Deželni zbor v Gradci. Dnes se napolni iznova deželna hiša v Gradci ter bode, predno naš list izide, že tudi prva seja deželnega zbora h koneu. Ona pa se izvrši brž, kakor po navadi brez posebne spremembe pa tudi brez posebne poniembe. Naš deželni glavar. gospod na 15orlu, nosi se sieer rad za »šlajarskega vojvodo«, toda v njem je premalo moža za lo, da daje elovek veliko na njegovo besedo in tako oslane njegov govor, da-si nikoli ne izostane o začetku zborovanja, malo ne — prazna šlama. Kar v njem napove, to se ali ne zgodi ali drugače, kakor on napove, kdo niore torej dati kaj na njegovo besedo ! V našem deželnem zboru so namree čudne razniere. V njem nismo, kakor v državnem zboru, brez slalnevečine — ne, v deželnem zboru je gotova in velika večina v rokah nemških liberalcev, nemški konservativci m slov. poslanci stoje njim nasproti v manjšini in kar ni brez vsega, še ta manjšina si ni v vseh rečeb enih in istih mislij. Nemški liberalci iniajo po takem lahko delo v vseh rečeh, ki so njim na srci: za-nje ni nikoli in nikjer strahu, da se v zboru ne sklene, kar njim ugaja, vse pa zavrže, kar ni njim po volji. In kaj pride v zbor, v sklepanje? Kar liberalna gospoda v dež. odboru in druga hoče, sem ter tje tudi kaj, kar bi rada vlada, da se sklene. Predlog iz zbora, izmed poslancev samih, je le bela vrana in še to mora potem v kak odsek. V takem odseku pa so sopet liberalei v večini in pride torej iz njega poročilo o takem predlogu pred zbor — tako, kakor ugaja liberalcem. Umeje se, da se v zboru potein tudi tako sklene ne glede na pravico ali krivico. »Lepa beseda«, da se prva povdarja, zadnja pa izgovarja, ali še celo v pravico prevstvarja — taka se že. najde m vse je dobro, vsaj v liberalnih listih. 0 tem iinaino že toliko izkušinj, da človeku preseda, naj se jih samo Se spominja. Mi torej l.udi no niaiamo nasih bralcev spominjati na take sklepe, kar smo jib doživeli v lein našein dež. zboru. Žal, da doživimo k malu še več takih dobrohotnih sklepov! V tem zasedanji je predlogov, ki jih ima pred dež. zbor priti, neki že več k redu in kolikor smemo soditi po nemških listih, najhuji bodo glede na ljudske šole, glede na uradni jezik v občinah, gledfš na nove železnice itd. Pxi vseh-i3aaci_..predlogih se ne gleda toliko na resnične potrebe, kolikor na koristi neraštva ali bolje reče človek: na to, da se nemškemu liberalizmu pomaga na noge, zatare pa pot do pravice konservativnemu, slovenskemu kmetu. Teh predlogov še sicer ne poznamo po besedi, ali v listih, ki stoje v službi nemških liberalcev, razodeva se že dan na dan veselje čez nje — nam dovolje znamenja, da bodo trdi okovi, v katere nas tokrat vkuje liberalna gospoda v dež. zboru. Resnica, da ima vlada na Dunaji o tacih sldepih še zadnjo besedo, toda kaj čemo še pričakovati od nje! »Vrana vrani očij ne izkljuje«, pravi pregovor in na levo, na liberalno stran izogiba se v zadnjem času rada tudi vlada na Dunaji. Mi ne dvomimo ni za trenotje, da sklepe dež. zbora v (iradci sedanja vlada predloži h koneu tudi v najvišje potrjenje, če se tudi po njih slov. ljudstvo potisne — na steno. Ali bodi tako! Nam ni treba strahu, sila še ni bila nikoli kaj prida, pa jej zato tudi obstanka ni. Česar je nam treba, to je zaupanje v nas, v našo pravico in ako smo vstrajni, bode zmaga na naši, na strani pravice. Poslanci naši bodo zagovorniki naši, naših pravic, naših koristij. Ne obetamo si, da njih beseda obvelja v tem zboru; to je skorej nemogoče, vendar pa ne bode «bob v steno«. Beseda, ki sloni na skali pravice, ostane in prej ali slej dobi moč, dobi veljavo. Nam gospoda, ki ima v Gradci moč v rokah, sedaj ni prijazna, vendar ni več tako drzna, kakor je že bila. In zakaj no? Ker izpoznava, da stoji vse slov. Ijudstvo za svoje poHlance: pri vsaki volitvi propade nemškutar in za poslanca izvoli se vselej in z navdušenjem slov. možTako delajmo naprej in vselej in pri vseh volitvah: lo pa bode tudi najboljši odgovor na silo, katera se nam dela od gospode, ki nosi svobodo na jeziku, v rokali pa drži okove.