32. številka.
Trst, v torek dne 10. februvarija 1903.
Tečaj XXVIII
Edinos
glasilo političnega društva „€3inost" za primorsko.
V edinosti je moč !
Oglasi
ee računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. —, Vsi dopisi naj se pošiljajo uredn stvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-. m sivo v ulici Molin piccolo št. 3. II. nadstr. £ Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna . ulica Carintia Stev. 12.
Pr ovokacije brez konca in kraja!!
Je D', p a j e ni!!
Tako pr isezaj«> \si c. k. :n tudi drugi patentirani avstrijski patrijotje. Ko pa oni pravijo, da je ni — irredente, kdo bi se drznil imeti diugaeno mnenje J ! Je sicer lu pa tam sit-nežev, ki ee ujedajo, kakor da bi bilo vendar kje nefcaj irredenti podobnega, ali to so
—	niči, na Katere more s prezirom gledati tafe.»v patentirani patrijot ! Seveda jim — t?m patentiranim patrij tom — prihajajo včasih vmes tiste sitnosti, kuterm se pravi fakta, dejstva, resnični dogodki, ali pravega patentiranega patrijota inti ne spravljajoiz ravnotežja. On se ziblje visoko gjri v sferah Bvojega
—	patr j >t zma ; tdko visoko gori, da se mu vso to vidi sintšao malenkostno, prava — otri čiirija !
Ali pustimo zi hip šalo na strun in postupajmo [»oročilo o d<g)dKib, kakor je po-snemijemo iz listov, ki izhajaj > v kraljev-stv u ft in em 1
Dne 8. t. m. je imela italijanska »irre-deata«, zopet svoj »dan«. Tega dne so v Milanu proslavljali obletu co protiavstrijske vstaje v Milanu dne 3. febr. 1853.
Priredili S3 velikanski demonstrativen obho<1, sestoječ iz neštevilmh množic in iz vseh milanskih društev. Sprevod seje ustavil pred hišo, znano pod jimenom Castello Sfor-cesco, kjer so cdkriii spominsko ploščo z napisom: Votati t>lla fede di Mazzini — aile patrie al'e plebi irredente — irr.tmpendo — con ira di popo'o — contro 1 * austriaco op-preasore — afirettarono i fsti d ' I tali a — gli ins »rti - del VI. febra o MDCCCXIII
—	<l'ii do ve eorsero le forche — Milano me-more — il *>. febbraio MCMIII — pose.
Demonstrantov je bilo na tisoče in tisoče. (Mimrgrerič ali eoeebno glasno moramo omenit', da »o se te ital jjansko-nacijonalne in >domoTi»a>ke« demonstracije udeležili tudi milanski socijalisti, ki so nosili v sj revoiiu svoj veatc!!! Tako so nam sedaj italijanski socijalisti nudili isti zgled, kakor nedavno temu p iljski v Lvovu na proslavi poljske	ie:a 1863. Zabeležili smo ti torej tudi ta najnoveji f-lučaj za slučaj, ko se bo zopet slovensko »nsrodnjaštvo« »do-movinaštvo« označalo kakor vir vsemu zlu, ki tare nase delavske mase).
Ali to zadnje smo omenili le tako mimogrede. No, konstatirati moramo, da je naš nazor tak, da proti takim slavnostim samim na sebi ne more biti veljavnega prigovora. Vsaki narod .ma prav ci, da proslavlja opomine na slavne čine iz svoje zgodovine ; in vsaka država ima pravico, da se s ponosom spominja znamen tejih etap svojega nastajanja in združevanja. Tud: italijanskemu na-
rodu ne bo razsoden človek — pa bil še tako navdušen Avstrijec — štel v zlo, ako se slovesnim načinom spominja svojih bojev za združenje in'ako prireja slavno t , na katerih z dolžno pijete to Časti spomin na one, ki so se borili in žrtvovali v teh bojih. Nobena država, in tudi ona ne, ki je bila zapletena v nekdanje boje, se ne more čutiti ! žaljeDo ali **elo izzivljano po takih slavnostih ! Ali en pogoj mora biti izpolnjen; ta namreč, da so take slavnosti posvečene res le činom, zabeleženim v zgodovini, ki so izhajali iz plemenitih impulzov, iz ljubezni do sebe — da se torej prireditelji izogibljejo vsemu, kar bi moglo kazati na namen Bedanje provokacije!!
Te mere, predčrtane po dolžni obzirnosti in lojalnost', se pa ne drže v Italiji na proslavljanjih dogidkov i« zgodovine svojega združenja, marveč prekoračajo predčrtauo mejo namenema in zistematično. Namen provokacije, demonstracije in žaljenja je torej oče-viden. In ta namen jim je očevidno — glavni!
Tako je bilo tudi v M lanu dae 8. t. m. Da bo ( značeni mraen tem jasneji, urejajo svoje slavnosti tako, da tuji podaniki, pripadniki sosednje države, sodelujejo na odličen način!!
Ob strani velikega obho Im v Milanu sta korakala »CtcoIo democratico f a triestini, fforiziani e istriani < in »Circolo tiari baldi di Trle-te«. Tema korporacijama so sledili tnje \euci; dva sj nn»ili Tržaeani. enega pa milanski socijalisti. Citrti venec so zopet nosili Tržačani. Tegrt pot-lednjega so položili na spomenik Antonija Sciesa na trgu ' »della Rosa«.
Med raznimi govorniki je nastopil tudi (■ ori ca n G useppe ViLci. Vodja frtmasonov iz Bergamo je nosil na prsih proglas, ki so ga biie izdale avstrijske vojaške oblasti povodom proda % ljene usiaje...! Kadar s > se pomikale in.mo zastave, povite v znane žalovat ji, Tižačinov in Tr«*ntincev, je lju Istvo navdušeno vsklikalo : Z: vela neodrešena I ta-l.ja!.
Po vsem tem oikdo ne more več dvomiti, da slavnofcti v Milanu ni bil le ta namen, da bi se na dostojanstven in takten nač;n pro-lavili zgodovinski dogodki, marveč (v prvi vrsti) jej je bil nameD, da se prelu -dira dogodkom, ki imajo (po njihovem uver-jenju) še le priti ! Slavnosti ni bil namen, da se proslavijo dovišeni čini, ampak jej je bil glavni namen, da pridejo do izraza aspiracije za bodoče čase, hrepenenje po uresničenju znanih i d e j a lo v ! ! Ti pa po ravno naperjeni proti integriteti Bosednje države ! V tem pa je provokacija, ki pada tem teže na tehtnico, ker se navadno vrši ob patronanci in tihem ali ob notoričcem in intenzivnem zadovoljstvu oficijelnih krogov !
Ta Bosednja država ee mora torej čutiti po vsej pravici globoko užaljeno in provo cirano ! Se mora? ! Ne ! Pač pa stoji, da bi Be mbraln čutiti užaljeuo in reagirati z vso potrebno energijo.
Bi se mornla... ! Tako menimo mi ! Ali, kakor smo rekli uvodoma : gospodje tam gori više in visoko imajo natančno izračunjeno, da irredente ni. Tako mirna — Avstrija tudi po tej pro/okaciji in do bližnje prihodnje!
Politični pregled.
Y Trstu, 10. ft bravarija 1903.
O položaju. Danes ima državni zbor zopet sejo. Sicer pa ni danes o notranji politični situvaciji absolutno nobene vesti, ki bi bila vredna zabeleženja. K večemu da konstatiramo, da se nemški listi dalje trudijo v vseh mežnih varijacijah z dokazom, daje vse kaj druzega, ee Ćehi tirajo obstrukcijo, in kaj drnzega. če jo tirajo Nemci. < >ni, Nemci, so vedno opravičeni, vedno nedolžni kakor jagnjeta, veduo dobri sosedje, katerim drugi sosedje ne dajo v miru živeti. Temu primerno sodijo tudi o vprašanju reforme poslovnika poslanske zbornice. Prav, pošteno, pravično in potrebno je, da se vsem možnim obstrukcijam temeljito in definitivno zaprejo vrata s primernim poslovnikom zbf rnice, ali njihovi, nemški obstrukciji, morajo ostati vrata odprta na stezaj !
Človeku se že gabi . . . . ! Iz Ogrske zbornice. Ogrska poslanska zbornici je v Bvoji včerajšnji seji nadaljevala razpravo o vojni predlogi. Govorniki opozicije so napadali vojno prediogo ter se osobito protivili povišanju stroškov ia nemškemu armadnemu jeziku. Od opozicije govorili so posl. Balogh, Szalav in Bako.
Posl. S z a 1 a y je predlagal, naj se v vse vojaške šole na Ogrskem uvede madjar-ščina kakor učni jezik, posl. Bako pa je zahteval u vedenje dveletne vojaške službe. — Pristaš večine, posl. D o m a h i d y, je izjavil, da bo, z oz rom na oboroževanje druzih držav, glasoval za vojno predlogo.
Koncem seje sporočil je predsednik, da mu je ministerski predsednik izročil predlog glede podaljšanja sej za jedno uro za ves Čas, ko bo trajala razprava o vojni predlogi. Ta predlog pride v razpravo v prihodnji seji.
Madjaronatvo na Hrvatskem. —
Dne 13. t. m. se bo v Mitrovici višiia raz prava proti znanemu hrvatskemu književniku in publicistu, Štefanu Radiću. Njegov zločin? Radić ni hotel dati ko se je vozil po železnici po hrvatskih tleh , kondukterju karte, dokler je ne zahtevajo po hrvatski ! Posledica temu je bila, da ga je železniško osebje izključ lo od nadaljnje vožnje!! (Na železnicah po hrvatskih tleh se torej ne sme voziti, kdor je tako drzen, da zahteva, naj
PODLISTEK.
31
Na rojstni zemlji.
gpisal Ksaver-Šandor-GJalaki ; prevel X. C.
XI.
Ltvu parnemu je bila ta zaroka oblak, ki se je kakor sredi vedrega neba raztegnil in mtfe svojo senco po livadi, razsvitljeni od sijajnega solnca. Ce tudi se je brez nikacega nagovarjanja in naganjanja odloČil za zaroko, je vendar čutil to formalnost, čim je bila iz rečena javno, kakor težko breme, ali kakor uzdo, ki gn je zapenjala povsodi m bilo mu je, kakor da je izgubil vso svoje» mladost. Nekako stareji, — mnogo stareji se je zdel odslej sam eebi. A tudi ljubezen sama ka kor da je izgubila vel k del Bvojega čara. Skoro tako mu je bilo kakor na zvršetku prečitane knjige. Zagotovljena posest ljubljenega bitja kakor da je dušila njegovo sladko-bolestno bo azen, da bi mu mogla na vse zadnje pričakovana razkošna srtča še ubežati. On seje preveč priučil na razmotrivanje samega sebe
in pieveč je bili razvita v njem moderna želja po objektivnosti — el* ne bi bil opazd vsega tega in se z grozo z bal za stalnost svojih občutkov. Poleg tega ro mu mnoge luli in skrbi prov/.ručale misli, kako uredi to svoje bodoče življenje. Djsedaj skoro da ni gledal v bodočnost nego z vzvišenimi nalogami javnega delovanja na polju znanosti, umetnosti in narodnega življenja. A sedaj — pa mora misliti na te horne vsakdanje potrebe ! Vedel da so roditelji Bianšini skiTo popo:noma siromašni in tla je pri njih neprestana borba, kako se iz goejo bobnu, in kako da poskrbe za najpotrebneje potrebe za hiš) in dece> svojo. A tudi o Bvojih stariših je vedel, da mu ne pomorejo, ker, če tudi ni bilo tako hudo kakor pri Albaničevih, vendar so so tudi oni komaj vzdržavali v nekakem vsaj navideznem ravnotežju. Imetja so malo donašala, kapitala ni b lo, živelo se je po stanu, a on ), kar bi jim moglo še prestati preko njihove potrebe, morali so dajati oženjeni hčeri, katera skupno se svojim možem nikakor ni mogla živeti oi lastnih do-
hodkov. Kako naj bi še on padel v breme. Kakovo bo za božjo voljo njegovo življenje z Blanšo ? — In bilo mu je težko in zoperno. On je sicer, ko se je spominjal dni, preživ-ljenih z Blanšo, ko si je klical krasno nje prikazen pred duš) ter mislil na njene dobre besede, na njeno zvesto ljubezen, karal sa mega §ebe radi svoje malodušnosti in si je z navdušenjem slikal nade do svoje bo Joče sreče.
XII.
Na Dunaju se je s pravim ognjem lotil učenja. »Čeprav Bem vezan — jaz se vendar ne odrečem svoji nalogi«, je govoril sam sebi in je uprav mrzličavo srkal nauk iz svojih znanstvenih knjig. Po svoji naravi je bil na klonjen knjigi in razmišljanju, ves njegov dosedanji razvoj ga je držal v tej smeri, a sedaj še ta mrzličavi strab, da bi kakor človek navezan na zakonske dolžnosti, mogel izgubiti tisto svojo ljubezen do znanosti in do misli je še podvojil njegovo udanost do učenja. On se ni več le pripravljal, da zvrši izpite in da doseže akademijsko najvišjo stopinjo,
r.a hrvatskih tleli žnjim hrvatski govore!) Radić je moral ostati na postaji v Batajnici. V ogorčenju svejem — in kdo ne bi umel tega ogorčenja — je Radić (glasom obtožnice) kričal, da so Madjari barbari, da je njega Hrvatska odgojila za to, da brani hrvatski narod pred madjarskim barbarstvom !
Takov je zločin Radićev, kakor ga opisuje obtožn'ca. Radić pa trdi, da je samo zahteval, naj po hrvatski zahtevajo karte od njtga, ker da po nagodbi morajo železniški uradniki na hrvatskem teritoriju znati hrvatski !
Drž. pravdniftvo toži Rad ća, da je druge ščuval v BovražLvo proti madjarski narodnosti ter da je prebivalce iste države ščuval ene proti drugim.	ki jih državno
pravdništvo obesilo »zločincu« na vrat, določajo kazen strogega zapora od 3 do 6 mesecev. Na pravorek sodnikov v Mitrovici smemo biti zares radovedni.
Znana madjarofi'ska glasila na Hrvatskem, ki so v službi ziBtemu, so brila norce iz tisti plemenite dnse, ki je župnik JemerŠić, ker je ta mož na shodu opozicijonolnih strank dne 29. m. m. klečč prosil zbrane, nt>j se združijo. Ti hlapci tujinstva so r značili vedenje župnikovo kakor pohujšljivo.
Župnik Jemerš ć jim d?je sedaj v »Hrvatski« tole zasluženo lekcijo:
Sporočam spoštovanim »famoznim novi-nam« : »Blasfemj« je bilo že dosti od vaše strani ; »klečč se molim geniju hrvatskega naroda, da tudi vi Čim prej pridete do zavesti, da služite tujinakemu »fanatizmu« in šovinizmu, ki v resnici med Hrvati poraja »mržnjo in razdor«. Bil bi že skrajni čas, da bi se »zgrevano spokerili«, in da bi »priznali«, kako se — pišoči obskurne madjaro-filake članke — rogate vsem idejalom in hrvatskemu državnemu in naravnemu pravu, da bi rekli : »errare eet humanum« — moj greh, moj greh, moj preveliki greh! To vam sporoča »kleče in sklenjenih rok« vaš iskreni prijatelj Ivan Xep. Jemeršid.
Krušedol. V lepi dolini »Fruške gore« (v Slavoniji) stoji samostan Krušedol, kjer počivajo zemski ostanki pokojnega raz-kralja Milana. Ta samostan je ustanovil sin Jurij iz knežje rodbino Jurja Brankovići, pozneje redovnik, in sicer v letu 1486, tikom pred zfcčetkom dolzega turškega (suženjstva. Srbi smatrajo grobišče v Krušedolu za posebno svetišče, kajti tam leže v večaem miru mnogi odlični Srbi, vojvodje, cerkveni dostojanstveniki itd. Tam leži nesrečna kneginja Ljubica Obrenović, soproga ustanovitelja dinastije Obrenov ćev, Miloša. Kneginja Ljubica je umrla leta 1843. Njej ob strani leži razkralj Milan. Visoki spomenik nosi ime »Kralj Milan« in ga je dal postaviti -iesar Fran Josip.
Z ustanovitvijo samostana v Krušedolu
ampak Ee je učil®od silne žeje za zranjem. Tudi pisma Blanšina, polca nežnih dražestnih izpovedi ljubezenske sreče in nade, mogla so ga le za hip odvrniti od njegovih knjig katerih se je bolj oklenil, odkar se je seznanil z nekim Davidom Hermanom, ki je bil, kakor on, kandidat prava. Bil je to židovski mladenič od nekje iz zgornje Ogerske, nenavadno nadarjen in že sedjij skoro poln znanja. Poznanstvo je začelo v biblijoteki pri knjigi. Ker sta bila sorodnega duha, oba žejna po znanju, sta se kmalu sprijateljila. Na Leva je napravil novi znanec utis, ne toliko se svojim obsežnim znanjem in svojo načitano-stjo, ampak se svojo piodirajočo razsodnostjo in drznostjo misli. Sam Lev, pa naj je bil tudi obložen modernim duhom in je v vsem sledil moderni znanosti je v mnogem še, kakor njegov oče deda, slušal glas in potrebo srca. Zdelo se je celo, kakor da je še nekoliko prijet od romantike in sentimentalitete germanskega sveta iz osemnajstega stoletja.
(Pride še.)
so minola štiri stoletja, v katere spada naj-temneja, ca;ža!onneja doba v zgodovini na roda srbskega. In po tej dolgi dobi suženjstva in mučen štva počasti ti starodavni samostan se svojim obiskom kraljeva dvojica — neodvisne Srbije. Sedanji kralj prihaja s soprogo, da izvrši čin pijetrte do pokojnega očeta.
Karavelov. Kakor smo že javili, je minoli petek umrl nagle smrti bolgarski dr žavnik Petko Karavelov. Od utemeljenja kneževine pa do svoje smrti je Igral pokojnik važno ulogo v političnem življenju Bvojega naroda. Dovršivši vseučiliške študije se je mudil v Moskvi. Za časa rusko turška vojne se je pridružil ruski vo'ski. Sodeloval je pozneje na urejanju civilne uprave na Bolgarskem. Vidć njegovo spos »bnost, ga je ruski general Daodukov Korzakov im°noval podguvernerjem v Vidiau. V prvem sobranju je bil zroljea za podpredsednika. Ko se je jediostvena stranka rasdel.l?. v konservativno in liberalno, se je pokojnik pridružil poslednji. Pokojnik je bil večkrat minister; a minister-ski pr«?d-elnik je bil v kritičnih čas'h : ko se je vztočna Kornelija priključila k Bolgarski, za Časa srbsko bolgarske vojne, ko je bil izgnan Batcenberg. Leta 181*1 je bil pokojnik obrlolžer, da je sodeloval na umorstvu ministra Belčeva ter je bil obsojen v pet let ječe. V ječi je prebil tri leta. Kasneje je z3~noval deicoiratsko stranko in je postal zopet minster za nekoliko časa. Karavelov je bil veh'k govornik in spreten agitator, a polep tega iak.0 pošten človek, o čemer priča dejstvo, da je umrl kakor siromak, če tudi je bil večkrat miniet-rski predsednik ;n finančni minister. Stroške za Karavelov pogreb poplača država. — Tako je sklenilo sobranje.
Turška grozodejstva. Iz 38. številke »Ilpaaa« (Pravo) »Oprani. Ha Maice-
jlGHo-CUpiiHCkiiTt iiHTepeci!« (Organi zi Makedonske mrere^e), izhajajočega v S fiji, posnamem^ nok liko odlomkov pisma, odposlanega due 1. jaDUvsrja t. 1. na »Njeg-vo Visok j Prevzhod teljstvo Asan Fehmi pašo, valija Solunskega «
Vemo, da se bodo čitatelja ježili lasje ob tej lektiri. Ko prečita te le slučaje, bo umel, zakaj v Macedoniji n® more priti in ne pride do miru, d »kler bo stoi £1 le enega širnega turškega vojaka in uradnika skrup \ macedonsko zemljo.
Torej čujte!
Dae 10. (24 ) novembra je obkolilo vasici Kiesn ea in Mehomir»ka 50 turških orožnikov, na čelu jim dva turška uradnika z imeni Kjuh in Ab*din. Ta oborožena sila je zahtevala od revnih prebivalcev, naj oddajo vse orožje, kolikor ga je v obkoljenih vasicah. Ljudstvo je izjavilo, da nima nikakega orožja, na kar se je ta uradna druhal prav po turški sj>ozabila in začela grozno mesa-renje med mirnim in nedolžnim ljudstvom!
loseb^o — turški čini s> bil: nastopni: Ana Atanazova R^šinkova ie bila p> teh lopovih onečaščena. To grozodejstvo je bilo tem huje, ker je je izvršil sam MuštafaRuteno. tamošnji kajmakan! — Stolina Ivanova, vdova, je bila grozno tepena in jej je bila hiša ople-njena ! — Marijo Atanasovo sw pretepali tako dolgo, dokler ni padla v nezavest ! Dalje so bili močeni na — natezalnici in žrtve posilstva : B »žil Paskaiov, Sava Ivanov, Mitre Taskov, star 80 let !, Tase Kale j v, 70 leten, Tase U'.uoov (temu so r. silnimi udarci izbili zobovje !), Sava Todorov Sarkov, 50 leten, M.tre Paiašin (grozno razbit leži v postelji!), Kartinfil Markov (50 leten, tega so posilili in natezali — nahaja se na smrtni postelji !), Atanas Mitrev, Krste Rašinkov (55 leten, tej>en it« p o s i-ljen, leži v postelji!), Ivan Projev, Atanas Hretkov, Atanas Klečov (55 leten, tepen in posiljen!), Ivan Rikodev, Hristo M cin in Kolju Vasilev!
Vsi ti reveži so bili mučeni po turških trinogih in — po uradnih turških osebah !
Paraskeva Anteva je znorela od trpljenja in strahu ; Jana Krestjeova je bila onečašeena in tepena (leži v postelji !), Nazlena Atanasova je bila tepena z detetom v naročju in je bilo tepeno tudi — dete! Kad:t'i Georjeva — tepena; Helena Neofi tova je bila tepena do — smrti in razme sarjena ; Marija Kresteva — tepena ; M*g ia Ivanova je bila onečaščena; Jana Georgijeva je bila onečaščena; Para-škeva Ivanova (17 letna deklica) je bila
onečaščena in Marija Mitreva tudi onečaščena!!
• Zraven vseh, tu navedenih grozodejstev, je bil dne 19. oktobra (2. nov.) po že imenovanem turškem političnem uradniku Ejuhu aretiran Georgi Avramov in to brez vsakega vzroka! Tega reveža so tri dni tepli in na vse mogoče načine natezali ! Potem so ga priveli v Bansko, kjer so ga držali v zaporu 5 dni ! Od tu so ga preveli v Me-homijo, kjer bi ga držali 19 dni in g i po preteku tega časa izpustili — na pol mrtvega !
(Zvršetek pride.)
Tržaške vesti
Vseslovauska umetniško - obrtniška razstava t Petrogradu 1. 1904. — Kakor smo že poročali v našem listu se bo prihodnje leto vršila v Petrogradu vseslovanska ometnisko-obrtniška razstava.
Namen te razstave je, da se ustanove neposredne zveze luških prebivalcev s so-rolnimi j:m prebivalci drugih dežel, in da se razkaže sedanje bitetvo slovanskih narodov, njih plemenske posebnosti in gospodarski položaj, ter pridelki in izdelki njihovih dežel, njihove obrti, rokodelstva in umetnosti.
V dosego tega namena so se po vseh slovanskih deželah v Avstriji ustanovili posebni posredovalni odbori, kateri dajejo na-tačnih informacij, kako in kaj ee more po siati na razstavo. Za Slovence obstoji tak za sedaj provizoričen odbor, v Ljubljani, kateri se pa pripolni in po-tane dtfi iitiven. Isti odbor se je obrn'1 do vseh primorskih poslancev s prošnjo, da bi ee tudi v Trstu, Istri in Gorici osnoval tak olbor, ki bi st ipil v di govore in zvezo z omenjenim odborom v Ljubljani ter bi deloval na to, da bodo tudi Slovenci po svojih močeh zastopani ca vseslovenski razstavi v Petrogradu.
Predno se pa tak odbor osnuje, vabijo se vsi oni, ki nameravajo poslati kaj na to razstavo, ki mislijo vstopiti v odbor ter se sploh zanim:jo za to razstavo, da pridejo prihodnjo nedeijo dopoludne ob 10. uri v »Slovansko Čitalnico«, kier dobe pojasnila od podpinaneg«.
Trst, dne 10. februvarja H»03.
M. M a n d i c.
Dogodki v Riemaujih Prejeli smo nastopno poročilo :
Dne 4. t. m. je prišel k vaškemu načelniku v Riemanje — ali »koraod«, brez puške — zapoveduik orožnikov v B »ljunca. Prinesel je seboj neki listič. Orožnik je edvil listič na enem robu tako, da je bilo videti pieavo in je menil, da je to pisava vaškega glavarja. Na določno izjavo poslednjega, da to ni njegova pisava, je orožnik trikrat ponovil zatrdilo, da pisava je vaškega župana Berdona! Potem je orožnik pokazal posled njemu neki drugi listič in je menil: To je vendar vaša pisava, ki pa se vjema z ono drugo ! Vaški ni čelni k je zatrdil vnovič in odločno, da ni ta ni ona pisava ni od nje gove roke.
Ko torej ni mogel orožnik tu nic doznati, je odšel mirno v krčmo g. Kureta, kamer je dal pozvati vaščana Žafrana. S tem se je ponovilo slično izpraševanje, češ, da on (Žjfran) mora poznati to pisavo. Od Žafrana je seveda orožnik izvelel približno istotoliko kakor poprej od vojaškega načelnika. Kaže torej, da hoče politična oblast kurirati ric-manjBko — bolezen po receptu : Kdo to p še ? ! Le t-koda, da je ta recept že mnogokrat temeljito zgrešil svoj namen in je često blamira! — zdravnika !
Dne 6. t. m. sta se vozila iz Boršta v Trst g. okrajni glavar iz Kopra in bivši kapelan v Vat>vljah in — sedaj imenovani za R;cmanje. Ne treba praviti, kam ju je vodila pot. Eden jo je ubral proti nameBtništvu, drugi proti šk< fij . Mejpotoma sta se pogovarjala po nemški. Ker pa se v naši ljubi državi tu pa tam tudi po železn c: vozi kd'», ki zna nemški, smo mogli mi nekaj milega dozuati iz tega pogovora.
G. glavar je rekel g>«p. kapelanu, da mora Čim prej priti v Riemanje se svojim pohišLvom. Gosp. kapelan je odgovoril, da morda v torek, v sredo pa gotovo ! G spod glavar je vprašal g. kapelsnu, da-li pozna kapelana dra. Požarja ? Odgovor je bil, da ga pozna in da sta si prjateija. Na to je sledil — dobrohotni nasvet glavarjev, naj g. kapelan ne prijateljuje več zdrom. Požarjem. No, gospod kapelan je menil, da bo nasprotnik Požarjev. kar se dostaje cerkvenih stvari, oseben prijatelj da mu ostane !
Cerkvi v Ricmanjih in Logu sti ee vedno zaprti in zvoniki zaklenjeni.
P. S. Ravnokar, pred zaključkom lista, doznajamo, da je danes prišel T Riemanje novi latinski kapelan Krančič in da je danes zopet zvonilo. Cerkovnika in ministranta je pri vel — iz previdnosti — g. kapelan seboj.
SpopolnjeDje tržaškega pristanišča. Tozadevne konference so se završile včeraj. Predloženemu projektu so intereBirani činitelji pritrdili soglasno. V obče se od izvede-nja tega projekta pričakuje nova doba za Trst in prekomorsko trgovino monarhije. Tudi zastopniki municipija in trgovinske zbornice so izrekli brezpogojno priznanje velikanskemu in srečnemu rešenju vprašanja spopolnjenja tržaškega pristanišča.
Oh, ti regnicoli! Ne mine skoraj dan, da ne bi se na ta ali drugi način morali baviti s temi ljubljenci trž&ške irredentistiške camore. Da jih je le dosti v našem mestu, in naj bi bili med njimi tudi najhujši abruški banditi : pa so naša gospoda irredentisti zadovoljni notri v dno srca !
In seveda: kar je njim prav, je tudi ljubo našemu slavnemu zistemu. Naš prealavni primorski zistem se tudi v tem obziru vede po izgledu skrbne in ljubeče matere: >Kar želi moja precartana hčerka, gospica irre-denta, moram tudi jaz odobravati ! Ker jej ne smem povzročati tuge in žalosti, jej moram vstrezati v vsem!«
Moja hčerka te je zaljubila v regnicole in jaz jej ne Bmem odganjati ljubimcev ! Oaa bi se potem tako milo jokala in bi mi nazadnje še pobegnila za svojimi ljubimci v Italijo ! Kaj naj bi potetn, jaz ubogi revež sam počel, brez svoje drage laške irredente in s temi grdimi Slovenci ? !«
Tudi mati Italija je prišla že davno do spoznanja, da je tržaška irre<!enta nekaka babica njenih (Italije) otrok. O.ia ve, da se semkaj v TrBt zatekajo vsi njeni poredneži, kadar se boje šibe za svoje grehe. Ko po- j begne iz Itsliie kak zločinec, obrača se laška | polic ja naravnost v Trst, uverjena, da se je ] dotičnik s-koraj gotovo zatekel semkaj. Tak slučaj se je dogodii turli te d ii. Pred časom je pobegnil iz Italije neki poštenjak imenom Aldo Saldi, ki je bil obsojen tamkaj samo na 9 let (čitaj in piši : devet let ! !) ječe. Iskali so ga in našli tu v našem mestu, kjer je živel že tri leta! (Mimogrede bodi omenjeno, da se mora dozdevati jako čudno, da so v Italiji še le po treh letih opazili I njegov beg). Zločinec Aldo Saldi si je tu nadal krivo ime Orazio Violani in je tu imel zaslužek, mej tem, ko je stradalo mnogo po-i štenih in potrebnih domačinov !
Ćemu — prav za prav — trosi Italija za svoje zločince po je^ah ? ! Izprazni naj svoje ječo, in pošlje naj svoje »tife« semkaj v Trst ! Saj je tu pri nas dovolj dela za — zločince iz Italije! Domačini pa naj poginejo oi gladu! Kdo se pa briga za domačine, ko'
ie treba vendar skrbe.ti za ... . irredento ! J
Predpustne veselice naših đrnštev.
Tu pa lam moramo poslušati pritDŽbe, da ! več ali manj zanemarjamo poročila o veseli- j cah in društvenih občnih zborih. Ali vpošte-j vati je treba, da se je zadnje čase naše diu-! štveno življenje v mestu in okolici tako raz- ; vilo, da nam sedaj tudi ob najboljši volji ni mogoče priobčevati tako di.lga in podrobna poročila o veselicah in občn h zborih, kakor smo to delali prejšnje čase.
Da nam ni mogoče, temu je razlog dvojen. Na prvega smo pokazali ž i gori ; ta je v množini veselic in raznih predpustnih zabav v mestu in po okolici; drugi in še teht-neji pa je v dejstvu, da se ravno sedaj vrste ravni važni dogodki, katerih, kakor narodno glasilo, ne smemo in n-jčamo zanemarjati. Prosimo toraj slavna diuštva, naj blagovo'jno v pošte vajo tu rečeno; dopisnike, oziroma poročevalce o veselicah pa prosimo, naj bodo v svojih spisih kolikor mogoča kratki in je-dernati.
O veselici društva »Zvon« se nam poroča :
Veselica, ki jo je priredilo pevsko društvo »Zvon« na Opčinah, v dvorani gospoda Vouka, bila je jako dobro obiskana, na čemer pa je glavno, da bo glavni kontingent dali domačini. Na tej veselici smo sploh opa žili neko razveseljivo prerojenje in pomlajenje narodnega čutstvovanja in delovanja v tej lepi okoličans'ii vasi. Zasluga na tem gre tamošnjim delavnim rodoljubom in rnon'a v prvi vrBti takim, ki nočejo biti tu imenovani. Pevski zbor je izvrš I svojo nalogo jaku dobro, a najbolj je poslulabem ugajal šaljivi zbor v VI. dejanjih : »Mav mav«.
(I. Njegovo vasovanje, II. njena kruta
bolezen, III. njesa smrt. Vsled te?a je on potrt, obupan, tam visi na kratki vrvici ; IV. to žalost k srcu vzimi si in nj?ga ne posnemaj mi ; V. njegov testament ; VI. ko pogine, kam izgine ?) V polno zadovoljnost Fe je uprizorila tudi igra »Vaški skopuh«. Ćast diletantom ! Po veselici je bil ples, na katerem se je mlada kri zabavala pozao v noč.
Tudi o veselici rojanskega društva »Z a r j e«, ki se je vršila v barkovljanskem »Nrrodnem domu«, nam poročajo, da je toliko v moralnem, kolikor v materijalnem pogledu najbolje vspela. — »Zarja« je obširni program izvela jako dobro in na splošno zadovoljnost mnogoorojnega občinstva. Največje odobravanje pa so želi pevci za krasno peti Bartlov mešani zbor »Oj planine« s tenor-solo. Nadalje je jako . ugajal tudi mešani zbor »Venček slovenskih narodnih pesmi«, kate' rega je harmoniziral društvani pevovodja, g. Grbeo in ki se je prvič pel na tej veselici-Prav dobro so domači diletanti izvajali veseloigro »Raotrešenca«, ki je med občinstvom vzbujala obilo smeha. Ples je bil jako živahen. Pozabiti pa ce smemo vrlega vojaškega orkestra, ki je prav izborno izvajal težke in krasne koncertne komade, a je tudi pozneje na plesu popolnoma ustrezal mnogoštevilnim plesalcem.
Od st. Jakoba nam pišejo: »Kolikokrat pojderno še spat do plesnega venčka ?« Tako se vprašujemo mi tu gori na hribu, kadar smo se sešli trije, štirje ! Kajti plesni venček, ki ga priredi naša »Čitalnica« v soboto, dne 14. svečana, v Mal!yjevi dvorani, nam ne daje spati. Zslimo si, da bi bile noči kratke, kakor so o kresu »Kolikokrat pademo še spat do plesnega venčka?« Hm, še štirikrat ! Pa tista obleka za narodni ples »Kolo«, kakšna neki je?« Ali ni preveč zmečkana ? Kako bo pristojala našim gospi-cam punčkam in našim mladeničem ? Ile, dragi moji, to so skrbi, da bi človek čez eno noč osivel, posebno sedaj, ko so tiko dolge ! No, pa tudi to prestanemo. Štir krat pojdemo še spat! V soboto pa pojdemo ni plesni venček. Ako nas prida preveč, ne bomo mi krivi, ampak gospod M*lly. Zikaj ni naredil veče dvorane ? !
Za pevski zbor »Bratovščine sv. Cirila in .lletodija pri sv. Jakobu so nadalje daiovali :
Gg. Samec M. 30 st., ZafVed Anton 20 stot., Sever Anton 20 st., K lun Ivan 30 st., Bernetič Anton 20 st., Hlače Jernej 20 st., VolteB Ivan 20 Vodnjak V. 20 st., Dež-njak M. 60 st., Jakolin Anton 30 st., R^uber I. 40 st., L'pov Anton 40 st., Rindič M. 20 et., Babi o J. 20 st., Brezovec I. 40 st., Valenčič I. 1 K, Ceglar Š. 40 st, Mezlee 20 st., C nk 40 st. Košuta A. 20 st., Hlače I. 40 st., Tominc F. 20 st., Segolin St. 40 st., Sever Kari 20 st., Lukšič 20 st., Ceglar Jakob 20 st., Curk Anton 20 st., Cetinj F. 40 st., Košuta M. 40 st., Sever Anton 20 st„ Zadnik I. 20 st., Školaj I. 20 st., Skočaj 40 st., Primožič 1 K, Gregorič 20 st-, Koe-ževič 40 stot., Bučar 20 stot., Zadnik 20 st., Rahar 25 st.
Nabrano po gospodu Svagel Andreju : g.a Marija Kavčič nabrala 2 K (jO st., Plaper Miloš 1 K, Marija Sante 1 K, Jerič Anton 1 K, Kosmač 40 st., 8<ik»J Terezija 20 ste t., Žerjel Kat. 60 st., Mlakar Fani 30 30 stot., M lič I. 20 st., Purič J. 20 stot., Švagelj Andrej 30 st.
Matevž Vatovec 60 st., N. N. 50 st., Luka Verdoljak 60 st., Lučer 60 st.
(Pride še.)
»Dailiea«, pevsko društvo na Konto-velju, priredi v nerleljo dne 15. t. m. veselico s petjem, igro in plesom, natančnejši vspored priobčimo v soboto. Sviral bo vojaški orkester.
Vabilo na veliki konstimirani ples
so se začela razpošiljati poznanim rodoljubom po mestu in okolici. Prepričane smo, da se vsak, ki dobi ustopnico in vabilo, odzove povabilu, ter prihiti 21. t. in. v »Čitalnico«, kjer se skupno snidemo. Kakor smo izvedli izza kulis, pripravijo naše gospice in gospe res presenečenje v krasnih kostimih. To je tekmovanja ! Kateri slovanski naro l ne bo zaBtopan ? Upamo, da vri. K^dor ni dobil povabila, naj se zglasi pri- gospej Zinki dr. Rvl arevi v ulici S. Spiridione ft. 3.
Opozarjamo še enkrat, da je ples radi nepričakovanih zaprek odložen na 21. t. m., (dr-igo soboto), in da se ne bo vršil to soboto, kakor je bilo določeno.
Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metodija podaril je g. Anton Petrič 2
kroni, ker se ni mog^l udeležiti plesa tržaških gospa. V isti namen je podaril g. Ivan Pogorelec 5 kron. .
Veselični odsek »Trgovskega izobraževalnega društva« t Trstu vabi na plesni venček, ki bo v nedeljo, dne 15. februvarja v prostorih »Slovanske Čitalnice« (ulica S. Franceeco I.) — Začetek ob 7. uri zvečer ter bo ples trajal do 1. ure popolunoči. — Priredi se tudi krasen kotiljon. — Plesali se bodo najnovejši plesi ; med temi tudi narodni ples »< Vška beseda«.
Vstop bo dovoljen tudi kostumiranim maskam.
Darovi. Gospod Miha Hrovatin je nabral za ubogo Marjeto Kodeljo v »Konsum-nem društvu« pri Sv. Jakobu 7 K 22 stot., za katero svoto se obdarovalka najsrčneje zahvaljuje.
Pevsko društvo »Zarja« t Hojami pri redi, vsled želje večih d »mačinov, v soboto dne 14. t. m. domačo zabavo s petjem in plesom v pro«tcrih » Konsumne^a društva« v Bojanu. Vstopnina 1 krono za družino. Na zabavi bo igral vojaški orkester. Začetek ob S. uri zvečer. Ustop je dovojen samo po vabiienim in po njih uvedenim pr.jateljem.
Uzorno o radovanje. Pod tem naslovom sa<» priobčili slučai, ki priča, kako uzorno je uradovanje na našem magistratu. Po neljubi pomoti pa je zadnji del te notice zašel na konec notice »Obzor« o dogodkih v Trstu in po okolici«, na kar opozajamo neše čitatelje.
»Slavjanskij Y< k« prinaša v najnovejši številki sliko in životopis g. dra. Ljudevita Jenba, ustanovitelja in predsednika »ruskega kružka« v Ljubljani, omenja ja tudi zaslug prospe Tcrezine M najlovne dr. Jenkove za ustanovitev ruskih kiužkov.
Porotno sodišče. Pred tukajšnjim porotnim t*odiS6em vršila re je \čeraj jako zanimiva razprava proli 22-letnemu Szanko Aladarju iz Budimpešte. Aladar je bil obtožen več tatvin. Stal pa je že pred leti pred budimpeštansk m s> dišcem, <>l>dolžen mnogih tatvin in celo ednega roparskega umorstva, a ker mu teh ta vin deloma niso mogli dokazati, in ker so tanu šnji ps hijatri izjavili, da je b< lan na duhu, ;eo ga bili jKielali v norišnico. Pozneje je iršel iz norišnice in je zakrivil z< pet več tatvin v Opatiji, na Dunaju in drugje. Ker se je, ko so ga ulovili na novo, delal umobolnega, opazjvali so ga več mesecev zdravniki v <xradcu, ki pa so saznali, da Alf dar ni umobolen, marveč da to bolezen le simulira zato, da bi se odtegnil kazni. Tudi tržaški zdravniki so prišli do spoznanja, da je Aladar popt lnoma pri zdravi pameti. Ker je svoje zadnje tatvine deloma sam pr'p< zntl pred izpračevalnim sodnikom v Voloski in v Trstu, in tudi zdravnikom, ki so ga opazovali, :n ker so bile te tatvine tudi po pričali potrjene, so ga porotniki spoznali krivim in ga je sodni dvor obsodil na 6 letno ječo, poojstreno s štirimi posti na let). Branitelj, dr. Coduri, je proti tej obsodbi uložil ničnostno j ritožbo in priziv.
So lnemu dvoru je predsedoval svet. ^e-derzolii, državno pradn štvo je zastopal namestnik drž. pravdoištva Clar ci.
Kadi nevarne pretnje. Andrej Grižon iz ulice Rigtitti št. 35 podal se je v nedeljo k svojemu dolžniku, 32 letnemu težaku Franu L., cd katerega je zahteval, nsj mu povrne nekaj dolžnih kron. Dolžnika je to tako razjezilo, da je Grižonu prelil, d i ga ubije, v* ed čeear ga je ta naznanil policiji. Ko je bil L. na to aret ran in odveden pred kancelista D^giampietra, obljubil je, da nikoli več ne i-tori kaj tac^ga, na kar ga je kancel st odpustil s pridržkr m, da odpošlje akte na sod šČe. L. pa je kmalu pozabil na svojo obljubo in ko je prvič na to srečal Gr;ž »na, mu je zopet pretil, da ga ubije. Grsson je tudi ta drugi slučaj naznanil policiji, na kar so L. —a vaovič aretirali in ga odveli v zapor.
Kakor je splošno znano, dajejo Mauth-nerjeva semena fa repo in klajo velik dobiček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so Mauthnerjeva semena za zelenjavo in cvet-ljice.
Grozna nesreča. Danes predpoludne ob 10. uri 40 minut je prišla pred mestno bolnišnico pod tramvpjski voz neka 2 in polletna deklica. Dete, ki je bilo v sprem-matere, je hotelo prekoračiti ulico, ali v hipu je pridrdral trsmvajski voz in je zajel ubogega otroČ ča, ki je ostal mrtev na licu mesta. ZaviraČa Grzetiča so takoj nadomestili z drugim. Takoj je prišla na lice nesreče komisija,
ki ee je imela prepričati, da-li zavirača za-devlje kaka krivda. Oujemo, da izjavlja isti, da električna zavora ni nič pomagala, ker so bile šine mokre in so se kolesa vse eno drsala dalje in ee radi tega voz ni mogel ustaviti.
Vremenski Testnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 6.5, ob 2. uri popoludtie 12.5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj —.—. — Danes plima ob 6*14 predp. in ob 7*40 pop.; oseka ob —"24 predpoludne in ob —'47 popoludne.
Drtibf prevlčnin. V sredo, dne 11. feb. ob 16. uri predpoludne ee bodo vtlsO ■ar«db* tek, c. kr. okrajnega sodišča z. ci vilne stvari vrsii« sle leče drafcbe pr«miCniu : ulica Sapone 1, 1 š f nier ; ulica Alfieri 4, hična oprava ; ulica Lstituto 6 A, hišna oprava ; ulica Media 30, hišna oprava; ulica S. M chele 9, hišna oprava.
Vesti iz ostale Primorske
X Ples hrvatske omladine Reke in Sušaka. Iz Liburnije nam pišejo: V kra-mih prostorih čitalnice na Reki je priredila hrvatski omladina Reke in Sjšaka dae 7. t. m. ples na korist siromašnih učencev R^ke in Sušaka, siromašn h učencev v Istri in s ro-mašnih dijakov na navtičai šoli v Bakru. Mladeničev, ki hj priredili ta ples, je bilo kakih 120. Njim je šlo na roko v njihovi plemeniti nameri vse, kar čuti hrvatsko. Bi-ronica Anka Zmaj c Svet-Ivanska je prevzela pokroviteljstvo, a Ča-*t patrones so prevzeie najodličneje gospe. Gospodje so se v velikem številu odzvali pozivu na ples. Pokroviteljica sama in patronese so bile proti vsakemu nepotrebnemu strošku, zbok česar bodo vsi troški znašali le nekaj nad 200 K. Dohodek na blagajni onega večera pa zaaša S000 li, reci : osem tisoč kron!! Ta svota govori glssneje, nego vse drugo Mej plesom ni bilo nikakih govor »v. Vse je kar kipelo od veselja in vsaka beseda bi bila odveč. Tako te z dejanjem kaže rodoljubje na Reki in na Sušaku! Odveč bi bilo govoriti o 7aslugah jednega ali druzega. Ta manje, oni veČ — vsaki po Bvojih okolnostih in močeh : zasluga je splošna. Lepo bi bilo, ako bi tudi drugod Hrvatje in S ovenci po-me-mali izgled rodoljubkirj in rodoljubov R ?ke in Sušaka !
X Hrvatska čitalnica v Tinjann priredi dne 15. t. m. zabavo z deklamacijo, petjem, tombolo, gledališko predstavo in plesom. Zcčetek ob 6. uri zvečer. Cisti prihodek je namenjen »Dijaškemu podporne mu društvu« v Pazinu.
Vesti iz Kranjske.
*	Žrtev žganja. Iz R >dice poročajo Tukaj je v noči od 6. na 7. t. m. v potoku, ki teče sk^/i vas, utonil Martin Podbevšek, okrog 50 let s-ar. Zaj u^či ženo in 8 otrok. Prepeljali so ga v mengeško mrtvašaico ter ga tudi ondi pokopljejo. Ko je prišel blizu doma v petek zvečer, seveda p:jan, je zabredel v vodo. Iz tega je razvidno, da je bil skoro vso noč v vodi. Zjutraj ob 8. uri ga je najprvi zagledal neki 7 letni otrok. Ta pretresljivi dogrdek naj bi b l svariien vzgled vstm žganjepivcem.
*	Zbor Nadine Slavjanskij v Ljub Ijaili. Odbor »Dramatičaega društva« se pogaja a tem novo sestavljenim zborom, da priredi tekom meseca marea v deželnem gledališču koncert. Nove pevske moči, ki bo zbrene v zboru, so dosegle povsod, kjer je zbor doslej nastopil, mnogo vspeha. Na Bolgarskem je ta zbor dobil mnogo odlikovani.
Vesti iz Štajerske.
— Narodnostni boj — v kaznilnici.
V s boto je bila v Mariboru značilna razprava. Toženih je bilo več v mariborski kaznilnici zaprtih kaznjencev, ker so se 25. septembra 1. 1. grdo stepli. Povod pretepu je bil ta, da je pet Kranjcev zahtevalo, naj z njimi zaprtih 17 Štajercev slovenski govorč, češ, da jih sicer pobijejo. Prišlo je do pre tepa in konec je bil ta, da je v soboto petrm keznjencem bila priscjena kfczen od osmih mesecev do enega leta. Ooceniti je, da so vsi ti kaznjenci — krojači.
nikOV je daroval pred včeraj nji m kanonik Blaž Svinderman v Zagrebu. S tem je narasla glavnica v ta namen na 280.000 kron. Velikodušni darovatelj je izrazil Željo, da bi se njegova podarjena svota kcnstonosno naložila skozi 40 let, a kooeČno naj bi se kapital in obresti uporabili za zgradnjo doma in za primerno oskrbo gitovega števila umirovljenih župnikov. Gradnje pa se hočejo lotiti poprej, a ostanek se naloži koristonosno po želji darovateljevi. Ako bi se z glavnico postopalo popolnoma po želji darovatelja in bi se is*a naložila po 4°/0, bi se v 40 letih decursivnega polletnega navadnega zaračunavanja dosegla svota K 682.561*48, ker bi samo obresti znašale K 542.561*48. Res : kraljevski dar !
Srce PariŽanOV. Parižani so že znani po dobrotnosti svojega srca. To so pokazali zopet sedaj. V 14 dnevih bo nabrali 2 nrhjona frankov za bedne sardinske ribiče.
Smrt v plesni dvorani. Na trgovskem pleiu v Petrogradu se je dogodil žalosten slučaj, katerega žrtev je bila krasna hči pe-trograjskega posestnika Voronina. Dogodila pa se je tako-le : V eni lož plesne dvorane v drugem nadstropju so pili mladi ljudje šampanjca. Jeden njih je po3tavil steklenico na nsslon lože. Steklenica se je preobrnila in je pala v dvorano ravno Voroninovi na glavo, ki je ratno pod ložo plesala valček. Nesreč-niča je vskriknila in se zgru lila na tla, oblita od krvi. Par minut pozneje je vzdihnila.
Roman saksonske princezinje. — Zavod »La Metairie« v Nyonu poleg Ženeve, kjer se sedaj nahaja princezinja Lujiza Saksonska, ni navaden sanatorij, kakor so trdile včerajšnje vesti, marveč je pravi zavod za urno-boln°. Princezinja je baje to že prej vedela in je sama hotela iti v ta zavod, dasiravno ni umobolna. Njeni odvetniki nočejo povedati pravega vzroka, zakaj se je princezinja podala v ta zavod. Sodi se pa, da se hoče na ta način pokazati princezinjo kakor umobolno in omogičiti na ta način njen povrat na saksonski dvr r.
Ta je kaj doživel ! V selu Kievci, okraj B js. Gradiška, živi kmet Gligo-Tošo Gal č, ki je star 122—125 let. Siarček še vidi, dela in tudi precej dobro h >di. S im pripoveduje, da se je pred 101 letom, to je 1802, prvikrat oženil. Potem se je oženil v drugič in je živel z drugo ženo 35 let. Vdovec je že 35 let. Ko se je prvikrat ženil, mu je bilo 22—25 let. Oče njegov je doživel 80. leto svoje dobe, mati pa je doživela 125 leto.
Starček more še jesti trd kruh, ker bo mu dobro ohranjeni vsi sprednji zobje, gornji in dolnji. Kadi samo iz pipe. Poročevalec »Osvita« mu je ponudil tinegi tobaka, ali stari se je zahvalil z besedami : M »je dete, za takega o3la ni tako fiao sedlo, za osla je, čemur je priučen in kar mu pristoji !
Umrl je te dni dvorni avetnik vitez Klaudv v 70. letu svoje dobe. Isti je bil ravnatelj dvornih potovanj in je spremljal cesarja in pokojno cesarico na vseh njiju potovanjih po tu- in v inozemstvo. Ssatavlja-nja po^eba h dvornih vlakov je bila izključno njegova naloga. In ta naloga je bila včesh jako težavna. O vožnji po noči ni pokojnik nikdar spal. B 1 je tudi eden najbolj odlikovanih dostajanstvenikov v Avstriji. Odlikovan je bi od vsth mi narhov Evrope in od mnogih iz drugih delov sveta. Pet let aemje živel v pokoju.
Starost — norost! Navadno se sicer pravi ! Mladost — norost! No, je ludi slučajev, ko starost ne daje garancij proti norosti. Na Dunaju živi gostilničar J. Bros, ki je 69 let star, a žena mu je le za dve leti mlajša. Na stanovanju sta imela neko starejo devico, šiviljo, in na to je bila Brošovka ljubosumna. Tudi minole sobote je prišlo do prepira med zakonskima radi te device in je Btari Broš v jezi pograbil nož, s katerim je zaklal svojo ženo in potem usmrtil sebe.
Bog d»j — starcem pamet !
Razne vesti.
140000 K zaklada za zgradnjo doma umirovljenih župnikov in obnemoglih sveče-
Brzojavn* pciročsi

Državni zbor.
DUNAJ 10. (B) -Zbornica poslancev. Začetkom seje je odgovoril ministeraki pred-sedalk na interpelacijo Sihoiererja radi do Učenja proračunskega provizorija na pollagi cesarske naredbe, da je vlada več'irat jasno izjavila, da je proti uporabi § 14, ako sa ta poraba vrši proti zmislu zakona. Vlada Bi nikakor ne želi gospodarstva b tem para grofom, ako bi državni zbor vršil svojo nalogo, to pa ee ni 7godilo in situvaoija ob koncu leta je postala taka, Ja ni bilo dru-
zega izhoda. Vlada vsprejemlje popolno odgovornost za svoje postopanje.
Na to je m'nisteraki predsednik na dolsro odgoTarjal na interpelacijo posl. Pernersfcor-ferja radi zlorab, ki jih ie zakrivil odvetnik dr. Bachrach. Predlog interpelanta, da se o tem odgovoru otvori debata, je zbornica odklonila.
Ko je še železniški minister odgovoril na vrsto interpelacij, je zbornica prešla na dnevni red : k prvemu čitanju predloge o konverziji rent. — Predsednik je prijavil, da so se nujni predlogi umaknili tej točki v prilog.
Imenovanje profesorjev.
DUNAJ 10. (B.) »Wiener Zeitung« objavlja: Naučni minister je imenoval začasna učitelja na državnem gimnazju v Pulju, dr. Roberta Galla in Alojzija Pfremdtnerja pravima učiteljema na t^m zavodu.
Konverzija rent.
DUNAJ 10. (B.) »Frendenblattc javlja : Na konferencah, bi so pe vršile včeraj in predvčerajšnjim v finančnem mini3terstvu radi konverzije rent, po zastopniki Rotschildove skupine in petero finančn h zavodov dajali pojasnila o kupčijsfeih podrobnostih in o raznih modalitetah. Najbrže se odloči finančni minister za eno ali drugo eventuali-teto obrestne mere še le potem, ko bo zakonski načrt o konverziji rešen parlamentarno.
Štrajk v Cadlxn.
CADIX 9. (B.) Arsenalski delavci in pekovsLi pomočniki so stopili v štrajk, železniški delavci ne j*m pridružijo.
Štrajk t Barceloni.
BARCELONA 9. (B.) O poskusu, da bi se polastili delavskih voz, je prišlo med štrajkovci in redsrstvom do spopada, v katerem sta bila ranjena pi strelih iz revoverja en re lar in en voznik. Eoega štrajkovcev ss zapri.
Atentat na patrijarha Ormnniana.
CARIGRAD 9. (rt) Povzročitelj Atentata na patrijarha Ormmiana. Kačikjan in fden njegovih sokrivcev ?t* obsojena na smrt. Od štirih soobdolžencev so trije obsojeni v razie kazni ; dva od njih v do^rmrtno ječo. Ei soobtoženec je rešen obtožbe. Š irje poslednji po priznali, da i;m ie b'l namen izsiljevati denar iz armenskih odlič ij ikov.
izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G9DNIK.
Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
ftitr x*gzm*XK*xx'*HX
n
»s
Svoji k svojim!
ZALOGA
H K K
X X X X X X X
n x
X X X
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarsie zairnie y Gorici (Solkan)
vpisane zadruge z omejenim poroStvom
prej ^fnton Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pohištva priniorste dežele.
Solidnost zajamčena, kajti les ae osuSi v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, rao-dem! sestav. Konkurenčne cene.
■C Album pohlftev brezplačen.
n x x
X X X X X X X X
X
«'<
X
X
Pr»» aaJvečjU iovaraa pohtitr« »rut.
i*
T H S T

tovaknat
Via Ts»«,
vogal
Via Ualttas*
© 2
Silikmlir Levi nizi Q
m
Sf
Sf
& m
31
e*
ca

© © © © © ®
iS
Vcltft .iDP. Upecan), g5 rrfmje suo£bi tc.đi po posebaih uači1ih:
& Gat*« "ore* konkareao«.
& aUSTMfAlJ CtlU 21ST01J il fliSKO Preitmdtt poi .dViO oo na pa< ocrod tCj	a »*; žbiozou^o rrauito.
zaloatii
Piazza Ratari« 4f 2
(Šolsko poaicpjft) in Via Rlbirs« it. 21
ToUfoa it. 670.
--
mDc t&necaril. src»i ža altfc. Iz-
Sprejem* zavarovanja človeškega življenja po Daj razno vp»triejsih kombinacijah pod tako ugodrinii pogoji. ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodni zavarovanje na doživetje in »nnt z cmaoj&iročimi se vplačili.
V«ak »'lan ima po preteku petih let pravico do dividende.

SLA VIJA

vzajemna zavarovalna banka v Pragi-
Rezervni tu;id 25,000.000 K. Izplačane odškodnine : 75,000.000 K. Po velikosti drug« v zajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE:
Generalni zastop v Ljubljani, eegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavarj e poslopju in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih ceaah. i^kode cenjuje takoj in najkulantneje. I živa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
TCl/flRNfl FCfllŠTl/fl
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X
IGNACIJ KRONI Paglianova pijača
C\crni zalozrik. — Ustanovlj. 1848.
H
tfl C* H
H
C/3 H
ulica Cassa di S$tsparmio
Tovarna na Dunaju.
^oti ceniki, izvirni narisi, naprti za .obe na zahtevan je
— - — — — — brezplačno. — — — — — —
X X X X X X X X X X X X X
• • O prof. Ernesta. Pagpliano ® • $
nečak pokojnega profesorja Hleronlma Pagliano
je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farniacevtični razstavi 1894 in na higije-n ičn i narodni razstavi iyoo z zlatimi kolajnami.
Ogibajte ese vedno ponarejanj in zahtevajte veiino i/rit-lke, koji nosijo na lončkn in ovitaih nažo varstveno znamko.
>itroehe je naslov I j :> 11 na tvrd Ii o
p rc/. £rr,cst pagliano, jVapolj, Galata San jVTarco štev. 4.
X X
X
X n X X
x
X X

«***> ft*KXKXKX*ftXftK»K * XKXXXXXXXXX
podpirajte družbo Cirila in jVCetoda!
U
se išče 15 do 16-letna pridna deklica, vešča slovenskega in nemškega jezika. Naslov se izve v tiskarni ,,Edinost".
Hiša na prodaj
fri i?v. Ivanu i-t-
ali razna stanovanja se dajajo v najem
A. BUCHBINDER
TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST.
Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseh vrst, ročnih kovčekov in velikih kovcekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestn koli za odpošiljati je po železnici ali morju.
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane.
SV 3c9at izbor
divanov, okvirjev, ogledal, stolic, stenskih ur se rahaja v dobroznani
MT zalogi pohištva
Rafael Italia
I Trst - nI. Malcanton št. 1. - Trst.
6!a\ni 7PsUp 7a Trst, Kras. Goriško Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju
1. Franz-Josefs-Ouai St. t a (t lastni hiši).
Popolno vplačana glavnica 2 000.000 K ustanovljena o<l dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarue in menične hanke v Monakovu.
Sprejema zavaio/anja ua življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijtim. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izplača vsi v slučaju že nitve ali prehoda v vojake zavarovani zne bek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe.
Glavni zastop v Trstu, Corso ti. 7. Telefon 469.
K A Š E L J	I
nronoha nIt r\ oo iinAi*nki	™
TRGANJE
v rokah in nogah preneha vsa- ^	^ preneha ako se uporabi steklenico
komu v treh dneh ako se po- ^^ Želodčne bolezni.^^V trP°^evega soka in franco-sluzi antirhenminega	težka piebfvljarja pri po-\s'(e9a čai«- " r^tnino
anjkanjn teka. končanju, rezavic'^^^*lk" ' "'ir "',ll'r'
~ J	J '	gld. 1-40. Pri za>ta-
in bruhanju grče in prenapeti Želodec.	prelil« bolečinah
»ud i žen je, n*val krvi v glavi, črevesne bolezni ^^^ treba na<Uljne
o o o o o zdravi o o o o o o o	t roške.
mazila, <t na ste klenici
KK-uitii Davodiluni in s [M»tiiino, ak «* tl«*nar uaj'n poilje, gld
ŽIVOTNI BALZAM
A L V A T O
On čisti Iri ter je raji olje zdravilo za notranje in vranje i olezni. O	Cera cmoln 12 ftekleničič 2 gld. 50 nvč.T 24 ftekleničič
•jao »v afisod	4 gld. 50 nvč., s poštnino, afeo ee denar naprej^^ Jf^.d
pošlje lekarni	^^^ fdJ<li:rr jrn.ip »t:
Sat \/ A T O R" 0!,K <on?ulsod °I!ni
J— v	1	n	opofvpvđjjđ B tl?!?n<>|
v Varaždinu	oqnJOdn z i ah j d
(Hrvatsko)
M
pudru jrnop <>3(r onini^Kl ni m«|ipoA(n z naivnoj t«?;) -»ifisrni tri | <>«! »'fip3 <uiiq »ti ^iirrjj -rn -rf[4(ayo i.»rjj z«> oi;rj<nIii onf[r|>rii z r tjrjn i ^ a »fiiiM|j« nj..Ti^j<i ofo^ s	«v)ioun|fiii ni aatf]()azn rz jBTni
NIHV0U3
-po -aooisfoau auzo>f aBiup u; *aBad auofos c^joj 'ao;i cz
vavwod vAONvrin
3|nz
Najstarejsa slovenska tovarna In zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno poliižtvo, bodisi Bvetlo ali temno politireno, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrdjsem ČasU in v polno zadovoljnoat naročitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naročbe se toplo priporoča svojina rojakom v mestu, okolici in na deželi v smislu gesla : Svoji k svojim !
Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
fraven cerkve sv. Petra (Piazza H osa rio pod ljud. ?olo Boarata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe i ii otroke.
PoStne naročbe se izvrže takoj. Posiljatve 8o po5t-jine proste.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter se isvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantlč čevlj. mojster. ZalagatelJ uradnikov in uslužbencev konsum-j nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in o. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr. pi iv. avstr. Lloyda.
j OBU VAL A.
—	Dobro jutro ! Kani pa kani ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v | ulico Riborgo št. 25 po domače
k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlj'a male stvari brezplačno-ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Pehar.
M
al a oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih ,-enab. Za enkratno insercijo se plača po 2 stot. za oesedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno saiža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo jo 20 II. ter se plačujejo v četrtletnih auticipatnih obrokih. Najmauja objava GO stot.
V Trstu.
Aalotra likerjev v sotleih in budilkah.
Perhauc Jakob ^^^
! vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kavarne.
Antnn ^snrii PriP°roča sv°j° kavari° fllllUlI VJUI II »Commercio« kjer je sha-
■efli^če Slovencev. Na razpolago so vsi bIo venski in u.nogi drugi Časniki.
M prodaj sti to njivi
's trtanai in rodnim drevjem in o'jkami, ena v Prebeneku, drugi v Ospu, okraj Koper. Kupnina nizka. Kdor želi kupiti, n >j se obrne d > uprave >Elino3t:« v Trstu.
Pri svetem Antonu Padovanskem.
prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo).
Dobi se bogata izbira p a nt-1, nalmatik, pluvial, humeral, roketov, kvadratov, koltijtv	jrt-nikov, mit-abv, b revirjev, ritualov, diuruov in n« številno nabožaih
raz ično fino \ezan;h Knjig, svečnikov, križev. svetilnic, kel.hov, ciborjev se srebrno kupo.
Jedina zaloga za celo Primorje k pov v \?ak<.vratni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v n manskeiu kartonu, priporočljivih po-ebno za vlažne cerkve.
Zaloga sveč in Čistega Čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I.
in II. v rf-t*-. po«1oK \encev, križcev in svetmj vsakovrstnih.
Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvttlic in vsakovrstnih drug h del spadaj« eib k b« g..oaHiju, izvjsijo »e vezunja (licami) najfinejša za zastave, pr°griDjala idr.
Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro.
Ob nedeljah in praznikih je prodajalniea zaprta.
Z odličnim .poštovanjem	Anton J. Vogrič.
Pekarna in slasčičarna
Antona Feternel
v ulici Solitario št. 25.
Podpisani priporoča svojo pekarno in slaščičarno, v katerej se dobiva trikrat na dan svež kruli in slasčiee vsake vrste. Prodaja tudi : vsakovrzt ie moke iz < grških mlinov po najnižjih cenah, in pristni najfioeji refošc v steklenicah.
Sprejema se tudi doma^ kruh v pecivo.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl
gostilno
v ul. Belvedere št 23 B.
Točil bom izvrstna i u pristna vina, in sicer dalmatinsko vino po 32 nvč., istrski refošk po 36 nvč., belo vipavsko po 40 nvč.
Kuhinja bo vedno preskrbljena z dobrimi jedili.
Priporočam se za obilen obisk
Fran Valetič.
Polnovplačani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
tn vrat« rent. zastavnih pisem, pnjoritet, kom in&lnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz
Promesse izdaja k vsakemu žrebanja.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
~ Špitalske ulice štev. 2.	z
I izžrebane \
Zamenjava in eskomptnje
vrednostne papirje in novčuje zapale kupone
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni izgubi
Vinkuluje In divinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
laktapt tn lnkauo aenlo.	BS" Borzna naročila.
Podružnica, v Spljetu
(Dalmacija)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne uloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
UfcL__