PoStnlnj plačana v totovinl
Leto 1X1. itev. 269
0 Uoklioiil. u peteR Z3. novembra 1928.
Ceno Din 1
Izhaja Tsak dan popoldne, iz*zem£i nedeljo in praznike. — Inserati do 30 petit a D m 2.—, do 100 vrst 2J50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popast po dogovora. Inseratni davek posebej
cSIovenski Narod* velja letno ▼ Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračalo.
Uredništvo: Knaflova tiHca št 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Upravništvo: Knaflova nlica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Slovenska industrija v borbi za svoj obstoj
Velik protestni shod Zveze industrijcev za mariborsko oblast
Oster in odločen protest proti neznosnim oblastnim davkom, ki ogrožajo obstoj Gelokupne industrije - Industrijci apelirajo na Beograd, naj jih reši pred uničenjem s strani oblastnih
samouprav
— Maribor, 23. novembra. Sinoči se je vršilo v Unionski dvorani veliko protestno zborovanje Zveze industrij-cev za mariborsko oblast. Poleg izredno številnega obiska industrijcev iz cele oblasti so se udeležili shoda tudi zastopniki Zveze industrijcev za Slovenijo in več delegatov iz Ljubljane. Zborovanje, ki mu je predsedoval generalni ravnatelj tovarne za dušik v Rušah g. Krejči, je bilo posvečeno izključno proračunu mariborske oblasti, ki je uvedla za industrijo kar celo vrsto novih davčnih bremen.
Glavno poročilo je podal tajnik Zveze industrijcev za Slovenijo ing. Šuk-Ije iz Ljubljane. Njegova izvajanja so bila sprejeta z velikim odobravanjem vseh navzočih in so pokazala, kako ne-zmiselno davčno politiko uvaja klerikalni režim v oblastni samoupravi, k-oje najvišja naloga bi morala biti pospeševanje in povzdiga domačega gospodarstva. O. Suklje, čtgar izvajanja so bila nato formulirana v soglasno sprejeti resohiciii, ie med drugim povdarjal:
«Zastopniki    industrije mariborske   oblasti   ponovno ugotavljajo, da je z oblastnim proračunom, k! je bil sprejet 9. novembra t L preveč obremenjena industrija in oči-rujejo merodalni kroži baš napram tej gospodarski ppnogi nekako sovražno razooloženje!» »Državni prispevki za oblastno samoupravo so mnogo prenizki in relativno manjši od onih, ki so bili dovoljeni drugim oblaste-"  Kritje t"— pri-manjkliaJa pa se ne sme naprtiti eno-
stransko industriji in trgovini. 50% do-klada na vse vrste oblastnih davkov, ki zadenejo v prvi vsrti industrijo, je
tako visoka,   da ne ------- in ne sme
ostati brez temeljite korekture. Ta odmera davkov je tudi v očitnem nasprotju z obstoječimi zakonskim; določbami, ki maksimin>o avtonomne do-kiade na davke s 25%. 200% doklada k taksi na tekoče račune je po svojem finančnem efektu sicer neznatna, vendar pa ovira gospodarsko delovanje. Zato industrijci tudi proti temu davku najodločnejše protestirajo.«
«Prav posebno pa protestiramo proti oblasnim dokladam na električni tok. Ta davek ogroža ne samo   konkurenčno   zmožnost električne industrije, marveč ovira tudi elektrifikacijo in ogroža najvažnejšo obratno energijo. Obdavčenje luč? predstavila korak nazaj v našem gospodarskem razvoju. S tega mesta ponovno apeliramo na finančnega ministra, naj zastavi vse sile, da se ta davek iz proračuna mariborske oblasti enkrat za vselej izloči.• «PredvSem zahtevamo,   da se do-klade na indirektne davke splošno znižajo na 25%. Na vsak način pa zahtevamo odpravo davka na električni tok. brisanje davka na inozemske delavce in kontokorentnega davka. Industrijci mariborske oblasti pri tei priliki apelirajo tudi na Zvezo industrijskih korpo-racii v Beogradu, naj zastavi vse svo-ie sile. da se izpolnijo upravičene zahteve iiidustriicev.»
»Tudi pri tej priliki ponovno
Priprave za proces proti Puniši Račiću in tovarišem
Razprava se bo v najboljšem slučaju vršila koncem decembra. — Morilce bo zagovarjalo 200 advokatov. — Nad 150 prič. — Zavlačevalne metode Puniševih braniteljev. — Obtoženci so
mirni in dbre volje.
— Beograd, 23. novembra. Ker so se pojavile v javnosti vesti o skorajšnjem razpisu glavne razprave proti morilcem hrvatskih poslancev PuniŠi Račiću. Tomi Popoviču in Dragutinu Jovanovićti-Luni, je zavladalo za proces v javnosti še večje zanimanje, kakor pa ie bilo že doslej. Zdi pa se, da .se glavna razprava še ne bo vršila tako kmalu, kakor se splošno pričakuje. Preiskovalni sodnik je sicer zbral že vse gradivo in zaključil preiskavo, vendar pa še manjkaio neke formalnosti, ki jih morajo rešiti deloma v Zagrebu, kjer bivaio sotožiteljl, deloma pa v Beogradu. O stanju procesa izve vaš dopisnik sledeče podrobnosti:
Danes ali jutri bo dobil preiskovalni sodnik zadnje spise, ki so potrebni za definitivni zaključek preiskave. Čim bodo dospeli potrebni spisi, bo preiskovalni sodnik izročil vse spise v na-daljno postopanje državnemu pravdni-štvu odnosno sodišču. Preiskovalni sodnik bo predal tožbo v smislu člena 158 srbskega krivičnega postopka. Na podlagi tega ima sodišče sklepati o tem, ali so izpolniene vse formalnosti in pogoji člena 161. srbskega krivične-postopka. Po proučitvi predloženih spisov izda sodišče tozadevni odlok. Proti tei rešitvi sodišča je dopustna pritožba na apelaciisko in kasacijsko sodišče, če bi sodišče sklenilo, naj se postopa po obtožbi.
Spisi, nanašajoči se na preiskavo umora in vseh drugih okolnosti, so ogromni. Obseeaio preko 2000 po] protokolov o zaslišanju prič, pisem, raz-nli rešitev, sodnih korespondenc in drugih uradnih spisov. Med dokumenti so izpoved' preko 200 prič, ki so bile doslej zaslišane. Proučevanje teh spisov in aktov bo zahtevalo več časa. Zato ni računati, da bi prišlo tako hitro do glavne razprave: to tem manj, ker si zagovorniki Puniše Račića na v$e načine prizadevajo, da bi razpravo kar najbolj zavlekli. To svoje sta-Išče utemeljujejo na eni strani s tem, ja sedaj še ni nastopilo tako psiholo-
ško razpoložen^, da bi omogočalo miren in stvaren potek razprave, na drugi strani pa si prizadevajo izsiliti od-goditev razprave s pritožbami proti v Se m sklepom in odločitvam sodišča. Mnogo se razpravlja tudi o verzijah, da nameravajo Račičev? zagovorniki predlagati, naj preiščejo obtožence, zlasti slavnega krivca Račića psihiatri, češ, da Račić ni pri zdravi pameti. Če bi se jim že ne posrečilo razpravo proti njemu popolnoma preprečiti, upajo, da jim bo vsaj uspelo doseči naj-milejšo kazen.
Za mišljenje in razpoloženje srbske inteligence je značilno dejstvo, da se ie prijavilo za obrambo morilcev prostovoljno nad 200 odvetnikov, večinoma iz Srbije.
Razumljivo ie. da vlada za proces ogromno zanimanje. Računa se. da bo razprava trajala skoraj mesec dni. Že sedaj so beograjski hoteli večinoma oddali sobe za dobo tega procesa, tako da bo tiste dni v Beogradu primanjkovalo stanovanj, če ne bodo oblasti ukrenile primernih korakov. Samo odvetnikov in prič z obeh strani bo okrog 500.
V beograjskih sodnih in odvetniških krogih se je vnela tudi živahna debata glede prostora, kjer nai bi se vršila glavna razprava. Popolnoma izločiti publike ne morejo, beograjske dvorane pa so tako maihne, da nimajo niti prostora za vse priče in odvetnike. Predlagalo se je že. naj bi se razprava vršila v veliki univerzitetni dvorani, ki ima prostora za 2000 ljudi. Proti temu pa so se pojavili razni pomisleki. Na eni strani smatrajo tudi to dvorano za premajhno, na drugi strani pa prevladuje mnenie, da bi bila to profanacija najvišje kulturne institucije. Obstoja tudi predlog, naj bi se vršila razprava na prostem. Proti temu pa se pojavljajo resni pomisleki že radi navala občinstva, ker bi bilo zelo težko vzdrževati red in bi se s tem dajala nekaka vzpodbuda za razne avanturistične načrte, ki gotovo tudi obstojajo. Saj se že
povdarjamo, da se mora urediti financiranje oblasti s posebnim zakonom, tako da bo do gotove mere izenačeno. Ta zakon   mora poleg ostalega vsebovati   rudi   določbo, da morajo biti proračuni gotovo dobo javnosti v vpogled, da se gospodarskim krogom   na ta način zasigura možnost pravočasno izraziti svoje mišljenje, pomisleke in predloge.« Govorili so nato še dr. Fermevc iz Ptuja, Jakob Zadravec iz Središča, Julij Glaser in Josip Rosenberg iz Maribora, na kar je ravnatelj Krejči zaklju-činl zborovanje s kratkim nagovorom, v katerem je med drugim povdaril:
»Ne preostaja nam ničesar drugega, kakor da se obrnemo na Beograd in skušamo tam doseči uveljavljenje svojih pravičnih zahtev, za katere smo našli doma samo gluha ušesa. To povdarim, da se zavarujemo že vnaprej proti morebitnim napadom. Poznamo svoje dolžnosti do države, zavedamo pa se tudi. da imamo poleg dolžnosti tudi pravice, ki jih je treba spoštovati. Ne gre za p?r sto industrijcev, marveč za tisoče delavcev, ki jih zaposluje industrija. Misliti je treba na eksistenca teh malih ljudi, ki bodo padli v breme državi, če bo država na tak način uničevala industrijo in gospodarstvo sploh.«
slišijo govorice o begu in rešitvi, dasi tega zaenkrat ni vzeti resno.
Zato bo po mnenju poučenih krogov v najboljšem slučaju mogoče, razpisati glavno razpravo še le koncem decembra. Obtoženci se počutijo v zaporu zelo dobro. Puniša Račić sprejema vsak dan obiske in ne kaže nikake vznemirjenosti. Jezi se le na pašićevce, ker da so ga pustili na cedilu in ga sedaj celo obsojajo, dasiravno je toliko let sodeloval z njimi. Vsak torek in petek ga poseča njegova rodbina. Tudi Jovanovič-Lune jc popolnoma miren in ie trdno uverien, da se mu ne more nic zgodil. Torna Pon*->v'<' ?e že tri mesece v državni bolnici. Prvotno se je trdilo, da ie niegova bolezen zelo resna, toda številni obiski, ki rih sprejema vsak dan dokazujem nasprotno. Zdravniki, na katere se jc obrnil vaš poročevalec za noiasnila. izjavljajo, da ie bolezen lahkega značM^ in oreV>dn2 narave in sploh ne zahteva bolniškega zdravljenia. Kljub temu pa je Toma Popović že tretji mesec v državni bolnici mesto v zaporu in nihče niti ne misij na to. da bi ga v smislu iasnih zakonskih določb premestili tja, kamor spada. Izgovarjajo se, da ie njegov živčni ustroj tak, da bi v samotni celici lahko nastopila reakcija, v bolnici pa da se tega ni *^ati...
Podpora za pasivne kraje
Slovenija dobi 00
— Beograd. 23. novembra Komite za izvršitev zakona o javnih delih v pasivnih krajih je sinoči razpravljal o razdelitvi posameznih oblasti v posamezne skupine po pasivnosti in pomanjkanju hrane. V prvo skupino bo spadalo 6 najbolj siromašnih in pasivnih oblasti Po seji se je zatrjevalo, da pride tudi Medjhnurje v to skupino. Drugo skupino manj pasivnih krajev bo tvorilo 16 oblasti, ostale pridejo v tretjo skupino. Komite bo nadaljeval razpravo ter razdelil v zakonu predvideno kvoto 120 milijonov na posamezne oblasti in kraje. Pet milijonov bo dobil Rdeči križ. Slovenija ne bo deležna te podpore.
Prva seja zagrebškega občinskega sveta pod novim županom
— Zagreb, 23. novembra. Novi župan je sklical za prihodnji ponedeljek izredno sejo občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o raznih nujnih zadevah. Med drugim *e na dnevnem redu vprašanje pobiranja državnih davkov po organih mestne občine.
Pred demisijo zunanjega ministra Marinko vica
Mrtvilo v Narodni skupščini. — Povratek Ljube Davidovića iz Južne Srbije. — Borba za zunanje in notranje ministrstvo. — Minister Dragiša Cvetković v avdijenci.
— Beograd, 23- novembra. Politično mrtvilo, ki je nastopilo z odgoditvijo Narodne skupščine, še vedno traja. Niti včeraj n;ti danes ni bilo nikakih pomembnejših političnih dogodkov. Narodna skupščina je prazna in mrtva, dasiravno bi morali odbori pripravljati gradivo za seje prihodnjega tedna, ker se skupščina zopet sestane. Zato govore v političnih krogih, da bo okrnjeni parlament po par dneh zopet odgođen.
Davi se je vrnil iz Južne Srbije Ljuba Davidović. Takoj po svojem prihodu je odšel v demokratski klub. kjer je imel ves dopoldne konference in razgovore s svojimi strankarskimi prijatelji. Razpravljali so v glavnem o nasledniku dr. Marinkovića, ker se namerava ta zaradi bolezni za daljšo dobo umakniti iz političnega življenja. Ker zahtevajo radikali ta resor za sebe, je nastal med njimi in demokrati nov spor.
O ostavki dr. Marinkovića na položil j zunanjega ministra se je opoldne zatrjevalo, da bo podana, takoj čim pride med radikali in demokrati do sporazuma. Raikali predlagajo, naj demokrati prepustijo ta resor ujim, demokrati pa bi dobili v zameno notranje ministrstvo, ki bi ga moral dr. Korošec odstopiti in se zadovoljiti samo z ministrskim
predsedstvom. Tozadevna pogajanja so že v teku. Veliko pozornost je vzbudilo, ia je kralj Aleksander danes posetil bolnega Marinkovića na njegovem stanovanju.
V zvezi z napovedano demisijo dr. Marinkovića objavlja v dandašnji »Politiki« Tadikalski poslanec Sušič obširno izjavo, v kateri ostro napada demokrate in dr. Korošca, češ da delajo pod enim klobukom in da hočeta dr. Korošec in dr. Marinko-vič razbiti radikale, da bi mogla demokratsko - klerikalna koalicija zavladati nad državo.
Proti poldnevu jc posetil L;ubo Davidovića tudi minister pravde Vujičić. ki je potem novinarjem izjavil, da se je zanimal za razmere v Južni Srbiji. Davidović pa je novinarjem rekel, da je zahteval od ministra, naj nemudoma spravi na dnevni red zakon za pobijanje korupcije, ki je bil že pred dalj časa predložen.
Tekom dopoldneva so bili v avdijenci na dvoru ministri dr. Korošec, dr. Angje-Iinović, Bariš, Daka Popović in Drajrša Cvetković. O tem se trdi, da je sam prosil za avdijenco, da bi se opravičil radi svojih znakih afer v Nišu Prokuplju.
Dve smrtni železniški nesreči
Na glavnem kolodvoru je prišel včeraj ponoči med odbijače za-virač Anton Kukovič in je danes zjutraj podlegel poškodbam. — Davi je bil na tržaški progi do smrti povožen mehanik Ivan
Kune.
Ljubljana, 23. novembra.
Današnja kronika je bila v znamenju dveh težkih železniških nesreč Obe nesreči sta se pripetili na železnici, prva včeraj, druga danes. O včerajšnji nezgodi železniškega zavirača Antona Kukoviea smo že poročali. Ponesrečeni Kukovič je danes zjutraj ob 7-30 umrl.
Anton Kukovič je bil uslužben kot zavi-rač na glavnem kolodvoru. Včeraj ponoči je imel službo in naročili so mu, pregledati tovorni vlak »L Ic, ki odhaja ob 0.8 rsroti Zalogu. Kukovič je res pregledal vsak vagon in zdelo se mu je, da odbijači zadnjega vagona niso v redu. Zato je ta vagon odklopil in dal strojevodji znamenje, naj vlak premakne. Stroj je potegnil vagone par metrov za seboj. Ta čas, ko je Kukovič imel opraviti pri sklopki predzadnjega vagona, se je na progi stoječi odklopljeni voz sam začel pomikati naprej. Tega Kukovič v svojo nesrečo ni opazil. Bil je obrnjen s hrbtom proti vagonu, ki ga je nenadoma pritisnil k prezadnjemu vagonu. Sunek je bil tako silovit, da je Kuko viču ud rio prsni koš in se je siromak zgrudil na tla.
Nesrečo takoj opazili, [>otegai]i so Kukoviča izpod vagona in pozvali rešilno postajo. Kukovič je bil prepeljan v bolnico, č'eprav poškodba na prvi pogled ni bila nevarna, je nesrečnež danes zjutraj umrl. Pokojni Kukovič je bil star šele 44 let Stanoval je v Zeleni jami, bil je oženjen ter oče enega otroka, ki je sedaj ostal brez roditelja. Tragična smrt moža je vzbudila splošno sočutje z njegovo nesrečno rodbino.
Skoraj istočasno, ko je Kukovič v bolnici podlegel poškodbam, je bila na tržaški progi med čuvajnicama 641 in 642 odkrita druga nesreča. Nekaj pred 7. je stopil čuvaj Anton Peklaj iz svoje čuvajnice štev. 641, ki se nahaja pred glavnim tivolskim prelazom, da spusti zapornice. Presenečen je opazil, da leži približno 150 metrov daleč v smeri proti Viču na progi neki moški. Takoj je telefonično obvestil direkcijo in v bližini službujočega stražnika. S stražnikom sta odšla na progo in našla nekega moškega, ki je ležal mrtev in v mlaki krvi med obema tiroma. Nesrečnež je imel razbito lobanjo, kri in možgani so se razlili po kamenju. Videti je bilo, da ga je lokomotiva ali vagon udaril s tako silo, da mu je takoj počila lobanja.
Stražnik je o dogodku obvestil policijsko direkcijo, ki je poslala na progo komisijo, sestoječo iz policijskega zdravnika dr. Av-ramovica, dežurnega uradnika Misleja in polic, agenta Hauptmana. Dr. Avramovie je ugotovil, da se je morala nesreča pripetiti že pred par urami, kajti truplo je bilo ob 8 že popolnoma otrplo. Vse kaže, da se je mož uajbrže ponesrečil, ni pa izključeno, ia je izvršil samomor. Najbolj verjetna je verzija, da je ponesrečenec skočil z drvečega vlaka in se pri skoku morda nataknil na obleko, na drugi strani je pa tudi mogoče, da je šel po progi, hoteč si prikrajšati pot. V megli najbrž ni videl drvečega vlaka, ki ga je zagrabil in butil v stran.
Pri ponesrečencu, ki je bil oblečen v preprosto delavsko obleko, so našli samo dopisnico z naslovom Ivan Kune, Bežigrad. Policijske poizvedbe so pokazale, da gre res
za 201etnega mehanika Ivana Kunca iz Ljubljane. O tragični nesreči je bila dopoldne obveščena njegova mati, ki stanuje nekje ▼ Bežigradu.
Na ukaz policijskega zdravnika dr. Av-ramoviča je bilo truplo ponesrečenega Ivana Kunca z vozom prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Vest o njegovi tragični eairti se je naglo raznesla po mestu in je r*"*vsod zbudila globoko sočutje.
Švedsko posojilo
— Beograd, 23. novembra. Po sinočji avdijenci ministra financ je dr. Niko Su-botić izjavil novinarjem, da mu je kraU podpisal zakon o švedskem posojilu in da bo zategadelj lahko že prihodnje dni realiziral prvo tran&o švedskega posojila v znesku 5 milijonov dolarjev (približno 250 milijonov Din).
Protestna stavka zagrebških železniških delavcev
— Zagreb, 23. novembra. Danes dopoldne od 8. do 11. so vprtzorili delavci v skladišču na glavnem kolodvoru triurno protestno sta/vfco. Direkcija državnih železnic je namreč zahtevala, naj delavci brezplačno delajo nadure, da na ta način odstranijo zastoj, ki je nastal radi pomanjkanja vagonov. Delavci so se tej zahtevi uprli m stopili v stavko. Opoldne so se zopet vsi  vrnili  na delo.
Žrebanje drž. razredne
"le
loteriji
Zadružna hranilnica r. z. z o. z. v Ljubljani javlja, da so bili danes dopoldne izžrebani sledeči večji dobitki:
20.000 Din št. 59.578,
10.000 Din št. 55.173,
4.000 Din št. 6353, 71.769, 84.269 in 96.&30.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 0—22.85, Berlin 13.5475—13 5775 (13.5625). Bruselj 0 do 7.9114, Budimpešta 0—9.9265. Curih 1094.1 do 1097.1 (1095.6), Dunaj 7.985—8015 (S.00), London 275.63—276.43 (276.03), Newyork 56.81—57.01 (56.91), Pariz 0—222.40, Praga 168.37—169.17 (168.77), Trst 297.20—299.20 (298.20).
Efekti: Celjska posojilnica 158—0. Ljubljanska kreditna, zaključek 128, Pra-štediona 920—0. Kreditni 175—0. Vevče 110—0, Stavbna 56—0, Šešir 105—0, Ruše 260—280.
Les: Tendenca neizpremenjena ključeni 4 vagoni hrastovih hlodov.
2ito: Tendenca neizpremenjena neizpremenjen?h tečaHh. Zaključena 2 gona turščice.
ZAGRER3MA RORZA.
Devize: Dunaj S00. BiMkmpeitj «j.o?75. Milan 298.20, London 276 03. N<vj«:rV 5*0!. Pariz 222.40, Praga 16S.77. Curih 1095.6.
Efekti: Vojna škoda 430.
INOZEMSKE BORKU
Curih: Beograd 9.125. Dmiai 73 03. Budimpešta 90.60, Berlin 123.78. Praga 15 39. N\H«p 27.205, Pariz 20.29, London 25.19. N«*york 519 30.
Za-
ob va-
Stro 1
«S TJ O V F N S K )   NAROD, dne 23. novembra 1928.
stev. ^9
SKdo je morilec?
Jutri začnemo priobčevati pod tem naslovom nov izredno zanimiv roman, ki bo nedvomno vzbudil med našimi čitatelji splošno zanimanje, saj ga je spisal znameniti angleški pisatelj EDGAR W ALLACE, čigar dela so povedena v vse svetovne jezike in gredo v stotisočih izvodov po vsem svetu. Edgar Wallace spoda med najbolj prillubljene moderne pisatelje, a roman
3Kdo je morilec?
med njegova najboljša dela. Wallace se je predstavil našim čitateljem že z romanom «TRIJE PRAVIČNIKI* in je bil sprejet kot mojster med pripon vedniki z navdušenjem. Ze avtorjevo ime samo je zadostno jamstvo, da našega novega romana ne bo odložil nihče, kdor ga začne čitati. Ne zamudite začetka, sicer ne boste vedeli,
KAKO SE RODI IZ LJUBEZNI ZLOČIN IN KAKO POSTANE LJU*
BEČE SRCE KRVOLOČNO.
Obupen položaj tobačnih vpokojencev
Upokojenci s 40 službenimi let kojnine. — Kadar jim lahko d
kojenci, drti
V sobotni številki smo priobčili članek
0 strahoviti bedi, v kateri žive naši kronski vpokoienci. vdove in sirote Pretresljiva slika socijalne bede, ki ie pri nas od dne do dne večja, je vzbudila splošno zanimanje zlasti med onimi, ki posledice obubožanja najbolj čutijo. Žal se pa ne zganejo gospodje, ki so poklicani voditi državo tako, da bi se lahko s poštenim delom vsi preživljali in da bi v državi, ki je po prirodi bogata, ne imeli kulturnih škandalov, da pošteni ljudje polagoma hirajo in umirajo, ker za starost niso preskrbljeni in ker ni nikogar, ki bi se jih usmilil. Naš članek o strahovit: socijalni bedi je bil sprojet posebno simpatično med tobačnimi vpokoienci in vpokoienkami. Iz njihovih vrst smo prejeli dopis, ki se glasi:
>Gospod urednik! V vašem cenjenem Kstu z dne 17. t m. ste se zavzeli za naj« bednejše v naši državi, za nas nesrečne, porabljene vpokojenec. Mi smo vam za to zelo hvaležni, ker ste pokazali, da imate čut tudi za reveže. Spomnili ste se tudi nas tobačnih vpokojencev. Radi bi pa opozorili javnost se na nekatere podrobnosti naše bede. S temeljno pokojnino in z vsemi dokladami dobivamo mesečno 260 Din in sicer za Polnih 40 službenih let Zdaj pa pomislite Kako se more preživljati s to be-raško pokojnino človek, ki je polnih 40 let naporno delal v državni službi in potrošil vse svoje moč? v delu za skupnost.
Že osem let prosimo, da bi nam priznali pravice državnih vpokojencev, ki nam gredo, ker smo tudi mi državni vpokoienci. Naši tovariši v Avstriji in na Češkoslovaškem so deležni vseh pravic državnih vpokojencev in dobivajo v naši valuti 1000 do 1500 Din mesečne pokojnine. Gospodje, ki vedre in oblače v svobodni Jugoslaviji, nas pa hočejo teh pravic naravnost oropati. Dočim so drugi državni vpokoienci od časa do časa dobivali sicer maenkostne po-viške, smo bili mi pri tem že od I. 1921 vedno pozabl^ni in zapostavljeni. Letošnjo pomlad so nam vrgli drobtinico 50 Din mesečno za po" na službena leta. skupno tore; 2o0 Din. pri tem pa so nekateri prikrajšani še tako, da so izgubili vsak mesec še toliko, kolikor morajo kot zasebniki plačati poštnine. Pri tem so prizadete n. pr. vdove, ki dobivaju Po 3 Din dnevne pre-skrhivne za otroke. Mi, tobačni vpokoienci, smo prava zagonetki Kadar prosimo in zahtevamo svoje pravice, nas vedno zavrnejo, češ, da ne spadamo med državne vpekojence. kadar nam pa lahko kaj odtrgajo, na« takoj prištevajo med državne vpokojence.  Tako sc nam n. pr. odtegnili
1 1921 prispevek kakor vsem državnim nameščencem in vpokojencem za državno nabavljano zadrugo v Beogradu. V rokah imamo tudi odlok okrožnega agrarnega urada v Ljubljani z dne 30. marca 1925, ki se sla si:
Pisane zgodbe iz naših krajev
kreu-ptjih medvedke. — Oče izročil sina sodišču. — Kralj zraka v Novem Sadu. — Stavbe na koleh.
2s včeraj smo poročali, da se je pri- t petila v zagrebškem zoološkem vrtu I nenavadna nesreča. Medvedka, o kateri so mislili, da je ukročena, ie napadla uslužbenca Vinka Matkovića, ko je čistil njeno kletko. Zagrebški časopisi prinašaio podrobnosti te nesreče. Vinko Matković je z Ignacom Cudekom hotel zamenjati žabnico na zidanem hlevu, kjer živali spe in ki je obdana z železno ograjo. Žabnice ni mogel odstraniti, zato ie rekel tovarišu, naj stopi v hlev skozi zadnja vrata in od znotraj odstrani žabnico. čudek je pa ta-koi izjavil, da ne bi šel rad v kletko in tako ie stopil v njo Matković. Malajski medved je bil tedaj na deblu, ki raste sredi kletke, medvedka ie pa bila na strehi hleva. Matković je pokleknil na roke in noge ter se začel plaziti v hlev. Nenadoma je čutil, da ga je medved zgrabil s svojimi močnimi in ostrimi zobmi za levo nogo, ki je še molela iz hleva. Zakričal je in poklical tovariša Cudeka na pomoč. Splezal je rz hleva, in ker ga je medvedka še vedno napadala, jo ie z eno roko prijel, drugo ji ie pa vtaknil v gobec. Medvedka ga je pa začela grizti. Matković je skušal roko zopet izvleči iz gobca, kar mu je tudi uspelo. Medvedko je pa z vso silo sunil od sebe. Čudek bi bil rad pomagal tovarišu, ni pa mogel v kletko, ker jo je Matković zaprl od znotraj. Ključ je imel pa v žepu in ga ni mogel dati Cudeku. ker je moral paziti na medvedko, ki je bila vedno bolj razdražena. Medvedka se je ponovno zaletela v
i dobivajo 260 Din mesečne po-žava kaj odtrga, so državni upo-gače pa ne.
»G. Knez Franc, Glince I9f> (zdaj Rožna dolina). Ker ste vpokojenec tobačne tovarne in kot tak državni, se vam na temelju naredbe ministra za agrarno reformo z dne 6. julija 1920 ter zakona za izvedbo agrarne reforme z dne 25. februarja 1919 kot neupravičene« odpoveduje z današnjim dnem agrarno refoTirmi zakup na parcelo št. 439 krajevne občine Vič.« — Podpisan je šef okrožnega agrarnega urada v Ljubljani.
Gospod urednik! Kaj pravite vi k temu? Gospodje brijek* na tak način iz nas norce, mi pa doslovno stradamo in mnogo naših sotrpinov je že podleglo lakoti. Ko bi se vaš so t rudnik potrudil tudi v podstrešne beznice in kleti, ker stanujejo one« mogli tobačni vpokcienci in vpokojejnke, bi se na lastne oči prepričal o neznosni bedi, o kateri bi lahko napisal še več. V največji bedi žive vpokojenci in vpokojenke, ki nimajo družin in so prepuščeni saiirri sebi, ker za delo niso več sposobni. Če je ta ali ona sirota še pri močeh, leze na Golovec ali na Rožnik po zelišča, da si skuha iz njih zajterk v obliki čaja, ah' pa pobira po trgu zelenjavo, ki jo mečejo proč bra-rTevke.
Čudimo se, da so gospodje za vse naše prošnje gluhi in da imajo vedno pripravljene izgovore, kakor je oni posl. Srnodeja, ki je nekoč na Viču izjavil, da bi bila naša zadeva že urejena, če bi bili državni vpokojenci. Ker pa po njegovi izjavi nismo državni vpokoienci, je težko pri monopolski upravi kaj doseči. Čudno je tudi to, da se je dalo nekaj doseči za tobačne ndloSči-uarke, ki so brez pokojnine po lastni volji izostale iz tovarne z malim številom službenih let, da dobivajo mesečno do 350 Din, dočim dobivajo delavke s 40 službenimi leti 268 Din. Kje je tu pravica?
Za nas nesrečne tobačne vpokojence in vpokojenke ni denarja, sto in sto prošenj je romalo v Beograd, a vse ie zaman. Za druge manj potrebne ali nepotrebne stvaTi ima pa država vedno dovolj denarja. Tako n pr. ob potresu v Grčiji in Bolgariji ni bilo treba nobene prošnje, pa je Imela drža. va na razpolago takoj 5 milijonov. Mi sicer odobravamo, da naši gospodje sočustvujejo s trpečimi sosedi, vendar se nam pa vsiljuje vprašanje, kako bi ti gospodje sodili o očetu, ki mu lastna družina umira lakote, sam pa nosi kruh sosedu. Tudi mi imamo že 8 let potres in sicer v želodcih, pa se na h nihče ne usmili. Zima trka na duri, pa nimamo ne kurjave, ne obutve, ne obleke. Zato se obračamo tem potom na javnost, da nas podpre in nam pripomore do naših pravic. Želeli bi, da bi čuli naš glas gospodje na vladi, če jim pa ne zadostujejo obupni klici, naj poskusijo vsaj en mesec živeti z 260 Din.
Matkovića in ga ugriznila v desno nogo nad kolenom. Kri mu je tekla iz ran na roki in nogah. Med tem je Čudek že razbil s kladivom, ki ga ie imel slučajno pri sebi, žabnico in skočil v kletko ter začel udrihati po medvedki ter jo končno zagrabil od zadaj in jo držal tako dolgo, da se je Matković odstranil. Zanimivo je. da medvedka ni napadla tudi Čudeka, čeprav jo je tolkel s kladivom, temveč se ie sarno zaganjala v Matkovića. Edina sreča je bila, da je bil stari medved popolnoma miren in ie samo od daleč opazoval borbo svoje hčerke z Matkovićem. Če bi še ta navalil na uslužbenca, bi bila oba izgubljena. Vsi uslužbenci zoološkega vrta so se igrali z mlado medvedko. Celo jahali so jo in se z njo tepli. Nikomur ni storila ničesar. Včasih je u Šla iz kletke ter so jo z lahkoto ujeli in zopet spravili na varno. Včeraj so številni Zagrebčani prišli v zoo gledat medvedko, ki je napadla svojega dosedanjega tovariša. Matković je že tretja žrtev razjarjene zveri v zagrebškem zoološkem vrtu. Levinja Olga je pred letom zlomila Čuvani Bar-šiču roko, pozneje je pa medved Moric ugriznil v roko nekega čuvaja.
★
Pred dnevi se je vrnil v Sarajevo dr. Mihovil Mandič, kustos sarajevske* ga muzeja, ki se je mudil več tednov v Dolenji Dolini blizu Bosanske Gra* diske, kjer so odkrili stavbe na koleh. Dr. Mandič je izjavil, da jc že 1. 1900 napisal dr. Čiro Truhelka študijo o stavbah na koleh v Dolenji Dolini, ki
jih je ta učenjak odkril. Sarajevski mu* zej je prosil lani vodstvo kaznilnice v Gradiški, da da na razpolago kažnjen* ce, ki bi še naprej odkopavali stavbe na koleh. Kaznilnica je prošnji ugodila in dr. Mandič je nadaljeval delo drja. Truhelka v Dolenji Dolini. Pri odko* pavanju je Mandič našel več predme* tov, ki izvirajo še iz časov pred Kri* stom. Največ je našel keramičnih iz* delkov. Izkopali so tudi veliko število posode, ki priča, da so prebivalci stavb na koleh imeli radi okrašeno posodo. Lonci so okrašeni z raznimi omamen* i). Lončeno posodo so prevlekli z gra* fitom, da se je svetila in je bila odpor* nejša. Grafita v Bosni ni veliko, zato se sklepa, da so ga dobili prebivalci stavb na koleh iz oddaljenejših krajev. Pri izkopavanju stavb na koleh je dr. Mandič našel tudi veliko otroških igrač, ki so seveda zelo enostavne. Našli so tudi veliko ženskega nakita iz stekla, kamenja itd. Železnih izkopnin so našli zelo malo. Največ predmetov je bilo iz kosti, kakor noži, držaji raznih preda metov, igle itd. Našli so tudi zvonček iz brona, ki pa izvira gotovo iz tako zvane latenske dobe, t. j. 400 do 500 let pred Kristom. Med izkopninami sta tudi dva rimska novčića z napisom «Roraa». Ta denar so kovali kakih 200 let pred Kristom. Potemtakem so ob* stojale stavbe na koleh že pred Kri* stom. Drugo leto bo dr. Mandič nada* ljeval izkopavanje teh znamenitih zgo* dovinskih prič naših pradedov.
★
Kakor smo že poročali, so oddali v zapore sodišča v Bečkereku tri nevar* ne zločinec, in sicer morilca Svetislava Marinaca, ki je bil obsojen na smrt, dalje na 5 let ječe obsojenega Ivana Scharfa, in na 2 in pol leta ječe obso* jenega Štefana Marija. Vsi trije so pa pred tednom pobegnili iz zaporov. Vse poizvedbe policije in orožnikov za be* gunci so bile brezuspešne. V ponede* ljek so pa prišli štirje seljaki v Bečke* rek in so povedali, da so videli na cesti v Ečko nekega sumljivega mladeniča, ki je bil popolnoma podoben pobegle* mu Marinacu. O tem je zvedelo tudi državno pravdništvo v Bečkereku in je odredilo zasledovanje neznanega osumljenca. V torek se je zopet javil neki seljak v občinskem uradu v Ečki in je izjavil, da je videl Marinaca, ki ga dobro pozna že od prej. Zvedel je tudi, da je zločinec prebil noč v kolo« niji dobrovoljcev Stajčevo, kjer prebi* va njegov brat. Marinac je baje prosil brata za prenočišče in kos ktuha[ Od* pravili so ga za s kosom kruha in mu zaprli vrata pred nosom. V torek do* poldne se je pripetil nenavaden dogo* dek. Na sodišču v Bečkereku se je ja* vil neki starec iz Muzle in pripeljal s seboj svojega sina Štefana Marija, ki je pobegnil z Marinacom in Scharfom iz tamošnjih zaporov. Marija so takoj za* slišali. Izpovedal je, da so vsi trije že dolgo imeli načrt za beg iz zaporov, ki se jim je naposled res posrečil. V noči so begunci prišli v Muzlo in od tod so se napotili v Itebej. Tu so pre* spali noč in naslednji dan so prekora* čili rumunsko mejo. V Temešvaru sta se Mari in Marinac ločila od Scharfa. Kam se je zatekel ta, Mari ne ve po* vedati. Najbrž je ostal v Rumuniji. V Rumuniji je zločincem predla slaba. Dela niso mogli dobiti, preživljali so se z manjšimi vlomi in tatvinami; nato sta se pa Marinac in Mari vrnila v Ju* goslavijo. V noči od nedelje na pone* deljek sta prekoračila mejo in se usta* vila v Ečeku. Mari je sklenil obiskati svojega očeta v Muzli. Ta ga je prego* voril, da se je javil sam oblastem. — Orožništvo je bilo takoj obveščeno o izjavah Štefana Marija in zasleduje Marinaca, ki se sedaj potika okoli Mu* zle, če ni med tem zopet pobegnil v Rumunijo.
★
Tz Novega Sada poročajo, da je pri* spel tja znani češkoslovaški pilot Mal* kovskv in se udeležil tekme z lovskimi letali. Producira! se je v letalu «Avio» in je iznenadil s svojimi drznimi zrač* nimi akrobacijam vse navzoče. V zra* Icu je namreč delal akrobacije, kakršnih še nihče ni videl. Med temi so naši avijatiki mogli občudovati na primer looping v obratni smeri, kakor se na* vadno dela. Nadalje je vzbujalo zlasti veliko občudovanje letanje na hrbtu, med katerim je Malkovskv napravil več akrobacij, kakor «sveder», horin* contalni «toneaux», loopinge itd. Tako preciznega in sportskega letanja in produciranja v zraku naši avijatiki sploh še niso videli. Pa tudi v ostali Evropi ni letalca, ki bi se mogel meriti z Malkovskvm, ki bo na tekmi za sve* tovno prvenstvo odnesel gotovo prvo nagrado in si pridobil naslov «kralja zraka».
Polde z avtomobilom
Poldeta z avtomobilom na ročni pogon pozna vsa Ljubljana kot najhitrejšega in najiznajdljivejšega prodajalca našega lista, nageljčkov, punčk in drugih malenkosti.
V sredo so nas zaplenili in ljubljanskim naročnikom smo priredili novo izdajo.
Polde je podjeten. --Slovinski narod — Posebna izdaja je odmevalo med grmenjem njegovega avtomobila, ki Je drvel po aspaltu kakor huda ura. Kupčiin je šla imenitno in radovedneži so se tepli za ^pjspb-noc izdajo. Ekspresni prodajalec se je prebil do Jurčičevega trga, kjer je tudi vse letelo skupaj, zakaj ob 8. zvečer je >posebna izdaja« gotovo senzacija. Tudi oblast je mogočno prikorakala v bližino. Takrat je pa Pcl-detu šlo za nohte, ker ga je oblast z dolgo in zelo srlasno pridigo poučila, kai jo z njegovo »posebno- izdajo, ces da Poldeta takoj konfiscira, če ne jenja delati senzacij. Polde
je pa le stoično zamahnil z bergljo: Kaj pa policaj zastopi na cajtenge! Slovi-i-inski ra-rod — Posebna izdaja! — in zdirjal dalje.
Pr os ve ta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
DRAMA.
Petek, 23. nov.: Zaprto (generalka). Sobota, 24   nov.: «2ivi mrtvec«. Premier« ski abonma.
Nedelja. 25. nov.: Ob 15. uri pop. «Dobri vojak Švejkc. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20. uri «Živi mrtvec«. Izven.
Ponedeljek, 26. nov.: «Romco in Julija« D. OPERA
Petek, 23. nov: cZaftubljen v tri oranže*. Pre-
rrrijerski abonma. Sobota, 24. nov. zaprto.
Nedelja, 25. nov.: Ob 15. uri popoldne: Čar-daška kneginja. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 26. nov.: Zaprto.
Cerkveni koncert
Cecilijino društvo za stolno župnijo sv. Nikolaja v Ljubljani je priredilo včeraj, t. j. o priliki svoje 251etnice, v stolnici cerkven koncert s sodelovanjem orgelj (St Premrl), stolnega pevskega zbora in godbe Dravske divizije. Orgeijski koncert v g - molu Rhein-bergerja je igral SL Premrl, dirigiral pa višji kapelnik dr. J. Čerin. pevske točke je vodil dr. Fr. Kimovec Program je obsegal prej omenjeni Rheinbergerjev orgeijski koncert z orkestrom kot glavno točko, Vittadi-nijevo »Pastoralo«, Sjogrenovo »Fantazijo< in znamenito Bachovo »Tokato< v C - duru. Vokalne točke so prispevali V. Vodopivec ('Himna Kristusu Kralju), Foerster (Sv. Cecilija), Kimovec (Oče naš). Sattner (Marija, kako si lepa), Premrl (Introit in komunia) ter k sklepu Hochreiter (Čredo iz maše v čast Kristusu Kralju). Rheinberger, eden iz najvažnejših mojstrov kroga, v katerem so bili n. pr. Brnch, Meinardus, Klughardt itd., je bil velik orgeijski mojster, ki je zlasti gojil staro kontrapunkti čno umetnost. Umetnine v visokem pomenu besede so njegove orgeljske sonate (20), maše (12), mnogo zborovskih del. simfonije itd.
Njegov orgeijski g - mol koncert, ki ga je St. Premrl podal moistersko, je veliko delo, polno kontrapunktične umetnosti, plemenitih glasbenih misli in dostopno le velikim orgljavcem. Koncert je bil najznamenitejša točita programa. Premrl ima zelo intenziven čut za barvitost, za izvanredno pestro registriranje, kar je odlično pokazal pri Vittadinijevi bizarni Pastorali in Sjo-
grenovi, zlasti ritmično zelo zanimivi Fantaziji. V Bachovi »Tokati« pa je lahko razvil vso svojo orgeljeko tehniko, osobito v pedalni igri.
Stolni pevski zbor ni mnogoštevilen in naredi vtis komornega zbora, sestavljenega večinoma iz solistično barvanih glasov. Čim bolj sol. glasovi v zboru stopajo v ospredje, tembolj izgublja zbor ansambelski efekt. Zlasti motijo v zborovskem petju postamenti in vibrati posameznikov. Tudi pri orkestrih se morajo solisti podrediti enotnosti celokupnega zbora. Sicer pa zbor z lahkoto obvladuje tako diatoniko akor kromatiko. Poslednjo je točno zmagoval n. pr. zlasti v Hochreiterjevem kredu ob sklepu koncerta. Najzanimivejši vokalno - instrumentalni točki večera sta bili Kimavcev >Oče naš*: s svojo široko melodično linijo i u dražljivim man javan jem moških in ženskih glasov ter melodično in harmonično zdravi Premrlov Introit in komunija. Hochreiter je dober in-strumentator z efektnimi močnimi domisle-ki. sicer pa je ta »Čredo*, precej neenoten, mozaičen in za zbor nehvaložen. Vodopiv-čeva »Himna«:, Foerster jeva :Sv. Cecilija< in Sattnerjeva »Marija, kako li lepa; so starejšega glasbenega datuma in niso pokazale mnogo originalnosti in novejšim glasbenim zahtevam primerne orijentacija. Ni mi bilo tudi všeč, da so se spremljale vse pevske točke z orgijami in ad hoc prirejenim orkestrom. Prav lepo bi ucinovala med vsem tem eden ali dva a - eappella zbora, kjer bi stolni pevski zbor lahko z njima pokazni svojo samovoljnost in še večje znanje.
Koncert bi zaslužil širšega zanimanja in številnejše publike. —č.
Prihodnje dramske novosti. Za proslavo lOOletnice smrti Leva Tolstega je pripravljena drama »Živi mrtvec;. Delo je spisano po resničnem dogodku in obravnava tragično usodo Feodorja Vasiljevića (Fedje). ki se je prostovoljno umaknil ženi Lizi, ker jo ljubi in spozna, da je ni vreden. Z domnevnim samomorom doseže, da se njegova žena ne poroči z resnim, poštenim uradnikom Kareninom, dokler ne izve za dejansko stanje tudi sodišče, kateremu pa s© zdaj Fedja umakne s tem, da si resnično konča življenje Prava ruska duševnost, pretresljiva sila dejanja, neskončno razumevanje, odpuščanje in usmiljenje tvorijo glavno vrednost tega velikega umetniškega dela. Naslovno vlogo Fedje bo igral g Rogoz, režijo pa ima gosp. ravnatelj Golia. V 2. sliki bo nastopal redno ruski pevski zbor s kitarami.
Nedelja v ljubljanskem Narodnem gledališču. V nedeljo dne 25: t. m. igra ljubljanska drama popoldne ob lo. uii velezabav-nega »Dobrega vojaka švejka* z g. Cesarjem v glavni in naslovni vlogi. Predstava je ljudska in veljajo znižane dramske cene. Zvečer ob 20. pa je prva repriza Tolstojeve drame »Živi mrtvec*. V operi je isti dan popoldne ob 15. uri »Čardaška knegiuja< pri običajni zasedbi po nižanih opernih cenah.
Prokopfjeva opera »Zaljubljen v tri oranie<r se poje danes v petek 23. t. m. ob pol 20. uri zvečer v opernem gledališču za premierski abonma. Občinstvo opozarjamo na to interesantno, moderno operno delo.
Slovanski teden v ljubljanski »»peri prične v petek, dne 30. t. m. s slavnostno predstavo na predvečer narodnega praznika. Vprizorila se bode Risto Savinova opera »Lepa Vida«-, katero moramo prištevati med najboljša dela tega plodovitega našega opernega komponista. Za tem se bodo v teku slovanskega tedna vprizorila še sledeča dela: Slavko Osterc: Iz komične opere, Tvan pl. Zaje: >NikoIa Šubic Zrinjski-, dalje kot ljudska predstava na dan narodnega praznika Smetanova >Prodana nevesta«, nato Smetanov »Dalibor-. Rimski Korzakov: Boris Godunov, Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže, Stravinskv: Oedipus re*x in Nedbal: Poljska kri. Opozarjamo na ugodnost popusta pri gledaliških vstopnicah. Ti poti«} dobi, kdor kupi pri gledališki blagajni blok
? petimi kuponi za znesek 10 Din. Na podlagi vsakega kupona dobi pri poljubni predstavi 30% popusta od dnevnih cen. Bloki so v predprodaji od ponedeljka dalje.
Simfonični koncert, kateresa izvajajo praški akademski filkarmoniki v Ljubljani v soboto, dne 24. t. m. ima na svojem sporedu izvrstne in značilne skladbe iz klasične dobe češkega ustvarjanja, dela smetane, Fibicha in Dvofaka. Smetana je na tem programu zastopan z dvema najznačilnejšima točkama svoje simfonične pesnitve »Iz moje domovine« namreč z mogočno in lepo sliko ViŠegrad In z izredno ljubkim učinkovitim popisom Iz čeških losov in gaiev, ki nam v pestri sliki kaže češko življenje. Fibichova skladba *Podvečer« jc pravzaprav slika poznega večera in noč iz vsem. kar vidi in opazi jrloboko občutena in sprejemljiva duša v tem dnevnem času. Dvofakove legende spadajo med najboljša dete slavnega mojstra in so posebno v klavirski izdaji sve-tovnoznanc. Koncert zaključuje Dvofakova Slovanska rapsodija, ki se odlikuje po prvovrstni in zvočni instrumentaciji. Koncert se vrši v Unionski dvorani Predpro-daja v Matični knjigarni.
železnica
KOLEDAR.
Danes: Petek. 23. novembra 192S; katoličani: Klem^nt; pravoslavni: 10. novembra, Erast.
DANAŠNJE PR1RED/TVE. Opera: ^Zaljubljen v tri oranže«. Kino Matica: »Roman sirote*. Kino  Ideal:  -Pat in Patachon  kot filmska junaka*.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg: Kuralt, Gospo-svetska cesta.
Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše!
Žegnanjska storija z nežegnanim koncem
Med našimi podeželskimi fanti tudi še sedaj ne manjka korajže. Bojevitost Gorenjcev je bila že od nekdaj klasična in nam priča celo podeželska kronika, da je bil v kranjski okolici krvav spopad nekaj običajnega. V nekem kraju — menda okrog Bit-nja — je prišlo celo v pregovor, da so tamkaj >za njega boljših dni t želeli drug drugemu dobro jutro kar — s sekiro.
Lepi narodni običaji: da to si morali o vseh večjih praznikih in sejmih pri farnih cerkvah puščati mladi fanti kri, so pa hvala Bogu, že precej pojenjali. So pa še hribovski krajif kjer drže fantje na stare, sicer nezapisane običaje in na junaški »auf oiks!< s krivcem. In kronika pravi: »Dosti slabo žegnanje, če si ne skočijo nič v lase in se ne premlatijo za zmago in ponos svojih vasi!« Tako nekako je bilo tudi v malem gorenjskem naselju na žegnanjsko nedeljo v Colnišah, sicer zelo mirni in lepi vasici v Zasavju.
V neki tamkajšnji gostilni se je nabralo fantov za cel rožni vener. Pridno so dajali za pijačo in tudi peli so. Lepo in svečano je šel pomenek svojo pot. Kaj jih je pa iznenada pognalo v zrak in v veselje do spopada, še danes ne vedo. Niti rudar Alojzij štebon ne ...
Stvar se je pričela razpletatif kot bi jo vodil nek nevidni duh iz starodavnih Časov.
Med korajžnimi fanti so pričele obratovati težke pesti in grčave palice. Ko se je počutilo eno omizje slabejše, ker so jih nasprotniki le prehudo obkladali z žegnanjski-mi dobrotami, so se umaknili iz sobe. Nato pa se je preneslo bojišče na prosto, tam pa se je pričel udejstvoati še napadalni odsek — s kamenjem.
Fantje bi morda še utajili svečano žegnanjsko proslavo, da se ni počutil rudar Lojze Štebon preveč počaščenega. Lojze pravi: »Kar je preveč, je preveč,< in zabavlja čez dobrotnike, ki so ga naklestili s pestmi in palicami, še s kamenjem so ga obmetali. da ima po glavi in hrbtu vse polno podplutb — neljubih žegnanjskih odpustkov — in več težkih poškodb. Lojzeta so zbili med bojem na tla in so preko njega kar gazili in mu med tem seveda uničili novo praznično obleko. Zdaj imajo glavno besedo orožniki, fantje bojevniki pa slabe urice in hudo vest. Kriv seveda ni nihče! Po sta-iem običaju se nihče ničesar ne spominja, ker so bili nadelani kot kanoni... Tak je fagovor vseh.
Oj te neljube pokore po lepih žegnanjihl
Iz Celja
—c Prevzem Južnoštajerske hranilnice v Teljn po oblastnem odboru. V torek 20. t. m. je prevzel mariborski oblastni odbor po svojem zastopniku predsedniku g. Lesko-varju v navzočnosti zastopnikov okrajnih zastopov Šoštanj, Vransko, Gornji grad, Šmarje in Sevnica Južnoštajersko hranilnico v Celju v svojo upravo. Kakor znano, se bo olvorila z novim letom v Mariboru Oblastna hranilnica, sedanja Južnostajerska hranilnica v Celju pa ostane njena podružnica z veliko avtonomijo. Vsi okrajni zastopi prejmejo odpravnino po Din 200.000, sevniški pa Še poleg tega Din 50.000, ker ne bo več deležen ugodnosti pri Oblastni hranilnici, ker •^P-ida sevniski okrajni zastop pod ljubljansko v blast.
OLCV. ^OV
tSUU VENSKI   NAROH-, dne 23. novembra 1928.
Stran 3.
Jutri velika sveča nos tna premijera
filma pretresljivo lepe vsebine
Alahov vrt
Neutešljiva zelja in hrepenenje mladega   meniha  trapistovskega reda (Svetislav Petrovič) po posvetnem življenju,   beg iz samostana in njegova velika, globoka ljubezen. Jutri vsi v
Elitni kino Matica
30. no-novega
iinevne vesti.
— Z naše univerie. Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje na tehnični fakulteti mesto pogodbenega docenta za splošno kemijo. Prošnje je treba vložiti do 31. januarja 1929 pri rektoratu univerze v Ljubljani.
— Nov kazenski zagovornik Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo notarja Šte-va Sinka v Skorji Loki na njegovo prošnjo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša.
— Razpisana -odna služba. Pri okrožnem sodišču v Mariboru je razpisano mesto jet-niškega pripravnika v 5. skupini II. kategorije. Prošnje je treba vložiti do 20. decembra.
— Ii zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je bil vpisan zdravnik bratovske skladnice v Hrastniku dr. Andrej A r n š e k.
— Preselitev sreskega poglaT&rstva. Notranje ministrstvo je odobrilo premestitev logaškega sreskega poglavarstva iz Gornjega v Dolenji Logatec. Preselitev se je izvršila koncem oktobra iu sresko poglavarstvo je začelo poslovati s 1. novembrom v Dolenjem Logatcu.
— Dr. Kulo vet* se je igral shodek. V sredo 21. t. m. je imel dr. Kulovec v Novem mestu shod. Seveda so imeli dostop v Rokodelski dom samo oni, ki so dobili vabila. Javnega, vsem pristopnega shoda se klerikalci v naprednem Novem mestu ne upajo prirediti, ker se boje slišati resnico, svoje cvčice pa lahko farbajo kakor hočejo.
— /i »Uradnega lista«. >Uradni liste; št. 110 z dne 22. tm. objavlja pravilnik o izločitvi zemlje od državnega posestva Belje in njega razdelitvi za naseljevanje optantov in beguncev iz Madžarske, kakor ludi drugih siromašnih agrarnih interesentov in dobro-voljcev, dalje pravilnik o sestavljanju in vzdrževanju katastra zgradb in odločbo o razvrstitvi učiteljic na ženskih strokovnih šolah in učiteljic ženskih ročnih del na meščanskih in osnovnih šolah.
— Za povzdlgo našega civilnega letalstva. Oblastni Aeroklub »Naša krila« v Ljubljani priredi na narodni praznik l. decembra v Ljubljani i?i po večjih krajih ljubljanske oblasti zbirko za povzdigo civilnega letalstva. Civilno letalstvo je nedvomno eden najvažnejših problemov našega časa in vse kulturne države se intenzivno pečajo z razvojem in napredkom civilne aviatike. Pri nas pa je pokret šele v povojih in sicer v prvi vrsti zato. ker je v naši javnosti premalo zanimanja za letalstvo. Med najagilnejše oblastne odbore Aerokluba spada nedvomno Ijubl'anski, ki je prvi v državi nabavil civilno letalo. Du se njegovo delo poživi i?i da se bodo lahkn ravnali po njem tudi drugi odbori, stopi 1 decembra pred javnost v trdnem prepričanju, da bo našla njegova akcija dovolj razumevanja. Brez dobro razvitega civilnega letalstva si ne moremo misliti na~ predka tujskega prometa, pa tudi v pogledu državne obrambe igra civilno letalstvo važno vlogo. Zato smo prekrićani. da bo imela nabiralna akcija našega agilnega Aerokluha tak uspeh, da se bo lahko njegovo delo še z večjo intenzivnostjo nadaljevalo.
— Redek primer ljubezni do bližnjega.
V sredo smo priobčili članek o nepopisni bedi. v kateri živi Roza Pernvozcr v vasi Brest blizu Iga pri Ljubljani. Nesrečna mati katere mož boleha na pljučni tuberkulozi, je prosila v malem oglasu v »Jutru« za staro posteljo, ker morata spati njena otro-Sča pri bornem očetu. — Naš Članek, v katerem smo priobčili podrobnosti o pretresljivi usodi nesrečne matere, jc naletel na odziv plemenitih src. ki so že prispevala nekaj denarja za Permozerjevo. Danes se je zglasil v našem uredništvu inspektor državne železnice g. Viktor Klar-man, ki je izjavil, da je pripravljen dati nesrečni ženi na razpolageo posteljo z vso opremo Poskrbeli bomo, da nesrečna mati postebo čimprej dobi, da njena nedolžna otročiča ne bosta v nevarnosti, da dobita od bolnega očeta tuberkulozo. V njenem imenu se plemenitemu darovalcu iskreno zahvaljujemo. Zelen* bi bilo. da se najde še več usmiljenih src, ki bi vsaj s skromnimi prispevki nekoliko olajšali nesrečni materi in njenima otročičema bedno življenje. Darila sprejema naša uprava.
— Kongres našega olimpijskega odbora. Koncem tekočega leta se bo vršil kongres jugoslovenskega olimpijskega odbora, na katerem bo podano poročilo o dosedanjem delovanju in določen program dela za prihodnja š*1rf leta.
— Vse POStne olajšave ukinjene. Po no* vem poštnem zakonu bodo odpravljene vse noštne, brzojavne in telefonske olajšave, ki so bile doslej v veljavi za poedina društva in korporacije. Izvzeti so samo poštni in drugi državni uradi odnosno ustanove.
— Avstrijska dečja zavetišča na našem Jadranu. Savez za pospeševanje turizma na Sušaku je bil potom našega tujsko prometnega urada na Dunaju obveščen, da se pokrajinska vlada na Dunaju interesira za zgraditev dečjih in uradniških domov v letoviščih Hrvatskega Jadrana. Savez pošlje vse potrebne informacije in je že naprosil vse občinske in zdravniške oblasti, naj se zanimajo za to akcijo, ki bo znatno povzdignila naš tujski promet.
— Kongres Delavskih zbornic v Beograii.
V dneh 25. in 26. t m. se vrši v Beogradu IV. kongres Delavskih zbornic, ob kateri
priliki se otvori tudi nova palača Centralnega tajništva delavskih zbornic v Beogradu. Kongresa se udeleži tudi Narodni klub Delavske zbornice v Ljubljani, ki bo zastopan po svojem predsedniku dr. Joži Bohinjcu, blagajniku Rudolfu J u van u in tajniku Vladimirju Kravosu.
— Ponarejene ameriške novčanice. Finančno ministrstvo opozarja javnost, da so se pojavile v prometu ponarejene ameriške novčanice po 5, 10 in 30 dolarjev.
— Geografski vestnik. Pravkar je izšel III. letnik geografske revije, ki si je v razmeroma kratkem času utrla pot tudi med inozemski znanstveni svet. Letnik je precej obširen (162 strani) in ima sledečo vsebino:
Baš F., Maribor. II. _     Milojevič B., Splitska
okolina. — Rubić J., Obala Solte. — Melik A., Morfologija in gospodarska izraba tal v Bohinju. — Salopek M., Eocenska cinklinala na otoku Hvaru. — Rus J., Prebivalstvo in obseg francoske Ljubljane v primeri z današnjo — Gorskv V., Geokemija in kemijsko - geografsko proučavanje pokrajine. — Geografske novice. — Književnost. — Cena letniku 50 Din. Naroča se pri Geografskem društvu, Univerza, Ljubljana.
— Glasbena Matica v Ptuju. Danes zvečer koncert v proslavo Schubertove stoletnice smrti. Spored: 1.) Beethoven: Trio v B duru. 2.) Schubert: a) Pesem lajnarja, b) Na morju; c) Smrt in deklica. 3.) Schubert: Tiio v Es - duru. 4.) Dvorak: Trio — Dun-ky. Klavir: prof. Anka Stohr. Gosli: prof. Karol Pahor. C'elo: prof. Cenek Sedlbauer. Pevske točke izvaja baritonist g. Saša Skaza.
— Javna zahvala. Podpisano ravnateljstvo se v svojem in v imenu šolske mladine za darovane zneske ob priliki jubilejne proslave 28. oktobra t. 1. vsem darovalcem naj-iskreneje zahvaljuje. Jubilejna zbirka je dosegla lepo svoto 3257 Din, ki se je porabila za nabavo učnih knjig in drugih učnih pripomočkov za revne učence meščanske šole. Prav tako se zahvaljuje vsem posetnikom slavnostne akademije, še posebej pa g. konzulu ČSR dr. Reslu za poklonjeno sliko g. prezidenta Masarvka. — Ravnateljstvo deške in dekliške meščanske šole v Tržiču.
— Kamniški krajevni odbor društva Rdečega križa priredi dno 24. t. m. ob 20. uri ro-vski večer v Čitalnici v Kamniku s sporedom: 1.) Predavanje o pomenu Rdečega križa. 2) Petje narodnih in umetnih pesmi. Sodeluje pevski kvartet Glasbene Matice. Vstopnice se dobijo pri odboru in na večer pri blagajni.
fmte hiel ..EMONA"
Vsak   petek  sveže  morske  Hbe —
Sobota, dne 25. t. m. domače jetrne in krvave klobase. 13587
Hnznano  najbo'jš •  vi ^a
— Vreme. Vreme se je začelo nekoliko kisati, dasi stoji barometer še vedno visoko. Vremenska napoved pravi, da se bo vreme poslabšalo, da bo oblačno, megleno in morda tudi neznatne padavine. Včeraj je bilo lepo v Mariboru. Skoplju in Sarajevu, drugod pa oblačno in megleno. V Splitu je bilo včeraj 18, v Begradu 10.6, v Skoplju 10, v Mariboru 9, v Zagrebu 7, v Ljubljani 3.4 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 767 mm, temperatura ie znašala 1.3 stopinje.
_ V slučaju zastr u pijenja, ki nastane zaradi pokvarjenih živil, zaradi alkohola, nikotina, morfija, kokaina je uporaba prirodne grenčice »Franz - Josef< važen pripomoček. Zdravniške strokovne knjige navajajo, da pri zastrupljenjih s svincem voda >Franz Josefc hitro odstrani najbolj trdovratno zagatenje, ki je glavni povod mučnih napadov kolike. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 26T
— Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi prihodnjo nedeljo, dne 25. t. m. ob pol 4. popolne r Prisega o polnoči Pričetek točno! 886n
Iz Ljubljane
i— Akademska   Filharmonija   iz Prage,
ki priredi jutri, v soboto svoj koncert v »Unionu«. ie s svojimi prireditvami sijajno uspela v Beogradu, Dubrovniku. Splitu in po drugih mestih. Povsodi so bile koncertne dvorane razprodane in občinstvo je prirejalo praškim akademikom - umetnikom navdušene ovacije. Prepričani smo, da tudi Ljubljana ne bo zaostala za temi mesti, saj slovi naša slovenska prestclmica po vsem slovanskem svetu, da zna najprisrč-neje sprejemati svoje goste. Takisto smo uverjeni da bo naša akademska mladina ki ji bo brez dvoma rado pomagalo naše narodno ženstvo. storila vse. da bo koncert tako številno posečen, kakor se spodobi za tako izredno prireditev. Da bodo naša pevska in glasbena društva smatrala za svojo dolžnost, da se udeleže v čim največjem številu koncerta praških filharmonikov -dijakov, se nam zdi samo ob sebi umljivo Skratka mnenja smo, da bo v soboto prihitela na prireditev vsa Ljubljana, ki ljubi glasbo in ki čuti slovensko in slovansko.
—Ij Praški akademiki, dlani češke akademske Filharmonije prispejo jutri, v soboto s poštnim vlakom 13.45 v LJubljano. Na kolodvoru bodo svečano sprejeti.
—Ij Hišne posestnike v Ljubljani opozarjamo, da bo davčna administracija v
Ljubljani dne 20»., 27..  28., 29. in vemhra  192S nadaljevala sestavo katastra zgradb, ki ga predvideva člen 38 novega  zakona  o   neposrednih  davkih za hiše v sledečih ulicah odnosno cestah mesta Ljubljane: Sv. Florjana ulica, Gerbiče-va ulica. Gledališka stolba. Gledališka ulica, Glinška Hlica, Gorupova ulica. Gospo-ska ulica, Gosposvctska cesta, Grablovičc-va ulica. Ulica na grad. Za gradom, Gra-daška   ulica.   Gradišče.   Grajska planota. Gregorčičeva ulica, Groharjeva cesta, Gruberjevo     nabrežje.     Grudnovo nabrežje, Hauptmanca.   Na   hmeljnikili. Holzapflova ulica,  Hradeckega vas, Hranilnična cesta. Hrenova ulica. Idrijska ulica. Igriška ulica, Ili-rska ulica, Ilovca, Ižanska cesta, Sv. Jakoba trg, Janežičeva cesta, Japljeva ulica. Jegličeva cesta, Jelovškova ulica, Jerano-va   ulica,   Jugoslovanski   trg, Kapiteljska ulica, Karadžičeva ulica. Karlovška cesta. Korunova ulica, Kette-Murnova cesta, Kla-dezma ulica. Ključavničarska ulica, Knaflje-va ulica, Kobaridska ulica, Kocenova ulica, Kolezijska ulica,   Kolodvorska ulica. Komenskega   ulica,  Kongresni   trg, Pred konjušnico,  Kopitarjeva  ulica, Korvakova ulica, Koseškega ulica in Kotnikova ulica. Hišni posestniki iz pravkar navedenih ulic in cest naj   se   torej v zgoraj označenih dneh med 8. in 13. uro zanesljivo _ osebno — zglase pri davčni administraciji v Ljubljani (Breg, hiš. št. 6). v primeru, da je hišni lastnik zadržan, ali odsoten, naj pooblasti kakega namestnika, ki ga bo zastopal. Pooblaščenemu  mora biti zgradba dobro znana. Zelo priporočljivo je, da pri-neso hišni posestniki stavbne načrte dotične zgradbe ali pa kake druge skice s seboj, v katerih so označeni vsi hišni deli. Hkrati se še opozarjajo hišni lastniki, ki bi se morali zglasiti že dne 22., 23. ali 24. novembra t. 1. in tega do sedaj niso storili, da se zanesPivo zglase v času od 26. do 30 novembra t. I. Kdaj se vrši popis hiš v ostalih ulicah in cestah mesta Ljubljane, objavimo prihodnje dni.
—Ij Turneja Glasbene Matice na Poljsko. Pod okriljem Zveze kulturnih društev predava v ponedeljek dne 26. t. m. v mali kazinski dvorani v I. nadstropju točno ob 20. uri gospod ravnatelj Karol Mahkota o turneji Glasbene Matice na Poljsko. Zanimivo predavanje bo spremljano z mnogi* številnimi lepimi skioptičnimi slikami. — Vstopnina brezplačna. Vabimo cenjeno občinstvo, zlasti pa članstva vseh naših pey- ) skih društev k najobiineiši udeležbi
Hermann Sudermann umrl
V sredo je umrl sloviti nemški pisatelj Sudermann. — Kakor večino genijalnih mož, bodo znal" tudi Sudermann a ceniti šele
po smrti.
V sredo je v Berlinu umrl sloviti nemški pisatelj in dramatik Hermanu Sudermann, avtor neštetih romanov, esejev, feljtonov in dram. Podlegel je kapi, ki ga ie zadela pred nekai tedni in kateri se je pridružila še pliučnica. Star je bil 71 let.
Ž njim ie legel v grob eden največjih in najproduktivnejših nemških lite-ratov. Pokojni je bil rodom iz vzhodne Nemčije in kakor priča že samo njegovo ime, je bil hoiandskega pokolenja. Njegov oče se je namreč izselil iz Ho-landske, kjer so preganjali memonite radi njihovo vere. Suderman je hotel postati farmacevt, kmalu si je pa premislil in se vpisal na univerzo v K6-nigsbergu. Po kočanih študijah se je nekaj Časa udejstvoval kot domači učitelj, pozneje je pa presedlal k žurnali-stiki. kjer je bil politično zelo aktiven. Zelo spretno je vodil »Reichsblatt«, bil je sorrudnik »Reichsfreunda« in raznih drugih listov. V to dobo spadajo tudi njegova prva dela. Leta 1887. je izdal prvo knjigo »Zwielichtgeschichten«, kateri sta sledila slovita romana »Gospa Sorge« in »Geschwister«. Istočasno se je uveljavljal tudi na dramatičnem polju in njegovo delo »Čast« je doseglo leta 1889. velik uspeh. Takrat je bil na višku svoje moči in slave. Bil je za takratne čase eden najbolj popularnih, a tudi nadbolj nepriljubljenih pisateljev. Nasprotniki in kritiki so mu namreč očitali, da je pisal iz časa za čas, da je vse probleme obdelal samo na zunaj, računajoč samo na zunanji efekt in da je popolnoma zanemaril duševno str.n, dočim se ie mladi Gerhart Hauptmann,
0 meteorjih
Naši modeli triumfirajo
Naša deviza pri izbiri niodeicv. na i si bo damskih plaščev ali večernih toalet ie: Pariz. Dunaj Berlin. To ve vsaka dama in zato se vedno potrudi k nam.
P. Magdič, Ljubljana
—Ij Življenje v polarnih krajih. Veliki, je zanimanje za arktične kraje osobito z ozirom na zadnje ekspedicije na severni tečaj. Mnogo se jc pisalo o težavah, s katerimi so se imele boriti Nobilova in nato vse reševalne ekspedicije, mnogo se še dandanes govori in predava o trpljenju, kateremu so izpostavljeni drzni raziskovalci večnih ledenih planot. Zanimanje za te pokrajine 1*5 tedaj dandanes izredno živo, zato je postavila ZKD na svoj spored izredno lep in zanimiv film. ki nas seznanja potom originalenih posnetkov z deželo polarnega solnca O tej temi bo predaval v kinu Matica v soboto ob 14.30 in nedeljo ob 11. dopoldne gospod Kunaver ob spremljeva-nju lepega lifma. ki je delo kulturnega oddelka berlinske Uie. Nato izredno zanimivo in poučno predavanje vabimo slehernega, prav posebno na dijaško in šolsko mladino.
—Ij Lovci! Ljubljanska oblastna skupščina je sprejela razne uredbe, ki globoko posezajo v naše lovske prilike tako, da je resno ogrožen temelj zakupnega sistema, na katerem sloni naše lovstvo. Da se posvetujemo o stvari, sklicujemo za ponedeljek 26. t m. ob 20. uri v stekleni salon Kolodvorske restavracije v Ljubljani faven shod in pozivamo celokupno Članstvo in vse prizadete kroge, da se zborovanja udeleže. — Slovensko lovsko društvo.
_Ij Jugoslovensko historie. društvo se je
ustanovilo za pospeševanje historične znanosti v naši državi. Ljubljanska sekcija tega društva je pričela poslovati letošnjo jesen. Odbor sestavljajo univ. prof. Dolenc, Grivec, Kos. Radojčič in Saria. Redno serijo svojih predavanj prične sekcija v ponedeljek 26. t. m. ob 6. zvečer v historičnem seminarju (univerza) s predavanjem univ. prof. dr. Fr. Grivca: Vzhodni in zapadni vplivi v spisih sv. Cirila in Metoda. Vabljeni vsi prijatelji zgodovine! Brez vstopnine!
—Ij Aljaževa kapela v Vratih je v veliki nevarnosti, da se Še to zimo zruši — pod dolgovi. Zato priredi Slov. plan. društvo v njen prid v petek 30. novembra v veliki dvorani Uniona predavanje s skioptičnimi slikami. Fredaval bo prof. Janko Mlakar o svojih turah »Od Hochgalla do Dachsteina • Vstopice se dobe v predprodaji v unionski trafiki, na večer predavanja pa pri blagajni.
—Ij Velika treznostmi manifestacija bo v nedeljo dne 25. t m. v Ljubljani. Sodelovale bodo vse šole ter kulturne in ostale organizacije v Ljubljani. Na sporedu numiEssta-cije je povorka in zborovanje v Unioiui. Vabljeni so vsi meščani in meščanke. Vstop pi ost.
_Ij   Spored   tresnostne manifestacije v
nedeljo. Dopoldne ob četrt 11. izpred Mestnega doma sprevod po ljubljanskih ulicah, nato ob četrt na 12. veliko zborovanje v Unionu. Govorili bodo: akademik g. Viljem Sefbitz: Osnovni nauki o alkoholizmu; g dr. Ivo Pire: Zdravstvo in alkoholf-zem; g. Rudolf Horvat: Prosta žganjeku-ha in Slovenci; g. Joško Lindič: Organizacija protialkoholn. boja. Referati bodo trajali po 10 minut. Pridite, da skupno manifestiramo za treznost!
Prvi meteor, ki je še zdaj ohranjen, ima zelo zanimivo zgodovino. Bilo je 16. novembra 1492, ko je v navzočnosti cesarja Maksimilijana I. v Esinsheimu na Alzaškem padel meteor. Cesar jc smatral to za znamenje, da lahko napove vojno krščanstva proti Turkom. V dunajskem muzeju hranijo košček tega znamenitega meteorja, ki tehta 422 gramov. Meteor je padel v navzočnosti cesarja in njegovega spremstva na polje, kjer se je zaril globoko v zemljo. Tehtal je 280 funtov. Cesar je odredil, da so ga obesili na zvonik esinsheimske cerkve, kjer so ga pa med francosko revolucijo razbili tako, da se je ohranil samo še kakih 35 kg težki kos.
V dunajski zbirki hranijo tudi košček svetega kamna Hadžar, slovitega Črnega kamna, ki je zazidan v poslopje Kaaba v Mekki ,kamor romajo nepregledne množice muslimanov in pokrivajo kamen z najdražjimi preprogami. To je memetor, o katerem pravi pravljica, da ga je prinesel arhangel Gabrijel Abrahamu iz nebes in daje bil prvotno rdeč, da jc pa postal črn, ko je začelo človeštvo grešiti. Ze stari Arabci so ta kamen častili. Ko je Mohamed leta 1630 zavzel Mekko, se >ni upal uničiti te staroarabske svetinje, marveč je šel sedemkrat okrog nje in jo poljubil. Od tistega časa časte muslimani sloviti kamen kot največjo svetinjo. Nekemu avstrijskemu prirodoslovcu se je posrečilo priti v Kaabo, kjer je neopa-ženo odlomil košček svetega kamna in ga prinesel na Dunaj. Tu so ugotovili, da je nebeški kamen v resnici meteor.
Prvo kemično analizo meteorja je napravil leta 1651 kemik in zdravnik Rudolf Glauber v Amsterdamu, ki je v svojem delu »Opus minerale« meteor točno popisal. Prva meteorit, v katerem so našli diamant, je bil novourejski *v Rusiji. 10. oktobra 1886 sta padla pri vasi Novoureja v Rusiji dva meteorja in enega so ruski mužiki s tolkli v prah, misleč, da jim pošilja bog v obliki kamna čudodelno lekarstvo. V drugem sta pa našla ruska prirodoslovca Jerofejev in LaČinov dijamante.
Koliko streliva je porabila
Nemčija v vojni
Od vojne je minilo že 10 let, a vendar še ni sestavljena bilanca tega strahotnega klanja. Število človeških žrtev je znano, obseg gmotne škode je pa ugotovljen samo deloma. Mnogo denarja je šlo med vojno za strelivo. Podpolkovnik Muth je izračunal, da je porabila Nemčija med svetovno vojno za 24 milijard zlatih mark streliva. Za osnovo cenitve je vzel Muth v resnici porabljeno municijo, torej tudi strelivo, ki ga jc uničil sovražnik, ali ki je ostalo na bojišču. Cene streliva so se med vojno znatno izpreminjale. V splošnem lahko rečemo, da se ie strelivo od začetka do konca "vojne podražilo za 100 odstotkov.
Vlaki s strelivom za pehoto so obsegali spočetka 2.738.000 nabojev, pozneje pa 2,934.000. V mirnem času je imela Nemčija za prevoz streliva pripravljenih 213 vlakov, med vojno jih je pa opremila še 2151. Od teh je rabila železniška uprava 209-4. Povprečna cena enega vlaka je znašala 365.660 mark, skupna cena vseh vlakov, čiiib strelivo ie bilo porabljeno, pa 765.700.000 mark. Za poljsko topništvo je bilo pripravlienih v mirnem času 143 vlakov po 26.800 nabojev. Do novembra 1918 je opremila Nemčija 6072 vlakov, od katerih jih je porabila 5800. En municRski vlak ceni Muth na 750.000 mark, vrednost muni-
njegov sovrstnik v vsa svoja dela poglobil in jim dal trajno, duševno globoko vrednost.
Tako je delal in ustvarjal Sudermann več let in napisal je nebroj del. ki pa niso dolgo slovela, kajti moderna doba jc zahtevala psihološko globoka dela v duhu vsečloveških idealov. Zato je Sudermann nekaj časa počival. Šele zadnja leta se je ponovno oglasil in spisal je več del, ki so zopet zbudila splošno zanimanje. Zadnje njegovo delo je bil roman »Purzelchen», ki ga pri; števa kritika med njegova najboljša dela.
Sudermann je bil poročen s pisateljico Klaro Lauokner. s katero je imel dva otroka. Njegov sin Rolf je že zaslovel kot dramatik. Sudermann je deli časa živci v Berlinu, mnogo jc pa tudi potoval. Prepotoval je Francijo. Italijo. Egipt in deloma tudi Indijo. Ž njim je legel v grob pisatelj, ki je skušal pisari globoka psihološka dela. pa so se posrečili samo družabni romani. Vse življenje je imel hude nasprotnike in kritike, ki se odreka njegovim delom vsa* ko umetniško vrednost. Zato je bil ž njimi hude boje in skušal je v temperamentni, a preostri polemiki potegniti vso javnost za seboi ter organizirati falango proti kritikom. Bili so Časi, ko so kritiki Sudermannova dela oglodali do kosti tako. da se je pisatelj, kateremu je ta gonja zagrenila življenje, umaknil v zatišje. Šele zadnja leta se je polegla borba in pri oceni njegovih del so začeli tudi strogi kritiki soditi o njem pravičneje.
ciie za poljsko topništvo na na 4 milijarde 35 milijonov. Za lahko topništvo je imela Nemčija v mirnem času 79 vlakov po 12.000 nabojev. Med vojno je imela na razpolago 5698 vlakov, porabila jih je pa 5550. Vrednost za lahko topništvo porabljenega streliva je znašala 3 milijarde 600 milijonov. Vrednost streliva za težke topove ceni Muth najmanj na 8 milijard mark. Vse nemško topništvo je porabilo za 15 milijard 95 milijonov mark streliva. Cela armada, pehota, topništvo in tehnične čete skupaj z mornarico so porabile za 17 milijard mark streliva, kar znaša v sedanji nemški valuti 24 milijard. In vse to ogromno premoženje je šlo za pobijanje ljudi.
Jubilejna telovadna akademija
LJUBLJANSKEGA SOKOL'A,
Narodni dom, — v soboto 24. XI. 1928. — — Vhod z Blei\veisove ceste. — —
Sokol
65letnica Ljubljanskega Sokola
Ljubljanski Sokol proslavi 10-letnico osvobojenja, 10-letrrico češkoslovaške republike in 65-Ietnlco društvenega obstoja v soboto dne 24. novembra 1928 s slavnostno telovadno akademijo v svoji telovadnici. Z delom proslavi ta trojni jubilej — na način, ki je edino Sokolu primeren.
Tiho in mirno je delo Ljubljanskega Sokola. Le tu in tam se sliši kaka zgodbica iz njegovega notranjega življenja — iz te* lovadnice. Na akademiji bo posvedočil svoje delo. Pokazati hoče, da je kakor prejšnja leta tudi sedaj skrbel za smotreni napredek.
Spored akademije obsega 15 točk. Poleg deec, naraščaja in članstva nastopijo tudi starejši člani — oni bratje, ki so v težkih časih s herojsko silo ponosno dvigali sokolski prapor in vsekdar branili Čast in ugled Sokolstva. Ob boku teh bratov pa nastopijo tudi starejši mednarodni tekmo* valci, ki so hodili v boj — na mednarodne tekme in se vračali v domovino od zmage do zmage. Vzorna vrsta članov pokaže vaje na bradlji. Velike odličnosti in gibkosti zahteva to orodje. Ostali oddelki nastopijo z lepimi novimi sestavami v prostih vajah.
Telovadni spored zaključijo člani z Olimpijskimi prostimi vajami »Jugosloven-sko telovadno epopejo«. Ta sestava našega neizčrpnega telovadnega pesnika brata dr. Mumika je žela vse priznanje celega stadiiona na letošnji Olimpijadi v Amsterdamu. Označuje ta skladba najpoglavitej-ša razdobja v zgodovini južnih Slovanov. Prvotno svobodno Življenje, svobodi preti nevarnost od vseh strani (pesem svobode in ravnopravnosti: »La Marseillaise«); boji za ohranitev svobode (»U boj!); zmaga nasprotnikov (»Turška koračnica«): kulturno razvijanje južnih Slovanov pod vplivom zapada (»Faust«, »Carmenc); balkan. boji za osvoboditev, svetovna vojna (»U boj<): ujedinjenje (»Bože pravde«), »Na-prejc!
Pevski zbor Sokolov zapoje ob otvoritvi našo in češkoslovaško himno ter zaključi spored z pesmijo »Naša Marseljeza«. katero je po besedilu brata Hajrudina Curica uglasbil brat Ferdo Juvanec.
Upamo, da bo Ljubljana znala ceniti požrtvovalno delo »Ljubljanskega Sokola-in pokazala na akademiji svoje simpatije d-tega najstarejšega sokolskoga društva.
Zdravo!
Strm i
.STO V F MS K?   NAROD« dne 23. novembra 1928.
Stev. f)Q
Grazia Deledda:
Zli duh
Bil je oktober, topel kot juhj, in Valentina Licis, zdravnikova žena, je poslušala v svoji sobi čebljanje in smeh žensk, ki so s« bile zbrale na ulici, da se naužijejo mlačnega večera. Njen mož, ki je bil odsoten na potovanju, je pred odhodo.m ponovil nji in stari služabnici svoj običajni opomin: »Ne vrat, ne oken ne odpirajte, če bi trkal kdo, ki ga ne poznate.« On je zelo strogo čuval svoje ime in ugled svoje rodbine.
Valentina je sedela in zevajoč in iz-tegujoč se, se je sezuvala. Skozi prozorne svilene nogavice so se bliščala divna meča njenih nog. V trenutku, ko je dvignila oble lakti in objela z rokama kito svojih gostih, bujnih las, hoteč jih razpresti. ie začula na oknu neko tiho trkanje. Oči so se ji razširile; prsti so krčevito stisnili lase in sto raznih misli ii je šinilo skoz možgane.
Tako je trkal njen mož, dokler je bil še študent in ko sta se, še brez vednosti staršev, na moč rada imela.
»Morda je to on! Radoveden je, kaj delam!«
Ne samo enkrat se je to zgodilo. Ta misel jo je ujezila.
»Hočem videti, kdo je.«
»Kdo je?« je vprašala, sedeča na svojem mestu.
»Dober prijatelj.«
Glas ji ni bil znan.
»Kaj želite?«
»Tujec sem, prišel sem tod mimo, da ti izročim pozdrav tvojega brata.«
Ona je vstala, v naglici si je uredila lase in ne oziraje se na to, da jo je neznanec tikal — kar je sicer običaj pri pastirjih v nekaterih krajih — je odprla okno. Ali namesto pastirja je uzrla v jasni mesečini gosposko in črno oblečenega mladeniča. V senci, ki je bil v nji njegov obraz s črno, šiljasto bradavico, so sijale njegove zenice in beli zobje. To jo je brž spomnilo na lik njenega moža kot študenta; ali ta gospod je bil višji, celo prav visok, in ni se spomnila, da bi bila kdaj videla tega človeka. Segal ie skoro do okna. Kaj je mogla drugega, nego to, da je prijazna z njim. Nagovorila ga je, vikajoč ga.
»2al mi je. da vam ne morem odpreti. Moža ni doma, ključ ima on. Jaz sem bila že legla, ker se nisem počutila dobro.«
On jo je premeril s pogledom, potem je za korak odstopil, da bi jo mogel bolje videti.
»Lahko se tudi tako pogovarjava, kakor da je eden naju dveh v ječi,« je odvrnil on tesno.
Valentina je vsa zrdela, ker se ji je zazdelo, da hoče z njo šale zbijati. Hotela je proti svojemu možu nekaj reci, ali ni prišla do tega, ker ji je pričel ta mladi človek pripovedovati o njenem bratu, ki je delal v rudniku, potem pa je dodal nekaj, kar jo je užalilo in razburilo.
»Mislil sem, da te lahko za dalje časa obiščem: Ali vidim, da me ne sprejmeš . . . Da si v najlepšem prijateljstvu z Bogom.«
»Sem in Bog naj mi stoji ob strani,« j mu ie odgovorila užaljeno.   »Kako se
J moreš upati, da se tako razgovarjaš s človekom, ki ga niti ne poznaš!«
Neznanec je izprožil roko skozi okno in prijel za njeno.
»Oprosti mi! Morda sem pogrešil. Kdo si ti? Ali si Valentina ali Reza-rija?«
»Jaz sem Valentina Lecis, žena Vite-ria Lecisa.«
On je naglo okrenil glavo v stran, ali roke ni izpustil, ampak jo je še krep-keje stisnil; potem ji je dejal z glasom, v katerem se je mešalo spoštovanje z razburjenjem:
»Prosim te, da mi oprostiš. Potrkal sem, ker sem mislil, da stanuje tu tvoja sestra. Videč hišo tako zaiprto, sem se hotel prepričati, da ni morda Reza-rijina.«
Valentina se je morala zasmejati; če je tudi neznanec pogrešil in če k> je tudi roka od njegovega stiskanja bolela, se je na vso moč zakrohotala. 2ar te roke se ii je razlil skozi lakti v glavo: neka nejasna veselost jo je prevzela. Zahotelo se ji je, da se z neznancem malo pošali.
»Vidi se, da prihajaš iz rudnika in da ne poznaš sveta,« — mu je rekla, tikajoč ga, — »jaz sem torej Valentina Lecis, zakonita žena doktorja Viteria Lecisa. sem pa, kakor vidiš, zaprta kot v ječi. med tem ko uživa moja sestra Rezanja, ki živi z nekom, ki ni njen mož, popolno svobodo, sprejema goste in dela, kar se ji zljubi.«
Tujec ni bil prav nič presenečen. Rekel ii je-samo filozofsko:
»Tako je pač na svetu!«
Okrenil se je proti nji in spustivši njeno roko, jo ie skušal zopet vzeti v svojo. Obšla jo Je silna želja, da mu jo da; ali pomislila je na svojega moža in sram jo je bilo, da je takšna. Ali vendar, nekaj čudnega, nekaj zlobnega jo je naganjalo, da to stori. Misel, da bi s cem osmešila svojega moža, da bi se mu slednjič osvetila za svoje suženjstvo, jo je podžigala, da bi kaj takega storila.
In ko je, pri vsem tem, skušala se osvoboditi stiskanja rok tega človeka, je nadaljevala z njim, zelo prijazno, razgovor:
»Sploh je Rezarija stokrat srečnejša od mene. To vedno pravim svojemu možu. Ljubša bi mi bila njena usoda od moje. Ona ima vsaj svojo svobodo. Mož, ki živi z njim, jo ljubi in spoštuje bolj nego ljubijo in spoštujejo možje svoje žene. Ona je neomejena gospodinja v hiši in ji ne zmanjka ne denarja, ne nakita. Ali kar je najdragocenjše, to je svoboda. Ona je svobodna kot ptica v zraku; ako ii pride danes ali jutri na misel, da gre kamorkoli .lahko to stori, ne da bi ji trebalo koga prositi za odpuščanje. In če bi ti nocoj šel k nji, bi te gotovo ne sprejela tako kakor žena zdravnika Lecisa. izza železne mreže na oknu. Ce pojdeš k nji, ti bo odprla vrata in izkazala čast, ki pritiče gostu, sprejela te bo kot dama, kakršna ie ona. v svoji divni sobi z divanom, prevlečenim s svilo. »Pojdi, pojdi tja,« je nadaljevala še živahnejše — njenega prijatelja ni doma; pa tudi če je, te bo vseeno sprejela. Ona je svobodna! To je vse! Hiša stoji malo niže od cerkve, vrata in okna so zeleno pobarvana: ne
moreš pogrešiti . . . nobena druga hiša nima zelenih vrat, ne zelenih oken.«
Nenadoma je začutila, kakor da ji je sapa zastajala. Sipajoč grozničavo pravo ploho besedi, se je t^Vr* tesno prižela k mreži, da jo je mogel tuiec objeti krog vratu in svoj obraz približati njenemu.
»Kako^mi ugajaš!« ji je nežno zaše-petal. »Soda, da me ne moreš pustiti noter!«
Njegovo lice jo je peklo kot ogenj; Valentina, naslonjena s čelom ob mrežo, je čutila, kako ji vre kri po žilah. Nikoli še je ni prevzela taka slast. Dih tega neznanca se je dotikal njenih las in ji polzel preko pleč kot mlaz vrele vode in pojačaval vrenje njenih žil.
Na stezi, ki je vodila preko livade, so se zaslišali koraki. Preplašena se je tresla in tiho rekla:
»To je moj mož!«
In neznanec se je takoj odmaknil od nje in se oddaljil brez pozdrava. Ona je zaprla okno in naglo odstopila. Koraki se niso slišali več. To ni bil njen mož. Morda pa fe bil . . . pa je odšel dalje.
Stala je, bosa, kraj svoje bele postelje; razpleteni lasje so ji padali preko pleč. Treba je bilo leči in zaspati; globoko ogorčenje se je, malo po malo, poleglo.
»Kakšno življenje, presveta bogoro-dica! Življenje brez spremembe!« je za-mrmrala.
Neka sladka in opasna nada se je oglasila v njenem srcu: da bi se ta neznanec vrnil drugi večer; in še nekaj hujšega, nekaj, kar ni bilo v zvezi z njenim srcem, se ie dramilo v nji: ljubosumnost in zavist proti sestri.
Gledala je zdaj v svoji domišljiji, kako pričakuje ona gosta — tega gospoda, ki je bil tako čedno oblečen, kakor vrag, ko se, po pravljici, spremeni v človeka; gledala je, kako ga ona sprejema v svoji dražestni sobi z divanom, prevlečenim s svilo. Kako mu streže z dobrim vinom, smehljajoč se mu in slu-šajoč njegovo pripovedovanje o daljnem bratu, o življenju v rudniku. In kako jo on molče ogleduje s čašo v roki, jo prijema za roko in jo objema krog vratu in ji šepeče: »Kako mi ugajaš!«
»Rezarija srečna, srečnejša od mene! Ima svobodo, nakit, ljubezen, vse . . .« je mrmrala Valentina.
Zopet so jo stresli neki koraki. Dvignila je glavo in naglo skočila s postelje. Je-li morda njen mož? Vprašal jo bo, zakaj še bdi . . . Skrajni čas je že, da pretrže to robsko verigo. Bila je na vse pripravljena. Ali tudi to pot so se koraki izgubili in ona je, bridko plaka-joč, lezla v svojo postelj.
*
Naslednje jutro so našli Rezarijo zadavljeno v njeni lepi sobi z orehovim pohištvom. Denar in nakit, za katera jo je njena sestra zavidala, je izginil. Valentina in njen mož sta že ležala, ko je planila v njuno spalnico stara služabnica in jima to povedala. Zdravnik je vstal brez besede, Valentina pa se je, vsa prestrašena, prevračala po blazinah in tarnala:
»To je bil on! To je bil on!«
In zmedeno mu je povedala vse o obisku onega neznanca. Zdravnik je velel služabnici oditi, potem pa je pri-
I
je! ženo za ramena in ukazal, da ostane v postelji.
»Ti si bolna!« ii je rekel mirno. »Vse si samo sanjala. Pazi dobro, da nikogar ne obtožuješ in da živi duši ne poveš, da si nekemu tujcu odprla okno. Tvoja sestra je sprejela vsakogar. Jaz pa bom moral prikovati ključavnico na veternice.
In prisilil jo je. da je ostala v postelji. Ona je bridko plnkala. osobito, ker je pomislila, kako je ona temu neznancu pokazala hišo svoje sestre. In skušala je sama sebe prepričati, da je bil to samo zli duh. ki se je spremenil v lepega, mladega človeka; ali od tistega časa se je čutila bolj varno v svoji sobi, ker je njen mož prikoval ključavnico na vetrnice.
Zagonetni valovi
Mnogo važnih odkritij pripisuje znanost slučajnemu naključju. Zadnje čase beleži moderna znanost na polju valov dve odkritji, ki bosta igrali v življenju človeštva zelo važno vlogo. Na poskusnih radiopostajah v Schenectadv blizu Newyorka so ugotovili, da se je zvišala telesna temperatura ljudi, ki so stali blizu aparatov, oddaiaiočih zelo kratke valove. Ko bo to odkritje temeljito raziskano, bo mogoče rabiti kratke valove pri mnogih boleznih, ki tih izleči sama narava s tem. da se telesna temperatura poviša.
Ko so začeli na morju rabiti za merjenje morske globine radiovalove, je splavalo na površje mnogo mrtvih rib. Izkazalo se ie. da ubijejo radiovalovi ne Ie ribe, temveč tudi žabe in druge manjše vodne živali. Pa tudi rdeča krvna telesca v človeški krvi se razkroje, če iih zadenejo radiovalovi. Radiovalovi krijejo v sebi sploh veliko zagonetko, ki še daleč ni pojasnjena. Če obsevamo z visokofrekvenčnimi valovi kose ledu, se kmalu stope. To bi pomenilo, da so zagonetni valovi topli. Čudno pa je. da se ta poizkus posreči samo pri umetnem, nikoli pa ne pri navadnem ledu. To govori proti toploti valov, dasi se lahko pod gotovimi pogoji spečemo ob nje kakor ob razbeljeno železo. Tudi nekateri kristali se pod viplivom radiovalov elektrizirajo. Na tem polju se obeta znanosti še mnogo novih odkritij, ki bodo za človeštvo velikega pomena.
Kraljičino srce zlati urni
Zgodovina menda še ne pozna primera, da bi se tri mesta prepirala za srce kraljice. Gre za srce kraljice Ane, ki so ga po njeni smrti izrezali in položili v zlato urno. Od smrti soproge francoskega kralja Karla VIII. kraljice Ane je minilo že mnoeo let, toda njeno srce je še vedno dobro ohranjeno, ker je bilo preparirano po nniKoljših metodah mumificiranja in položeno v zlato posodo, ki počiva v zlati urni v zgodovinskem muzeju departementa Loi-re. Toda muzej v Nantesu zahteva kraljičino srce zase, češ da ima večjo pravico do te relikvije. Za kraljičino srce se Pa poteguje tudi pariški muzej in zdaj Francozi ne vedo, kdo ima v tem sporu odločilno besedo.
j Kraljica Ana je bila znnamenita lepotica. Že kot lGletno dekle je imela mnogo kavalirjev, ki so se potegovali za njeno srce, za katero se prepirajo zdaj trije muzeji. Tudi takrat so se potegovali za njeno srce trije tekmeci. Vsi trije so bili plemiči in eden je bil tako energičen, da je mlado lepotico ugrabil. To je bil Alain d' Albert. Ko je kralj Karel VIII. zvedel za izredno Anino lepoto, se je začel sam potegovati za njeno srce. Dekle pa tudi njega ni maralo, ker je ljubilo drugega vladarja, nemškega cesarja Maksimilijana, ki se je odlikoval tudi kot pesnik in filozof. Maksimilijan je bil takrat vdovec in je oficijelno zasnubil Ano. Prišlo je do zaroke, pri kateri ie Maksimilijana zastopal njegov odposlanec.
Ko je zvedel za to kralj Karel VIII., je vkorakal s svojo vojsko v Rames in proglasil zakon med Ano in Maksimilijanom za neveljaven. Ana se je uklonila in postala francoska kraljica. Po Karlovi smrti se ie poročila z njegovim naslednikom Ludvikom XII. in ie postala drugič francoska kraljica. Tudi Ludvik je bil do ušes zaljubljen v njo. Pred smrtjo je izrazila željo, da bi il srce izrezali, ga balzamirali in odpeljali v zlati urni v Bretanjo. Tako je prišlo njeno srce v Nantes. Pred leti je muzej v Nantesu posodil kraljičino srce v muzeju v Loire, ki ga pa zdaj noče vrniti, češ da je njegova last.
Pomlajevalna epidemjja
Neštetim drugim epidemijam se je pridružila zadnje čase še pomlajevalna, in mnogi so prepričani, da človeštvo hrepeni po večni mladosti. S tem ni mišljena samo slovita operacija dr. Vo-ronova z opičjimi žlezami, marveč splošni pojav, da moški in ženske še nikoli niso tako skrbeli, da bi bili na videz mlajši in mikavnejši, nego so v resnici. Kaj takega da na svetu še nikoli ni bilo.
Toda zdi se nam, da se motijo oni, ki tako mislijo. Kulturne strani zgodovine starega veka nam pripovedujejo, da je hrepenenje po večni mladosti prastaro in da se pojavlja že v dobi pračloveka. O starih Grkih, Rimljanih in Egipčanih je znano, da so skušali na vse načine odstraniti sledove staranja. V ta namen so porabili razne coprnije, eliksirje, mazila, pijače, kopeli itd., da bi ostali mlajši dlje, nego jim je dovoljevala narava. Tudi v poznejših časih so razni sleparji in šarlatani izvabljali naivnežem mnogo zlata. Češ da jih pomlade. Prototip takega šarlatana je bil Cagliostro, ki je prodajal raznim naivnim velikašem zelišča proti starosti. Takrat pa ta sredstva in pripomočki še niso bili tako dostopni, kakor so zdaj.
V novejšem času si na tem polju najbolj prizadevajo gledališki igralci in igralke. Mnogi gledališki umetniki napenjajo vse sile, da bi ostali dolgo mladi, kajti uspeh na odru je v veliki meri odvisen od zunanjosti. Z zmernim življenjem, telovadbo, lahkim sportom in kozmetičnimi sredstvi se lahko začasno ubranimo starosti, toda slednjič mora vsak človek položiti orožje in se sprijazniti z zavestjo, da gre življenje svojo pot in da narava ne po-zna nobenih izjem.
Graška tvornica vagonov Id stroiev
deln. družba prej JOH. WE1TZER.
Dleselovi motorji
s kompresorjem ali brez njega, oc 30—3000 HP. Majhni obratni stroški. Mnogo priznanj. Brezplačna pojasnila in ponudbe potom naših zastopstev \
Beogradu: Ing. O. Meinhard,
Knez Minajlova 49
» Zagrebu s „Snop" Hrvatska Gospodarsko - Prometna Zadruga, Ga:eva
ulica 32.
CLISEIE
vseh vrst, Črtne in avto-tipue, izdeluje po pred* loženih risbah, peropisih in slikah za navaden tisk
ali za finejšo izvedbo v eni ali več barvah toćno po naročilu IN v najkrajšem času po nizkih cenah
JUGOGRAFIKA, LJubljana
TOKOVNA IH ZALOŽNA DRUŽBA S O.     SV. PETRA NAA.»»
Prodam
staro ANTIČNO POHIŠTVO Bre-dermayer barok, miza z zvezdo vdelana, divan, Sest stolov, omara z ogledalom (Spiegelkasten). Naslov pove uprava tega lesta. 2272
Goveje meso
I. vrste 12 Din, II. vrste 10 Din dostavim na dom. Dopisnica zadostuje. Mesarija Sagmeister, Ljiljana Vil, Medvedova 38. 2271
Smučke
dobro ohranjene, kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo tega lista pod »Smučke 2275«.
Blagajničarka
z večetno prakso išče službo pri večjem podjetju. Nastop 1. januarja. Ponudbe na upravo lista pod »Vestna 2273*.
30.000 Din posojila
in nekaj najemnine plačam za sta* no v a nje dveh sob in knbrade. — Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe na upravo tega lista pod »Snažno 2254«.
Opremljeno sobo
elegantno, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom v centru mesta išče solidna gospodična. Ponudbe z navedbo cene na upravo Esta pod «Mirno»/2240.
Sostanovalca
z vso oskrbo sprejme boljša družina. Ponudbe na upravo tega lista pod »Čistost 2263«.
Brivski pomočnik
zmožen slovenskega in nemškega Jezika, išče službo v večjem kraju na deželi. Ponudbe na upravo tega lista pod »Dežela 2265«.
Uradnica
izurjena za vsa pisarniška dela, išče službo za takoj ali pozneje. Ponudbe na opravo tega tista pod »Stalno 2250«.
Dvodružinska hiša
(novo), s vrtom, pol ore od centra, vodovod t hiSi. se ugodno proda. Ponudbe na spravo Usta pod cSabo stanovanje»/2196.
Sledeče srečke drž. razredne loterije
kupljene pri Zadružni hranilnici, r. z. z o. z., v Ljubljani, Sv. Pe tra cesta št. 19, so bile dne 20. novembra 1928. izžrebane
Din 2000 št. 14.133.
Din 500 št.   5.726,    5.731.    5.737, 5
7.689.   10.843.   10.845.   10.848.   10.849, 10
20.110,   20.120.   20.140.   20.160,   20.172, 30
40.595,   46.150,   46.192,   53.404,   53.415, 53
58.379.   58.382,   66.682,   70.241,   70.291. 70
91.711.   91.734,   91.740.   97.433,   97 453. 97
100.742, 103.148, 108.129, 108.230. 108.296, 109.
109.850, 109.883, 115.614, 115.620, 120.162, 120, 123.995.
Onim. ki so jim bile srečke izžrebane za no izžrebane tako, da bodo moglH Igranje
časa.  dokler  bo kaj netzžrebanib STečk na
741, 860. 916, 458, 326, 464,
5.746. 10.969. 34.641, 53.483, 84.533, 99.706. 714,109.726, 285,120.295.
7.56S, 10.978, 34.660, 58.223. 84.543, 99.729. 109.741, 123.809,
7.642, 14.145, 34.701, 58.259, 84.581, 99.828, 109.773, 123.832,
7.655, 20.011, 34.706. 58.306, 84.596. 99.828, 109.801, 123.902,
7.655, 20.027. 40.532, 58.319. 84.613. 99.893.
109.827.
123.951,
7.682, 20.060. 40.554, 58.359, 84.631, 100.732. 109.832, 123.992,
mali dobkek, bomo na željo srečke zamenjali za se aadaljevati na visoke dobitke.   Seveda   le toliko razpolago.
Žrebanje se bo vršilo nepretrgoma vsak dan do 6. decembra in ne kakor je na srečkah pomotoma natisnjeno, do 22. novembra.
Zad-  "na hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
Prodajalka
izurjena v mešani trgovini, zmožna slovenskega m nemškega Jezika, želi premeniti službo. Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo tega tista pod »Izurjena 2248«.
Stanovanje
dveh sob, kuhinje in pritiklin, v Rožni dolini ali na Tržaški cesti, išče mirna stranka. Plača event. za pol leta v naprej. Ponudbe na upravo tega lista pod »Suho stanovanje 2256«. 2256
Bukova drva
vsako množino, ponudite z navedbo cene družbi Ilirija, Ljubrjana. Vlmarjeva cesta, za glavnim kolodvorom. 2048
Spalnica
dobro ohranjena (mehki les) se zaradi selitve ugodno proda. Ponudbe na upravo lista pod «Spal-oica»/223l.
Restavracija Rožno jezero
«
»
Podrožnik, Večna pot, toči najboljša vina. Vsako soboto in nedeljo krvavice. Zinka Habijan. 2226
PUH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA
a
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D
LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo:
fSBJBI^IClS.   dornači   m   inozemsk   ia  doma ■
t  IHHkurjavo in industrijske svrhe
KOVAŠKI PREMOG -
KOKS   livarniški, p'avžarski in plinsk
BRIKETE
Prometni zavod za premog d. d.
tf Lillbliani. Miklošičeva cesta štev. 15/1.
Urejuje; Josip Zup.o«t mm Zrn »Narodne tiskamo*: Pran Jcseifek. » Zrn oprav« |o tnaeratnl det Usta: Oton Chriatot — Va> » Ljubljani