zveza kulturnih društev Vrhnika. FILMSKE PREDSTAVE APRIL 1998 5. 4. nedelja ob 20.30: OSMI POTNIK - PONOVNO VSTAJENJE - amer. sf. ALIEN RESURRECTION Režija: Jean Pierre JEUNET V gl. vi.: Sigourney WEAVER, Winona RYDER, Ron PERLMAN, Dan HEDA-YA, Dominique PINON 12. 4. nedelja ob 20.30 IGRA - amer. triler The GAME Režija: David FINCHER V gl. vi.: Michael DOUGLAS, Sean PENN 19. 4. nedelja ob 20.30: BOLJE NE BO NIKOLI -amer. komedija AS GOOD AS IT GETS Režija: James L. BROOKS V gl. vi.: Jack NICHOLSON, Hellen HUNT, Greg KIN-NEAR 26. 4. nedelja ob 20.30: VEM, KAJ STE ZAKRIVILI LANSKO POLETJE - amer. I KNOW WHAT YOU DID LAST SUMMER Režija: Jim GILLESPIE V gl. vi.: Jennifer Love HE-WITT, Sarah Michele GEL-LAR V programu lahko pride do spremembe. Prosimo Vas, da spremljate naše objave v Kažipotu časnika Delo, na Notranjskem radiu, na Radiu Vrhnika, na drugih valovih slovenskih radijskih postaj in na stalnih oglasnih mestih po občini. POGOVOR Z ROJAKI »Vršnčan« prof. dr. Miha Japelj Razstava Cankarjevih del V Univerzitetni knjižnici Maribor je bila aprila 1996 na ogled razstava, posvečena 120. obletnici rojstva Ivana Cankarja. Razstavo je pripravila strokovna referentka v tej knjižnici, prof. Alenka Valh Lopert. To razstavo si bo v okviru majskih prireditev moč ogledati tudi v Cankarjevem domu na Vrhniki. Univerzitetna knjižnica Maribor je namreč prijazno dovolila začasno prenesti to dragoceno gradivo v Cankarjev rojstni kraj. In kaj vse si bomo na razstavi lahko ogledali? Najprej bodo predstavljeni rokopisi Ivana Cankarja, ki jih hrani Univerzitetna knjižnica Maribor. Gre za dva rokopisa Cankarjeve proze in za korespondenco z dr. Jankom Sle-bingerjem. Naslednji sklop razstave predstavljajo prvotiski Cankarjevih del - tisti, ki jih prav tako hrani mariborska univerzitetna knjižnica. Knjige bodo predstavljene kronološko po letih izdaje, in to od pesniške zbirke Erotika (1899) do zbirke črtic Podobe iz sanj (1917). Sledila bodo dela, ki so izšla po Cankarjevi smrti, a jih je za tisk pripravil že avtor sam. Dela bodo spremljale tudi kritike iz takratnega časopisja. Tretji del razstave pa bo morda - po svoje - najzanimivejši. Predstaviti bo namreč poskusila lik otroka in mladostnika v Cankarjevih delih (tistih, ki jih bomo videli v drugem delu razstave). Cankarjevi otroci in mladostniki so po svojem bistvu zelo podobni mnogim odraslim osebam v njegovih delih: so nesrečni, zagrenjeni, zavrženi, daleč od srečnega in prijaznega življenja, o katerem sanjajo in po katerem hrepenijo. Ta kratka in nepopolna predstavitev želi biti povabilo na obisk razstave, na kateri si bomo lahko ogledali gradivo, ki ga sicer lahko vidimo le redko. Razstava bo na ogled od 13. maja 1998 v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Darja Gabrovšek Homšak Muzejsko društvo Vrhnika in Zveza kulturnih organizacij Vrhnika, sta v petek 27. marca zopet pripravila zanimiv pogovor z vrhniškimi rojaki, ki je postal že neka ustaljena tradicija. To pot seje Vrhničanom predstavil profesor doktor.Miha Japelj, sedanji pomočnik generalnega direktorja KRKA Novo mesto, ki je med drugo svetovno vojno osnovno šolo obiskoval na Vrhniki ter si takrat pridobil številne prijatelje in znance. Zelo zanimiv razgovor je vodil akademik prof. dr. Branko Stanovnik, velik prijatelj in poznavalec Mihe Japlja. Na začetku razgovora je akademik prof. dr. Branko Stanovnik predstavil svojega sošolca od rojstnih do sedanjih dni ter njegovo bogato ustvarjalno pot. Nato pa je stekel pogovor s številnimi vprašanji, ki jih je znal dr. Branko Stanovnik povezati v zanimivo celoto. Profesor dr. Miha Japelj seje tudi zahvalil za povabilo na pogovor z rojaki ter ponosno izjavil, da je še vedno »Vršnčan«, saj ga je te besede naučil in ga večkrat popravljal njegov oče. S.S. O profesorju dr. Mihi Japlju je akademik prof. dr. Branko Stanovnik povedal: Miha Japelj se je rodil 4. avgusta 1935 v Ljubljani. V osnovno šolo je hodil na Vrhniki in št. Janžu, v gimnazijo pa v Ljubljani, v Stični in v Novem mestu. Maturiral je v Novem mestu 1954. leta in 1959 diplomiral za diplomiranega inženirja kemije na FNT Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. V letu 1964 je dokončal tretjo stopnjo študija in diplomiral za magistra kemijske tehnologije. Leta 1969 pa doktoriral za doktorja kemijskih znanosti na FNT Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani s temo: Sinteza in reakcije polla- zeheterociklov. 20. aprila 1973 je bil izvoljen za docenta iz organske kemijske tehnologije. 15. junija 1979 za izrednega profesorja organske tehnologije. 12. januarja 1984 za rednega profesorja za področje organske kemijske tehnologije. Najprej je bil zaposlen v tovarni Induplati v Jaršah in nato v Tovarni volnenih izdelkov v Majšperku na delovnem mestu šefa kontrole in barvarne. Od leta 1982 naprej je zaposlen v Krki tovarni zdravil v Novem mestu, na delovnih mestih šefa oddelka za kemijo, direktorja Sektorja za razvoj bazične proizvodnje, namestnika direktorja Instituta in direktorja Instituta. Sedaj pa je pomočnik generalnega direktorja, odgovoren za razvoj in za področje industrijske lastnine. V Krki je aktivno sodeloval in vodil razvoj kemijske sinteze učinkovin, od laboratorijskih, preko polindustrijskih meril, do neposredne industrijske proizvodnje. Vrsto let je vodil Krkin raziskovalno-razvojni institut, kjer je posvečal bistveno pozornost razvoju novih tehnologij na področju kemije, biosinteze in farmacevtike, analitike in predkliničnih raziskav. Sodeloval je pri vrsti raziskovalnih nalog in projektov, ki so jih financirale Krka, MZT in občina Novo mesto. Pri razvoju novih proizvodov je kooridiniral interdisciplinarne razvojne projekte s področja kemijske sinteze, farmacevtske tehnologije, predkliničnih raziskav in analitike. Intenzivno se je ukvarjal z znanstveno raziskovalnim delom na področju bazičnih raziskav v farmacevtski industriji. Pri svojem raziskovalnem delu je proučeval kemijo in kemijsko tehnologijo sintez številnih biološko aktivnih spojin, ACE inhibitorjev, imidazolov, piridazinov, tiazo- Profesor dr. Miha Japelj (levo) seje rad odzval pogovoru z rojaki, katerega je vodil akademik prof. dr. Branko Stanovnik (desno), prav tako znan Vrhničan. Kulturno-prlreditvenl center In okrepčevalnica Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Štefanova 5 Ljubljana (Zveza kulturnih društev Vrhnika) Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti skupaj z zvezami kulturnih društev v Mariboru, Kopru in na Vrhniki pripravlja srečanje piscev seniorjev iz vse Slovenije in zamejstva. Vabi upokojence in starejše pisce - začetnike, da pošljejo svoja neobjavljena literarna besedila (pesniška, pripovedna, gledališka, esejistična). Prispevki naj bodo natipkani (ne dvostransko! ). Vsak prispevek mora biti vidno označen z avtorjevim imenom, priložiti pa je treba tudi kratko biografijo ( ki naj zadeva predvsem ukvarjanje s pisanjem ) in točen naslov. Prispela besedila bo prebral strokovni ocenjevalec in sodelujoče avtorje povabil na delavnico, v kateri bo podal ocene prispevkov in poskrbel za izobraževanje. Izbrani avtorji bodo nastopili tudi na posebnem literarnem večeru. Delavnice bodo tri - v Mariboru za severovzhodno Slovenijo, na Vrhniki za Ljubljano, Dolenjsko in Gorenjsko ter v Kopru za Primorsko in Notranjsko, organizirane pa bodo maja in junija 1998. Najboljši avtorji iz vseh treh delavnic se bodo predstavili še na državnem srečanju starejših piscev - začetnikov. Prispevke je treba poslati do 15. aprila 1998 na naslov: Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Štefanova 5 1000 Ljubljana »za seniorsko srečanje« Dragica Breskvar, sam. svetovalka za literarno dejavnost SKLD lidinov, kinolonov, betalaktam-skih polsintetskih antibiotikov, polsintetskih tetraciklinskih antibiotikov, 1,4- in 1,5- benzo-diazepinov, sodobnih antirev-matikov, antivirusnih spojin in antihipertenzikov pa tudi rastlinskih zaščitenih sredstev, optičnih belil, pollazaheterociklov in kelatantov. Raziskave je vodil in koordiniral v Krkinem institutu in v okviru raziskovalnega in pedagoškega dela na FNT, Katedri za organsko kemijsko tehnologijo. Profesor Japelj je avtor oz. koavtor pri 70 znanstvenih in strokovnih člankih in 1140 prispevkih in referatih na mednarodnih in domačih znanstvenih in strokovnih kongresih in simpozijih. Je avtor oz. soavtor 86 patentov oz. patentnih prijav, zščitenih doma in v svetu. Aktivno je vodil oz. koordiniral 48 raziskovalno-razvojnih projektov, ki jih je financirala Krka ob sofinanciranju MZT in prejšnih družbenih ustanov. Aktivno je sodeloval pri neposrednih prenosih številnih razvojnih dosežkov v industrijsko proizvodnjo. Vodil je tudi projektne skupine za izgradnjo obrata fleksibilne kemijske sinteze in razvojnega instituta. Od leta 1977 naprej je stalni sodni izvedenec kemijske stroke za območja sodišč v Novem mestu. Dosedaj je že opravil precej izvedbeniških mnenj, prednostno s področja varstva in okolja in industrijske dejavnosti. Za svoje raziskovalno-fazvoj-no in strokovno delo in za svoje inovacije je doslej prejel 29 nagrad in priznanj, med drugim tudi slovensko nagrado za vrhunske dosežke na področju izumov in tehničnih izboljšav, nagrado občine Novo mesto in Trdinovo nagrado. SPOROČILO BRALCEM LITERATURE V NEMŠKEM JEZIKU V naslednjem mesecu boste lahko v Cankarjevi knjižnici izbirali med 300 novimi knjigami v nemškem jeziku. Povečano knjižno ponudbo Vam je omogočila založba Residenz iz Salzbur-ga, ki je vrhniški knjižnici podarila te knjige. STROKOVNA LITERATURA Bluestein, J.: Vzgoja brez stresa Boeuerle, P.: V svetu celic in genov Chaitow, L.: Cepljenje in imuni-zacija Disnev, W.. Hudomušni nečaki Greenvvood, P.: Vrtnarstvo Habjan, V.: Mejniki slovenske zgodovine Harvev, G.: Excel 97 za windows za telebane Hvastja, P.: Mafini Kapš, P.: Vino in zdravje Ljudske modrosti v pregovorih Lee, W.H.: Vodnik praktične aroma-terapije Macuallv, D.: Celo orli potrebujejo zalet Metelko, M.: Ljubezen in okamene-lo srce Mladi, ulica, prihodnost Natek, K.: Slovenija : geografska, zgodovinska, pravna, polotična, ekonomska in kulturna podoba Slovenije Pogačnik, V.: Igraje na smuči Pošta na slovenskih tleh Sassier, M.: Moja prva enciklopedija Seevvald, P.: Sol zemlje Stern, M.: Ljubezen in pogum štrukelj, A.: Izberi življenje Turk, I.: Upravljalno računovodstvo Ulično delo : preventiva na področju nelagodja odvisnosti in AIDS-a Vodič po pravicah invalidov Wcele, A...J.van: Nabavni mana-gement » Wolbang, K.: Rekviem za organista Z varnim delom do uspešnosti Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti Žagar, A.: V kovačnici življenja LEPOSLOVJE ZA ODRASLE Bežne grešne misli Bukovvski, C: Angeli so na dnu mojega kozarca Clark, M.H.: Naj ti rečem ljubica Duras, M.: Moderato cantabile Heinlein, R.: Vesoljski bojevniki Hibbert, E.B.: Sarabanda za sestri Jančar, D.: Zvenenje v glavi Kokelj, N.: Milovanje Košir, N.: V znamenju strelca Krušnik, S.: Smeh stoletij 2 Kuntner, T.: Cmurek Kurja juhica za materino dušo Maselj, B.: Ubijanje časa Matere Mestnik, L: Korak s poti Mrdavšič, J.: Skozi soteske Novak, B.: Krvave reke Novak, B.: Na začetku je bila ljubezen Novak, B.: V senci dvoglavega orla Peters, E.: Vrabček v svetišču Praprotnik, J.: Blagajevke Pregl, S.: Lahko bi bili angeli, če bi angeli obstajali Strojin, T.: Poti skozi lepote Tamaro, S.: Anima mundi Turšič, A.: Tiho veselje Walters, M.: Nagobčnik za jezi- kavko LEPOSLOVJE ZA MLADINO Ardlev, N.: Spoznavajmo znanost Arold, M.: živeti hočem Cajnko, M.: In vendar je sreča, če si Mavriček Damjan, M.: Veverica in nosorogec Disnev, W.: Nenavadna potovanja Frančič, F.: Angelo Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Štefanova 5 Ljubljana (Zveza kulturnih društev Vrhnika) RAZPIS ZA 20. SREČANJE PESNIKOV IN PISATELJEV DRUGIH NARODOV IN NARODNOSTI, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti razpisuje literarni natečaj za 20. srečanje avtorjev drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji in pišejo v svojem materinem jeziku. Avtorji lahko pošljejo poezijo (do 10 pesmi), prozo ali dramatiko ( do 10 strani) do 5. maja 1998, v treh izvodih na naslov. Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Štefanova 5,1000 Ljubljana, »za 20. srečanje«. Vsi prispevki morajo biti označeni s šifro, v posebni kuverti pa je treba poslati podatke o avtorju, se pravi kratko biografijo, ki naj zajame predvsem ukvarjanje s pisanjem. Vas poslana dela bo pregledala žirija in najboljše izbrala za objavo v posebnem literarnem zborniku. Vsi avtorji, ki bodo poslali svoje prispevke na literarni natečaj, bodo povabljeni na jubilejno srečanje, ki ga bo Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti pripravil skupaj z Zvezo kulturnih društev Ptuj 17. in 18. oktobra 1998 na Ptuju. Dragica Breskvar, sam. svetovalka za literarno dejavnost SKLD 31. OBČINSKA PEVSKA REVIJA NA VRHNIKI Prepevalo skoraj 200 pevcev V Cankarjevem domu na Vrhniki je bila v petek, 20. marca že 31. revija vrhniških pevskih zborov. Na koncertu je nastopilo skoraj 200 pevcev in to iz sedmih pevskih zborih. Kot gostje pa so nastopili pevci Moškega pevskega zbora štin-glc iz Borovnice pod vodstvom Staneta Knapa. Dejstvo je, daje na Vrhniki že dolgoletna tradicija zborovskega petja, ki se prične že v otroškem vrtcu, nadaljuje v šoli ter nato v kar številnih zborih v različnih okoljih in društvih. Tako so pevci in tudi posamezni zbori vpeti v naše vsakdanje življenje ob različnih priložnostih, kot so proslave, spominske slovesnosti, zabavne prireditve, pri verskih obredih ter ob drugih dogodkih. Zanimivo je tudi to, da so se v nekaterih krajevnih skupnostih pojavili zbori, ki redno vadijo in so postali stebri kulturno - zabavnega življenja kraja. Resnično drži trditev, da pesem združuje ljudi. To pa vsekakor velja samo za naše občinske zbore, ki se redno udeležujejo občinskih revij ter s tem pokažejo, kaj so pridobili na kvaliteti in koliko so vadili preko leta, ampak za vse pevce, kot pravijo. Na letošnji že 31. reviji so nastopili naslednji zbori, objavljamo jih tako, kot sp po vrsti nastopili na reviji: Vrhničanka Magdalena Metelko predstavila svojo knjigo Sredi marca je bila v Cankarjevem domu na Vrhniki kratka kulturna prireditev in razstava slik »Kamen na platno«. Prireditev je bila ob izidu knjige »Ljubezen in okamenelo srce« Vrhničanke Magdalene Metelko. Za Magdaleno Metelko lahko rečemo, da je kot samouk postala slikarka in pisateljica. Knjigo je izdala v samozaložbi ob podpori številnih vrhniških in drugih sponzorjev, sama je tudi avtorica vseh besedil in umetniških slik. Na predstavitvi je bilo kar precej obiskovalcev, in je bila pripravljena na prav zanimiv način. Za umetniško besedo iz Kot gostje revije so nastopili pevci iz Borovnice, in to Moški pevski zbor štinglc, ki je prišel z 12 pevci, zapeli pa so tri pesmi. Ženski pevski zbor Ligojna; zborovodkinja Majda Smrke, z 19 pevkami, zapele so dve pesmi. Mešani pevski zbor Mavrica; zborovodkinja Darinka Fabia-ni, na klavirju spremljala Marta Kržič, s 36 pevci, zapeli so tri pesmi. Mešani pevski zbor KUD Drenov Grič - Lesno brdo; zborovodkinja Mojca Oblak, s 26 pevkami, zapele so tri pesmi. Oktet Raskovec, zborovodja Tone Jurjevčič, oktet je zapel dve pesmi. Mešani pevski zbor Ivan Cankar, zborovodja Lovro Grom, z 48 pevci, je zapel dve pesmi. Mešani cerkveni pevski zbor sv. Pavla, zborovodkinja sestra Boža čotar, s 40 pevci in pevkami, zapel je tri pesmi. Ženski pevski zbor Concinite, zborovodja Jože Fiirst, korepe-titorka Judita Caserman, z 28 pevkami, zapele pa so tri pesmi. Med poslušalci koncerta je bil tudi Karel Leskovec, strokovni sodelavec Zveze kulturnih društev Slovenije, ki je ocenjeval kvaliteto izvajanja vseh zborov. O strokovni oceni bomo več napisali v naslednji številki Našega časopisa. S.S. Avtorica knjige »Ljubezen in okamenelo srce« Magdalena Metelko (levo) ob Mirjani Suhadolnik, ki je z umetniško besedo predstavila nekaj besedil iz njene prve knjige. knjižnega prvenca je poskrbela Mirjam Suhadolnik ob avtorski glasbi Lada Jakše, ki je zaigral na več instrumentov. V predverju velike dvorane pa so bile razstavljene tudi njene slike »kamen na platno«. To je posebna in zanimiva tehnika, kjer so zdrobljeni kamni v na- ravnih barvah prilepljeni na staro, ročno tkano platno. Ob številnih prireditvah smo lahko prav gotovo veseli, da imamo na Vrhniki tudi samouke umetnike, ki si na ta način utirajo pot v kulturnem snovanju. S.S. Rodovniki naše občine Zanimanje za rodovnike naj bi v zadnjih letih tudi pri nas precej naraslo. Znano je, da so se rodovniki največkrat izdelovali za pripadnike plemstva, včasih so bili nekoliko večje pozornosti deležni tudi tisti navadni smrtniki, ki so se zaradi svojih izjemnih zaslug dvignili nad povprečje in se trajno zapisali v narodov spomin. Tak izjemnež je med nami živel pred stotimi leti. Umetniško delo Ivana Cankarja je morda rned vsemi Slovenci najbolj raziskano. Morda je nekoliko manj znano, daje dokaj dobro raziskan tudi njegov rodovnik. Znani so rezultati raziskovalnega dela, ki gaje opravil Fran Petre in za njim še Vesna Zadnik, ki v svoji raziskovalni nalogi naniza še 22 naslovov uporabljene literature. Sam že nekaj let del svojega časa posvečam raziskovanju svo- jega porekla in sorodstva. Pridružil sem se Slovenskemu ro-doslovnemu društvu in od takrat še bolj učinkovito napredujem. V društvu smo začeli poleg lastnih rodoslovnih raziskav posvečati pozornost tudi zbiranju rodovnikov znanih Slovencev. Vsak objavljen ali drugače razpoložljiv rodovnik znane osebe prenesemo v računalniško datoteko. Na ta način so podatki mnogo lažje obvladljivi in primerljivi. Med prvimi je bil na ta način izdelan tudi Cankarjev rodovnik. S tem mislim pisateljeve prednike in sorodnike, ne pa tudi vseh drugih Cankarjev, ki jih je bilo že takrat, ko so začeli voditi matične knjige po župniščih toliko, da med njimi ni mogoče določiti in še manj dokazati sorodstvene povezave. Za skrajnega pisateljevega prednika tako velja Andrej. Imel je • pet otrok. Prvi je bil rojen leta 1641. Po tem bi lahko sklepali, da je bil Andrej rojen pred letom 1620. Po teh raziskavah izhaja pisateljev rod iz Ligojne. V društvu sem spoznal kolego Franca Cankarja, ki je skrb- no raziskal in še raziskuje svoje prednike in sorodnike. Sam je svoje prednike po Cankarjevi veji raziskal do leta 1640, koje bil rojen njegov prednik Valentin Cankar. Po do sedaj raziskanih podatkih je omenjeni kolega Franc Cankar evidentiral okrog 1000 oseb iz veje Cankarjev iz Samotorice. Zanimalo me je, če je še kdo od kolegov opravil obsežnejše rodoslovne raziskave v vrhniški občini. Našel sem še tri kolege. Peter Havvlina, ki je po materinih prednikih potomec dobrov-skih Suhadolcev, je zbral podatke o več kot 1500 prednikih in sorodnikih svoje matere Ane Suhadolc. Skoraj vsi njeni predniki so bili iz Dobrove in okolice, priimki pa so še Hudnik, Vampel, Žerovnik, Selan, Ber-gant, Peruzzi, Prijatelj in Ma-rolt. Med potomci pa je pogostost ponavljanja priimkov naslednja: Suhadolc 273, Peruzzi 73, Vampel 46, Vidmar 37, Rotar 31, Hudnik 27, Novak 23, Birtič 23, Snoj 20, Bergant 20, Žakelj 19, Škraba 17, Zalaznik 16, Košir 15, Lipovec 13, Robida 13, Dolinar 12, Žitnik 11, Kavčič 10, Modic 10, Jovan 9 itn. Franc Seliškar ima v svoji rodoslovni zbirki okrog 250 oseb. Lojze Kobi je popisal na tisoče sorodstveno povezanih oseb. V Vrhniko in okolico spadajo zlasti družine Jelovšek, Gale (Galle) in Kobi. Nemara je še kdo od kolegov pri svojih raziskavah beležil tudi Vrhničane. To imam namen še povprašati ostale kolege. Zagotovo pa so to počeli številni domačini, pa zanje še ne vem. Letos načrtuje Slovensko rodoslovno društvo prvo rodoslovno razstavo na Slovenskem. Ta bo poleti v Škofji Loki. Pomislil sem, da bi vzporedno pri- redili razstavo tudi v Vrhniki. Že omenjeni rodovniki bi bili marsikomu zanimivi, če bodo dopolnjeni še z drugimi pa toliko bolj. Zato vabim, da se zainteresirani oglasijo pri meni, da skupaj ugotovimo možnosti za sodelovanje na razstavi. Še kratka predstavitev Slovenskega rodoslovnega društva. Društvo združuje početje ljubiteljskih rodoslovcev. Ima redna mesečna srečanja v sejni sobi podjetja Intertrade na Kolodvorski 9 v Ljubljani. Srečanja so vsak drugi torek v mesecu ob 18. uri. Poleg srečanj prireja društvo vsak mesec še strokovno predavanje. Izdaja rodos- Vključevanje mladega psa v promet Z vzgojenim psom tudi v mestu nimamo težav. Neko petkovo popoldne v marcu se je skupina mladih psov odpravila na potep. Niso bili sami, na izlet do Vrhnike so jih iz Sinje Gorice popeljali njihovi lastniki, ki obiskujejo tečaj Male šole pri pasji šoli Ognjena. Vendar pa ni šlo za nikakršno »pasje« razkazovanje in baha- nje njihovih lastnikov. Namen izleta je bil predstaviti mladim psom čimveč različnih situacij iz vsakdanjega življenja ter jih naučiti pravilnega vedenja v prometu. Tako se je 14 mladih psov, starih od 3 do 9 mesecev, srečalo s številnimi kolesarji, mopedisti, traktorjem, otroci lovni časopis Drevesa. Tega si lahko ogledate v vrhniški knjižnici. Društvo je predstavljeno tudi na internetu. genealogv.ijp.-si in na www.ijp.si/ftp/pub/ ncoming/SRD/srd-www/defau-lt.html. Elektronski naslov društva je srdl(guest.arnes.si. V ko-pirnici na Krožni poti št. 3 lahko dobite obrazce, ki vam bodo pri rodoslovnem delu prišli prav. Če boste rabili računalniški program, namenjen za rodoslovne raziskave, vam tudi lahko pomagam. Moj naslov je: Anton Kos, Sinja Gorica 107, 1360 Vrhnika, tel.: 061 755907 na rolkah, s pravilnim prehodom čez cesto ter čakanjem pred semaforjem. Med potjo so tečajniki ponovili tudi nekaj vaj, ki so jih že osvojili v Mali šoli na vadbišču Športno-kinološ-kega kluba Vrhnika v Veliki Ligojni. V pasji šoli Ognjena se zavedajo pomena socializacije in vzgoje mladega psa, saj psi v obdobju odraščanja spoznavajo in ocenjujejo svet okoli sebe. Na ustrezen način jim moramo nuditi čimveč okoliščin in dražljajev, s katerimi se bodo srečevali, ko bodo že odrasli. Le ob primerni socializaciji mladega psa in pravilnem lastnikovem ravnanju smo lahko prepričani, da nam odrasel pes ne bo povzročal težav. Tudi urbano okolje nas bo veliko laže sprejelo medse, če bomo imeli ob sebi socia-liziranega in neproblematičnega psa. Na poti proti vadbišču, ki leži med Sinjo Gorico in Veliko Li-gojno, so izletnike pozdravili tudi mesarji iz Mesnice Blatnik, ki so prijazne štirinožce nagradili z vrečo kosti. Vsi tečajniki Male šole Ognjena so bili enotnega mnenja, da je bil izlet na Vrhniko prijeten in da so se o vključevanju mladih psov v promet naučili nekaj novega, njihovi psički pa so veselo pomali-cali dobrote iz mesnice. Če imate tudi vi štirinožnega prijatelja in si želite, da bi bil leta poslušen v urbanem okolju, pokličite po telefonu na štev. 061/746-253. Branka Hobič, kinološka sodnica in inštruktori-ca pasje šole Ognjena vam bo svetovala šolanje, primerno vašim željam in starosti vašega psa. Polona Krašovec Kruh naš vsakdanji Kakšen si? Od kod prihajaš? Kdo te izdela? Ali ponoči tudi ti sanjaš, morda o lačnih otrocih? O kruhu smo se pogovarjali v Župnijskem vrtcu na Vrhniki. Nismo si postavili samo teh vprašanj, pač pa še mnoga druga. Brskali smo po knjigah, spraševali mamice in očete, babice in dedke ter ugotovili, da so tudi mnogi ljudje dobri kot kruh. Ker pa vemo, da je zrno do zrno pogača, smo se odločili prehoditi pot kar od zrna do kruha. Sejali smo pšenico in koruzo, ju zalivali in opazovali njuno rast in razlike v razvoju. Špelin prijazen dedek g. JANEZ GABROVŠEK se nam je pridružil v vrtcu in preživel z nami vse dopoldne v popolni pekovski opravi. V njegovih rokah so nastajale čudovite stvari: preste, žemlje, piškoti, pleteno srce, pletenke,... Odprtih rok so nas sprejeli v tovarni ŽITO, kjer smo si ogledali velike stroje, peči, peharje, loparje in spremljali delo pridnih delavcev. Na koncu so nas še pogostili s krofi. V trgovini LOKA smo spoznali oblike, barve, rezi na kruhu, imena kruhov, spremljali peko žemljic in si ogledali še druge izdelke, kijih tam prodajajo in so izdelani iz žit. Prijazne gospe so tudi tam poskrbele za radost naših želodčkov. Kruh smo nato okušali in spoznavali tudi v vrtcu. Ker nas je zanimalo, kako je potekala peka nekoč, smo obiskali Anjino babico gospo MARIJO GUTNIK, ki nam je od-strla zaveso v preteklost. Zakurili smo v krušni peči, jo pometli s posebno metlo, narejeno iz koruznih slačk in z loparjem položili kruh v peč. Med čakanjem na pečen kruh smo gnetli in oblikovali preostalo testo ter se greli na krušni peči. Samo in Urban sta nas povabila v Smrečje na ogled KOV-TRJEVEGA mlina. Na srečo vedno več ljudi skrbi za našo kulturno dediščino. Zaradi njihove ljubezni do slovenskih korenin bomo tudi mi več vedeli, od kod smo, kako so živeli naši predniki in znali bolj ceniti preteklost. Ko smo se naužili znanja, smo se dela lotili tudi sami. Saj veste: moka tu, moka tam, ruta je lezla na oči, testo se vleče za prste, drugo testo se drobi, nekoga pod noskom srbi, pa si ne more pomagati... Toda, to so bile le začetne težave. Pozneje smo pekli še palačinke in skuhali ajdove žgance. Zdaj smo že pravi mojstri. Če želite, da vas česa naučimo, ne odlašajte; obiščite nas, z veseljem bomo znanje prenašali naprej. Na vozilu, ki prevaža vrhniški kruh piše: Lahko me prehitiš, vendar ne v kvaliteti! Mi pa končujemo z mislijo in zahvalo vsem, ki ste nas uvajali v skrivnostni svet kruha, da vas je težko ali celo nemogoče prehiteti v prijaznosti. Vsem še enkrat ISKRENA HVALA! Otroci in vzgojiteljice Župnijskega vrtca VRHNIKA IMA DESET DRŽAVNIH PRVAKOV Aljoša Grom športnik Vrhnike za leto 1997 Športna zveza Vrhnika je v Gostilni Močilnik, 16. marca 1998 razglasila športnika Vrhnike za leto 1997. Prireditve so se udeležili mladi športniki, predstavniki klubov in društev, številni trenerji, državni prvaki iz Vrhnike, ostali športniki in gostje. Lahko rečemo, da je bil Močilnik v znamenju vrhniškega športa in številnih športnikov, ki so ime Vrhnike ponesli širom sveta. Prireditev je začel predsednik športne zveze Igor Novljan, kije vse prisotne pozdravil ter pohvalil športne rezultate in dosežke v letu 1997. Ti uspehi so prinesli Vrhniki 10 državnih naslovov v različnih športnih panogah ter še številne vidne uvrstitve mladih in tudi že starejših športnikov. Prav gotovo smo lahko ponosni na dosežene rezultate, ki se nekako ponavljajo iz leta v leto. Ob tem se kalijo in rastejo še številni mladi anonimni športniki, ki bodo vrhunce doživljali v naslednjih letih. Uspehi so sigurno plod dobrega dela in treniranja samih športnikov ter seveda njihovih trenerjev. Tudi brez pomoči skrbnih staršev in njihovega finančnega vlaganja ne moremo mimoi-ti. Vedeti je potrebno, da so v vrhniškem športu številni športniki iz različnih športnih panog, kar je potrebno vse financirati. Športna zveza odnosno občina pa lahko le delno pokrivata te stroške. Zato so za uspehe zasluženi tudi številni sponzorji, ki vidijo v športu tudi način svojega reklamiranja in promoviranja. Ob koncu svojega govora pa je čestital vsem športnikom, ki so v letu 1997 postali državni prvaki ali pa dosegli vidne športne uspehe. Nato je sledila podelitev pohval vsem perspektivnim športnikom in tistim, ki so v letu 1997 dosegli zelo dobre rezultate. Pohvale so podeljevali člani komisije, ki je pri Športni zvezi Vrhnika zadolžena za sprejemanje predlogov in za odločanje o dobitnikih pohval, plaket in športnikov leta. Razpis je bil objavljen v Našem časopisu, predloge pa so posredovala številna društva in posamezniki. Komisija se je odločila, da pohvale prejmejo: ATLETI: Peter Kunstelj, roj. 13.7.1973, sedaj član AK Olimpija. Za skok v višino se je odločil že v osnovni šoli. Z resnim treningom pa je pričel po končanem služenju vojaškega roka. V preteklem letuje skočil v višino 210 cm in na državnem prvenstvu osvojil bronasto medaljo. Polona Grubič, roj. 18. 12. 1983, je članica atletske sekcije Vrhnika. Trenira od 1994 dalje. Dosegla je vrsto odličnih uvrstitev v sprintu na 60 m. V letu 1997 je tekla 7,93 s. Na državnem prvenstvu v Novem mestu je osvojila bronasto medaljo. Gregor Mrgole, roj. 5.5.1983, trenira od leta 1993. Čeprav je šele eno leto med st. dečki, je na državnem prvenstvu osvojil odlično 4. mesto v skoku v daljavo. Njegov osebni rekord je 6,03 m. Jak Rogelj, roj. 4.3.1981, že 6 let trenira v atletski sekciji Vrhnika. V tem času je osvojil več medalj na šolskih in državnih tekmovanjih v skoku v daljavo. V preteklem letuje na državnem prvenstvu za mlajše mladince osvojil 4. mesto. ŠPORTNO RITMIČNE GIMNASTIČARKE: Dušica Jeremič, roj. 1982. Osvojila je 3. mesto na državnem prvenstvu v mnogoboju, 2 x 2. mesto in 2 x 3. mesto s posameznimi rekviziti. Na svetovnem prvenstvu je osvojila 62. in 63. mesto med 135 nastopajo- Športnik Vrhnike za leto 1997 Aljoša Grom prejema zlato značko mesta Vrhnike od župana Vin ka Tomšiča. ALJOSA GROM, roj. 16.2.1974 je član Planinskega društva Vrhnika. S športnim plezanjem se ukvarja 10 let. Naslov državnega prvaka je osvojil že petkrat. Njegov najboljši rezultat je 3. mesto na tekmi svetovnega pokala v Imstu v Avstriji. Preplezal je tudi več težjih skalnih smeri v naših in tujih plezališ-čih. Po težavnosti izstopa smer Brdavs v Retovju. Aljoša Grom je tako postal Slovenec z najtežjo smerjo, ki je bila preplezana brez vrvi, Črna Burja, splezana na pogled in Bastilia v plezališ-ču Mišja Peč. Ti rezultati ga uvrščajo med najboljše solo plezalce na svetu. čimi. Njen trener je Špela Mo-har. Mojca Rode, roj. 1983. Osvojila je 3. mesto na državnem prvenstvu pri mladinkah. V pokalnem tekmovanju je osvojila zlato medaljo. Prva mesta je osvojila na mednarodnih turnirjih v: Anconi Plnzu, Wroclawu in Milanu. Biljana Milašinovič, roj. 1984, je dosegla 14. mesto na evropskem prvenstvu v skupinskih vajah, 1. mesto Bratislava, 1. mesto Regio Emillia, 3. mesto Karlsruhe. Barbara Šinigoj, roj. 1985, je osvojila 3. mesto na državnem prvenstvu v kategoriji kadeti-nje, 3. mesto Reggio Emillia -žoga, 3. mesto dvoboj Italija : Slovenija. MLADI ŠAHISTI: Miodrag Stojnic, roj. 1979. Osvojil je 2. mesto na mladinskem DP do 18 let. Niko Praznik, roj. 1979. Osvojil je 3. mesto na mladinskem DP do 18 let. Primož Šoln je tudi formalno postal mojster FIDE, nastopil za mlado državno reprezentanco do 26 let v Braziliji in osvojil četrto mesto na članskem državnem prvenstvu. SMUČARJI TEKAČI (vsi člani TSK COMING): Mateja Mole, roj. 1984. Osvojila je srebrno medaljo na neuradnem svetovnem prvenstvu in 2. mesto v skupnem seštevku Žito pokala. Jan Debevec, roj. 1985. Osvojil je tretje mesto na državnem prvenstvu v kategoriji mlajši dečki. ŠTAFETA STAREJŠI DEČKI: 2. mesto na državnem prvenstvu v postavi: Domen Zalar, Simon Bajec, Gregor Kogovšek ŠTAFETA MLAJŠE MLADINKE: 2. mesto na državnem prvenstvu. V postavi Mateja Mole, Ajda Slavec, Anja Mikulan EKIPA mladih TENISAČEV ŠD Dren: (Drenov Grič - Lesno Brdo) Aljoša Kucler, Luka Gregorc, Marko Veselinovič, Miha Gre-gorin, Marko Štrukelj, Niki Po-povič in njihov kapetan Milan Veselinovič. - na državnem ekipnem prvenstvu dečkov do 14 let je osvojil 2. mesto. TRIATLONEC: Domen Denša, osvojil 3. mesto na državnem prvenstvu ter 17. in 18. mesto v evropskem pokalu. ŽENSKA EKIPA V PIKADU: - društva invalidov Vrhnika v postavi: Mira Šinkovec, Anica Dolenc, Jožefa Bagar, Jožica Zalar in Zofija Petrič, je na državnem prvenstvu invalidov v pikadu osvojila zlato medaljo. Sledila je podelitev srebrnih plaket z grbom Vrhnike za osvojena prva mesta na državnih prvenstvih. To se pravi, ti športniki so postali državni prvaki v letu 1997. Plakete je podeljeval Igor Novljan, te pa so prejeli: Ekipa mljaših dečkov v smučarskih tekih: Erik Jelovšek, Jan Debevec, Jure Andrijano-vič in trener Marjan Mesec, vsi so člani TSK Corning in osvojili naslov državnih prvakov v kategoriji mlajših dečkov. Miha Plahutnik , roj. 1979, je član TSK Corning Vrhnika, državni prvak v maratonu, član reprezentance v kategoriji mladinci in člani, njegov trener je Marjan Mesec in Jure Velepec. Aleš Prek, roj. 1981 je član AMD Moste, vsestranski športnik, državni prvak v kartingu do 100 cm3 ter član reprezentance v smučanju pri mlajših mladincih^ Matej Šebenik, roj. 1983, je član Šahovskega društva Vrhnika, državni prvak v kategoriji do 14 let in član reprezentance. Njegov trener Zlatico Bašagič. Goran Pivk, roj. 1955, je član Lokostrelske sekcije ŠD Dra-gomer, državni prvak v INDO-OR streljanju z lokom v kategoriji člani. Rado Kržič, roj. 1955, je član Lokostrelske sekcije ŠD Dra-gomer, državni prvak v CLO-UD streljanju z lokom pri članih. Sonja Ralca, roj. 1946, je članica Lokostrelske sekcije ŠD Dragomer, državna prvakinja v disciplini 3D pri članicah. Alenka Bikar, roj. 1974, je članica AK Olimpija, državna prvakinja v teku na 200 metrov, na mediteranskih igrah osvojila 3. mesto, stalna članica Slovenske reprezentance, trener Jure Kastelic. Mojca Suhadolc, roj. 1975, je članica ŠD Vrhnika, državna prvakinja v super veleslalomu, stalna članica reprezentance in udeleženka letošnjih olimpijskih iger, trener Klemen Ber-gant. Na koncu pa je bil še razglašen športnik Vrhnike za leto 1997. Ta naslov je bil podeljen Aljošu Gromu petkratnemu državnemu prvaku v športnem plezanju. Igor Novljan je Aljošu podelil zlato plaketo, župan Vinko Tomšič pa zlato značko mesta Vrhnika. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi župan Vrhnike ter čestital vsem dobitnikom priznanj, še posebno pa športniku Vrhnike. Vsem prisotnim pa se je zahvalil za vso vztrajnost in energijo, ki jo izrabljajo v športu, da so s tem Alenka Bikar Lokostrelci ŠD Dragomerja od leve Rado Kržič, Sonja Ralca in Goran Pivk. Miha Plahutnik doseženi izjemni uspehi. Prav ti uspehi pa tudi Vrhniko postavljajo v vrh slovenske promocije, katero bi morali znati izkoristiti. Tako je minila še ena prireditev, kjer so zasluženo prejeli priznanja najboljši športniki iz naše občine. Pokrovitelji prireditve iz naše občine so bili: ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA ŠPORTNE PRIREDITVE IN AKTIVNOSTI 5. april ob 9. uri POHOD NA KLJUČ Prireja ŠD Dragomer - Lukovica, kontaktna oseba Miro Zore 2. maj TEK IN POHOD PO MEJAH Matej Sebenik Občina Vrhnika z županom, Športna zveza Vrhnika in lastnik gostilne Močilnik Jani Ma-rinčič s svojim osebjem. Za glasbeno plat prireditve je poskrbel mladi pevec Dejan Marin-č in plesna skupina Osnovne šole Ivana Cankarja pod vodstvom Teje Šraj. S.S. KS DRENOV GRIČ - LESNO BRDO Prireja ŠD Dren, kontaktna oseba Jani Jelovšek OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU Prireja ŠD Sinja Gorica, kontaktna oseba Vojko Ržek OBČINSKA LIGA V BALINANJU Prireja Športna zveza Vrhnika, kontaktna oseba Miro Gruden Prijave do 15. aprila Priporočamo obisk koče na Planini, sprehode v naravo, oglede nogometnih tekem in obisk Fitness centra in savne Športne zveze Vrhnika. Vse informacije posreduje Športna zveza Vrhnika, telefon 754-484, Miro Gruden. Teniško društvo VRHNIKA objavlja RAZPIS za organizacijo teniških turnirjev v okviru tekmovanja za pokal TENISAČA VRHNIKE za leto 98 na igriščih TD Vrhnike. • Prijave in ponudbe s kratkim predlogom izvedbe tekmovanja sprejemamo do 30. 4.1998 na naslov Teniško društvo Vrhnika, Tržaška cesta 9, kjer so vam na voljo tudi vse natančnejše informacije, (kontaktna oseba Uroš Jereb) Ekipa TSK Corning mlajših dečkov s trenerjem Marjanom Mescem. Ljubitelji tenisa, pozor! Za člane teniškega društva Vrhnika seje sezona praktično že pričela. Lepi marčevski vikendi so jih napeljali na urejanje njihovih treh igrišč ter vse okolice okoli njih. Tako se že deloma pripravljajo na novo teniško sezono, kije že več let zelo bogata in aktivna. V upravnem odboru društva so se celo dogovorili, da bodo v svoje vrste vpisovali tudi nove člane izven občine Vrhnika. To pa je prav gotovo zanimivo za vse bralce Našega časopisa. Članarina za nove člane v letu 1998 je enaka, kot je bila v letu 1997, in je za starostne kategorije naslednja: - dečki - deklice (OŠ) 2.700,00 SIT - mladinci - mladinke 4.500,00 SIT - člani - članice 6.300,00 SIT - družinska članarina za 2 člana 11.000,00 SIT za 3 člane 12.300,00 SIT za 4 člane 12.600,00 SIT za vsakega nadaljnjega člana še % 10 —. Vsi novi člani morajo plačati tudi »pristopnino«, ki je 23.500,00 SIT in jo je možno plačati na tri obroke. Članarino in nov vpis bo mogoče plačevati 4. aprila, 11. aprila in 25. aprila (za zamudnike) med 10. in 13. uro, v teniški hišici ob teniških igriščih teniškega igrišča Vrhnika (za PIZZERIJO BOTER). Teniško društvo pa nudi tudi zakup teniške (fiksne) ure na svojih igriščih za vse dni, razen za sobote in nedelje. Zakup igrišča za eno uro: med 16. in 22. uro je 250 DEM, med 9. in 16. uro pa je 180 DEM. Ljubitelji tenisa, tako stari člani društva kot novi člani vabljeni, da se pripravite na novo teniško sezono in se priključite zanimivi in družabni sredini teniškega društva Vrhnika. S.S. Prvi tekmovalni dosežki novoustanovljenega KŠRG Vrhnika Skupinska vaja mladih ritmičark Vrhniškega KŠRG Klub (bivša sekcija TVD Partizan Vrhnika) so že na začetku sezone zapustile — glavna trenerka Špela Mohar ter trenutno najboljši slovenski članici Dušica Jeremič in Mojca Rode. Delo glavne trenerke je prevzela bivša vrhunska tekmovalka San-dra Žilavec ob pomoči Tine Pajnič in Urške Cvetko. Tekmovalno breme pa je na obeh mladinkah Biljani Milašinovič in Barbari Šinigoj. Za obema je že nekaj nastopov v novi sezoni. Na troboju (Slovenija—Češka—Benečija) je bila Biljana v mnogoboju s štirimi rekviziti peta (dve točki in desetinko za prvouvrščeno Ajdo Žitnik Lju-bljana-Moste). Barbara se je uvrstila v konkurenci desetih mladink na sedmo mesto, za Milašinovičevo pa je zaostala 0,175 točke. Dan predtrobojem 21.2. sta obe na prvi slovenski prvenstveni tekmi dosegli podobni uvrstitvi — Milašinovi-čeva je bila četrta, Šinigojeva šesta. Na drugi prvenstveni tekmi na državnem nivoju sta točkovno obe za konkurenco zaostajali že precej več ob podobnih uvrstitvah: 5. mesto Milašinovič 63,714, 6. mesto Šinigoj 62,513. Trenutno vodilna v mladinski konkurenci Ajda Žitnik Ljubljana Moste je v mnogoboju po štirih rekvizitih zbrala 69,581 točke. Na troboju je v konkurenci kadetinj Tina Križman, ki je tekmovala za Slovenijo 3 dosegla 8. mesto. V članski konkurenci sta bili na vseh omenjenih tekmovanjih v ospredju Vrhničanki Dušica Jeremič in Mojca Rode članici KŠRG Šiška. Na zadnji prvenstveni tekmi v dvorani Gib na Vabimo vos na % prvenstveno | tekmo ŠRG za mlajše in starejše deklice ter kadetinje, ki bo 18. aprila 1998 ob 11. uri v športni dvorani na Vrhniki Drenikovi v Ljubljani 1. Jeremič 75,311 — 2. Rode 74,300 in 3. Vengust (Narodni dom) 72,729. Najmlajše letnik 89 in 88 so imele prvo prvenstveno tekmo v novi dvorani študentskega centra v Mariboru. V konkurenci deklic (letnik 87,88) so bile Vrhničanke (Kovač, Križman, Petelin, Rode) v skupinski vaji tretje za ljubljančankami iz Most in mariborčankami. Posamezno v mnogoboju (vaja brez in s kolebnico) pa so se uvrstile na naslednja mesta: 5. Tina Križrrfan, 8. Ana Kovač, 9. Neža Petelin. Najmlajše tekmovalke KŠRG Vrhnika (Križman, Ličof, Mr-šić, Ramič) so v skupinski vaji tretje mesto zgrešile za dobro desetinko točke in se uvrstile na 4. mesto. 1. Moste, 2. Maribor, 3. Narodni dom. V vaji brez rekvizita je Tea Križman z drugim mestom nasploh osvojila najvišjo uvrstitev za Vrhniko v Mariboru. Uvrstitve ostalih: 13. Nina Mršič, 15. Eva Ličof, 16. Maja Ramič, 17. Špela Jerina, 18. Saša Novak. V okviru kluba vadi in tekmuje tudi okrog dvajset deklet v »C« programu gimnastike. Trenirajo pod vodstvom Mete Mohar, Ines Jerina in Bince Turk. 7. marca letos so sodelovale na pregledni tekmi v Murski Soboti in dosegle naslednje uvrstitve: — 2. mesto je dosegla Mirela Mujakič v poljubnih vajah za mlajše deklice — 1. mesto ekipno (Mateja Barukčič, Bojana Blagojević, Aljana Džinič, Tinka Grbac) v poljubnih vajah za starejše deklice. Boris Ličof $4 £j %9 %i %4 %4 %1 Slovenska ekipa maratoncev na Japonskem SVETOVNI POKAL VVORLDLOPPET Roman Rupnik na Japonskem osvojil točke Maratonec v teku na smučeh, worldloppet master Roman Rupnik (COMING VRHNIKA), ki že nekaj let uspešno tekmuje v maratonskem teku na smučeh za svetovni pokal, imenovan VVorldloppet cup, je v letošnji sezoni že tretjič zapored osvojil točke svetovnega pokala. Po ^ekmi v Evropi — Marcialon-ga v Italiji (izmed več kot 5000 tekmovalci je bil 153) je v začetku februarja odpotoval na Japonsko v Sapporo, kjer seje 8. marca udeležil 18. mednarodne tekme Sapporo 98 in tretje za pokal worldloppet. Izmed 2000 tekmovalci 24 držav sveta je v drsalni tehniki teka na 50 km dosegel odlično 17. mesto in s tem osvojil kar 11 točk za omenjeni svetovni pokal. Slovenska reprezentanca maratoncev je nato odpotovala na prizorišče olimpijskih iger v Nagano oziroma v Hakubo, kjer so si ogledali nekatere tekme in v idilični zimski pokrajini doživljati veličasten utrip olimpijskih iger. Roman Rupnik se je 22. marca vrnil še s zadnje tekme Birkebeiner rennet na Norveškem, kjer je v elitni skupini tekmovalcev dosegel 83. mesto. Kako seje uvrstil v skupnem seštevku treh najboljših tekem sezone bo znano v začetku aprila. Omeniti velja še zanimivost, daje Roman Rupnik, ki že ima naziv »VVorldloppet master« (dobiš ga ko pretečeš 10 največjih svetovnih ma- Veterani tekmovali v namiznem tenisu 7. marca 1998 je na Vrhniki potekal 'tradicionalni, tokrat že 17. turnir veteranov v namiznem tenisu. Udeležba je bila tokrat rekordna, saj se je tekmovanja udeležilo kar 38 igralcev iz vse Slovenije. Tekmovalci so prišli iz Nove Gorice, Kopra, Izole, Kranja, Idrije, Ajdovščine, Zaloga in Ljubljane. Nastopila je tudi osmerica Vrhničanov, ki pa se letos niso najbolje izkazali. Temu je bilo vzrok pomanjkanje treningov, saj so z intenzivno vadbo pričeli šele sredi decembra 1997, ko so pridobili prostore v GD Sinja Gorica. Tudi kakovost gostujočih igralcev je bila na najvišjem nivoju, saj so bili vsi nekdaj aktivni igralci. * Za uspešno izvedbo turnirja ter zadovoljstvo nastopajočih so poskrbeli pokrovitelji: Športna zveza Vrhnika, Gostišče Marinčič-Verd, Inco-Invest Ljubljana, Komunalno podjetje Vrhnika, Pizzerija Boter, Graver-stvo Bruno Kos ter seveda vsi prizadevni člani-veterani z Vrhnike in iz Verda. Rezultati turnirja: Veterani 40—50 let 1. Šemrov (Zalog) ' 2. Staut (Koper) 3. Jakin (Nova Gorica) 4. Žgavc (Nova Gorica) Nastopilo je 18 igralcev. ratonov) postal prvi Vrhničan, ki je pretekel vseh trinajst največjih smučarskih maratonov na svetu. V Sloveniji je to uspelo še trem maratoncem: Janiju Kršinarju, Stojanu Iliču in Marjanu Ločniškarju. Ob koncu tekmovalne sezone se iskreno zahvaljuje sponzorjem COMING VRHNIKA, ALPINA ŽIRI, ZAVAROVALNICA MARIBOR, PORSCHE LJUBLJANA, FIS-CHER-VITA TREBNJE, SPORT ČARM^N, ki so mu pomagali, da se je lahko udeležil tekmovanj, ki so zaradi velikih potovalnih razdalj povezane z velikimi stroški. A. V. Roman Rupnik, član mataron-skega SKI TEAMA iz Slovenije, na eni izmed zadnjih tekem Veterani 50—60 let 1. Bažato (Nova Gorica) 2. Jug (Nova Gorica) 3. Kavrečič (Izola) 4. Stropnik (Koper) Nastopilo je 14 igralcev. Veterani nad 60 let 1. Svoljšak (Škofja Loka) 2. Petrovič (Kranj) 3. Pihler (Nova Gorica) 4. Drašler (Vrhnika) 5. Veličkovič (Zalog) 6. Jankovič (Izola) Dvojice 1. Jug-Bažato (Nova Gorica) 2. Žgavc-Jakin (Nova Gorica) 3. Staut-Hrvatin (Koper) 4. Šemrov-Kodba (Zalog) Bruno Kosi Vrhničani tretji na jadralno padalski tekmi K0VK 98 V soboto 28.2.1998 je minila prva tekma v točnosti pristajanja za državno prvenstvo. Člani našega kluba Klub letalcev Vrhnika, sekcija jadralni padalci, smo ekipno zasedli odlično tretje mesto med 16 nastopajočimi klubi. Temu uspehu so pripomogli Tomaž Gorišek, Boštjan Debevc in Grega Andolšek (v skupno razvrstitev so šteli trije najboljši iz vsakega kluba). Točke za skupno uvrstitev (prvih 30 jih dobi točke na vsaki tekmi) je dobila še Mojca Rus - 1 točko med 151 nastopajočimi. Celo leto je še pred nami in nešteto možnosti za še boljše uspehe, saj smo znani kot eden zelo uspešnih klubov (eden na vrhu). Stanislav Rus Lokostrelci uspešno končali dvoranskosezono Lokostrelci iz ŠD Dragomer -Lukovica so uspešno končali dvoransko sezono 1997/98. Na 1. ekipnem DP Indoor 18 m, ki je bilo 28.2.1998, je naša ekipa v postavi Goran Pivk, Damjan Oblak in Peter Preglej z rezultatom 194 krogov zasedla odlično drugo mesto. V kvalifikacijah so s 1357 krogi v konkurenci 6 ekip zasedli 3. mesto. V finalnih dvobojih so premagali ekipo iz Kamniškega mamuta, v boju za prvo mesto pa so bili Tolminci premočni. Štirinajst dni kasneje pa smo še nastopili v Mariboru na absolutnem DP za posameznike. V kvalifikacijah smo dosegli zelo dobre rezultate, ki so nam dajali veliko upanja ta nadaljnje tekmovanje: Pivk je bil drugi, Oblak in Ralca sta delila 3-4 mesto, Kržič pa je bil v olimpijskem stilu odličen 14. V nedeljskih izločilnih dvobojih nam je velika želja po dobrem rezultatu zatresla roke, kljub temu smo lahko s celotnim uspehom zadovoljni. Končni vrstni red je bil naslednji: Instiktivno: Goran Pivk 5-6. mesto, Damjan Oblak 8. mesto, Sonja Ralca 7. mesto, Olimpijski slog: Rado Kržič 8. mesto. Sonja Ralca Karate klub Vrh Vrhnika sprejet v KZS - Karate zvezo Slovenije V letu promocije in združevanja karateja v svetovno karate zvezo, smo se tudi v našem klubu odločili vstopiti v KARATE ZVEZO SLOVENIJE kot samostojen klub. Število mladih tekmovalcev se veča iz leta v leto, delo v klubu pa postaja vse resnejše. Zato smo v letošnjem letu ptipravili za mlade in stare nadebudneže tudi trening kat (form), ki jih bodo le ti pod strokovnim vodstvom lahko prakticirali na začetku le ob ponedeljkih na OŠ Ivana Cankarja, Tržaška 2, Vrhnika - razredna stopnja. Trening je namenjen tako rekreativcem kot tudi tekmovalcem. Vabljeni ste vsi, ki nameravate ali pa ste se že ukvarjali s katami (formami). V okviru te skupine nameravamo narediti tudi show-skupino, ki bo predstavljala ekshibicijsko karate tehniko ter zastopala naš klub na raznih prireditvah. Sodelovanje našega karate kluba VRH s karate klubom Vrhnika, Se bo po jutru poznal dan? Rezultati zimske atletske sezone so običajno kar dobri napovedovalci glavne sezone, ki se začne z uradnimi mitingi v mesecu aprilu. Čeprav razdeljeni v različne kategorije in člani dveh klubov so najboljši vrhniški atleti s tekmovanji na prvenstvih v dvoranah opozorili, da bo nanje potrebno resno računati. Seveda jim Fortuna ne bi smela obrniti hrbta v obliki poškodb ali drugih negativnih učinkov, od katerih so atleti odvisni in nanje ne morejo vplivati. Vse kaže, da v disciplini, kije v Sloveniji v atletiki najbolj napredovala - v šprintu, tudi Vrhničani nočejo zaostajati. Menim, da imajo za dvig rezultatov v šprintu kar lep delež 3 atletske dvorane /Celje, Nova Gorica, Ljubljana/, ki omogočajo skozi celo pripravljalno obdobje kakovosten in načrtovan trening. Naši najuspešnejši atleti hodijo na treninge v Ljubljano 2-3 krat tedensko. To ni pomembno samo zaradi dobrih trenažnih razmer, temveč se atleti tudi aktivno in podzavestno seznanijo z novostmi v treningu. Te naši najboljši predstavniki prinašajo s tekmovanj in priprav širom sveta. V šprintu na 60 m in 100 m imamo dva res perspektivna predstavnika - Polono Grubič v pionisrski kategoriji in Matjaža ki ga vodi g. Mustafič, dobiva nove razsežnosti, zato si lahko na Vrhniki v tej in naslednjih sezonah obetamo razmah tega lepega tekmovalnega šport^, kije bil v letošnjem letu proglašen za olimpijskega. Na tekmovanju v Zagorju prvega dela državnega prvenstva v SEMI concactu so nam manjkali predvsem lastni sodniki saj so nekateri naši tekmovalci zaradi v odločilnih momentih nekorektnega sojenja izgubili borbo le za 1 piko. Vendar pa je zadovoljstvo v klubu veliko, saj so se na tekmovanje odzvali najperspektivnejši tekmovalci, ki trenirajo v našem klubu šele 6-12 mesecev in so se povsem enakovredno kosali z mnogo izku-šenejšimi tekmovalci kickbo-xing zveze Slovenije. Nastopili so: Benjamin Tomšič, Anton Šivic, Sandi Šivic, Aleš Muha, Sašo Weixler, Nina Vehar, Jure Plečnik, Robert Pilih. Karate klub Vrh Vrhnika Lazarja v članski. Na državnem prvenstvu v dvorani v Celju je Polona osvojila bronasto kolajno. Matjaž pa je med številnimi tekmovalci prišel v B finale, če-, prav je prav tu bila konkurenca največja. Po daljšem času smo spet dobili državnega prvaka. To je uspelo Gregorju Mrgoletu, kije v skoku v daljino z rezultatom 6,24 m med pionirji suvereno in zasluženo zmagal. Prav malo je manjkalo, da se podobni ni zgodilo tudi Jaku Roglu, ki mu je prav zadnji skok tekmovanja odnesel naslov državnega prvaka. Z izenačenim osebnim rekordom 6,65 m v skoku v daljino je osvojil odlično drugo mesto pri mlajših mladincih. Da je športna sreča res muhasta dokazuje podatek, daje Jak na popolnoma enak način z novim osebnim rekordom 6,70 m v daljino izgubil bronasto medaljo pri starejših mladincih. Za največje presenečenje je v članski konkurenci poskrbel skakalec v višino Peter Kunstelj, ki je na državnem prvenstvu v Novi Gorici z osebnim rekordom 211 cm in 2. mestom presenetil ostale tekmovalce, ne pa toliko strokovnjakov. Ti so že večkrat menili, da je Peter sposoben skočiti precej višje, kakor so kazali sicer solidni lanskoletni rezultati. Lepo bi bilo verjeti, da bodo vspodbudni rezultati zimskih tekmovanj bili znanilci dobre Žetve na poletnih tekmovanjih in potrdili pregovor, da se po jutru dan pozna. Luka Drašler FINANCIRANJE EKSTREMNIH ŠPORTOV - DA ALI NE Jamarstvo, alpinizem - nebodijihtreba Večkrat v zadnjih letih, ko se cela paleta raznih športnih društev in ostalih asociacij preriva okoli občinske mize, s katere sem in tja padajo drobci, ki omogočajo, da vsak na svoj način razgibavamo kosti, so me akterji teh konkurenčnih dejavnosti (v finančnem smislu) prepričevali, da jamarstvo, alpinizem in podobne »ekstremne« dejavnosti ne spadajo med tiste, ki naj bi se dotirale iz občinskega proračuna, tega privilegija naj bi bila upravičena le množična rekreacija v zelo majhni, simbolični meri, glavnino športu namenjenega denarja in še kaj povrh pa naj bi dobili vrhunski posamezniki kot kategorizirani športniki in pa razne lige, ker naj bi le ti dostojno promovirali občino. Tako tolmačenje je dobilo podlago tudi v kriterijih ministrstva za šolstvo in šport, kijih novonastale občine sedaj uporabljajo kot temelj za razdeljevanje denarja. Alpinizem, jamarstvo in podobne dejavnosti naj bi bile avantu-rizem in kdor se želi ukvarjati s temi preveč rizičnimi športi, naj si pač priskrbi sponzorje. Občine naj bi financirale eno ali dve prioritetni panogi, vse ostalo pa prepustile samim sebi. Razumljivo je, da na državnem nivoju sistem financiranja (najverjetneje) stremi za oblikovanjem piramide, katere vrh sestavljajo najboljši izmed najboljših. Manj ali pa popolnoma nerazumljivo pa je striktno upoštevanje tovrstnih kriterijev na malem občinskem nivoju, saj tako majhna populacija, kot jo premore občina v obsegu vasi ali mesteca s svojimi zaselki, ne more zagotoviti vrhunske ekipe v nobenem od medijsko popularnih športov, le vsake toliko časa se iz povprečja prebije kvalitetni posameznik (posameznica), a kot zakleto in po pravilu vedno v panogah, ki za odločujoče niso zanimive. Ko pa se že pojavi, običajno zmanjka volje za dajanje denarja že ob vprašanju treninga in trenerja in je kot običajno in za odgovorne najlažje, da ta, ki seje rodil z določenimi kvalitetami, za razvijanje le-teh tudi sam poskrbi, kolikor mu pač žep dopušča. Kot mulec v osemletki sem se tudi sam podil za žogo in niti danes nimam nič proti, če prejemajo dotacije nogometaši, košarkarji, pink-ponkarji, balinar-ji, počasi pa mi preseda, da moram leta in leta dopovedovati istim, da je pomembno tudi planinstvo, alpinizem, jamarstvo, čeprav te dejavnosti nimajo publike. Rahlo na bolje gre edino frikerjem (prostim plezalcem), ki so se pač znašli in laze-nje po skalah zamenjali za plastične stene v dvoranah in tako dejavnost približali medijem. V bistvu pa je še vse tako, kot je bilo še v Jugi, ko smo večno moledovali na TTKS Vrhnika za planinsko društvo, alpinistični odsek in jamarsko društvo, o denarju so odločali lokalni »veljaki«, ki tem dejavnostim niso bili naklonjeni. Definicija termina šport je lahko zelo široka, čeprav je v slovarju tujk predstavljen dokaj enostavno - kratkočasje, zabava, telesne vaje, igre, tekmovanja. Naši delilci denarja so si to še bolj poenostavili in očitno smatrajo za športno aktivnost samo še soočenje ekip ali posameznikov s ciljem zmagati, seveda ob prisotnosti gledalcev, navijačev in novinarjev. Lokalna tekma je postala glavni medijski dogodek, športniki v copatah jo komentirajo še dneve potem po vaških bifejih, ko so akterji že pozabili nanjo, žal je tako ! Kjer je publika, tam je denar, vse ostalo je nepomembno, obrobno. Ljudje pa, ki svoj prosti čas preživijo ob soočenju svojih moči z močjo narave, se upravičeno dvignejo nad to drob-njakarstvo, čeprav jih imenujejo ekstremisti, avanturisti, norci in podobno. Nenazadnje, kdo je večkrat in siloviteje ponesel ime Slovenije v svet, kgt alpinisti na najvišjih vrhovih vseh celin, v najtežjih, stenah sveta, če je promocija države eden ključnih kriterijev za delitev denarja, potem ga njim zagotovo pripada največ. Resnica pa je žal popolnoma drugačna. Vse odprave se ubadajo s finančnimi problemi, trening pa je ponavadi plezarija popoldan po službi in vikendi z lastno denarnico. Znani francoski alpinist je napisal knjigo z naslovom »Osvajalci nekoristnega sveta«. Jamarje pa bi lahko definirali za raziskovalce nekoristnega sveta, čeprav je novoodkriti podzemeljski svet lahko še kako koristen v turistične in podobne namene. Slovenski jamarski klubi so izvedli številne odprave po celem planetu, imamo matični Kras, termin kras sedaj uporablja stroka po celem svetu za tovrstno talno strukturo, med sto-tisoči brezen na Zemlji je slovenski čehi II na Kaninu s 137o m globine enajsto najgloblje na svetu, črnelsko brezno s 1198 m globine petindvajseto, brezno Vandima globine 1182 m osemindvajseto in jamski sistem Molička peč z globino 113o m devetintrideseto najgloblje na svetu, torej med 40 najglobljimi svetovnimi brezni so 4 slovenska, ki so jih raziskali slovenski jamarji. Absolutni svetovni rekord pa je brezno VRTIGLA-VICA na Kaninu z globino 643 m, ki ga ne uvršča med najgloblja na svetu, rekorder je zaradi najgloblje vhodne vertikale na svetu. Kamen pade ŠESTSTO-TRIINŠTIRIDESET metrov naravnost navzdol do dna. Jamarska zveza Slovenije vodi kataster raziskanih jamskih objektov v naši državi in število le-teh se bliža katastrski številki 7000. Ne morem trditi, da'drugje na našem planetu ni večje koncentracije brezen rekordnih globin. Nasprotno! To je dokaz, da je jamsko raziskovanje pri nas na visoki stopnji in kljub sorazmerno majhnemu številu jamarjev v Sloveniji - npr. v primerjavi s številom alpinistov - se naši dosežki vsaj enakovredno kosar jo s tujimi, s katerimi pa ni nikakršne primerjave po finančni moči. Opremljanje brezen z vrvmi in svedrovci zahteva veliko denarja, raziskave enega pa lahko trajajo mesece ob čakanju na vreme in prosti čas. Glavnina denarja pa je pridobljena z delom samih jamarjev in alpinistov, težko pridobljena višinska dela - barvanje dimnikov, silosov in podobno. Če je torej merilo športa re-korderstvo, imamo v Sloveniji rekordni naravni potencial in vrhunske športnike - jamarje, ki so sposobni kilometrske globine opremiti za spust, raziskovati v večni temi praktično brez počitka petdeset ali sto ur in ra-zopremiti in iz globine privleči na svetlo vso opremo ob za človeka skrajnih naporih. Pri tem pa običajno glavnino stroškov nosi družinski proračun. Da pa bi zaradi pridobivanja sredstev organizirali tekme v vzpenjanju in spuščanju po vrveh, kijih bi spremljala vsega naveličana publika - a s tem bi zadovoljili kriterij medijske prepoznavnosti in promocije za nekoga - bi bilo že preneumno in prenevarno. Mogoče pa bomo nekoč v prihodnosti prisiljeni izdelovati umet- Svet večne teme Kot je zadnji dan marca za množico davkoplačevalcev zadnji rok za poravnavo cesarju, kar je cesarjevega, tako je tudi za jamarje zadnji rok, ko oddajajo obračun svojega dela državnemu katastru. Kar ni bilo narejeno sproti ob raziskavah, je počakalo do tega zadnjega dne, tako smo tudi mi hiteli z opisi, tlorisi in profili jam in brezen, ki smo jih v zadnjem letu raziskali in izmerili. V ostalih športih si prizadevajo za kategorizacijo, za jamarske potrebe pa bi ta izraz lahko prevedli v dokumentiranje dosežkov, uvrščanje novih odkritij v državni jamski kataster, promoviranje izjemnih dosežkov v mednarodnih jamarskih zvezah in objavljanje dokumentacije v specializiranih tujih revijah. V letu 1997 smo člani Jamarskega kluba Borovnica organizirali 54 enodnevnih ekskurzij in opravili 82 spustov v jame in brezna na našem raziskovalnem področju, ki obsega kraška področja v bližnji in daljni okolici Borovnice - Planina, Srobotnik, Krim, Smrekovec, Vinji vrh, Ppkojiška in Logaška planota ter notranjski Kras - okolica Planinskega polja, področje med Planino in Pivko jamo (del sistema^ Postojnske jame) in Rakov Skocjan. Z enako intenzivnostjo smo nadaljevali letos in do zadnjega dne marca organizirali celo 32 ekskurzij in opravili 47 spustov v podzemlje, vse zahvaljujoč mili zimi brez snega in s tem dostopnosti omenjenih terenov, oz. prevoznosti gozdnih cest. Temu primerna je tudi bera novih odkritij, 45 jamskih objektov smo odkrili, raziskali in dokumentirali, 28 pa jih še čaka na meritve in izdelavo dokumentacije. Z uredništvom Našega časopisa smo se dogovorili, da bomo za to in še kako prihodnjo številko pripravili opise in fotografsko dokumentacijo najzanimivejših in tako poizkusili približati ta svet večne teme bralcem. JOCOVA JAMA POD KOLENČ VRHOM Vhod v jamo se odpira v škrapljastem pobočju Kolenč vrha na nadmorski višini 660 metrov. Januarja letos gaje odkril Pristavec Jože, ko je vrgel kamen v luknjo premera tride- set centimetrov, iz katere je pihljal topel zrak. Razširili smo škrapljasto ustje in pod njim se je odprlo štirinajst metrov globoko brezno, ki se spusti skozi strop veznega rova med dvema izredno lepima dvoranama. Rov pod vhodnim breznom je sprva normalno prehoden, potem pa te v smeri proti Južni dvorani prisili v plazenje po trebuhu, strop se zopet dvigne in oblikuje manjšo dvoranico, iz nje pa zavije skoraj pravokotno desno in pred tabo se odpre velika glavna oz. Južna dvorana z rjavo belimi sigovimi tvorbami, impozantno prižnico in zaključnim breznom. Tla so deloma prekrita z ilovico, deloma pa s sigo, ponekod še zelo mlado, obutev to mehko površino takoj poškoduje. Izpod vhodnega brezna vodi proti severu rov do manjše dvoranice - Kamre. V njeni steni je proti severu vodila zelo ozka luknja, ki ji je bil kos le mladi jamar Rok. Povedal nam je, da se za ozko pasažo jama nadaljuje z večjo dvorano. Ob naslednjem obisku smo to ožino razširili na primerno širino tudi za starejše udeležence, nekaj metrov plazenja in znašli smo se v Severni dvorani, skozi katero je močno pihalo. Med meritvami je Mire zaslišal motorko in ko smo ugasnili luči, je v skrajnem kotu opazil rahlo svetlobo. Bili smo tik pod površjem. Kot smo pozneje ugotovili s kompasom, bi bilo potrebno le odstraniti nekaj skal in odprl bi se vodoravni vhod v jamo. Toda s tem bi jo verjetno obsodili na izro-panje. Jama je polna kapniškega okrasja, s stropa visijo grozdi stalaktitov posebnih oblik, podobni so granatam, stalagmiti so zlasti v Severni dvorani zelo krhki in preliti s kristali, ki močno odbijajo svetlobo, v vsaki kotanji na tleh pa leži velika redkost v naših jamah - kroglice sprijete ilovice premera od pol do šest centimetrov. Njihov skrivnostni nastanek bo zagotovo belil lase krasoslovcem. Dolžina vseh rovov meri 163 m, kar jo uvršča na drugo mesto na Pokojišču, takoj za Borovniškim breznom, višinska razlika oz. globina jame pa je dobrih šestindvajset metrov. Vhodno brezno smo zaprli, da ne bi jama doživela usode Golobje jame nad Brezovico. Tone Palčič na brezna in jih postavljati v telovadnice, kot to že počno plezalci. Bistvo vsega naj bi bilo gibanje, zdrava populacija, pri tem je najmanj pomembno, s katero športno panogo se kdo ukvarja, odločitev o stopnji rizika in vloženih skrajnih fizičnih naporih pa je individualna odločitev vsakega posameznika. Ker pa smo vsi tudi davkoplačevalci, ki polnijo občinski proračun, se bomo zagotovo tudi mi borili za drobtinice, ki nam kompenzirajo vsaj del tistega, za kar smo prikrajšani kot akterji nepopularnih športnih dejavnosti. Upam, da sem dovolj razumljivo in na široko razgrnil razloge, ki so me kot člana občinskega sveta občine Borovnica vodili v »nešportni« boj za boljše finančno stanje Jamarskega kluba Borovnica in da je s tem zadovoljeno očitkom o vpletanju politike v šport. Smešno! Kaj pa je drugega delitev občinskega proračuna, kot sama politika. Petnajstega februarja letos smo z namenom predstavitve naše dejavnosti organizirali ekskurzijo za člane občinskega sveta in uprave, na žalost sta se je udeležila le dva svetnika, razveselila pa nas je velika, enain-tridesetglava udeleža Borovni-čanov, ki se s politiko ne ukvarjajo, pač pa želijo spoznati nekaj novega na tem svetu. In Planinska jama, skozi katero smo prehodili tja in nazaj dva kilometra, jim je dala ravno to. Tone Palčič Medobčinsko središče za kulturo Barje z zaledjem pripravlja veliki pomladni koncert GODBE NA PIHALA ALPINA ŽIRI na Markovo soboto, 25. aprila 1998, ob 20. uri v domu krajanov Vnanje Gorice. Vstopnina: odrasli 700 tolarjev, otroci 400 tolarjev. Pripravite se na Krimski Komarjev, kros '98 Medobčinska kolesarska tekma z gorskimi kolesi bo imela start in cilj v Podpeči. V nedeljo, 24. maja 1998 pričakujemo tekmovalce iz cele Slovenije. Proga je dolga preko 50 kilometrov in vas bo vodila preko štirih občin: Ljubljane, Iga, Borovnice in seveda Brezovice. Kolesarskega krosa se lahko udeležijo vsi starejši od 16 let, mlajši pa le v spremstvu staršev. Za vse informacije se lahko obrnete na organizacijski odbor: - Meta Kastelic, telefon 041 638 438, - Miran Aleš, telefon 652 548, - Boštjan Svete, telefon 631 355. Prijave zbirava Miran in Meta, en mesec pred začetkom tekme. Ta dan bo na voljo tudi obilica drugih dejavnosti, ki jih pripravljamo skupaj z drugimi društvi in športnimi zanesenjaki. Veseli bomo vašega obiska, naj bo ta dan zares v športnem duhu in preživet v lepi barjanski okolici. Športne dejavnosti, ki bodo potekale v času krosa: Vožnja s kanuji Ljubljanica je prijetna reka, kjer se da čudovito izkoristiti njene mirne valove. Ob ciljnem prostoru je privez, kjer bodo za vožnjo na voljo kanuji. Pričakujemo, da bo iz Ljubljane priplula tudi Močvirnica. Za vse, ki imate raje hitrost, pa bo na voljo motorni čoln. Pohod na Krim Krim je s svojimi 1107 metri priljubljena pohodniška točka prebivalcev Ljubljanskega barja. Ta dan planinsko društvo Podpeč-Preserje vabi na pohod do krimske koče. Seveda pa lahko obiščete tudi druge barjanske osamelce, ki se dvigajo nad Podpečjo: Svetega Lovrenca, Sveto Ano, Svetega Jožefa ali pa Žalostno goro. Tenis Na ciljnem prostoru je tudi peščeno igrišče, kije pripravljeno za prave teniške dvoboje. Seveda nikar ne pozabite teniške opreme in vsaj malo športne sreče. Izposojevalnica koles Če si boste zaželeli daljšega potepa, si boste v naši izposojevalnici vzeli kolo in se odpravili po kolesarskih brezpotjih odkrivat barjanske ravnine. Polet z letalom Blizu ciljnega prostora je pristajalna proga za lahka jadralna in motorna letala. Po zaključku tekmovanja bo sledila tudi panoramska vožnja z letalom nad Ljubljanskim barjem in občino Brezovica. Balonarski užitki Tudi z balonom se po zraku daleč pride. Barje je eno najugodnejših preletnih področij za balone, zato je tukaj tudi balo-narsko središče Slovenije. Lahko boste opazovali balon in mogoče imeli celo srečo ter se z njim popeljali v nebo. Ponujene dejavnosti bodo večinoma brezplačne! Meta Kastelic Dostava ptzz na dom vsak dan od 12" do 24"! (^teL: 755 195^) Motiv iz Južne dvorane Motiv iz Severne dvorane Medobčinsko središče za kulturo Barje z zaledjem vas vabi na SREČANJE OB 10-LETNICI OBNOVE CERKVE SVETEGA TOMAŽA NA PLANINCI. V soboto, 18. aprila 1998 bo ob 15. uri maševal ljubljanski pomožni škof Alojzij Uran. Po slovesni maši pa bo družabno srečanje. OBRAZLOŽITEV: V času izvajanja Odloka o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Vrhnika (Ur. list RS, št. 1/95) je bilo ugotovljeno, da nekaterih določil pri vodenju lokacijskih postopkov ni možno izvajati, da so nekatera določila preohlapna in zato omogočajo različna tolmačenja pri izdelavi lokacijskih dokumentacij, s čemer je lahko povzročena škoda investitorju ali lastnikom mejnih zemljišč, kot strankam v postopku. S spremembami odloka naj bi zagotovili nespornost in jasnost določil glede odmikov objektov od posestnih mej, določanja razmerja med pozidano in nepozidano površino gradbene parcele, uvrščanje motilnih dejavnosti v strnjena stanovanjska naselja ipd. Gradivo predstavlja besedilo veljavnega odloka, po posameznih členih dopolnjeno z variantnim novim besedilom ali z navedbo o ohranitvi oz. opustitvi člena. Pri uporabi odloka je bilo namreč tudi ugotovljeno, da je v nekaterih členih po- novljeno besedilo materialnega predpisa ali vsebuje splošno znana dejstva, nepomembna za izvajanja odloka oz. za uspešno vodenje lokacijskega postopka. Ker je odlok popravljen izključno z vidika vodenja upravnih postopkov in izdelave lokacijskih dokumentacij, pričakujemo, da bodo v času razprave o osnutku posebaj intenzivno sodelovali arhitekti, za katere je vsebina odloka obvezujoč element pri projektiranju objektov ali urbanističnem načrtovanju in seveda občani, ki kot investitorji ali stranke v postopku (soseščina) zaradi vsebine odloka, najpogosteje negodujejo nad vsebino predpisa, ki je zakonita osnova za odločanje o posegih v prostor. Odbor za urejanje prostora in varstvo naravne in kulturne dediščine, kije osnutek obravnaval je predlagal predložitev dokumenta v tromesečno obravnavo. Zainteresirani naj svoje pripombe pisno sporoče najkasneje do 30. julija 1998 Občini Vrhnika, Oddelku za urejanje prostora in komunalne zadeve, Tržaška c. 1. Občinska uprava OSNUTEK Na podlagi 39.člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18/84,37/85,29/86, Ur. list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) in 29. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list RS, št. 34/95), je Občinski svet Občine Vrhnika na ......... seji, dne .........................sprejel ODLOK O SPLOŠNIH MERILIH IN POGOJIH PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA OBČINO VRHNIKA I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Staro besedilo: Sprejmejo se splošni prostorski ureditveni pogoji za občino Vrhnika, ki jih je izdelal PRIMIŠ, d.d., Vrhnika, pod št. proj. 15/93 v mesecu maju 1994. Novo besedilo Sprejmejo se splošna merila in pogoji prostorskih ureditvenih pogojev za občino Vrhnika, kot osnova za izvajanje prostorskih ureditvenih pogojev za planske celote posameznih območij občine Vrhnika. 2. člen Staro besedilo: Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu z dolgoročnim in družbenim planom občine Vrhnika in vsebujejo: a. grafične dele, ki so sestavni deli prostorskih ureditvenih pogojev za posamezne planske celote in vsebujejo: - prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine na topografskem načrtu M 1:5000 - prikaze meril in pogojev za posege v prostor na katastrskem načrtu M 1:5000 in M 1:2500 b. Tekstualni del: - obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor s soglasji pristojnih organov, organizacij oz. skupnosti - besedilo odloka Novo besedilo: Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu z usmeritvami dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Vrhnika in spremembami in dopolnitvami tega plana. Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo: - prikaze prostorskih ureditev iz dolgoročnega in srednjeročnega plana občine v M 1 : 5000, - prikaze meril in pogoje za posege v prostor na katastrskem načrtu M 1 : 5000 in M 1 : 2500, - obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor, - besedilo odloka V primerih sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Vrhnika, ki predstavljajo le zaokroži- tev ureditvenih območij naselij, brez sprememb načinov urejanja, se kot grafični del prostorskih ureditvenih pogojev za vse planske celote uporablja kartografski del prostorskega plana v M 1 : 5000. II. SPLOŠNA MERILA IN POGOJI . 3. člen Staro besedilo: V območjih urejanja, kjer dolgoročni in družbeni plan predvidevata izdelavo prostorskega izvedbenega načrta, so na obstoječih objektih dovoljena le vzdrževalna dela in posegi v zvezi s komunalnim urejanjem. Novo besedilo: V območjih urejanja, kjer dolgoročni in srednjeročni plan predvidevata izdelavo prostorskega izvedbenega načrta, so na obstoječih objektih dovoljena le vzdrževalna dela, posegi v zvezi s komunalnim urejanjem, postavitev začasnih objektov, montažnih konstrukcij (priglasitev) in prizidav in nadzidav objektov za katere je na podlagi predvidene prostorske presoje ugotovljeno, da ne bodo ovirali izdelave prostorskega izvedbenega'načrta* (ohranjanje kvalitetnih gradbenih konstrukcij). 4. člen Staro besedilo, se ohrani: Na zemljiščih, ki so s prostorskimi ureditvenimi pogoji namenjena za spremljajoče dejavnosti, prometne površine, komunalne in energetske naprave ter ostale potrebe skupnega splošnega pomena so dovoljeni samo posegi, za katere je bilo zemljišče varovano. Morebitna odstopanja od tega določila so dovoljena ob pogoju, da ne -bo okrnjen osnovni namen, rabe zemljišče. Presoje odstopanj bodo opravljene v lokacijskem postopku. 5. člen Staro besedilo, se ohrani: Prostorske sestavine planskih aktov opredeljujejo pretežne namembnosti območij urejenja. To so: a. območja urejanja znotraj ureditvenih območij naselij, namenjena gradnji oziroma urbani rabi: S - površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti 0 - površine za osrednje dejavnosti 1 - površine za inštitute, šolstvo, zdravstvo P - površine za proizvodnjo, skladišča M - površine za mestne javne službe in servise T - površine za promet R - parkovne, športne in rekreacijske površine b. območja izven ureditvenih območij naselij, ki niso namenjena gradnji oziroma urbani rabi: E - površine za pridobivanje naravnih surovin K - pretežno kmetijske površine G - pretežno gozdne površine T - površine za promet 6. člen Staro besedilo, se ohrani: Območja urejanja so v prostorskih ureditvenih pogojih z vidika vrste posegov in njihovega oblikovanja podrobneje razčlenjena na morfološke enote. Oznake morfoloških enot imajo glede vrste posegov naslednje pomene: 1 - območja za kolektivna stanovanja (blokovna gradnja) 2 - območja za individualna stanovanja (individualna gradnja) 3 - območja centralnih dejavnosti 4 - območja mešanih dejavnosti (stanovanja + centralne dejavnosti + malo gospodarstvo) 5 - območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo 6 - območja proizvodnih dejavnosti 7 - območja komunalnih dejavnosti 8 - parkovna, športna in rekreacijska območja, javno zelenje, nezazidane površine 9 - pokopališča Oznake morfoloških enot imajo glede oblikovanja naslednje pomene: a - prostostoječa redka pozidava A - prostostoječa gosta pozidava B - strnjena pozidava C - kompleksi s svojevrstno zazidalno strukturo D - vaška jedra E - proizvodni objekti, drugi objekti (skladišča, nadstrešnice) F - tehnološke naprave, silosi, cisterne G - nadstrešnice, deponije 7. člen Staro besedilo: /. Merila in pogoji glede vrste posegov v prostor, znotraj ureditvenih območij naselja: - Dopolnilna gradnja istovrstnih objektov, nadzidave in prizi-dave so dovoljene do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40 % pozidane nasproti 60 % nepozidane površine - Dovoljene so spremembe namembnosti obstoječih objektov prenove, v kolikor nova namembnost ustreza kriterijem glede namembnosti posameznih območij in ne povzroča prekomernih motenj v bivalnem okolju - Gradnja gospodarskih poslopij in delavnic v kombinaciji s stanovanjskimi objekti za potrebe kmetovalcev je dovoljena na zemljiščih, ki omogočajo ustrezne odmike od sosednjih objektov in zagotavljajo površine za dovoz in manipulacijo po določilih posebnih meril in pogojev za posamezno območje urejanja. - Na zemljiščih, ki se nahajajo neposredno ob pomembnejših prometnicah, je izjemoma dovoljena gradnja spremljajočih objektov, ki služijo osnovni namembnosti območja v kolikor s svojo dejavnostjo ne povzročajo prekomernih motenj v bivalnem okolju in na lastnem funkcionalnem zem- ljišču zagotavljajo potrebe po parkiriščih - Sakralni objekti in spominska obeležja se lahko postavljajo na osnovi vsakokratne podrobne urbanistične presoje - Kioski, večja reklamna znamenja in turistične oznake, morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor, niso molilni do okoliškega ambienla, ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometa, v kolikor posebna merila in pogoji ne določajo drugače - Začasni objekti in naprave se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno lahko dostopna, ustrezajo sanitarnim pogojem, in niso molilna osnovni dejavnosti. - Dovoljene so vodnogospodarske ureditve - Postajališča za primestni promet morajo biti izvedena izven voznih pasov tako, da zagotovimo poleg voznih pasov in postajališča še vozni pas za počasni promet. Posegi znotraj varovalnega pasu magistralne ceste morajo biti v skladu s soglasjem pristojnega upravljalca ceste - Vsak poseg na zaščitenih drevesih znotraj naselij, na javnih površinah in zelenicah je potrebno priglasiti občinskemu upravnemu organu za urejanje prostora, ki odloči o upravnem postopku a. V območjih urejanja z oznako S (stanovanjska in spremljajoča dejavnosti) ter v morfoloških enotah la, 1A, 1B, 2a, 2A, 2B in 4a, 4A, 4B je dovoljena: - dopolnilna gradnja istovrstnih stanovanjskih objektov - gradnja objektov osnovne oskrbe - gradnja objektov storitvene dejavnosti - gradnja objektov družbenih dejavnosti za potrebe zdravstva, šolstva in otroškega varstva - gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja krajevnih skupnosti, organizacij, društev in podobno - urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi, skupaj z mikro-urbano opremo - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez, ki so namenjene potrebam prebivalcev - postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš - gradnja gospodarskih objektov in delavnic v kombinaciji s stanovanjskimi objekti, v kolikor s svojo dejavnostjo nepovrzroča-jo motenj v okolju. Predhodno mora investitor pridobiti izvedeniško mnenje. b. V območjih z oznako O in morfoloških enotah »3« (osrednje dejavnosti) s,o dovoljeni: - vsi posegi dovoljeni v območju S, razen gradnja gospodarskih objektov in delavnic - gradnja pomožnih objektov - gradnja gostinskih objektov - gradnja prodajnih lokalov - postavljanje kioskov - gradnja parkirnih in garažnih objektov - blokovna in strnjena enodružinska stanovanjska gradnja - dopolnilna gradnja istovrstnih objektov - gradnja objektov osnovne oskrbe - gradnja objektov storitvene dejavnosti - gradnja objektov družbenih dejavnosti - gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja krajevnih sku-nosti, družbenih organizacij in društev - urejanje odprtih površin kot so zelenice, pešpoti, ploščadi z mikrourbano opremo c. V območjih namenjenih šolstvu, zdravstvu z oznako I, morfološka enota 5A je dovoljena: - gradnja objektov družbenih dejavnosti. Izjemoma so pod enakimi pogoji in če ne povzročajo motenj osnovni dejavnosti, dovoljeni naslednji posegi: - gradnja objektov za šport in rekreacijo, kadar so namenjeni za množično rekreacijo in so stalno uporabljeni - urejanje odprtih površin, kot so zelenice, pošpoti in ploščadi z mikrourbano opremo ■■ gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez ter vodnogospodarske ureditve - postavljanje kioskov, ki dopolnjujejo osnovno dejavnost Dovoljena je dopolnilna gradnja istovrstnih objektov, nadzidave in prizidave po določilih posebnih meril in pogojev d. V območjih proizvodnih dejavnosti z oznako P, morfološka enota 6E je dovoljena gradnja proizvodnih objektov in naprav ter drugih objektov, ki služijo osnovni dejavnosti. Dovoljene so dopolnilne gradnje istovrstnih objektov, nadstreš-nic nadzidave in prizidave pod enakimi pogoji, v kolikor posebna merila in pogoji ne določajo drugače - pred posegom v prostor je potrebno v urbanističnem smislu preveriti celotno območje urejanja in ugotoviti morebiten trenuten primanjkljaj potrebnih površin, možnost ekološke sanacije obstoječih dejavnosti. Izpolnjevanje teh zahtev je pogoj za nove posege v prostor in za širitev obstoječih kapacitet - pred izdajo lokacijskega dovoljenja za nov poseg v prostor se zahteva sanacija ali ureditev fasad pomožnih objektov, ki kazijo okolje Upoštevati je treba: področne predpise s katerimi bo zagotovljena ekološko neproblematična dejavnost e. V območjih z oznako M (servisne in komunalne dejavnosti) je dovoljena: - gradnja proizvodnih in poslovnih objektov in naprav, ki služijo komunalnim dejavnostim - nadzidave, dozidave in rekonstrukcije obstoječih objektov - adaptacija in funkcionalne sprmembe objektov za sodobnejše tehnologije - urejanje odptih površin z mikrourbano opremo - gradnja parkirišč in parkirnih objektov - postavitev nadstrešnic in pomožnih skladiščnih objektov f. Območja z oznako T (promet) V območje spada prometno telo 4-pasovne avtomobilske ceste Ljubljana -Razdrto in zeleni pas do ograje in območje železniške proge Ljubljana - Postojna. Dovoljeni so samo posegi, ki so v skladu s to dejavnostjo. Dovoljena so vzdrževalna dela v smislu boljše prometne varnosti (utrjevanje brežin, vzdrževanje zelenih površin, vzdrževanje cestišča in proge). Gradnja v varovalnem pasu ni dovoljena. Na obsotječih objektih je dovoljeno opravljati le vzdrževalna dela. Gradnja novih objektov, prizidkov in nadzidave obstoječih objektov ter naprav v varovalnih pasovih drugih prometnic je izjemoma dovoljena le v naseljih, v kolikor so posegi skladni s pro-metnotehničnimi predpisi in soglasjem upravljalca cest ali železnice. g. V območjih z oznako R in morfoloških enotah »8« (parki, nazazidane površine, športne in rekreacijske površine) je dovoljeno: - urejanje večjih zelenih parkovnih površin z mikrourbano opremo - gradnja športnih in rekreacijskih objektov, naprav in urejanje površin za množične športne prireditve in rekreacijo - gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno-rekreacijsko dejavnost (parkirišča, sanitarije, gostinski lokali, ipd.) - hortikulturne ureditve - posegi v zvezi s komunalnim urejanjem Površine za pokopališko dejavnost -morfološke enote 9/n - - dovoljeni so naslednji posegi: - urejanje grobov, zelenic, poti v skladu z izdelanim projektom zunanje ureditve - dograditev mrliške vežice, prav tako v skladu z izdelanimi projekti Novo besedilo: 1. Merila in pogoji glede vrste posegov v prostor znotraj ureditvenih območij naselij: Dovoljena je: - Dopolnilna gradnja istovrstnih objektov, nadzidave in pozidave do intenzivnosti izrabe, ki ne presegajo razmerje 40 % pozidane nasproti 60 % nepozidane površine. Pri določanju razmerja se upošteva bru-toetažna površina pritličja. - Dovoljene so spremembe namembnosti obstoječih objektov, prenove, če nova namembnost ustreza kriterijem glede namembnosti posameznih območij in ne povzroča prekomernih motenj v bivalnem okolju, - Gradnja gospodarskih poslopij, lokalov, poslovnih prostorov , tudi v kombinaciji s stanovanjskimi objekti je dovoljena na zemljiščih, ki omogočajo ustrezne odmike od sosednjih objektov in zagotavljajo površine za dovoz, manipulativno površino in parkirne površine (po predpisanih standardih), - Sakralni objekti se postavljajo na osnovi urbanistične presoje in lokacijske dokumentacije oz. na podlagi prostorskega izvedbenega načrta, - Kioski, večje reklamne table, turistične oznake, morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor, niso molilni do okoliškega ambienta, ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometa, (priglasitve za določen čas). - Dovoljene so vodnogospodarske ureditve, urejanje prometnih in obcestnih površin, - Posegi na zaščitenih drevesih ali drevesnih sestojih se do-voljejejo pod pogoji naravovarstvene strokovne službe, a. V območjih urejanja z oznako S (stanovanjska in spremljajoča dejavnosti) ter v morfoloških enotah la, 1A, 1B, 2a, 2A, 2B in 4a, 4A, 4B je dovoljena: - dopolnilna gradnja istovrstnih stanovanjskih objektov - gradnja objektov osnovne oskrbe - gradnja objektov storitvene dejavnosti (trgovine, gostinski lokali, ipd.) - gradnja objektov družbenih dejavnosti za potrebe zdravstva, šolstva in otroškega varstva - gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja krajevnih skupnosti, organizacij, društev in podobno - urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi, skupaj z mikrourbano opremo - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez, ki so namenjene potrebam prebivalcev - postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš - gradnja gospodarskih objektov in delavnic v kombinaciji s stanovanjskimi objekti. Gradnja gospodarskih objektov, delavnic, gostinskih lokalov in drugih lokalov storitvenih dejavnosti (tudi spremembe namembnosti), tudi v kombinaciji s stanovanjskimi objekti je dovoljena, če s svojo dejavnostjo ne bodo povzročali motenj v okolju. Pred izdelavo lokacijske dokumentacije mora investitor pridobiti izvedeniško mnenje, s katerim bo ugotovljeno, da dejavnost ne bo poslabšala bivalnih pogojev v sosednjih objektih in bližnji okolici in zmanjševala vrednosti bivalnih objektov, glede na predvidene emisije (hrup, zrak) ali neprimerne odmike. b. V območjih z oznako O in morfoloških enotah »3« (osrednje dejavnosti) so dovoljeni: - vsi posegi dovoljeni v območju S, razen gradnja gospodarskih objektov in delavnic - gradnja pomožnih objektov - gradnja gostinskih objektov - gradnja prodajnih lokalov - postavljanje kioskov - gradnja parkirnih in garažnih objektov - blokovna in strnjena enodružinska stanovanjska gradnja - dopolnilna gradnja istovrstnih objektov - gradnja objektov osnovne oskrbe - gradnja objektov storitvene dejavnosti - gradnja objektov družbenih dejavnosti - gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja krajevnih skunosti, družbenih organizacij in društev - urejanje odprtih površin kot so zelenice, pešpoti, ploščadi z mikrourbano opremo c. V območjih namenjenih šolstvu, zdravstvu z oznako I, morfološka enota 5A je dovoljena: - gradnja objektov družbenih dejavnosti. Izjemoma so pod enakimi pogoji in če ne povzročajo motenj osnovni dejavnosti, dovoljeni naslednji posegi: - gradnja objektov za šport in rekreacijo, kadar so namenjeni za množično rekreacijo in so stalno uporabljeni - urejanje odprtih površin, kot so zelenice, pošpoti in ploščadi z mikrourbano opremo - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez ter vodnogospodarske ureditve - postavljanje kioskov, ki dopolnjujejo osnovno dejavnost Dovoljena je dopolnilna gradnja istovrstnih objektov, nadzidave in prizidave po določilih posebnih meril in pogojev d. V območjih proizvodnih dejavnosti z oznako P, morfološka enota 6E je dovoljena gradnja proizvodnih objektov in naprav ter drugih objektov, ki služijo osnovni dejavnosti. Dovoljene so dopolnilne gradnje istovrstnih objektov, nad-strešnic nadzidave in prizidave pod enakimi pogoji, v kolikor posebna merila in pogoji ne določajo drugače - pred posegom v prostor je potrebno v urbanističnem smislu preveriti celotno območje urejanja in ugotoviti morebiten trenuten primanjkljaj potrebnih površin, možnost ekološke sanacije obstoječih dejavnosti. Izpolnjevanje teh zahtev je pogoj za nove posege v prostor in za širitev obstoječih kapacitet - pred izdajo lokacijskega dovoljenja za nov poseg v prostor se zahteva sanacija ali ureditev fasad pomožnih objektov, ki kazijo okolje Upoštevati je treba: področne predpise s katerimi bo zagotovljena ekološko neproblematična dejavnost e. V območjih z oznako M (servisne in komunalne dejavnosti) je dovoljena: - gradnja proizvodnih in poslovnih objektov in naprav, ki služijo komunalnim dejavnostim - nadzidave, dozidave in rekonstrukcije obstoječih objektov - adaptacija in funkcionalne sprmembe objektov za sodobnejše tehnologije - urejanje odptih površin z mikrourbano opremo - gradnja parkirišč in parkirnih objektov - postavitev nadstrešnic in pomožnih skladiščnih objektov f. Območja z oznako T (promet) V območje spada prometno telo 4-pasovne avtomobilske ceste Ljubljana -Razdrto in zeleni pas do ograje in območje železniške proge Ljubljana - Postojna. Dovoljeni so samo posegi, ki so v skladu s to dejavnostjo. Dovoljena so vzdrževalna dela v smislu boljše prometne varnosti (utrjevanje brežin, vzdrževanje zelenih površin, vzdrževanje cestišča in proge). Gradnja v varovalnem pasu ni dovoljena. Na obsotječih objektih je dovoljeno opravljati le vzdrževalna dela. Gradnja novih objektov, prizidkov in nadzidave obstoječih objektov ter naprav v varovalnih pasovih drugih prometnic je izjemoma dovoljena le v naseljih, v kolikor so posegi skladni s prometnotehničnimi predpisi in soglasjem upravljalca cest ali železnice. g. V območjih z oznako R in morfoloških enotah »8« (parki, nazazidane površine, športne in rekreacijske površine) je dovoljeno: - urejanje večjih zelenih parkovnih površin z mikrourbano opremo - gradnja športnih in rekreacijskih objektov, naprav in urejanje površin za množične športne prireditve in rekreacijo - gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno-rekreacij- sko dejavnost (parkirišča, sanitarije, gostinski lokali, ipd.) - hortikulturne ureditve - posegi v zvezi s komunalnim urejanjem Površine za pokopališko dejavnost -morfološke enote 9/n - - dovoljeni so naslednji posegi: - urejanje grobov, zelenic, poti v skladu z izdelanim projektom zunanje ureditve - dograditve mrliških vežic, 8. člen Staro besedilo: Merila in pogoji glede vrste posegov v prostor izven ureditvenih območij naselja a. V območjih z oznako G in K (kmetijske in gozdne površine) je dovoljeno: - gradnja na podlagi lokacijske dokumentacije ali prostorskega izvedbenega načrta - gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski in gozdnogospodarski dejavnosti - novogradnja objektov na prostih stavbnih zemljiščih (VIII. kategorija) - izven ureditvenih območij naselij je gradnja objektov, ki neposredno iluzijo primerni kmetijski proizvodnji, izjemoma možna na podlagi predhodnega soglasja Odbora za kmetijstvo občine Vrhnika in presoje pristojne urbanistične službe - dozidave, nadzidave in adaptacije obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov, ki so zakonito grajeni - gradnja nadomestnih objektov pod pogojem, da gradnja novega objekta ne sega izven zemljišča VIII. kategorije - postavitev pomožnih objektov na funkcionalnem zemljišču stanovanjskih objektov - melioracije zemljišč - vodnogospodarske ureditve - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez - postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak - postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov) - postavitev kioskov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa v varovalnem pasu ceste - ureditev rekreacijskih površin v naravi (trim steze) b. V območjih z oznako E, in so namenjena izkoriščanju naravnih potencialov (mineralov), so dovoljeni samo posegi, kisov skladu s to dejavnostjo. V teh območjih ni dovoljeno graditi drugih objektov, razen tistih, ki neposredno služijo omenjeni dejavnosti. Za eksploatirana območja je potrebna ekološka sanacija v skladu z zakonom o rudarstvu. 2. Merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor Novo besedilo: Merila in pogoji glede vrste posegov v prostor izven ureditvenih območij naselja a. V območjih z oznako G in K (kmetijske in gozdne površine) je dovoljeno: - gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski in gozdnogospodarski dejavnosti - novogradnja objektov na prostih stavbnih zemljiščih (VIII. kategorija - S) - izven ureditvenih območij naselij je dovoljena gradnja objektov, ki neposredno služijo kmetijskih proizvodnji v smislu 8. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih in 3.4.24. člena sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana RS (Ur. list RS, št. 12/89) na podlagi predhodnega mnenja občinskega organa pristojnega za kmetijstvo, - dozidave, nadzidave in adaptacije obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov, ki so grajeni na podlagi lokacijskega in gradbenega dovoljenja, - gradnja nadomestnih objektov na istem zemljišču ali zaradi zagotovitve primernejše lokacije v neposredni bližini dotrajanega objekta, - postavitev pomožnih objektov na funkcionalnem zemljišču stanovanjskih objektov - melioracije zemljišč - vodnogospodarske ureditve - gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez - postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak - postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov) - postavitev kioskov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa v varovalnem pasu ceste - ureditev rekreacijskih površin v naravi (trim steze) b. V območjih z oznako E, in so namenjena izkoriščanju naravnih potencialov (mineralov), so dovoljeni samo posegi, ki so v skladu s to dejavnostjo. V teh območjih ni dovoljeno graditi drugih objektov, razen tistih, ki neposredno služijo omenjeni dejavnosti. Za eksploatirana območja je potrebna ekološka sanacija v skladu z zakonom o rudarstvu. 2. Merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor. 9. člen Staro besedilo: Novogradnje, nadzidave, prizidave, pomožni in začasni objekti ter drugi posegi v prostor morajo vzdrževati vzpostavljeno oblikovno indentiteto in homogenost območja in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam po: - naklonu streh in slemen - razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat - barvi in teksturi streh in fasad - višini in gradbeni linij večine objektov v sosedstvu - v območjih brez izrazite gradbene linije obstoječih objektov mora biti odmik novozgrajenega objekta vsaj 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7 m od roba cestišča. Odmiki objektov od posestnih mej določajo strokovne službe v okviru izdelave lokacijske dokumentacije na podlagi materialnih predpisov. Odmik individualnega objekta od parcelne meje naj bo praviloma 4 m, lahko manj, če se pridobi soglasje soseda ali več Če tako zahteva svet-lobnotehnična ocena. - dovoljeno in priporočljivo je odpiranje strešnih prostorov s pomočjo frčad ali drugih oblikovalskih elementov - čopi so dovoljeni a. Enodružinski stanovanjski objekti - tloris: razmerje stranic najmanj 1:1.4 - - višina: največ PfliM, ko-lenčni zid največ 60 cm, oziroma P+M, kjer je možno visoko pritličje, če teren drugačne kleti ne dopušča, kolenčni zid največ 1.20 cm - streha: dvokapnica z naklonom strešin 35 - 45 stopinj, smer slemena v vzdolžni smeri objekta, višina kapi največ 5.50 cm nad terenom, oz. kot v 1. odstavku - garaže in ostali pomožni objekti naj bodo praviloma načrtovani v sklopu objekta b. Gospodarski objekti za potrebe kmetijskih dejavnosti - tloris: podolgovat z razmerjem stranic 1:1:4 - streha: simetrična dvokapnica z naklonom 35 - 45 stopinj, smer slemena v vzdolžni smeri objekta, oz. kot v 1. odstavku - gradnja gospodarskih objektov je dopustna na zemljišču zadostne velikosti. Objekti so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim objektom - horizontalni odmik mora omogočiti zadostno funkcionalno površino k objektu in predvideni dejavnosti. Oblikovanje fasad in streh naj bo skladno z obstoječo zazidavo - dostop in dovoz morata biti urejena za dovoz s kmetijskimi stroji - za hrambo kmetijskih strojev je dovoljena postavitev nadstreškov, ki morajo oblikovno in funkcionalno dopolnjevati zaokrožena kmečka dvorišča. Oblikovani morajo biti v okviru sime- trične strehe - stolpni silosi morajo biti locirani pod streho hleva ali gospodarskega poslopja oz so lahko prostostoječi. c. Pomožni objekti - pomožni objekti pri stanovanjskih objektih morajo biti postavljeni na funkcionalnem zemljišču - oblikovanje naj bo skladno z obstoječo zazidavo - samostojni pomožni objekti naj imajo podolgovat tloris in dvokapno simetrično streho - ravne strehe niso dovoljene d. Kioski - kioske je dovoljeno postavljati za potrebe storitvenih in nekaterih deficitarnih dejavnosti s soglasjem upravnega organa po strokovni presoji - Velikost in oblika sestavljenega kioska se določi za vsak primer posebej e. Sakralni objekti in spominska obeležja - oblikovanje se določi na osnovi funckije, skupnih meril in posebnosti prostora, v idejnem projektu, na osnovi katerega se izdela lokacijska dokumentacija f. Ograje, oporni zidovi - ograje so lahko živa meja z žično mrežo na notranji strani parcele, lesena ograja, kovinska ali zidana ograja max. višine 1,20 m, oz.ob zvozih max. 0,80 m - ograje morajo biti od roba od cestnega telesa odmaknjene min. 1,00 m in ne smejo zmanjševati preglednosti ceste - oporni zidovi so izjemoma dovoljeni če drugače ni mogoče zagotoviti stabilnosti terena - oporni zidovi so lahko visoki največ 1.2 m, za višje pa je potrebna lokacijska dokumentcija. Lokacijska dokumentacija je potrebna tudi v primeru, če je oporni zid statično vprašljiv in je zanj potrebna statična preveritev - oporni zidovi so lahko kamniti in intenzivno ozelenjeni - na vizuelno izpostavljenih in krajinsko občutljivih legah gradnja oporniz zidov ni dovoljena - gradnja opornih zidov na posestni meji je dovoljena samo s soglasjem soseda g. Nadomestne gradnje Nadomestni objekt se lahko gradi samo na istem mestu na katerem stoji objekt, ki se nadomešča. Izjemoma se lahko gradi na funkcionelnam zemljišču starega objekta. Večji odmik od starega objekta se dovoljuje v naslednjih primerih: - če zaradi geoloških razmer gradnja na istem mestu ni možna -če se z večjim odmikom izboljša prometna varnost, na javni cesti - če stoji stari objekt na območju, kije zavarovano s posebnimi predpisi - ohranitev dela obstoječega objekta je dopustna pod pogojem, da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso. Nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov ali celotnih prvotnih objektov kot samostojnih objektov ločenih od novih ni dopustno h. Proizvodni objekti - merila za oblikovanje objektov morajo upoštevati željo po kvalitetnem oblikovanju in po omejitvi t.i. vizualne emisije, ki nastaja zaradi relativno velikih obratov, neurejenih skladiščnih prostorov, deponij ali manipula-cijskih površin - horizontalni in vertikalni gabarit se prilagajata tehnološkemu procesu dejavnosti in optimalni izrabi prostora v povezavi s funkcijo posameznih objektov in prostorskimi karakteristikami lokacije. Določitev vertikalnega gabarita objektov pomeni tudi smiselno izbiro višine, ki omogoča določeno vizualno zaključe-nost območja, pri čemer naj bodo upoštevana tudi spodaj navedena merila - merila za oblikovanje objektov morajo upoštevati željo po kvalitetnem oblikovanju in po omejitvi tako imenovane vizualne emisije, ki nastajajo zaradi relativno velikih obratov, neurejenih skladiščnih prostorov, deponij ali manipulacijskih površin - fasade predvidenih objektov, ki mejijo na stanovanjsko območje, naj zaradi svobodnega izbora konstrukcijskega sistema grad- nje ne bodo hetorogene, naj se konstruktivni elementi ne uporabljajo kot poudarjeni likovni elementi pri oblikovanju fasad. Barve naj bodo svetlih tonov s ciljem po nevsiljivem vklapljanju v stanovanjsko okolje. Ograje naj bodo praviloma lahke in transparentne. Masivne naj bodo le v primeru potrebe po zakrivanju vizualne emisije ali če je ograja tudi protihrupna zaščita. Za pomožne objekte veljajo enaki pogoji oblikovanja kot za novogradnje, bodisi, da se gradijo kot prizidki ali pa kot samostojni objekti. Novo besedilo: Novogradnje, nadzidave, prizidave, pomožni in začasni objekti ter drugi posegi v prostor morajo vzdrževat* vzpostavljeno oblikovno indentiteto in homogenost območja in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam po: - naklonu streh in slemen - razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat - barvi in teksturi streh in fasad - višini in gradbeni linij večine objektov v sosedstvu - v območjih brez izrazite gradbene linije obstoječih objektov mora biti odmik novozgrajenega objekta vsaj 3 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 5 m od roba cestišča. Odmiki objektov ali prizidav od posestnih mej s sosednjimi zemljišči morajo biti predvidoma 6,00 m od parcelne meje (kap), lahko manj, če investitor pridobi soglasje lastnika mejnega zemljišča ali več, če je tako zahtevano s svetlobno tehnično oceno. Nadzidave objektov, ki so odmaknjeni od posestnih mej manj kot 6,00 m (zid), so dovoljene brez soglasij lastnikov mejnih zemljišč le, če investitor s svetlobno tehnično oceno dokaže, da nadzidava ne bo poslabševala bivalnih pogojev, vrednosti objekta ali kmetijske rabe na sosednjem zemljišču. -dovoljeno in priporočljivo je odpiranje strešnih prostorov s pomočjo frčad ali drugih oblikovalskih elementov - čopi so dovoljeni a. Enodružinski stanovanjski objekti - tloris: razmerje stranic najmanj 1:1.4 - višina: največ P+l+M, kolenčni zid največ 60 cm, oziroma P+M, kjer je možno visoko pritličje, če teren drugačne kleti ne dopušča, kolenčni zid največ 1.20 cm - streha": dvokapnica z naklonom strešin 35 -45 stopinj, smer slemena v vzdolžni smeri objekta, višina kapi največ 5.50 cm nad terenom, oz. kot v 1. odstavku - garaže in ostali pomožni objekti naj bodo praviloma načrtovani v sklopu objekta b. Gospodarski objekti za potrebe kmetijskih dejavnosti - tloris: podolgovat z razmerjem stranic 1:1:4 - streha: simetrična dvokapnica z naklonom 35 - 45 stopinj, smer slemena v vzdolžni smeri objekta, oz. kot v 1. odstavku - gradnja gospodarskih objektov je dopustna na površinah kmetijskih gospodarstev primerne velikosti. Objekti so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim objektom - horizontalni odmik mora omogočiti primerno funkcionalno površino k objektu in predvideni dejavnosti. Oblikovanje fasad in streh naj bo skladno z obstoječimi gradnjami gospodarstva ali okolice - dostop in dovoz morata biti urejena za dovoz s kmetijskimi stroji - za hrambo kmetijskih strojev je dovoljena postavitev nadstreškov, ki morajo oblikovno in funkcionalno dopolnjevati zaokrožena kmečka dvorišča. - stolpni silosi morajo biti locirani pod streho hleva ali gospodarskega poslopja, lahko so tudi prostostoječi. c. Pomožni objekti - pomožni objekti pri stanovanjskih objektih morajo biti postavljeni na funkcionalnem zemljišču - oblikovanje naj bo skladno z obstoječo zazidavo - samostojni pomožni objekti naj imajo podolgovat tloris in dvokapno simetrično streho - ravne strehe niso dovoljene d. Kioski - kioske je dovoljeno postavljati za potrebe deficitarnih dejavnosti, na podlagi predhodnega mnenja Občine Vrhnika in urbanistične presoje strokovne urbanistične službe občine. e. Sakralni objekti in spominska obeležja - oblikovanje se določi na osnovi funckije, skupnih meril in posebnosti prostora, v idejnem projektu, na osnovi katerega se izdela lokacijska dokumentacija f. Ograje, oporni zidovi - ograje so lahko živa meja z žično mrežo na notranji strani parcele, lesena ograja, kovinska ali zidana ograja višine največ 1,20 m, oz.ob izvozih največ 0,80 m - ograje morajo biti od roba cestnega telesa odmaknjene min. 1,00 m in ne smejo zmanjševati preglednosti ceste - oporni zidovi so izjemoma dovoljeni če drugače ni mogoče zagotoviti stabilnosti terena - oporni zidovi so lahko visoki 1.2 m (priglasitev), za višje pa je potrebna lokacijska dokumentcija. Lokacijska dokumentacija je potrebna tudi v primeru, če je oporni zid statično vprašljiv inje zanj potrebna statična preveritev - oporni zidovi so lahko kamniti in poraščeni s plezalkami - gradnja opornih zidov na posestni meji je dovoljena samo s soglasjem soseda g. Nadomestne gradnje Nadomestni objekt se praviloma lahko gradi samo na isti površini na kateri je stal objekt, ki se nadomešča. Izjemoma se lahko gradi tudi na funkcionalnem zemljišču starega objekta. Večji odmik od starega objekta se dovoljuje v naslednjih primerih: - če zaradi geoloških razmer gradnja na istem mestu ni možna - če se z večjim odmikom izboljša prometna varnost na javni cesti - če novogradnja, glede na vrsto zahteva večjo tlorisno oz. uporabno površino (upoštevanje pravil iz 2. odstavka 9. člena) - če stoji stari objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi - ohranitev dela obstoječega objekta je dopustna pod pogojem, da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso. Nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov ali celotnih prvotnih objektov kot samostojnih objektov ločenih od novih ni dopustno h. Proizvodni objekti - merila za oblikovanje objektov morajo upoštevati potrebo po kvalitetnem oblikovanju in po omejitvi t.i. vizualne emisije, ki nastaja zaradi relativno velikih obratov, neurejenih skladiščnih prostorov, deponij ali manipulacijskih površin - horizontalni in vertikalni gabarit se prilagajata tehnološkemu procesu dejavnosti in optimalni izrabi prostora v povezavi s funkcijo posameznih objektov in prostorskimi karakteristikami lokacije. Določitev vertikalnega gabarita objektov pomeni tudi smiselno izbiro višine, ki omogoča določeno vizualno zaklju-čenost območja, pri čemer naj bodo upoštevana tudi spodaj navedena merila - merila za oblikovanje objektov morajo upoštevati željo po kvalitetnem oblikovanju in po omejitvi tako imenovane vizualne emisije, ki nastajajo zaradi relativno velikih obratov, neurejenih skladiščnih prostorov, deponij ali manipulacijskih površin - fasade predvidenih objektov, ki mejijo na stanovanjsko območje, naj zaradi svobodnega izbora konstrukcijskega sistema gradnje ne bodo hetorogene, naj se konstruktivni elemen- april 1998 VRHNIKA/ URADNE OBJ A VE naš časopis 39 ti ne uporabljajo kot poudarjeni likovni elementi pri oblikovanju fasad. Barve naj bodo svetlih tonov s ciljem po nevsiljivem vklapljanju v stanovanjsko okolje. Ograje naj bodo praviloma lahke in transparentne. Masivne naj bodo le v primeru potrebe po zakrivanju vizualne emisije ali če je ograja tudi protihrupna zaščita. Za pomožne objekte veljajo enaki pogoji oblikovanja kot za novogradnje, bodisi, da se gradijo kot prizidki ali pa kot samostojni objekti. V ureditvenih območjih naselij ali na lokacijah obstoječih gradenj se možnost prostorskih posegov določa na podlagi pogojev tega odloka in na podlagi soglasij upravljalcev ustvarjenih in pridobljenih danosti, oziroma na podlagi določil predpisov, ki določajo pogoje za posege v prostor v odnosu do obstoječih ali predvidenih vrednot. 10. člen Staro besedilo, se ohrani: V naslednjih primerih so pri novih posegih v prostor dopustni oblikovalski kontrasti: - kadar ima različnost namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja - kadar ima vizualni kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto za poenotenje oblikovne heterogenosti območja. Dopustnost izjem po tem členu ter podrobna merila in pogoje zanje se presodi v lokacijskem postopku 11. člen Staro besedilo, se ohrani: Urbana oprema odprtega prostora, kot so kioski, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, klopi, smetnjaki ipd. morajo biti v posameznih ožjih območjih oblikovane enotno. V kolikor se za urbano opremo uporabljajo tipizirani elementi, ki niso enotno oblikovani, naj se z njihovo raz-meslitvijomdorx>lnitvijoa^ no ureditvijo odprtega prostora čimbolj zmanjša njihovo vizualno neskladje. 3. Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine 12. člen Staro besedilo, se ohrani: Naravna, kulturno-zgodovin-ska dediš-čina in njihova vplivna območja so ponazorjena v grafičnih prilogah v M 1:5000 in M 1:2500 in z režimi varovanja opisanih v obrazložitvi meril in pogojev prostorskih ureditev-nih pogojev. Vsi objekti in območja naravne in kulturne dediščine se varujejo po opisanih pogojih PUP-a dokler se ne sprejmejo posebni odloki o razglasitvi posameznega objekta oziroma območja za spomenik. Pogoji za oblikovanje posegov na naravnih kulturnozgodovinskih znamenitostih ter za urejanje njihove neposredne bližine so podrobneje podani v obrazložitvi meril in pogojev prostorskih ureditvenih pogojev. Varstveni režimi: VRN A - M : za naravno dediščino VRA/1, VRA/2, VRA/3, VRA/3' : za arheološko dediščino VRVI, VRV2 : za umetnost-dediščino VRE 1 - 7: za etnološko dediščino VRZ/1 - 3: za zgodovinsko dediščino 4. Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč 13. člen Staro besedilo: Velikost funkcionalnega zemljišča mora biti prilagojena namembnosti objekta in njegovi velikosti, velikosti gradbenih parcel ter konfiguraciji terena. a. Za prostostoječe stanovanjske objekte naj bo površina celotnega zemljišča praviloma dva-inpolkrat večja od b.e.p. stano- vanjskega objekta (brez kleti). Širina funkcionalnega zemljišča ob stanovanjskem objektu naj bo 2,5 m od objekta, širina dovoza pa min. 3.0 m b. Za kmetijske (gospodarske) objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na na-mebnost objekta, lege v odnosu do okoliških objektov, upoštevaje možnost njihovega širjenja ter ureditve manipulacijskega prostora. Širina funkcionalnega zemljišča okoli kmetijskih gospodarskih objektov naj bo praviloma najmanj 5,0 m, v kolikor zaradi upoštevanja identitete okoliške zazidave ni potrebna prilagojena zasnova. Manipulativni prostor mora biti v radiju najmanj 15 m, širina dovozov pa 3.5 m Novo besedilo: Velikost funkcionalnega zemljišča mora biti prilagojena namembnosti objekta in njegovi velikosti, velikosti gradbenih parcel ter konfiguraciji terena. a. Za prostostoječe individualne stanovanjske objekte naj bo površina celotnega zemljišča praviloma dvainpolkrat večja od brutoetažne površine pritličja stanovanjskega objekta. b. Za kmetijske, poslovne, proizvodne in večstanovanjske objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na na-mebnost objekta, lege v odnosu do okoliških objektov, upoštevaje možnost njihovega širjenja ter ureditve parkirnih in manipulacijskih površin. Pri več-stanovanjski pozidavi v zaokroženi celoti je obvezno predvideti zelene površine in igrišča, vsaj v minimalnem obsegu. Velikost funkcionalne površine je enaka velikosti gradbene parcele, ki se jo določi z lokacijsko dokumentacijo. 14. člen (prej 15. člen) Staro besedilo, se ohrani: Prometnice z dokončnim potekom in že izvedenimi značilnostmi imajo varovalni pas. Varovalni pas po tem odloku obsega zemljišče, kije namenjeno odvijanju tekočega motornega prometa in funkcionalni uporabi prometnih udeležencev, kot je izvedba kolesarskih stez in peš poti, ureditev mirujočega prometa vzdolž cestišč ali na drugih prostorih, določenih s projektno dokumentacijo, izvedba urgentnih in intervencijskih poti in ureditev obcestnega prostora skladno s pogoji varnega odvijanja prometa. Posegi v varovalnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njegovim namenom, zato morata za vsak tak poseg izdati soglasje pristojna organizacija za vzdrževanje cest in pristojni organ. Postajališča za primestni po-tniškr promet morajo biti izvedena izven voznih pasov tako, da zagotovimo poleg voznih pasov in postajališča še vozni pas za počasni promet. 16. člen - se črta Skupne širine varovalnih pasov in rezervatov za ceste brez idejnih projektov po tem odloku so glede na kategorizacijo cest, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditev obcestnega prostora naslednje: - 90 m varovalni pas štiripasovne ceste za mešani motorni promet z možnostjo razširitve na šest voznih pasov (avtomobilska cesta Ljubljana-Razdrto) - 30 m varovalni pas in rezervat za ceste z dvema voznima pasovoma za mešani promet s kolesarskimi stezami, počasnim voznim pasom, postajališči za javni primestni potniški promet izven vozišča - 20 m varovalni pasovi in rezervat za regionalne in lokalne stanovanjske ceste, dvopasovne s pločnikom za pešce ali brez - 15 m varovalni pasovi in rezervat za lokalne dvopasovne ceste s pločnikom za pešce -10 m varovalni pasovi za lokalne dostope, intervencijske dovozne in ločene kolesarske steze 17. člen - se črta Pogoji koridorjev komunalnega in elektro omrežja Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njim ne ovira prometa, da se ne poškoduje ceste in cestnih objektov. Priključkom in uvozom z magistralne ceste se moramo v največji možni meri izogibati. Dostope do funkcionalnih zemljišč moramo organizirati preko lokalnih cest v zaledju, ki se nato priključijo na magistralno cesto. Do vsake parcele mora biti zagotovljen nesporen zemljiško knjižno dokazan dostop (javno dobro, služnost, solastništvo). Pogoji za komunalno in energetsko urejanje 15. člen (prej 18. člen) Se ohrani: Rezervati koridorijev komunalnega in elektro omrežja. V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih in komunalnih koridorijev ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidave in nadzidave, razen izjemoma s soglasjem upravljalca oz. predlagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih pa so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela. 16. člen (prej 19. člen) Staro besedilo: Na območjih z obstoječim vodovodnim omrežjem je obvezno priključiti nanj vse novogradnje. Na območjih, kjer je javno vodovodno ali kanalizacijsko omrežje samo delno zgrajeno (primar, del sekundarja) je pred novogradnjo ali sočasno z njo, potrebno graditi manjkajoče javno komunalno omrežje. Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte siste me. Prikjučitev na vodovodno omrežje je pogojena s sočasno prikjučitvijo na kanalizacijo ali greznico: - na območjih, kjer je zgrajena javna kanalizacija se morajo novi uporabniki nanjo priključiti takoj - na območjih, kjer je kanalizacija zgrajena delno ali pa še ni zgrajena se morajo novi objekti začasno prikjučiti na greznice zaprtega tipa Novo besedilo: Vse novogradnje na območjih z javnim vodovodnim omrežjem je obvezno priključiti na ta vodovod. Priključitev na vodovodno omrežje je pogojena s sočasno prikjučitvijo na kanalizacijo ali greznico: - na območjih, kjer je zgrajena javna kanalizacija se morajo novi uporabniki nanjo priključiti takoj - na območjih, kjer je kanalizacija zgrajena delno ali pa še ni zgrajena se morajo novi objekti začasno prikjučiti na vodotesne. greznice na izpraznjevanje ali na lokalno čistilno napravo, kar se določi v lokacijskem postopku. 20. člen - se črta V kotu 45 stopinj nad kanalizacijskim vodom obojestransko, praviloma ni možna gradnja objektov. Če gre za temelje objektov, ki so vzporedno z osjo kanala pa ta naklon ne sme biti večji od kota notranjega trenja Zemljine. Odmiki objektov od cevovodov vodovoda naj bodo praviloma 3 m, v posebnih primerih pa so izjemoma lahko tudi manj, vendar ne manj kot 1.5 m 21. člen - se črta Vsi stanovanjski, proizvodni in centralni objekti morajo biti priključeni na obstoječe ali bodoče elektro omrežje. Koridor za predviden vod visoke električne napetosti znaša 10 m na vsako stran osi predvidenega vodnika. V območju koridorja ni dovoljena nikakršna gradnja. Pri obstoječih daljnovodih je odmik najbližjega dela objekta od najbližjega vodnika 8 m, merjeno vertikalno projekcijo. 22. člen - se črta V območjih kjer poteka ali je predvidena trasa visokotlačne- ga plinovoda je potrebno upoštevati naslednje zaščitne pasove merjene levo in desno od osi cevovoda: - zaščitni pas, širok 5 m na vsako stran cevovoda v katerem je prepovedano graditi objekte in saditi rastline katerih korenine segajo 1 m globoko - zaščitni pas širok 30 m na vsako stran cevovoda, v katerem je prepovedana gradnja objektov za bivanje ljudi, razen v primeru, koje bila gradnja z urbanističnim dokumentom dovoljena še pred gradnjo plinovoda. Takrat je minimalni odmik objekta od osi cevovoda 10 m - zaščitni pas širok 200 m kjer je potrebno za vsak poseg pridobiti soglasje upravljalca plinovoda. Na območju trase nizkotlač-nega plinovoda se upoštevajo naslednji odmiki: - minimalni odmik plinovoda od stanovanjskih objektov je 5 m, od zunanjega roba magistralne ceste je 5 m, od skrajene-ga tira železniške proge 10 m in . od drevja 15 m Vsa podrobnejša merila in pogoji v zvezi z zaščitenimi pasovi in odmiki od cevovoda plinovoda in merilnih postaj plinovoda so obrazloženi v odloku o lokacijskem načrtu visokotlačnega in nizkotlačnega plino-voda na območju občine Vrhnika, objavljenem v Ur. list RS št. 8/90. 23. člen - se črta Sončne zbiralnike je dopustno postavljati' na streho, balkonske ograje in zatrepe tako, da ležijo v njihovi ravnini. Postavitve nad slemenom niso dovoljene. 6. Merila in pogoji glede varovanja okolja 24. člen - se črta Pred posegi v prostor, ki imajo lahko negativen vpliv na okolje mora investitor izpolniti zahteve zakona o varstvu okolja. Vse obstoječe vire onesnaženja in motenj v okolju je potrebno sanirati. Nove dejavnosti ne smejo onesnaževati okolja. Če je nova dejavnost možen vir onesnaževanja okolja si mora investitor pred izdelavo lokacijske dokumentacije za gradnjo objektov pridobiti soglasje in pogoje pristojnih organizacij. Pri posegih v prostor je glede varovanja okolja potrebno upoštevati določila veljavnih zakonov in predpisov 25. člen - se črta Varovanje zraka Vir onesnaževanja zraka so predvsem klasična kurišča. Plinifikacija naselja Vrhnika bo dolgoročno precej pripomogla k izboljšanju zraka. Predvidene delovne organizacije ali obrtne delavnice ne smejo oddajati v ozračje emisij, ki so škodljive zdravju ali imajo neprijeten vonj. Dovoljeni so le tehnološki postopki, ki ne onesnažujejo zraka. 26. člen - se črta Varovanje voda Popolna zaščita voda pred onesnaževanjem z odpadnimi vodami bo možna šele po izgradnji kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja, naj se nanj prikjučijo vsi objekti najkasneje v roku 2 let. Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov, morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke oziroma podtalnico. Odplake, ki vsebujejo mastne, vnetljive ali agresivne snovi, se morajo pred iztokom v javno kanalizacijsko omrežje predhodno očistiti. V območja, ki so opredeljena kot varstvena cona lokalnih vodnih virov posegi v prostor niso dovoljeni, oziroma se morajo izvajati v skladu z določili veljavnih zakonov in predpisov. 27. člen - se črta Varovanje tal Prepovedana je uporaba in trajno ali začasno odlaganje snovi (kmetijstvo, industrija in drugi), ki lahko škodujejo naravni favni in flori na zemlji ali v vodotokih. 17. člen (prej 28. člen) Staro besedilo: Varstvo pred hrupom Investitorji objektov za proizvodnjo in za obrtne dejavnosti morajo izpolniti zahteve Zakona o varstvu pred hrupom. Eventualna protihrupna zaščita pa mora biti izvedena sočasno z izgradnjo objekta. V strnjenih stanovanjskih naseljih ni dovoljena hrupna obrtna ali druga dejavnost. V območjih kjer hrup presega z zakonom dovoljeno raven hrupa je potrebno opraviti merjenje hrupa in izdelati sanacijske programe. Prekomerni hrup je potrebno zmanjšati pri izvoru. Ce to ni možno pa je potrebno izvesti aktivno in pasivno zaščito (postavitev protihrupnih ograj, nasipov, zasaditev visoke vegetacije, uporabe oken z boljšo protihrupno izolacijo... Ukrepi za varstvo pred hrupom so za občino Vrhnika določeni v odloku o javnem redu in miru ter varstvom pred hrupom v občini Vrhnika. Novo besedilo: Pri gradnji objektov za proizvodnjo in za obrtne dejavnosti je treba upoštevati pogoje Zakona o varstvu pred hrupom. Morebitna protihrupna zaščita mora biti izvedena sočasno z izgradnjo objekta. V strnjenih stanovanjskih naseljih ni dovoljena hrupna obrtna ali druga dejavnost. V območjih kjer hrup presega z zakonom dovoljeno raven hrupa je potrebno opraviti merjenje hrupa in izdelati sanacijske programe. Prekomerni hrup je potrebno zmanjšati pri izvoru. Če to ni možno pa je potrebno izvesti aktivno in pasivno zaščito (postavitev protihrupnih ograj, nasipov, zasaditev visoke vegetacije, uporabe oken z boljšo protihrupno izolacijo... 18. člen (prej 29. člen) Staro besedilo: Zaklanjanje Zaklanjanje se bo urejalo v skladu z določili veljavnih zakonov in predpisov. Novo besedilo: Pri izdelavi LD ali PiN je treba upoštevati Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. list RS, št. 64/94) in Odlok o 19. člen (se doda) Za posege v območjih urejanja s prostorskimi ureditvenimi Osnutek Občinski svet Občine Vrhnika je na podlagi 1. in 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 18(90 - prečiščeno besedilo, 33(90, 20(91-1 in 12(92) ter 24. in 29. člena statuta Občine Vrhnika (Uradni list .RS, št. 34/95) na seji dne ODLOK o občinskih upravnih taksah v Občini Vrhnika I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se uvaja občinske upravne takse (v nadaljnjem besedilu: takse) , ki se plačujejo za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja (v nadaljnjem besedilu: spisi in dejanja) pri občinskih organih Občine Vrhnika. S tem odlokom se poleg obveznosti plačevanja taks določi tudi taksne zavezance, višino in način plačila taks. pogoji, kjer gre za zaokroževanje večjih površin od 1500 m2 ali za spremembe namembnosti grajenih struktur, mora investitor pred izdelavo lokacijske dokumentacije pridobiti prostorsko presojo na nivoju idejne rešitve, s katero se doreče organizacijo prostora (lociranje objektov, komunikacije, komunalna ureditev). Presojo ftdela pooblaščena strokovna urbanistična služba občine Vrhnika. 20. člen (prej 30. člen) Staro besedilo, se ohrani: Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila: - Odlok o zazidalnem načrtu za Lukovico (Ur.list SRS št. 24/72) - Odloka o zazidalnem načrtu za Dragomer (Ur. list SRS št. 20/77) - Odloka o zazidalnem načrtu za Klis (Ur.list SRS št. 25/78) - Odloka o zazidalnem načrtu med Idrijsko cesto, Tičnico, ter pod Trojico (Ur. list SRS št. 25/79) - Odloka o zazidalnem načrtu Janezova vas (Ur. list SRS št. 21/78) - Odloka o zazidalnem načrtu obrtne cone Vrhnika (Ur. list SRS št. 31/84) - Odlok o urejanju prostora v Občini Vrhnika (Ur. list SRS, št. 14/95) 21. člen (prej 31. člen) - se ohrani Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled občanom in ustanovam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora in na sedežu Krajevne skupnosti. 22. člen (se doda) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o splošnih merilih in pogojih prvotnih ureditvenih pogojev za Občino Vrhnika (Ur. list RS, št. 1/95, 14/95). 23. člen (prej 32. člen) Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 24. člen (prej 33. člen) - se ohrani Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Številka: 350-03/86 Vrhnika, dne PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE VRHNIKA Brane JEREB 2. člen Višina taks je določena v taksni tarifi, ki je priloga tega odloka. Takse se smejo zaračunavati samo za spise in dejanja, ki so določeni v taksni tarifi tega odloka. 3. člen V odločbi ali listini, za katero je bila plačana taksa, mora biti navedeno, daje bila taksa plača-na,v kakšnem znesku in po kateri tarifni številki. 4. člen Takse se določajo v točkah, če nis tem odlokom drugače določeno. V točkah se določa tudi vrednost taksnega predmeta, kadar je ta osnova za odmero takse. Vrednost točke po tem odloku znaša 13,50 SIT. Vrednost točke se usklajuje z vsakokratnim sklepom Vlade Republike Slovenije o višini točke po zakonu o upravnih taksah. Pri odmeri taks se vzame kot osnova za izračun vrednost točke na dan nastanka taksne obveznosti. Občinski svet Občine Vrhnika je na seji 26.2.1998 dal v javno obravnavo osnutek odloka o občinskih upravnih taksah v Občini Vrhnika Svoje pripombe lahko posredujete na Občinsko upravo Vrhnika, Tržaška c. 1, v roku 30 dni. 40 NAŠ ČASOPIS VRHNIKA/URADNE OBJAVE APRIL 1998 5. člen Glede vprašanj, ki s tem odlokom niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah. II. TAKSNI ZAVEZANCI 6. člen Zavezanci za plačilo takse so fizične in pravne osebe, ki s svojimi vlogami sprožijo postopek, oziroma na zahtevo katerih se opravijo.dcjanja, predvidena v taksni tarifi. 7. člen Takse ne plačujejo: - organi občine, oziroma njeni skladi, - krajevne skupnosti, - javni zavodi s področja družbenih dejavnosti, - organizacije in društva s področja humanitarnih dejavnosti. Plačevanja taks so oproščeni: - društva, ki se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, - invalidske organizacije, - občani v slabih premoženjskih razmerah, ki nimajo dohodka, ki bi njim in družinskim članom zagotavljal socilno varnost, kar ugotavlja pristojna socialna služba. Za občinske takse veljajo tudi druge oprostitve in olajšave, ki jih določa zakon o upravnih taksah. Na listinah in odločbah, ki se izdajajo brez. takse, mora biti navedeno, v kakšen namen se izdajajo in po katerem predpisu so oproščene takse. III. NAČIN PLAČILA UPRAVNIH TAKS 8. člen Občinske upravne takse se plačujejo v gotovini takrat, ko nastane taksna obveznost. Taksna obveznost nastane: - za vloge takrat, ko se izročijo; če so dane na zapisnik pa takrat, ko se zapisnik sestavi. - za odločbe, dovoljenja in druge listine takrat, ko se vloži zahteva, naj se izdajo. - za upravna dejanja takrat, ko se vloži zahteva, naj se opravijo. Ob plačilu takse mora taksni zavezanec plačati tudi morebitne dejanske materialne stroške pri izdaji potrdila, odločbe, oziroma druge listine. 9. člen Dokler ni plačana taksa, se vloga ali zahteva neposredno od stranke ne sme sprejeti. Če vloga ali zahteva, za katero ni plačana taksa, prispe po pošti, pristojni delavec občinske uprave pošlje taksnemu zavezancu taksni opomin, naj v desetih dneh od prejema opomina plača redno takso in takso za opomin. Če taksni zavezanec tudi po opominu ne poravna takse ali premalo plača takso, pristojni organ vzame v postopek tudi takšno vlogo, vendar odločbe oziroma drugega akta ni mogoče vročiti stranki, preden ne plača takse po opominu. 10. člen Kdor je plačal takso, ki je ni bilo potrebno plačati, ali je plačal večjo takso, kot je določena v taksni tarifi, ima pravico do povračila preveč plačane takse na podlagi pisnega zahtevka. IV. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI 11. člen Za nadzor nad izvajanjem odloka o občinskih upravnih taksah je prstojen župan, oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občine. 12. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slo- veniJc- Predsednik Občinskega sveta Občine Vrhnika BRANE JEREB Na podlagi določil Odloka o komunalnih taksah v občini Vrhnika (Ur. list RS, št. 19/94), Oddelek za urejanje prostora in komunalne zadeve POZIVA NA PRIJAVO NASTANKA TAKSNE OBVEZNOSTI 1. Taksni zavezanci so pravne osebe in druge fizične osebe, ki uporabljajo taksne predmete. 2. Taksni zavezanec je dolžan prijaviti nastanek taksne obveznosti upravnemu organu, kije pristojen za komunalne zadeve. 3. Taksnim zavezancem, ki jim . je bila odmerjena komunalna taksa za leto 1997, taksnih predmetov ni treba prijaviti, če pri taksnih predmetih ni prišlo do sprememb. 4. Rok prijave nastanka taksnih sprememb je 5. 5. 1998. Pisne spremembe taksnih obveznosti pošljite na naslov Občina Vrhnika, Tržaška c. 1, Vrhnika, s pripisom komunalne takse ali oddajte v sprejemni pisarni na istem naslovu. 5. Taksni zavezanci, ki taksne obveznosti ne bodo prijavili do že prej navedenega datuma, bodo obravnavani po 8. in 12. členu že uvodoma omenjenega odloka. TAKSNA TARIFA I. VLOGE Tarifa št. 1 Taksa v točkah Za prošnje, zahteve, predloge, prijave, priglasitve in druge vloge, kolikor v tej tarifi ni predpisana druga taksa 5 Opomba: Taksa se ne plača za poznejše vloge, ki se navezujejo na že vloženo zahtevo. Tarifa št. 2 Za vlogo, s katero stranka zaprosi za koncesijo 120 Tarifa št. 3 Za vloge o posebnih pravicah rabe na javnem dobru 100 Tarifa št. 4 Za vloge o odkupu, menjavi ali najemu nepremičnin, last Občine Vrhnika 50 Tarifa št. 5 Za vloge o izdaji mnenja o podaljšanju obratovalnega časa za gostinske dejavnosti 10 Tarifa št. 6 Za pritožbo zoper odločbo ali sklep, izdan v upravni stvari 20 II. POTRDILA, OGLEDI Tarifa št. 7 Za izdajo potrdila, izdanega na podlagi posebnega ugotovitvenega postopka 20 Tarifa št. 8 Za izdajo potrdila, izdanega na podlagi uradnih evidenc 10 III. ODLOČBE Tarifa št. 9 Za izdajo odločbe o obratovalnem času trgovin in dovoljeno prodajo izven poslovnih prostorov 25 Tarifa št. 10 Za vse odločbe, za katere ni predpisana posebna taksa 20 IV. SPISI IN DEJANJA V URBANISTIČIH ZADEVAH Tarifa št. 11 Potrdila o vrsti rabe po veljavnem družbenem planu, izvlečki iz družbenih-planov, potrdila o skladnosti prostorskih izvedbenih aktov z družbenimi plani 100 Tarifa št. 12 Spremembe in dopolnitve planskih dokumentov v izrednih primerih - enostavni posegi 200 - kompleksni posegi 600 Pojasnilo: Gre za spremembe in dopolnitve izven rednih polletnih sprememb in dopolnitev planskih dokumentov. V. PREPISI IN FOTOKOPIJE Tarifa št. 13 Za prepise ali fotokopije uradnih aktov ali listin občinskega organa - za vsako prvo kopijo strani izvirnika 5 - za vsako naslednjo kopijo strani izvirnika 2 Opomba: Poleg takse se plača tudi dejanske materialne stroške. VI. OPOMIN Tarifa št. 14 Za opomin za plačilo takse od zneska neplačane takse -do 75 točk 10 - nad 75 točk 20 TARIFE KOMUNALNIH TAKS |pos. naziv enota trajanje št. točk SIT 1.1. UPORABA JP ZA STOJNICO m2 dan 10 140,00 1.2.1 UPORABA JP ZA KIOSK ALI KOMERCIALNI NAMEN m2 leto 50 700,00 1.2.2 UPORABA JP ZA NEKOMERCIALNI NAMEN m2 leto 25 350,00 1.3. UPORABA PLOČNIKA ZA STREŽBO m2 dan 1 14,00 1.4. UPORABA NEVZDRŽEVANIH JAVNIH POVRŠIN m2 dan 1 14,00 1.5. UPORABA JP ZA GRADBENE NAMENE m2 dan 10 140,00 1.5.1 UPORABA TRGA ZA SODIŠČEM ZA PRIREDITVE prireditev dan 1000 14.000,00 1.6 REZERVACIJA PARKIRNIH MEST park mesto leto 3000 42.000,00 1.7. PRETOVARJANJE EKSPLOZIVA 1000 kg akcija 125 1.750,00 1.8.1 ZAPORA ULICE ZA KOMERCIALNO PRIREDITEV prireditev dan 1000 14.000,00 1.8.2 UPORABA ULICE ZA ŠPORTNO PRIREDITEV km dan 300 4.200,00 1.8.3 UPORABA CESTE ZA AVTOMOBILSKE DIRKE km dan 1000 14.000,00 1.9. REZERVACIJA PARKIRNIH MEST park. mesto dan 120 1.680,00 2.1.1 NEOSVETLJENI REKLAMNI NAPISI do 1 m2 m2 leto 800 11.200,00 2.1.2 NEOSVETLJENI REKLAMNI NAPISI nad 1 m2 m2 leto 1000 14.000,00 2.1.3 OSVETLJENI REKLAMNI NAPISI do 1 m2 m2 leto 1000 14.000,00 2.1.4 OSVETLJENI REKLAMNI NAPISI nad 1 m2 m2 leto 1300 18.200,00 2.2.1 OBČASNE REKLAME TRANSPARENTI transparent dan 12 168,00 2.2.2 OBČASNE REKLAME RAZDELITEV LETAKOV delitev akcija 200 2.800,00 2.2.3 OBČASNE REKLAME REKLAMA PRED LOKALOM (A) reklama mesec 50 700,00 2.2.4 OBČASNE REKLAME ZVOČNA REKLAMA - stalna reklama leto 1000 14.000,00 2.2.4 OBČASNE REKLAME ZVOČNA REKLAMA - občasna reklama akcija 200 2.800,00 2.3.1 USMERJEVALNE TABLE - prostostoječe m2 leto 1000 - 14.000,00 2.3.2 USMERJEVALNE TABLE - na javnih panoih pano leto 900 12.600,00 2.4.1 PLAKATIRANJE SPLOŠNO OBVEŠČANJE plakat mesec 700 9.800,00 2.4.2 PLAKATIRANJE REKLAM AKCIJE pano ob M/10 pano leto 4500 63.000,00 2.4.2 PLAKATIRANJE REKLAMNE AKCIJE pano leto 3000 42.000,00 2.4.3 PLAKATIRANJE OBČASNE AKCIJE plakat akcija 500 7.000,00 2.5.1 VITRINE do 1 m2 m2 leto 100 1.400,00 2.5.2 VITRINE nad 1 m2 m2 leto 150 2.100,00 2.6.1 ELEKTRONSKI DISPLEJI do 2 m.2 displej leto 2000 28.000,00 2.6.2 ELEKTRONSKI DISPLEJI nad 2 m2 displej leto 3000 42.000,00 2.7. REKL. POSTAVITEV PROIZV. IZVEN POSL. PROST. m2 mesec 10 140,00 3.1.1 IGRALNI AVTOMATI kos leto 1500 21.000,00 3.1.2 IGRALNA SREDSTVA kos leto 1500 21.000,00 3.1.3 PIKADO kos leto 1500 21.000,00 3.2.1 BILJARD kos leto 1000 14.000,00 3.2.2 NAMIZNI NOGOMET kos leto 1000 14.000,00 3.23 GLASBENI ALI DRUGI PODOBNI AVTOMATI kos leto 1000 14.000,00 3.3.1 IGRALNI AVTOMATI KOT DEJAVNOST stalna kos leto 10000 140.000,00 3.3.2 IGRALNI AVTOMATI KOT DEJAVNOST priredit. kos akcija 5000 70.000,00 Vrednost točke za obračun komunalne takse za leto 1998, je po sklepu župana št. 11/1-skl/kol-005/98 z dne 12.3.1998, 14 SIT PNEV-CAR, d.o.o. Drenov Grič 144 1360 Vrhnika tel. 061/755-244 Obveščamo vas, da bodo potekali tehnični pregledi za traktorje in ostale traktorske prikolice, po naslednjem razporedu: 4. aprila 1998 od 10.00 do 12,00 v Borovnici na parkirišču Železniške postaje 4. aprila 1998 od 12.30 do 14.30 v Brezovici pri Borovnici, pred gasilskim domom 13. aprila 1998 od 9.00 do 11.00 v Bevkah pri Lenaršič (pri Tomic) 13. aprila 1998 od 11.30 do 13.30 v Blatni Brezovici, pred gasilskim domom 13. aprila 1998 od 14.00 do 15.00 na Logu pred trgovino 14. aprila 1998 od 9.00 do 11.00 na Stari Vrhniki pred Zadružnim domom 14. aprila 1998 od 12.00 do 13.30 v Podlipi pred gostilno Vrtnar 14. aprila 1998 od 14.00 do 15.00 v Zažarju pri Slabetu 15. aprila 1998 od 9.00 do 11.00 v Ligojni pred gasilskim domom 15. aprila 1998 od 11.30 do 14.00 v Verdu pred gasilskim domom (Krnica) 15. aprila 1998 od 14.30 do 15.30 na Vrhniki pred Zadrugo 16. aprila 1998 od 9.00 do 11.00 na Drenovem Griču pri Japelj doma 16. aprila 1998 od 12.00 do 13.00 v Zaplani pri gostilni Mesec 18. aprila 1998 od 10.00 do 12.00 v Borovnici na parkirišču pred Železniško postajo 18. aprila 1998 od 12.30 do 14.30 v Brezovici pri Borovnici pred gasilskim domom Cena pregleda je 3.000,00 SIT. S seboj obvezno prinesite osebno izkaznico, prometno dovoljenje in ostalo dokumentacijo. PNEV-CAR, d.o.o. Trgovinca v MRAVUINCEK Log, Loška c. 21 a (ob Tržaški cesti pri Mliranju) DEČKI IN DEKLICE, KI PLENIČKE IN ČISTILNE ROBČKE ŠE POTREBUJETE, SE PRI NAS OGLASITE, IN PO UGODNI CENI 100 PLENIČK KUPITE! ODPRTO: vsak dan od 13. do 19. ure sobota od 9. do 13. ure Telefon: 653-422 Boutique »SONČEK« vas vabi, da nas obiščete in tudi za POMLAD in POLETJE izberete kakovostna oblačila za vašega otroka. •k-kic-k-kicick-k-k-kickic STARA CESTA 49 1360 VRHNIKA Tel. 755-749 ************** ************************************ NUDIMO VAM MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV!! ************************************ Dostava pfzz na dom vsak dan od 12" do 24"! (^tel.: 755 195^) Spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Vrhnika Na podlagi pobud občanov in pravnih oseb je Občina Vrhnika izpeljala postopek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Vrhnika in izdelavo naloge poverila Biroju Primis, Tržaška c. 23, Vrhnika. Strokovna urbanistična služba Biroja Primis je v I. fazi preverjala predvsem pobude občanov za zaokroževanje naselij za potrebe individualne gradnje, pri čemer je bilo treba s posebno pozornostjo preverjati pobude, ki se nanašajo na I. območje kmetijskih zemljišč, ki je obvezno republiško izhodišče. Vsaka pobuda je bila preverjena na terenu, v agrokarti in primerjana z že znanimi strokovnimi podlagami, s katerimi so določena varovanja prostora (evidence varovalnih gozdov, krajinske in arheološke zaščite, varovalnih koridorjev predvidene infrastrukture ipd.). V skladu z Zakonom o urejanju prostora, Zakonom o planiranju v predhodnem obdobju ter podzakonskimi predpisi, je Biro Primis pripravil preglednik iz katerega so bile razvidne vse pobude, odnos pobud do razvrstitve v sedanjem prostorskem planu in ocena pobud z vidika urbanističnih zakonitosti. K posamezni pobudi za spremembo namembnosti I. območja kmetijskih zemljišč je dodano tudi mnenje kmetijske stroke. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in družbenega plana, kije bil razgrnjen s sklepom v Našem časopisu (NČ L XXV, štev. 232) in s katerim bo občinski svet sprejel spremembe in dopolnitve, je bil z grafičnimi prilogami v M 1:5000 in preglednikom predan vodstvom vseh krajevnih skupnosti Občine Vrhnika, ki so organizirale javne obravnave (zbori krajanov v mesecu maju 1997). Na javnih obravnavah so občani k osnutku sprememb in dopolnitev lahko podali pripombe in jih sporočili Občini Vrhnika, Oddelku za urejanje prostora in komunalne zadeve. Na podlagi pripomb in uskladitev je bil osnutek po obravnavi na Odboru za komunalne zadeve in infrastrukturo dodelan v predlog in dne 29. IX. 1997 poslan Vladi RS Slovenije, zaradi pridobitve stališča o usklajenosti z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije. V skladu z Zakonom o urejanju prostora 1. in 2. člena (Ur. list RS, štev. 15/89) bi Vlada RS morala poslati ugotovitve v roku 45 dni. Dne 12.3. 1998, torej šele po petih mesecih od predložitve dokumentacije in kljub številnim urgencam je Občina dobila mnenje, ki gaje pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s katerim zavrača 39 predlogov za spremembo namembnost vse na I. območju kmetijskih zemljišč in to kljub pozitivnim stališčem občinskih strokovnih kmetijskih in urbanističnih služb, ki so spremembe tudi strokovno utemeljile. Občinska uprava bo ob vzpodbudi župana naročila dopolnitev utemeljitev sprememb v stavbna zemljišča, ki pa jih bo žal morala ponovno posredovati Ministrstvu za kmetijstvo v ponovno presojo. Na zadnjem sestanku, ki gaje organiziral pripravljalec dokumenta dne 26. 3. 1998 je bilo dogovorjeno, da se organizira sestanek s predstavnico. Ministrstva za kmetijstvo go. Hraste-ljevo in se po sestanku sprejme odločitev, ali bomo vztrajali na enem dokumentu ali pa bomo nesporne spremembe izločiti in jih sprejemati ločeno. Občinska uprava Andrej Treven APRIL 1998 NAŠ ČASOPIS 41 TERMO PK2)[R Prisojna pot 11,1360 Vrhnika Tel: 061/753-790, faks: 061/753-791 Nudimo: • rastlinjake • tople grede • termo pokrove za betonske grede. Uporaba dvoslojnih izolacijskih plošč LEXAN THERMOCLEAR 10 let garancije. - * mm AVTOŠOLA mj prireja brezplačen tečaj CPP za kategorije: A, B, C in E vsak torek ob 17. uri možna takojšnja vožnja na sodobnih vozilih izbirate lahko med inštruktoricami in inštruktorji popust za dijake in študente, ura vožnje 1.850,00 SIT Informacije in prijave vsak dan od 8. do 17. ure Vilharjeva 27, Ljubljana (za železniško postajo) tel: 061-13 77 117 ali Gumnišče 27, Škofljica (popoldan) tel.: 061-667 212 Dostava pita na dom vsak dan od 12" do 24"! (^teL: 755 19*^ METODA ZA DVIGOVANJE ŽIVLJENJSKE ENERGIJE SKUPAJ PROTI SHEN QI ® Le čevlje sodi naj kopitar • časopisi v 24 urah • komercialni tisk • knjige • brošure • plakati • oblikovanje • marketing • trgovina • servisiranje računalnikov POKLIČITE ! ostali boste anonimnih ® 068/323-61 1 j fax: 068/321-693 iracJio uirkiriika INTERTEH d.o.o., Robova 5,1360 Vrhnika, Tel: 061/757 262, Tel./Fax: 061/757 261 X RAZLOGOV ZA POSLUŠANJE * 24 ur NA DAN * GLASBENE ŽELJE OD 16-19h * VELIKA IZBIRA GLASBE * KRAJEVNA OBVESTILA * DOMAČE IN TUJE NOVICE * POGOVORI S POSLUŠALCI IN ZANIMIVIMI GOSTI * OGLASI NAŠIH PODJETNIKOV ZA OGLASE LAHKO POKLIČITE TUDI NA GSM: 041/708 613 (DAMJAN) I ZASTOPANJE, INŽENIRING IN TRGOVINA d.o.o. VABI CENJENE KUPCE V RAZSTAVNO-PRODAJNI SALON LIKO NA VRHNIKI, Tržaška 11 V mesecu aprilu Vam po izredno ugodnih plačilnih pogojih nudimo: 1. Kompletni pohištveni program LIKO Vrhnika: jedilnice, posamezne mize in stole 2. Jedilniške kotne garniture 3- Sedežne garniture 4. Svetila in dekorativne namizne svetilke 5. Unikatne vaze — originalna ročna dela iz Peruja 6. Ročno tkane preproge, izredno uporabne zaradi preprostega vzdrževanja 7. Vrečke in ves potrošni material za sesalce Vonverk in še veliko drugega V času pred veliko nočjo Vam nudimo velikonočne popuste: — za nakup nad 100.000,00 SIT za gotovino 10% — za nakup nad 50.000,00 SIT za gotovino 5% Kreditni pogoji: — za nakup nad 100.000,00plačilo s čeki na 6 mesecev brez obresti — za nakup nad 50.000,00plačilo s čeki na 3 mesece brez obresti. V Salonu vas pričakujemo vsak dan od930 do 17. ure, v soboto pa od 7.30 do 12. ure. Pokličete nas lahko na telefon 061/754-880. TOTRA Sinja gorica 11, VRHNIKA, tel:061/755-199, 751-346 • VSA VOZILA NA ZALOGI • MENJAMO STARO ZA NOVO POSOJILA Z UGODNO OBRESTNO MERO - BREZ POLOGA Če ste se odločili zamenjati vaše staro vozilo za eno izmed vozil BRAVO - BRAVA - MAREA, dobite 100.001,00 SIT več za vaše staro vozilo UGODNA PONUDBA BRAVO - BRAVA 1,6 SX MAMA (2x AB +klima) DOBRODOŠLIH RENAULT UGODNOSTI OB NAKUPU AVTOMOBILA V MESECU APRILU LIO, sprejemamo naročila! ' TWINGO - za 35.000.00 sit ugodnosti. •XUO - ^0.000,00 SIT ceneje kot do sedaj. Mask K. iv- It. angoo press. SERVIS (zmagovalec v natečaju za najbočjši servis Renault v Sloveniji za leto 1997) Nadomestno vozilo, originalni rezervni deli , dodatna oprema...... RABLJENA VOZILA Z GARANCIJO, /a gotovina . kredit, staro /a staro.....PREPISI AVTOELEKTRIKA (avtoakustika. avtoalarm. mobilni telefoni.....za vse vrste osebnih in dostavnih vozil AVTO CENTER d.d. VRHNIKA, Jelovškova 6 Tel.:06l-755-720-prodaja. 06 l-755-730-servis.telefax.061-756-150 MALI OGLASI Mlada družina kupi zazidljivo parcelo na Brezovici, v Dobrovi ali Dragomerju. Inf. na tel.: 061/576-485. • • • Mlada družina išče enoinpol ali dvosobno stanovanje na Vrhniki. ' Tel. 755-092 Oddajam počitniško hišo v okolju še neokrnjene narave ob reki Kolpi. Opremljena je za 6 oseb. Možnost kolesarjenja, ribolov, sprehodi ali pohodi po okolici, vožnja s kajaki ali kanuji ali raf-tom in drugo. Informacije tel. (061) 756-007 V skrbno stalno varstvo sprejmem otroke do 4 let. (Drago-mer - Lukovica). Tel. 653-031 - Sabina Instrukcije osnovnošolskih predmetov: matematike, fizike in ostalih tehničnih predmetov za srednješolce in kitare, pokličite na telefon (061) 652-580 (po 18. uri). Prva ura je brezplačna. Andreja in Siavko, Požarnice 46, Vnanje Gorice Na Vrhniki, Robova cesta oddamo v najem komunalno opremljeno stavbo, primerno za delavnico ali skladišče s površino 140 m2. Informacije na telefon: 061/752-818 DOLNICAR & CO. kamnoseštvo NAGROBNIKI KAMNITI PULTI STOJALA ?A PRŠUT Vaze, pepelniki, okenske police izdelava in obnova, iz granita, marmorja... na voljo široka paleta barv za gostinske lokale, kuhinje, kopalnice. Polepšajte svoj dom z lepoto naravnega kamna! podarite nekaj trajnega - zelo izvirno tudi kot poslovno darilo - spomin iz Slovenije in drugi izdelki iz kamna. DOLNIČAR & CO. kamnoseštvo d.o.o. • Sinja Gorica 34 * 1360 Vrhnika • tel.: 061 /752 950 • faks: 061/752 950 TERMO 10 teh/faks: (061) 746 - 209, mobitel: 0609 644 -173 Ulica bratov Mivšek 24, 1353 Borovnica PVC OKJVA X** VRATA TJRSIVJEJVJJE MJEOBM»fMJBt OJCKJKT JENT « SMJUHMCOJSTSMCMMM «ttV1*XMM (30% PBIHRAMKK JKIVJKJPBCjrjTHC.7 JERSI C VULKANIZERSTVO TRGOVINA AVTOOPTIKA ZAVORNI SERVIS JERNEJ JERŠINOVIČ s.p. Tel/Fax 061/ 753 111 VOLJČEVA 11 61360 VRHNIKA V aprilu bomo vsako sredo omogočili brezplačno testiranje zavor na novih sodobnih napravah. NOVO — NOVO — NOVO ROČNA AVTOPRALNICA PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO — kompletno traktorsko pnevmatiko z montažo • avtoplaščev za osebna in tovorna vozila z montažo. Odprto imamo: vsak dan od 8.00 do 13.00 od 15.00 do 19.00 v soboto od 8.00 do 18.00 Aprila znižujemo stroške posojil! o o o)@§®nou ORODJARSTVO ORKOM, d.o.o. Blatna Brezovica 78 1360 Vrhnika Objavljamo dve prosti delovni mesti: — CNC rezkalec - CNC programer na programskem mestu Za obe delovni mesti je zaželjeno 2 leti delovnih izkušenj. Prošnje pošljite na naslov, ORKOM, d.o.o., Blatna Brezovica 78,1360 Vrhnika, vse ostale informacije pa na telefon: 752-465. Posojilo za vsakogar in za vse namene. Kadar najamete posojilo, plačate v banki stroške odobritve in stroške zavarovanja. V naši banki Vam stroškov vodenja ne zaračunavamo za nobeno posojilo. V mesecu aprilu pa Vam celo za 1.000 SIT znižamo stroške odobritve. Sam si lahko stroške posojila še znižate tako: da ste naš komitent, da odplačujete mesečno obveznost preko trajnika na tekočem računu, da predložite predračun ali račun in da posojilo zavarujete z dvema porokoma. Oglasite se v katerikoli naši poslovalnici, izberite si svojo metodo odplačevanja posojila in se dogovorite o podrobnostih. Posojilo po svoji meri si lahko izračunate sami na internetu: http://www.n-lb.si. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Vič - Notranjska KARA-obutev, Tržaška 5 in PTC Loka-Robova 6, pa Vas vabi k nakupu modne in športne obutve po ugodnih cenah in ugodnih plačilnih pogojih! Baškovč Anton, s.p. IZDELOVANJE TESTENIN IN PECIVA IVrhnika, Prisojna pot 4 Tel.: 061/756-066 Cenjene stranke! Ob 20. obletnici našega obratovanja organiziramo akcijsko prodajo testenin in peciva v času od 30. 3. do 30. 4.1998. Vljudno vabljeni! VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO TURŠIC VRHNIKA • JAGROVA 2 • TEL: 755-117 • Servisiranje in popravila vozil VW, AUDI in SEAT • Na zalogi letni in zimski avtoplašči raznih proizvajalcev: MICHELIN, DUNLOP, SAVA, SEMPERIT • Montaža pri nas kupljenih novih avtoplaščev za osebna vozila je brezplačna • Možnost plačila na (3) tri čeke • Pri nakupu novih avtoplaščev nudimo 5% gotovinski popust DELOVNI ČAS: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o. CANKARJEV TRG 4, 61360 VRHNIKA M. (061) 755 375. fax. (061) 755 380 Ob bližajočih prvomajskih praznikih vam agencija PAV nudi ugodne izlete in počitnice doma ter v tujini - od turističnih agencij: KOMPAS, GLOBTOUR, ATLAS, AIRTOURS in drugih - po ugodnih cenah. VRHNIKA Opekarska 18 1360 Vrhnika tel.: 061/751-376 753-618 ADAPTACIJA KOPALNIC Z VELIKO IZBIRO KERAMIČNIH PLOŠČIC IN KOPALNIŠKE OPREME • zidarska dela, • zamenjava vodovodne instalacije, • polaganje keramičnih ploščic, • montaža sanitarne keramike, mešalnih armatur in kopalniškega pohištva, • odvoz odpadnega materiala. GARANCIJA IN ROK IZVEDBE ZAGOTOVLJENA. Hvala za zaupanje! »U1KOP G8A06£UMEHA>ZACUA,AVTOPREV07Jd$TVOBIGRADBa^TVO _ Vol. U|0|IU • A, Vrinila. M.: 061 / 755 067, tu: 051 / 755-155° UWM. "oblnl: 0800/621-1117. 041/621-917 Jfe? VtP^JtT MARKO SMRTNIK s.p. •% Kot novost vam nudimo prevoze gradbenega materiala in zahtevnih težjih tovorov s HIAP avtodvigalom. Na zalogi imamo tudi zemljo različne kakovosti. Opravljamo pa naslednja dela: • avtoprevoze razsutega materiala (nosilnost 10 t) • storitve z rovokopačem • razna dela v gradbeništvu • izdelujemo gradbena dela na ključ • razne izkope parcel in tras (po sistemu vam izkop, nam zemljo) • ureditev in gradnja cest, poti, dvorišč,... • izdelava podpornih zidov, temeljev (gradbene jame do zidarske faze) • gradnja greznic v različnih izvedbah • zaključna ureditvena dela na zunanjih površinah objektov NAŠE STORITVE SO KAKOVOSTNE, plačilo po dogovoru - lahko tudi na obroke. GRADBENIŠTVO DAMOS, d.o.o. Damjan SMRTNIK Velika Ligojna 20 VRHNIKA tel./fax: 753-020, 0609/637-734 NUDIMO: ADAPTACIJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV UREJANJE OKOLICE OBJEKTOV: — tlakovanje dvorišč z materiali po želji stanke, — postavitev robnikov, itd. POSTAVITEV OPORNIH ZIDOV IZDELAVA KANALIZACIJE VODOVODA TEMELJEV, itd. UTRJEVANJA TERENA RAZNI IZKOPI PREVOZI ODSTRANJEVANJE SNEGA (strojno in ročno, ter odvoz) Strojno ključavničarstvo inž. Marko Popit Log, C. Dolomitskega odreda 4 1351 Brezovica Tel.: (061) 653-036, faks: (061) 654-432 CISTERNE ZA KURILNO OLJE, ATESTIRANE — OD 1000 do 4800 I — PLOČEVINA — 3 mm NERJAVNE POSODE ZA VINO IN SOKOVE — OD 25 DO 300 I DOBITNIKI ZLATEGA CEHA ZA KAKOVOST NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU Avto-iZZiv d .o. o. Cuža 15 1360 VRHNIKA tel.:/fax: 061/754-787 mobitel: 0609/618-013 http: // www avto-izziv. si PRI NAS VAM NUDIMO: • menjavo vozil: — staro za novo — staro za staro • komisijsko prodajo vseh vrst osebnih vozil • odkup vozil, letnik nad 1990 • mogoč nakup na posojilo in leasing • prenos lastništva (prepis vozil) ODPRTO: vsak dan od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 13. ure. " I—< Telefon: 125-42-04 d.o.o. z dobrim imenom Tržaška 2 - Ljubljana Uradne ure vsak dan od 10. do 16. ure, ponedeljek in sreda od 10. do 18. ure IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBO NUDIMO MOŽNOST POSOJILA NA 6 ALI 12 MESECEV!!! — brezplačen tečaj CPP organiziramo 2-krat na mesec ob 16.30 uri na Tržaški 2 — v aprilu bo tečaj CPP 6. 4.1998 in 20. 4.1998 — organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom — dijaki in študentje imajo poseben popust pri praktični vožnji — nudimo izposojo literature. OPTIK BRANKAJELOVČAN STARA CESTA 5 1360 VRHNIKA Tel.: 061/756-105 Izdelava vseh vrst očal na recept in brez njega. Kontrola vida. Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 13. do 16. ure, sreda od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota zaprlo. trgovin keramika — parketi stavbno pohištvo — obloge -#tt£čss ote*, Jordanov kot, Rimska 33, Log pri Brezovici Fitnes studio Peter Klepec, d.o.o. Vam ponuja številne možnosti rekreacije za boljše zdravje in počutje — FITNES: za skladno oblikovanje telesa, pridobivanje mišične mase oz. hujšanje. V vse skrivnosti vadbe vas popelje fitnes inštruktor AFA. — STEP AEROBIKA: pod vodstvom enega najboljših inštruktorjev v Sloveniji Damjana Čanžka (program za začetnike in napredne). — JOGA: čudovita tehnika sproščanja, relaksacije in gibljivosti, primerna za psihično preobremenjene ljudi. — SOLARIJ: za lepo porjavelo polt tudi v zimskem času. IN NOVOST, KI PRIHAJA IZ ZDA Pace - organizirana krožna vadba na hidravličnih napravah, primerna za ženske in moške - stare in mlade — šolsko mladino - zelo slabotne - okrevanje po reha- bilitaciji - športnike in rekreativce. Poraba kalorij v 40. minutah je 600 rcal. Najhitrejša odprava maščob v telesu. NE OMAHUJTE NITI ZA TRENUTEK ® 653-188 od 16. do 22.30 ,* ' S tem kuponom dajemo * * za vse storitve 5% popusta ,** ^Sn VRHNIKA TRGOAVTO Z METALOTRGOM Ob avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6 • Rezervni deli za tovorna vozila: TAM, Zastava, IVECO in ostala vozila po naročilu^ • Rezervni deli za osebna vozila: ŠKODA, GOLF, ZASTAVA in ostala vozila, tudi po naročilu ! ZASTOPSTVO: Stroji za pranje iz Italije — LAVORVVASH, že od 26.100,00 SIT + PD dajle, MODEL TEKNA 2015 po 297.107,00 SIT + PD (tehnični podatki: 200 barov, 900 lit/uro, 0-14°C, mere 100x59xh=76.170 kg) POMLADANSKA PONUDBA: » kolesa ATALA moška in ženska že od 26.900,00 SIT • kosilnice CASTELGARDEN model S 474 L 29.829,00 SIT model R 484 TR-T 49.560,00 SIT (z lastnim pogonom) • skuterji že od 360.000,00 SIT • betonski mešalci LIV 43.990,00 SIT • samokolnice LIV 6.789,00 SIT Možnost nakupa na 8 čekov (1 +3 čeki — brez obresti) Za prihajajočo birmo dodatna ponudba: 1. KOLESA ROG — POPESTRENA IZBIRA 2. KOLESA ATALA IZ ITALIJE - VEČJA ZALOGA 2. MOTORJI TOMOS IN SKUTERJI PIAGGIO — AVTOMATIKA 35-S — APN-6-S — TARGA 50 ccm — COLIBRI 50 ccm — APN-6 ALPINE 50 ccm 94.500,00 SIT 129.600,00 SIT 119.100,00 SIT 129.859,00 SIT 135.600,00 SIT POGOJI - UGODNI DELOVNI ČAS: od 7. do 19. ure sobota: od 7. do 12. ure TELEFON: 756-210, 756-211 faks: 756-210 UKO VRHNIKA LIKO, d.d. PCLES-VERD Na zalogi imamo bukova suha drva (I. II. in III. klasa). Naročilo sprejemamo AVTOPREVOZNIŠTVO KNEZ, Sinja Gorica 50a, Vrhnika. Informacije na telefon 061/754-650, po 15. uri popoldan, vsak dan. HITRA DOSTAVA! Zidarstvo Petrovčič Podlipa 95, telefon: 753-895 Vrhnika, GSM 041 -675-036 VAM NUDI NASLEDNJE STORITVE: • novogradnje z našim ali vašim materialom • podporne zidove - škarpe iz kamna • tlakovanja dvorišč • adaptacije hiš, dimnikov • vrtne kamine iz kamna itn... NADOMESTNI DELI LflKIRPLflST Za naše izdelke vam nudimo 15 % popusta. Izkoristite ugodno ponudbo: * dodatna avtooprema - spojlerje za vsa osebna vozila z vgrajeno stop lučjo ali brez - blatnike in spojlerje (spodnje, zgornje) za tovorna vozila * plastificiranje dostavnih vozil * razne obrobe vozil, zaščitne plastike, plastične odbijače ter druge poliestrske izdelke po naročilu * po želji tudi lakiramo in montiramo naše izdelke Smo ob cesti 3 km od Horjula proti Ljubljani Delovni čas: vsak dan od 7. do 14.30 ure ter zunaj delovnega časa po dogovoru na telefon 749-553. VIRO Pakirni stroji Vrhnika razpisuje 2 prosti delovni mesti za KLJUČAVNIČARJA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Ponujamo zanimivo delo in stimulativen osebni dohodek. Pisne prijave pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: VIRO Pakirni stroji Pod Hruševco 1 1360 VRHNIKA m k.d. tel.: 061/ 142-95-28 GSM: 041/ 727-048 IZPOSOJA DVIOALA DELOVNA VIŠINA 12m URH & CO d.o.o. Preserje 35 1352 PRESERJE proizvodnja, trgovina, storitve RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO TERENSKI KOMERCIALIST Pogoji: • vsaj IV stopnja izobrazbe trgovska smer • komunikativnost • samoiniciativnost • izpit B kategorije • lahko pripravnik Poskusno delo traja 2 meseca. Delo je za določen čas z možnostjo podaljšanja. Pisne ponudbe pošljite do 15.4.1998. Com far k AVTOŠOLA TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE FOTOKOPIRANJE AVTOŠOLA s tradicijo in dobrim uspehom VSAK MESEC TEČAJI CPP A, B, C, E IN F KATEGORIJE PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV! DIJAKI IN ŠTUDENTJE POPUST! Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avtošoli. NOVO: Organiziramo tečaj za voditelje motornih čolnov TURISTIČNA AGENCIJA POMLAD - POLETJE '98 PRODAJA ARANŽMAJEV VSEH PRIZNANIH TURISTIČNIH AGENCIJ MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE LETALSKE KARTE ZAVAROVANJE CORIS Sklepamo zavarovanja za MARIBORSKO ZAVAROVALNICO URADNE URE: pon.-pet. od 9. do 18. ure, sob. od 9. do 12. ure INFORMACIJE IN PRIJAVE: COM-TAR. d.o.o., PTC LOKA, Robova 6, VRHNIKA, tel.:/fax: 061/755-828,755-023 POSLOVALNICA LOGATEC, Cankarjeva 8, tel. 741-642 čistilni servis SposTovani! Mnogi med vami sc v tem letnem času odločate /a generalno čiščenje svojih domov. Zakaj bi se sami trudili s čiščenjem ali razmišljali o zamenjavi tapisonov, itisonov, preprog, oblazinjenih stolov, sedežnih garnitur, toplih podov, linolejev, itd., saj je ceneje, če pokličete čistilni servis TIM za globinsko čiščenje s profesionalnimi stroji. Še posebej primerno za astmatike in ljudi, občutljive na hišni prah. Nudimo vam kvalitetne usluge po zmernih cenah, ki so dosegljive za vsak žep. Pokličite nasnfttelef.onsko številko 061/74 6 -5 M. aii^M 1/6 85-314 ^ ti A ^ "I ^ * FILIPIČ V APRILU BOMO PRIČELI S PRODAJO LONČNIC: BRŠLJANKE, SURFINIJE, PEI ARGONI JE... SADIK ZELENJAVE SEMENARSKE HIŠE ENZA ZADEN: PARADIŽNIK, PAPRIKA, KUMARE, FEFERONI, SOLATE, MAIANCANI, ZELJA... V SEZONI BOSTE PRI NAS LAHKO KUPILI SVEŽO ZELENJAVO! PRODAJA VSAK DAN OD 8.00 DO 19.00 URE PODPLEŠIVICA 85, NOTRANJE GORICE VSE DODATNE INFORMACIJE NA TELEFONU: 061/654-061, 041/723-344 NADALJEVANJE POTOPISA PO BRITANIJI F , Besedilo: Mare Bule Fotografije: Sašo Poglajen Nessy je na popravilu IRSKI SKOTI IN ŠKOTSKI IRCI Orknevji so bili za nami. V nas so se naselili mir, sproščenost in harmonija, ki pa so se razblinili ob prvem stiku z Aberdeenom. Asfaltno-neons-ka džungla, smog iza mestnega avtobusa in brezzobi klošar so nas vrnili nazaj v drveči vsakdan zahodne družbe. Ta velika »vas« na vzhodni obali Škotske je terjala od nas novo prilagoditev. Pri premagovanju šoka nam je bil v veliko pomoč 'Aberdeen alternative festival', ki je ponujal raznorazne glasbene, filmske, gledališke in »kdo-vešekakšne« prireditve z vseh koncev sveta. Ta multikulturna mešanica je ublažila naš grobi prehod iz neomadeževane mirnosti v kapitalistično mrzlico urbanega mesta. Ulice so bile polne različnih glasbenih skupin in uličnih teatrov. Mesto je živelo za festival. Različni odri so klicali po publiki jn z veseljem smo se odzvali. Še posebej smo se posvetili gledališkemu delu prireditve, ki je bil najbolj prijazen do naših plitvih žepov. Za cene predstav pa je bilo bolj malo mar uličnemu harmonikarju, ki je, hrepeneč po kakem cekinu ali dveh, godel svoje poskočnice pred velikim nakupovalnim centrom. Kot že večkrat poprej smo tudi v njegov piskrček prispevali nekaj malega penijev, del njegovega dnevnega zaslužka. Bil je že precej osivel možak v zrelih letih, a še vedno hitrih prstov. Pogovor z njim je potekal kar med njegovim igranjem. Raztegoval je meh v dinamično razposajeno melodijo, hkrati pa razlagal: »Takole po ulicah igram že dvanajst let. žene nimam. Službo sem izgubil. Harmonika je vse, kar imam.« Pretresljivo življenjsko zgodbo je stresal kot iz rokava, med temjaa še stopnjeval hitri ritem. »Čez kakšen teden bom odpotoval v Belfast,« je nadaljeval. »V Belfast, na Severno Irsko?« smo se čudili. »Ja. Tam se pozimi boljše zasluži. Tudi srjanje je cenejše. Po mami sem Skot po očetu pa Irec. Všeč mi je tu in tam. Ne razumem sovraštva katolikov in protestantov v Ulstru (drugo ime za Severno Irsko). Meni to ni jasno. Politika je kriva. Preklete meje, ki nas omejujejo,«jn pesem je spet zapela iz grla. Širok nasmešek je ponovno predstavljal mimoidočim podobo zadovoljnega muzikanta in ne brezposelneža, ki ga je družba, kot še mnoge druge izločila na rob. Spomnil sem se na besede upokojenega univerzitetnega profesorja iz Oxforda, ki smo ga srečali nekaj dni nazaj: »Večina VRTNARIJA KRASNIK OPEKARSKA 37, VRHNIKA Balkonsko in vrtno cvetje, obešanke, sadike zelenjave Tel. 061/753-496 PIETA Pogrebna služba FRANCI TRŠAR, Gabrče 9 Vrhnika Telefon: 754-109, 752-894 0609 628-257 protestantov na Severnem Irskem je Škotov in ne Angležev. Dejansko je to škotsko-irski vroči kotel. Res pa je, da skupna britanska oblast že dolgo nalaga polena na ogenj pod njim.« Od daleč sem se še enkrat ozrl po zdaj 'e oddaljenem harmonikarju in misel, da je celo na razvitem zahodu več političnih gordijskih vozlov, ki čakajo na meč odrešitve kakšnega novega Aleksandra Velikega, mi ni šla iz glave. ČLOVEK ČLOVEKU ŠKOT Na poti proti jugu smo spoznali enega izmed tradicionalnih škotskih športov. Peebles je bil le še nekaj milj naprej, koje Tina naenkrat zakričala, da so zabolela ušesa: »Ustavi, ustavi! Poglejte na levo!« Travnik z dvema goloma, poln zagretih mladcev, ki so se s palicami podili za majhno belo žogico, je pokal po šivih. »Hokej na travi! To moramo videti od blizu!« smo se strinjali vsi. Takoj je bilo jasno, da se meri dvoje drugorazrednih moštev, saj število gledalcev ni presegalo trideset ljudi. »Groba igra,« sem željan pogovora ogovoril starejšega gospoda v krilu. Ne da bi odvrnil pogled od vaškega derbija, je odmrmral: »Ja, in prav je tako.« Nisem imel srca, da bi ga motil naprej, pa tudi domačemu moštvu ni ravno dobro kazalo, zato sem si v miru ogledal tekmo do konca. »Poraz smo pričakovali,« je z mirnim obrazom pojasnil gospod, ki sem ga nagovoril ob prihodu. »Pomembno je, da so se borili. To je moški šport in dati moraš vse od sebe. Naši so se trudili, a so bili gosti preprosto boljši,« je na poti proti izhodu modroval izkušeni športni zanesenjak. Škotska je počasi ostajala za nami. Stereotipe smo premagovali in jih na koncu tudi premagali. Ljudje smo si različni, a za Škote vseeno ne bomo trdili, da so »škrti«. Nasprotno, prijaznih in gostoljubnih ljudi nikoli ne bomo pozabili. Res pa je, da se moški še vedno oblačijo v kikle, to je v popularne kilte, ki kot del starodavne tradicije nikoli ne bodo iz mode. No, saj tudi pri nas velikokrat »ženske nosijo hlače« pa se nihče ne pritožuje. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vrhniškim podjetnikom, ki so prispevali za našepo-tovanje.To so bili: trgovina Ste-fi, pekarna in keksarna Adamič, obe s Stare ceste, Mini Market, Vas 8, in_ trgovina Maksim, Lošča 41. Še posebno pa se zahvaljujemo gospe Mici Krašo-vec za vso njeno nesebično pomoč. Tržaška 3, Vrhnika, tel: 061/752-714 Za Velikonočne praznike bomo imeli živopisane butare in velikonočne aranžmaje iz suhega in svežega cvetja. Imamo pa že bršljanke in ostale okenske in balkonske sadike. ZAHVALA Ob smrti naše mame, sestre, babice in prababice Pavle Stražišar se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem najlepše zahvaljujemo za ^rečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala, ker ste jo pospremili na zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo dr. Mariji Munda, pevkam, pevcem in g. župniku. Vsi njeni POGREBNE STORITVE naročila na domu prevozi prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam — pevci, glasba — venci, cvetje, sveče — urejanje grobov — urejanje dokumentacije — prevozi v pogrebnem' spremstvu ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128 Tel.; 061/751 -437, mobitel 0609 637 617 ZAHVALA V 61. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil oče in brat Anton Kerže po domače Lavrov Tone z Vrhnike Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi dr. Prebilovi, g. župniku za opravljen cerkveni obred, Gasilskemu društvu Vrhnika, govorniku in trobentaču ter pogrebni službi Vrhovec. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Vrhnika, 20. marec 1998 ■ iL i, mi*« f, Ob smrti moža, očeta in dedka • Mihaela Ur sej a iz Stare Vrhnike se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo g. župniku, sosedom, pevcem, trobentaču ter pogrebni službi Vrhovec za vso pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče; ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. V srcih naših za vedno boš ostala. V SPOMIN 19. marca mineva žalostno leto, odkar si nas zapustila ljuba mami, babica in prababica Marija-Meri Božičnik Gabrje, Dobrova Za vedno ostajaš v naših srcih. Vsi tvoji ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mami in babi Majde Marije Mole roj. Kenk se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami v težkih trenutkih. Ivan, Renata in David z družinama Vrhnika, marec 1998 OBVESTILO Krajevna skupnost Notranje Gorice-Plešivica obvešča, da je upravljalec pokopališča in organizator pogrebov pogrebna služba Pieta - Franci Tršar, telefona 754-109, 752-894 ali mobitel 0609 628-257. ZAHVALA Tiho nas je zapustil dragi sin, brat, oče, mož, dedek in stric Jože Tursic iz Brezovice pri Ljubljani Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in njegovim bivšim sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Brezovica, februar 1998 , ZAHVALA V 86. letu starosti nas je tiho zapustil dragi oče in dedek Franc Nagode iz Blatne Brezovice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, njegovim bivšim sodelavcem, gasilcem in zvezi upokojencev za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujmo se gospodu kaplanu Pavlu Okolišu za lep pogrebni obred, pevcem in trobentačem. Njegovi najdražji Blatna Brezovica, 11.3.1998 ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame in babice Ane Žagar iz Podrebri pri Polhovem Gradcu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in krajanom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala župniku, pevskemu zboru in pogrebni službi gospoda Vr-hovca za opravljeno storitev. V globoki žalosti hčerke: Nežka, Lojzka, Anica, Mateja sinovi: Lojze, Franci, Ivan in deset vnukov Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in deda Franca Moškona se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in krajanom Mirk, Verda in Vrhnike za ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala KS Verd, g. dekanu Vinku Podbevšku za pogrebno slovesnost, g.msgr. Zdravku Revnu za mašno daritev ter duhovnikoma g. Mirku Hrenu in g. Mirku Turku za soudeležbo pri sveti daritvi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žena Marija, sin Stanko, hčerki Cvetka in Fani z družinama Vrhnika, marec 1998 Dragi ata, tebe več ni, a v naših srcih in na vsakem koraku bodo ostale tvoje sledi. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustil mož, ata, dedek in pradedek Franc Zakelj iz Stare Vrhnike Srčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem ostalim, ki ste kakorkoli sočustvovali z nami in ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in izrekli sožalja. Zahvaljujemo se tudi osebju Zdravstvenega doma Vrhnika, posebno se zahvaljujemo dr. Cukjatiju za vso zdravniško oskrbo in vso človeško toplino. Zahvaljujemo se tudi gospodu dekanu za lepo opravljen obred, pevcem za lepo petje in pogrebni službi Pieta. Vsi njegovi Stara Vrhnika, Žiri Zapustila nas je naša draga sestra in teta Cecilija Grom iz Stare Vrhnike Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Rozmane Drašler Heleni in osebju Doma upokojencev Vrhnika za nego in strežbo. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Vinku Podbevšku za lepo opravljen obred. Hvala tudi pevcem, pogrebcem in g. Vrhovcu za pogrebne storitve. Vsem še enkrat hvala. Vsi njeni --- ZAHVALA V 93. letu starosti se je za vedno poslovila od nas naša draga mama, tašča, stara mama in prababica Alojzija Lah iz Verda 259 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku Vinku Podbevšku za pogrebni obred in sveto mašo, pogrebni službi Pieta, društvu Upokojencev Vrhnika, zvezi borcev Vrhnika ter pevcem bratov Zupan za ganljivo zapete pesmi. Vsi njeni Mar prav zares odšla je tja, v neznano? Kako je mogla, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ji ne zmotimo miru. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama, teta, sestra ter babica Marija Kržič roj. Petrič iz Podlipe Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in krajanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter sveče. Se posebej se zahvaljujemo gospe Slavki Burjak za njeno veliko pomoč ter vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala tudi g. župniku Tonetu Gradišku za lepo opravljen pogreb, hvala tudi pevcem, gasilcem, pogrebcem ter pogrebni službi Vrhovec. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerki Mari in Joži z družinama ZAHVALA Po hudi bolezni nas je prekmalu zapustila naša draga Mihaela Jerina roj. Grum iz Drenovega Griča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in krajanom za podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo pa izrekamo njenim sodelavcem iz VEGE, kolektivu Elektrotehne ELZAS, srednji frizerski šoli Ljubljana za vso razumevanje in pomoč. Zahvaljujemo pa se tudi dr. Primožu Rusu ter sosedoma Ivanki in Jaki. Ne moremo mimo zahvale oktetu Raskovec, Komunalnemu podjetju Vrhnika, g. dekanu in pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen pogrebni obred. Njeni: Miro, Anja in Aleš z družino Ljubezen do dela in trpljenje tvoje je bilo življenje, v srcih naših za vedno boš ostala v spominu V 88. letu se je za vedno poslovila draga teta Ivanka Rus roj. Kogovšek Iskreno se zahvaljujemo sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju iz Vrhnike ter sosedoma Mariji, Slavki in njeni hčerki za vso dano pomoč. Posebna zahvala pa velja upokojencem, pevcem, borcem NOV za poslovilni govor, gospodu kaplanu in pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala! Lojz Etelka z družino Vnanje Gorice ZAHVALA V 87. letu nas je tiho zapustil naš dobri, dragi mož, oče, dedek in pradedek Janez Jelovšek - starejši Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Vinku Podbevšku za cerkveni obred, g. Antonu Vrhovcu za opravljene pogrebne storitve, PGD Drenov Grič - Lesno Brdo za pomoč pri pro-grebni slovesnosti in za poslovilne besede. Enako tudi Čebelarskemu društvu Vrhnika, Društvu invalidov Vrhnika in pevcem iz Horjula za lepo petje. Obenem se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev na Vrhniki za vso pomoč in nego v njegovih zadnjih trenutkih življenja. Vsi njegovi Drenov Grič - Brezovica - Toronto Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob mnogo prerani in boleči izgubi našega ljubečega in dobrega ata, starega ata in tasta Antona Skolca iz Sinje Gorice, se iskreno zahvaljujemo dr. Kavčiču in sestri, dr. Piršičevi in sestri za lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem, znancem, Ribiški družini, Zvezi borcev, sodelavcem IUV, sodelavkam iz mo-delarne in vsem, ki ste postali ob njegovi žari. Iskrena hvala duhovniku, gospodu Rapužu, gospodu Ščepanoviču za tako čudovit in ganljiv govor. Se enkrat vsem hvala za cvetje, sveče in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vam! sin Tone z družino 25 let CITROEN, MERLAK SALON PRODAJA VOZIL POSREDOVANJE PRI PRODAJI VOZILA NA ZALOGI AVTO MEHANIKA KLEPARSTVO LIČARSTVO NOVA Xantia II in Xsara - BREAK JI' ■s mi ■pil #, SERVIS MERLAK, Vrhnika, 061/751-007 Citroen priporoma /J; CITROEN Avto, ki vam zleze pod kožo ŠKOFJA LOKA OBVESTILO! Vse imetnike NAKUPOVALNE KARTICE LOKA obveščamo, da od 1. aprila 1998 dalje, kartica velja za nakupe v vseh trgovinah podjetja LOKA. Za naše zveste kupce smo pripravili še dodatne ugodnosti. Obiščite najbližjo trgovino LOKA, kjer vas bomo seznanili o vseh ugodnostih in o lokacijah, KJE se nahajamo. Vabimo tudi vse ostale cenjene kupce, da nas te dni obiščejo in se seznanijo o prednostih NAKUPOVALNE KARTICE LOKA in se pridružijo številnemu krogu zadovoljnih kupcev. Obiščite nas, hvaležni bomo mi, zadovoljni pa vi. POSLOVNO TRGOVSKI CENTER -SAMOPOSTREŽBA- VRHNIKA VELIKONOČNA AKCIJA! SUNKA SUHA BK VP, Emona................................................1.099.- sit t 1.099.- sit 1.150.- sit .. 123.- sit .. 899.- sit .... 98.- sit .... 99.- sit .... 87.- sit .. 135.- sit . 249.- sit . 400.- sit . 366.- sit vse sobote v mesecu aprilu bo samopostrežba odprta od 7. do 18. ure ^m&Mm