Posamezna številka 6 vinarjev. Štev. 45. Izven Ljubljane 8 vin. y UMUjoiil, v ponedeljek, 24. leHrnaria 1911 Leto XLL s Velja po pošti: s Za oelo Isto naprej . . K 26'— » en meseo „ . . „ 2*20 sa Remčljo oeloletno . „ 29'— sa ostalo inozemstvo . „ 35-— V Ljubljani na dom: I« telo leto isprej . . K 24 — n m meseo „ ..„?•— V upravi prejemi« »»rtu „ 1*70 š Sobotna izdaja: s sa salo let« ...... „ T— za Re»čl|o oeloletno . „ 9'— sa ostalo inozemstvo. „ 12 — Inserati: Enostolpna peUtrrsta (72 mm): sa enkrat .... p« tt v sa dvakrat .... „ 1S „ sa trikrat .... „ M , sa večkrat primaren popnst. toitin Krnili zifenf« iscrtna m: enos.olpna petltrrsta po 18 Tta. enostolpna petltrrsta po 30 vin. (shaja vsak dan, Isrsemši nedelje in prasnike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga Toni r««. par Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/UL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se na •os sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je » Kopitarjevi nllol št 6. — Raou poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26,511, bo; n.-bero, št. 7563. — Upramlškega telefona št. 188. fr^ Današnja številka obsega 6 strani Men oovor laSkeoa ministra za zunanie zadeve. R i m, 22. februarja. 1913. Laški zunanji minister di San Giu-liano je glede zunanjega položaja in politike Italije v današnji seji laške zbornice bistveno sledeče izjavil: Italija se bo enako kakor vse druge velesile prizadevala, da se ohrani evropski mir. K temu rezultatu bo veliko pripomogla intimna zveza Italije z Avstrijo in prisrčnost njenih odnoša-jev napram Rusiji. Formula evropske diplomacije, da se ohrani na Balkanu »status quo«, je imela dobro posledico, da so prevzele balkanske države ded-ščino Turčije šele, ko so bile za to dozorele. Zdaj je naš princip: Balkan balkanskim narodom! (Velik aplavz.) Ta princip se bo dal tako izvesti, da bo na Balkanu in v Evropi mir zasiguran za dolgo časa. Toda potrebni so medsebojni kompromisi, in tako velike kakor male države bodo morale vsaka nekaj od svojih teženj žrtvovati, da se vsi interesi medseboj nekako izravnajo. Temu načelu sledi tudi Italija. Italija ima dva velika interesa: ravnotežje ob Adriji in ravnotežje v Sredozemskem morju- Prvo vprašanje gre vsled našega intimnega sodelovanja z Avstrijo in Nemčijo ter mirovnega razpoloženja velesil nasproti svoji rešitvi. Drugo vprašanje je vsled ane-ksije Libije rešeno, če pa bi se proti volji trozveze in vseh drugih velesil ob Sredozemskem morju izvršile šc kakšne izpremembe, Italija ne bo ostala pasivna in zahtevala, da se kot sredozemska velesila vpošteva. (Velik aplavz.) Nobeden nima ne zdaj niti bo imel v prihodnjosti pravico imenovati Sredozemsko morje »ma.re nostrum«! (Velik aplavz. — Gre zlasti proti govoru nekega francoskega admirala. — Opomb, uredn.) Ono mora ostati svobodno morje za vse narode. Na tej podlagi je zgrajeno naše razmerje do Francije in Anglije in najbrž bomo v tem smislu sklenili kako pogodbo tudi s Španijo. S Turčijo bo Italija nadaljevala prijateljske odnošaje. Minister se je zavzemal za integriteto azijske Turčije. Minister je še enkrat konstatiral, da ima Italija, glede na vzdrževanje ravnotežja ob Adriji identične interese z Avstrijo in se je glede Srbije izrazil, da Italija želi gospodarsko in politično neodvisnost. Srbije. Italija se je prizadevala, da se svojimi nasveti Srbijo obvaruje nevarnosti, ki bi mogla nastati iz prenapetih teženj. Italija je zahtevo Srbije po svobodnem izhodu na Jadransko morje podpirala. Albansko vprašanje. Glede na to najvažnejše vprašanje mednarodnega političnega položaja imamo pred seboj sledeča poročila: Pariz, 22. februarja. Tukajšnji ofi-eielni krogi izjavljajo, da sta se. Avstrija in Rusija glede albanskega vprašanja zelo približali, dasi se formalni sporazum še ni sklenil. Za gotovo se zdi. da Črnogora Skadra ne dobi, pač pa večji del jezera. Avstrija pa priznava Peč Črnigori, Prizren pa Srbiji in zahteva za Albanijo le še Djakovo in Debar. Pa tudi v tem vprašanju je pričakovati kompromisa in se domneva, da bo Avstrija vsaj Debar Srbiji priznala. Srbski delegat v Londonu je .sir Grevu sporočil, da Srbija Debra in Dja-kova ne bo na noben način zapustila, kar je sir Grey sporočil ostalim petim velesilam. Glede tega se zdaj med Dunajem in Peterburgom vrše pogajanja. London, 22. februarja. Tukajšnji diplomatični krogi domnevajo, da bo albansko vprašanje tekom enega tedna rešeno. Gradec. 22. februarja. »Tagespost« poroča z Dunaja: Vesti iz Londona in Pariza so brez podlage. Avstrija je storila glede albanskega vprašanja največje koncesije in zato bi sporazum z Rusijo bil lahek, ako bi slednja vpo-števala. konciliantnost Avstrije. Tako pa se o bližnjem sporazumu med Avstrijo in Rusijo še ne more govoriti. (V dunajskem zunanjem ministrstvu imajo literaren oddelek, kojega vodja ne soglaša s politiko grofa Berch-tolda in daje listom informacije na svojo roko. — Opomb, uredn.5) Dunaj, 22. februarja. »Reichspost« pravi, da je na dobro poučenem mestu izvedela, da je vest. da se med dunajskim in peterburškim kabinetom glede Albanije vrše neposredna pogajanja, neresnična. Ta zadeva spada pred londonsko poslaniško konferenco, ki se v svoji zadnji seji s tem vprašanjem ni bavila, mogoče pa je, da se bavi z njim v prihodnji seji, ki se vrši v četrtek. Dunaj, 22. februarja. »N. Fr. Pres-se« piše glede albanskega vprašanja, da se bo konferenca poslanikov pečala z njim v četrtek. Vse velesile so nagnjene k tozadevnemu kompromisu. Od-početka se je zdelo, da, bo Rusija brez posebnih težav privolila v to, da Skader pripade Albaniji. Ker pa se kralj Nikolaj prizadeva položaj slikati tako, da je njegov prestol v nevarnosti, ako se Skader ne izroči Črnigori, Rusija zopet nekaj omahuje. Belgrad, 22. februarja. V tukajšnjih diplomatičnih krogih sc glasom »Zeit« govori, da bo odločitev o albanskem vprašanju na londonski poslaniški konferenci padla v ponedeljek. Ako pa konferenca tudi v ponedeljek ne bi mogla priti glede tega do končnega sklepa, se bo to vprašanje rešilo šele po miru. Berolin, 23, februarja. »Vossische Zeitung« poroča z Dunaja: Vsi kabineti velesil se pogajajo zdaj o albanskih mejah. Londonski kabinet vpliva na Rusijo, naj svoje zahteve zniža. Najuglednejši diplomati sodijo, da se že v seji poslanikov v Londonu bodoči teden pokažejo uspehi teh pogajanj, ki se ozirajo na avstro - ogrske koristi. Berolin, 23. februarja. »Norddeu-tfcch'" Allgemeine Zeitung«, glasilo kanclerja, piše glede na balkanski spor: »Napetost glede na balkanska vprašanja je odnehala. Posrečilo se je dovesti rumunsko - bulgarski spor k dobri rešitvi. Stranki hočeta prepustiti posredovanje šestim velesilam v onih točkah, ki jih ni mogoče rešiti po neposrednem posredovanju rned Bukare-štorn in Sofijo. Med Turčijo in balkansko zvezo se vojska, nadaljuje. Važnih vojaških in političnih poročil rii. Na diplomatičnem polju se pa kažejo pojavi, da je Turčija voljna, da velesile za sprejemljiv mir posredujejo. Zdi se, da napreduje miroljubnost tudi v kropu balkanskih držav. Velesile, ki žele, da se vojska kmalu konča, bodo za mir rade posredovale. Rlede na vprašanje m:ja Albanije se z notovostjo | upa na to, da se nrrsooTazv.mljenja med Avstro - Ogrsko in. Busiji rešijo. Položaj no DoliSčn. - Pri BiMlo se vrši Bilka. - Slano sianle mm tel - ot slreljevanje Odrine. Carigrad, 23. sebruarja. Uradno poročilo o vojski izvaja: Včeraj je sovražnik nadaljeval obstreljevanje Odrina. Artilje-rijski boj se je bil na vzhodni fronti. Položaj pri Bulairju se ni izpremenil. Ob ča-taldški črti utrjuje sovražnik griče, ki leže zahodno od Čiftlikoja. Naše poizvedovalne kolone poizvedujejo. Carigrad, 22. februarja. Veliki vezir Mahmud Šefket paša se je vrnil semkaj iz Bulairja. Govori se, da se od danes zjutraj vrši pri Bulairju velika bitka. Tu se opaža veliko gibanje čet. Dve transportni ladji sta odpluli proti Gallipoliju. Vojaki nimajo niti uniform. Carigrad, 22. februarja. Danes se je vršil ministrski svet, ki sc je pečal z vojaškim položajem. Carigrad, 22. februarja. Posebni dopisnik Piccola< poroča iz Carigrada, da so sc Bulgari polastili turških fortov '»Napoleon« in »Victoria* in imajo Turki v rokah le utrdbo *Sultanie«. Boj za utrdbe je trajal dva dni. Bulgarski vojaki so se zopet sijajno odlikovali. Bulgari pa tudi na čataldški črti, od katere so se bili umaknili, zopet napredujejo. London, 22. februarja. Daily Telegr.'-poroča: Vojne operacije se zopet nadaljujejo, ker je slabo vreme nekoliko ponehalo. Turško brodovje je izpadlo iz Dardanel, da izsledi grško brodovje, ki operira v kseroškem zalivu. Ko so Turki zagledali grško križarkfl »Averov«, katera bombarduje levo krilo turške pozicije pri Bulairju, so sc takoj z največjo naglico v DardaneUe vrnili, nc da bi resen boj poizkusili. Begunci pripovedujejo, da turška, af« mada na Gallipoliju zelo trpi in pleni, ker manjka kruha. Veliko častnikov in vojakov je bojišče pri Bulairju brez dovoljenja zapustilo in se podalo v mesto Gallipoli, da si poišče hrane in bivališč. Zasebne vesti pravijo, da so sc Bulgari polastili severne črte bulairskih utrdb, a vest ni potrjena. Milan, 22. februarja. Secolo poroča iz Carigrada: Sneg je zadnje dni vojaške operacije oviral. Zdaj sc je vreme nekoliko izboljšalo, Turkom se je baje posrečilo pri Tarkoju izkrcali okoli 20,000 mož, ki bodo obenem z vojaki, ki jih je Enver beg izkrca! pri Rodostu, skušali bulgarsko-srbsko armado pri Bulairju od dveh strani napasti. Pri Čataldži nameravajo Turki ofenzivo, a se nahajajo v takem položaju, da tak poizkus ne bo ime) uspeha. Bulgari so tako utrjeni, da se jim od Turkov ui ničesar bati. London, 22. februarja. >Daily Mail« poroča, da so Turki na slavnem bojišču okoli stare Troje, zbrali 12,000 Kurdov, da se LISTEK. m sveia. Angleški spisal H. R. Haggard. (Dalje.) »Ne, gospod Balian, za to bi mi pa bilo kaj žal; tega pa tudi ne dovolim, kajti on je mož po mojem srcu, dasi kristjan. TopOt sem dejal: »Naj pri-d e semkaj«, in ne »Pripeljite j o«. Da, pride naj iz proste volje, da mi da odgovor za svoj greh; ali ve naj pa, da ji ničesar tie obljubljam, dasi sem ji nekoč veliko obetal in vselej držal svojo besedo. Prisegel sem ji, cla ji ne usilim nobenega moža, cla je ne prisilimo, da bi izpremenila vero. Sedaj pa prekličem prisego in če pride semkaj, pride kot ubegla krščanska sužnja, ki ji dam na izbero le dvoje: ali izlamska vera ali sramotna smrt.« »Katera blagorodna gospica pa sprejme, take pogoje?« vpraša Balian prestrašen. »Mislim, da raje umre po naši roki nego ob vašem rablju, ker ona se nikdar ne odpove svoji \eri.« »S tem pa vrže v pogubo osemdeset tisoč drugih kristjanov, ki jo morajo spremljati v smrt,« reče Saladin res- nobno. »Vedi, gospod Balian, prisegam pred Alahom in poslednjič, če moja nečakinja Rozamunda ne pride iz proste volje, ne prisiljena po nikomur, bom Jeruzalem naskočil in razrušil.« »Usoda svetega mesta, in vseh njegovih prebivalcev je tedaj odvisna ori plemnitosti ene. same ženske?« je jecljal Balian. »Tako je, od plemenitosti ene same ženske, kakor mi je bilo povedano v sanjah. Če je dovolj plemenita, je še mogoče Jeruzalem rešiti. Če pa je niz-kotnejša nego sem si jo mislil in kav je prav lahko mogoče, potem je mesto izgubljeno ž njo vred. Druzega nimam povedati, le z vami naj jezdijo moji odposlanci s pismom, ki naj ga lastnoročno izroče moji nečakinji priucezinji balbeški. Lahko se vrne ž njimi k meni ali pa ostane, kjer je; a tedaj bom vedel, da sem videl le Jažnjivo prikazen miru in usmiljenja ter bom nadaljeval to vojsko ter jo končal s krvjo.« Tokom ene ure je odjezdil Balian nazaj v mesto, ž njim pa Saladinovi i odposlanci s pismom, ki so ga imeli iz-' ročili Rozamundi. Bila je noč in redovnice svetega Križa so klečale \ razsvitljeni kapeli in prepevale Miserero. Smrt in nečast sta j > i Iti čakali; iz dna srca jim je prihajalo I petje in prosile so Boga in usmiljeno Mater božjo, da prizanese njim in sta-novnikom svetega mesta, kjer je i On živel in trpel. Vedele so, da. je konec blizu, da se je zidovje treslo, da so bili branilci utrujeni in da ne bo dolgo, ko se vsujejo divji Saladinovi vojaki po ozkih ulicah. Zaiostinke so bile končane; opatinja je. vstala in nagovorila svoje sestre. Pogumno sc je kazala, a glas se ji je tresel. -Hčere moje. v Gospodu,« je rekla., o s od na ura nam trka na vrata, in osr-čiti se moramo, da jo junaško pretrpi-lrio. če bodo mestni poveljniki držali svojo besedo, nam pošljejo nekaj ljudi, ki nas obglavijo; tako srečno dosežemo nebeško slavo in se na veke združimo z Gospodom. Lahko pa se nameri, da nas pozabijo, ko nas je majhna peščica med osemdesettisoč dušami. Znabiti jim tudi opešajo roke ali padejo sami, pred no dospo do te hiše -- kaj pa nam ie tedaj storiti., hčere moje?« Nekatere sestre so ihtele. druge pa so molčale. Samo Rozamunda se je vzravnala visoko pokonci in pogumno izpregovorila. »Mati moja,« jo rekla, š-de pred kratkim som prišla med \as. novinka se m med vami, a videla sem klanje pri Hatinu in dobro vem, kaj čak; Krščanske ženske in otroke pri nevernikih. Radi tega prosim dovoljenja, da povem, kar mi je na srcu.« »Govori,« je rekla opatinja. »Sledeč je moj nasvet,« je nadaljevala Rozamunda, »kratek je in jasen. Kakor hitro udero Saraceni v mesto, zažgimo ta samostan, pa pokleknimo in umrimo v molitvi.« Opatinja pa se je žalostno nasmejala in odvrnila: »Izboren svet, kakor sega iz viso» korojenih ust, drugačnega si nisem nadejala. Toda ne moremo ga. sprejeti, kajti samomor je smrtni greh.« »Jaz vidim malo razločka,« je re-. kla Rozamunda, »če zgorimo v plamenih ali pa damo vratove pod meče svojih prijateljev.« .Vato se je opatinja i znova oglasila : Kadar bo konec blizu, vzemite jeklo v roke in vstopite se v hranilno vrv sto svetega mesta, upam, da tako ne« omadeževane odidemo kot nebeške ne« ve« le.« vrsii pred svojo bodo pokorne, ' jih sa« bolečin oltar i. \"a-< Deum!' Redovnice so po vrsti preo s prednico obljubile, da ji bodo poke opatinja pa iili je zagotovila, da jil ma popelje na Id strahovito pol bol in ran. Položili -o svoje roke na < in . ri^uic lintru zvestobo do smrti, tu so p"kii'l\iiile in zapele Te Deui Dalje.) ustavijo grškemu izkrcevalnemu koru, ki namerava napasti Dardanelle od turške strani. Turška armada na Gallipoliju je v strahovitem stanju. Manjka živil in strehe, mraz je pa tako ljut, da čepe vojaki ves dan ob ognju. Pri Bulairju se vrši bitka, koje izid še ni znan. Carigrad, 23. februarja. Kaimakan v Schilu, ki leži ob azijski obali Črnega morja ne daleč od vhoda v Dardanele, brzo-javlja, da so opazovali predvčerajšnjim ponoči severnovzhodno od Schila električen metalec svetlobe. Carigrad, 22. februarja. Oficielno se poroča: 20. t. m. je nek bulgarski aero-plan z ruskim aviatskiu poročnikom Niko-lajevom padel v roke odrinski posadki. Pri Čataldži je sovražna kolona prodirala proti Sivritepeju, toda se je morala po daljšem boju umakniti proti Kadikoju. Milan, 22. februarja. >-Corriere della Sera^ poroča, da se je Enver beg iz Galli-polija vrnil in se nahaja dva dni sem v Carigradu. Pariz, 22. februarja. »New York He-/ald« poroča, da je podanik neke velesile v Carigradu dobil obvestilo iz Odrina, da se bo mesto moglo še par mesecev držati. Obramba mesta je uspešna, morala oble-gancev pa sijajna. Budimpešta, 22. februarja. »Az EsU objavlja iz Kaire interviev z bivšim velikim vezirjem Kiamil pašo, ki je izjavil, da je bil umor Nazim paše preuišljen. Glede Odrina je vezir dejal, da ne verjame, da bi se mogel dolgo držati. Pariz, 22. februarja V današnjem ministrskem svetu je minister za zunanje zadeve naznanil, da je Šukri paša inozem-cem odkazal kvartir v Karagaču kot nevtralno cono. Belgrad, 22. februarja. Naskok na Odrin se je zakasnil, ker se vrše še neke tehnične predpriprave. Vsak dan dohajajo pred Odrin težki srbski oblegovalni topovi. Sofija, 23. sebruarja. (Poroča »Agence Telčgraphique Bulgare«.) Vlada je zastopnikom velesil naznanila, da ne more pritrditi turškemu sklepu o ustanovitvi nevtralne cone v Karagaču za inozemske odrin-ske kolonije. Vprašanje naj se reši po prvotnem načrtu Porte, ki je takrat predlagala, naj se inozemcem dovoli sploh zapustiti mesto. Ta rešitev je človekoljub-nejša kakor ustanovitev nevtralne cone, ker izključuje vse nevarnosti, ki jih pro-vzročajo epidemije, lakota in zima. Carigrad, 23. februarja. Veliki vezir je brzojavil inozemskim kolonijam v Odrinu, da se jim zahvaljuje za stališče, ki so je zavzeli, ker so dokazali solidarnost človeštva, ker so rajši sklenili, da mesta, ne za-puste in da se v nevtralno cono ne umaknejo, ker nočejo, da bi njih odhod pri domačem prebivalstvu slabo učinkoval. Carigrad, 22. februarja. Po turških poročilih presegajo otomanske izgube v drugi vojski komaj 1500 mož. V Carigradu ni nad 500 ranjencev, ostale ranjenci se zdravijo v Gallipoliju in v Dardanelah, kjer so iz-premenili šole v ambulance. Turški rdeči polumesec je sklenil nakazati 50.000 funtov ranjencem, 50.000 funtov pa v podporo mohamedanskim beguncem. M Skafflm Carigrad, 22. februarja. Tiskovni ura«4, poroča, da so Turki Brdanjol, katerega so bili Črnogorci in Srbi zavzeli, zopet osvojili. Belgrad, 22. februarja. Po semkaj došlih vesteh se krog oblegovalcev okoli Skadra vedno bolj zožuje. Srbi so se ponoči Brdici Še bolj približali. Obstreljevanje je ponehalo, ker je teren ves preplavljen in ker oblegovalci montirajo oblegovalne topove, ki so pravkar iz Srbije došli. Vlada demontira, da jo general Bojovič odpotoval proti Ska-dru, da prevzame vrhovno poveljstvo, toda v javnosti se ta vest vzdržuje. London, 22. februarja. »Daily Mail« poroča, da jc srbski vojni minister sklenil odpotovati v Črnogoro, cla sam vodi priprave za naskok na Skader. Cetinje, 23. februarja. (Iz uradnega črnogorskega vira.) Poročila listov, češ, da so nečloveško s turškimi vjetni-ki v Črnigorl postopali, so neresnična. Očividci, časnikarji in zdravniki nasprotno potrjujejo, da to ni res. Oblasti in prebivalstvo stori vse, da se olajša usoda vjetnikov iz vrst hrabrega sovražnika. Poročila, da so operacije pr d Skadrom radi poraza ustavljene, so zlobna izmišljotina. Črnogorske čete niso poražene, ker so v zadnjih bojih z napadi osvojile važne sovražnikove pozicije na Bardanjolu, ki leži vzhodno od mostu, tudi akcij niso prekinili. Mohoriani - vsi se spomnile ..Slovenske Sira že"! Druge vesli z Balkona io o mednarodnem položaju. - Posredovanje velesil v bul-garsko-rumunsKem sporu. Sofija, 23. februarja. (Poroča »Agence Telčgraphique Bulgare«.) Zastopniki velesil so danes skupno posredovali pri bulgarskem ministrskem predsedniku in pri zunanjem ministrstvu. Ministroma so nujno svetovali, naj se rešitev bulgarsko - rumunskega spora prepusti šestim velesilam. Gešov je odgovoril, da hoče o posredovanju poročati ministrskemu svetu, na kar odgovori. DJAVID PAŠA KORAKA PROTI BITOLJU? Berolin, 22. februarja. »Lokalan- zeiger« poroča iz Carigrada, da je del turških čet. ki korakajo proti Bitolju, zavzel Korico. Carigrad, 22. februarja. Djavicl paša, ki vodi turške čete pri Bitolju, je baje zavzel tudi že Presbo. Trst, 22. februarja. Po semkaj došlih vesteh stoji pred Tirano 15 000, pred Debrom pa 20.000 Albancev, ki hočejo napasti srbsko garnizijo. PROTI MLADOTURŠKI VLADI. Berolin, 22. februarja. »Vossische Zeitung« poroča iz Carigrada, da so tukaj prepričani, da sedanja vlada ne bo izposlovala boljših mirovnih pogojev kakor jih je prejšnja. Zato se liberaina unija pripravlja na to, da vlado vrže in se vrše že tozadevne konference. RUSIJA ZA MIR. Peterburg, 22. februarja. Ministrski predsednik Kokovcev je sprejel zastopnika dunajskega korespondenčnega urada. V teku pogovora je ministrski predsednik izrazil svoje zadovoljstvo nad soglasjem, ki vlada med avstrijskim in ruskim uradnim tiskom v pogledu na mirovno tendenco obeh držav in je izrekel živo željo, da bi velesile glede vseh še nerešenih vprašanj dosegle popoln sporazum. PRINC HOHFNLOHE. Dunaj, 22. februarja. Princ Gotfried Hohenlohe je bil v četrtek od, cesarja Franca Jožefa sprejet v avdijenci in mu poročal o svojem potovanju v Peterburg. TURŠKE FINAČNE OPERACIJE. Carigrad, 22. februarja. V Indijo so odposlali zakladnih zadolžnic v vred-| nosti enega miljona funtov, kjer moha-medanci za njo delajo močno propagando. V Bombav je odpotoval neki član turškega pomorskega društva, da placira zadolžnice. Prebivalstvo Koma-ha je že izjavilo, da kupi zakladnih zadolžnic v vrednosti 500.000 funtov. Carigrad, 22. februarja. Poslaništ-I va velesil so danes vložila pri Porti enako se glasečo noto, ker so vojaške oblasti v provincah rekvirirale blago, ki je last tujih podanikov. Velesile izjavljajo, da se ima blago inozemcev le rekvirirati, če je, ko se ceni, navzoč konzulatni zastopnik in če se rekvirira-no blago plača z denarjem ali pa z menico otomanske banke. VPRAŠANJE ARHIPLA. Carigrad, 22. februarja. Italijanski poslaniški tajnik Aldobrandi-Marescot-ti je došel sem v izredni misiji. Trdi se, da bo posredoval rned Porto in Italijo v zadevi otokov v Arhiplu. KUCOVLAŠKA AGITACIJA. Budimpešta, 22. februarja. Semkaj je dospela kucovlaška deputacija, se-stoječa iz bukareških vseučiliških profesorjev, ki išče. avdiencc pri Lukacsu in bo odtod odpotovala še po drugih evropskih mestih. Deputacija zastopa načelo, da bi se Makedonija ne razdelila med balkanske države, ampak postala z mesti Skoplje, Bitolj in Mecovo vred samosvoja pod evropskim dina-stom, če pa bi se ta načrt ne mogel izvršiti, zahtevajo Kucovlahi, da se oni del Makedonije, kjer Kucovlahi prebivajo. pripoji Albaniji. GRŠKA POROČILA. Atene, 23. februarja. (Poroča Agence d' At.h6nes). Ministrski predsednik Venizelos sc je vrnil ob 1. uri zjutraj nazaj. Izjavil je svoje občudovanje, ker se grške čete tako hrabro bore. Atene, 23. februarja. (Poroča Agence d' Athenes.) V Patras je došlo 123 pri Bizaniju vjetih Turkov. ARABCI ZA AVTONOMIJO SIRIJE. Carigrad, 23. februarja. Arabski dostojanstveniki so izdelali reformni projekt za Sirijo, po katerem naj se uprava zelo decentralizira. Načrt bistveno izvaja: Civilni.in justični uradniki morajo znati arabsko in poznati krajne razmere. Arabščina st- uvede kot sodnijski jezik. Za vilajete Beirut, Sirija in Aleppo in za snndžak Jeruzalem sc ustanovi kasacijsko sodišče. Vse višje uradnike, izvzemški valija, sme osrednja vlada imenovati šele, ko je prej prašal vilajet za svet. Vilajet-ski svet imenuje kajmakamu in vse višje uradnike. Rekruti smejo služiti le v Siriji in v Arabiji; le v slučaju vojske jih sme vlada drugam poslati. Krajni dohodki se morajo za potrebe vilajetov rezervirati. VPRAŠANJE ATHOSA. Carigrad 23. februarja. Bivši tajnik tukajšnjega ruskega poslaništva Manzurov je došel v Carigrad. Manzu-rov potuje na goro Athos, da prouči bodočo organizacijo meniške republike na gori Athos. POŽAR V CARIGRADU. Carigrad, 23. februarja. Policija je dognala, da je zadnji veliki požar v bližini Magije Sofije zanetila zlobna roka. SRBSKI DEMENTI. Belgrad, 22. februarja. Vesti nemških listov glede nasilstev srbskih oblasti v Skoplju, Bitolju in drugih mestih, kakor tudi o nezadovoljnosti prebivalstva v novih ozemljih in o preganjanju Bulgarov od strani Srbov, se uradno dementujejo kot popolnoma neutemeljene. Društvo inženirjev v Ljubljani je pova-vilo v nedeljo, dne 16. t. m., v mestno posvetovalnico v Ljubljani vsa ljubljanska sta novska društva z namenom, da sklenejo skupen korak pri tukajšnji deželni vladi v prilog reformnim zavodom. Izmed 17 povabljenih društev jc bi'a zastopana, po svojih delegatih večina. Na sestanku je predaval o pomenu reformnih zavodov gospod profesor Wester, nakar se je vnela živahna debata o vprašanju, kaki koraki naj se store, da dobi tudi Kranjska kot edina kro-novina brez takih zavodov, svoje reformne srednje šole. Ker so bili vsi reprezentanti stanovskih organizacij enodušno prepričani o potrebi takih zavodov, so sklenili, da se odpošlje deželni vladi spomenica z resolucijo, da čimpreje provzroči ustanovitev takih zavodov v Ljubljani. »Društvo inženirjev v Ljubljani« pa se prosi, naj ohrani to zadevo še nadalje v evidenci ter po potrebi zopet skliče take sestanke. Spomenica, katero je izročila dež. vladi posebna deputacija, sestavljena iz predsednikov »Društva inženirjev v Ljubljani«, -Društva zdravnikov na Kranjskem«, društva >Pravnik« in društva »Merkur«, se glasi: Visoka c. kr. deželna vlada! Ces. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk je z naredbo z dne 8. avgusta 1908, št. 341.180, določilo, da se smejo poleg že obstoječih srednješolskih zavodov osnovati novoorga-nizirani osemrazredni zavodi, med temi tudi osemrazredne realne gimnazije (tip A). Merodajna za to odločitev visoke min. uprave je bila očividno dejanska potreba naših kulturnih in socialnih razmer in ta je našla izraz v odločnih izjavah najširših krogov avstrijskega razumništva. Upravičenost in tehtnost te naredbe najbolje osvetljuje dejstvo, da je tekom štirih let narastlo število takih reformnih zavodov na 88, tako da imajo že skoro vse kronovine razven Kranjske svoje realne, oziroma reformne gimnazije. A tudi na Kranjskem, kjer je sicer za sedanje potrebe zadostno število humanističnih gimnazij, se javlja vedno glasneje želja prebivalstva po zavodih te vrste, pač predvsem zato, ker se nudi mladini šele v poznejših letih, ko je že godna za samostojno izbiro bodečega poklica, prilika, da se posveti vsakršnim štiidijam humanističnega ali tehničnega značaja. V dokaz za to zanimanje v naši deželi so soglasno sprejeti sklepi mestnih občinskih zastopov v Ljubljani, v Kranju in v Novem metu, ki so že pred letom dni prosili za ustanovitev, oz. preosnovo obstoječih gimnazij v novoorga-nizirane realne gimnazije. Pa tudi vobče prodira v naših stanovih želja po taki reformi. In ko je "Društvo inženirjev v Ljubljani« povabilo zastopnike 17 ljubljanskih stanovskih organizacij k skupnemu posvetovanju, kako da bi se na Kranjskem in posebe v Ljubljani osnovali taki reformni zavodi, so zastopniki podpisanih društev na tozadevnem sestanku dne 16. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v mestni zbornici ljubljanski soglasno sklenili sledečo resolucijo: »Visoka c. kr. deželna vlada se naproša, čim preje vse potrebno ukreniti, da se prične z organiziranjem reformnih srednjih šol tipa A žc s pričetkom šolskega leta 1913/14.« Ko si torej usojamo predložiti to resolucijo, vdano prosimo, da bi visoka c. kr. vlada blagoizvolila se ozirali nanjo. Deželni predsednik je sprejel odposlano deputacijo dne 22. t. m. in jo zagotovil, da se za reformne zavode zanima tudi c. kr. deželna vlada ter da pride ta točka v prav kratkem času na dnevni red deželnega šolskega sveta. : Naročite ..Slovenca".: Dnevne novice. -r Finančni načrt v državn:m zboru. Od merodajne strani se nas opozarja, da ta zadeva še nikakor ni smatrati kot definitivno urejena. Kaže pač, da je večina sedaj zagotovljena za kompromis, toda nikakor se še ne more reči, da je kompromis perfekten. Vsa tozadevna poročila iz raznih dunajskih in drugih listov so v s a j prezgodna, deloma pa tudi vsekako stvarno zgrešena. Pač pa utegne biti ustvarjena popolna jasnost do konca tega tedna. Potem se hočemo podrobneje baviti z zadevo, ki je največjega pomena za državo in deželo. — Iz seje kranjskega deželnega odbora, dne 23. februarja 1913. Ministrstvo za javna dela je pritrdilo sklepu deželnega odbora, da vodi stavbna dela za osušenje barja stavbni nadsvetnik Pavlin začasno vsaj clo 1. septembra 1913. — Za ravnatelja deželnih električnih central se nastavi s pogodbo inženir Dušan Sernec. — Županstva se opo-zore na določbe zakona o davščini na prirastek od vrednosti nepremičnin, po kateri se mora vsaka prodaja naznaniti tekom 14 dni, sicer se predpiše dvojna pristojbina. Zakon se natisne kot bi ošura. — Načrt taksne postave s spremembami, ki jih želi deželna vlada, se na novo predloži dež. zboru. Odlikovanje. Cesar je odlikoval ministerialnega svetnika dr. Ivana Ž o 1 g a r j a z vitežkim križcem Leo-poldovega reda. -f Dobernig napoveduje javno, da mo« rajo Nemci napraviti >eine Oberbriickung bis zu den Gorzer Deutschen — še več — bis zu den Triester Deutschen!« —Kot pa bo vodila la »premosfnina< do goriških Nemcev! — Da, dobro vemo, do Podrožice že vozijo samo nemški sprevodniki in so nastavljeni samo nemški uradniki in uslužbenci. No, sicer je pa Dobernig moral na tem nemškonacionalnem večeru skrivnosti praviti, ko Freie Stimrnen- same pravijo, da je vs'ed zanesljivih zvestih zborovalcev-bojevalcev govoril Dobernig čisto zaupljivo. — Vprašali bi vlado, ali je imel Dobernig dovoljenje za tak shod, kjer na skrivnem hujska meščane. Ali ima Dobernig res privilegij, da sme na račun cele Avstrije hujskati proti mirnim, zvestim, pa-triotičnim Jugoslovanom. ' List kranjskih nemškutarjev prične izhajati z mesecem marcem. Ime mu bo »Domačin«. Ali so nemški krogi na Kranjskem izgubili res vso razsodnost. Ta provokatoričen list, katerega vspehi bi bili že pred 50 leti nemogoči, utegne samo podreti to, kar imajo Nemci še na Kranjskem vsled naše znane kranjske lojalnosti. Mislimo, cla razumete. -f Delavski shod v Vevčah. Dne 23. f. m. ob 4. uri popoldne je sklicala Jugoslovanska Strokovna Zveza v Vevčah delavski shod, ki je bil sijajno obiskan. Načelnik J. S. Z. deželni odbornik dr. Z a -j e c obrazloži v dovršenem poljudnem govoru pomen delavske strokovne organizacije, ki je osobito v sedanjih kapitalističnih časih neobhodno potrebna. Domači kaplan č. g. Prijatelj se v imenu vevškega delavstva zahvaljuje vsem govornikom, ki so ob vevški stavki stali delavstvu s sveti in z besedo na strani. Delavski tajnik J. S. Z. M e j a č v Vevčah poziva delavstvo, da bodi složno in solidarno. Naznani, da bo delavsko tajništvo J. S. Z. v Vevčah poslovalo vsako nedeljo in praznik v Društvenem Domu pri Devici Mariji v Polju od 8. ure zjutraj nadalje, v Sostrem (Sv. Lenart) v Društvenem Domu pa od 1. ure popoldne naprej. Ob delavnikih posluje delavsko tajništvo J. S. Z. v Zgornjem Kašliu hiš. štev. 73 (po domače pri Končarju.) Delavstvu je tajnik na raz-po'ago tudi vsak delavnik ob pol 8. uri zjutraj, ob 12. uri opoldne, ob pol 4. uri popoldne in 6, ure zvečer nadalje. Poziva delavstvo, naj pridno pristopa J. S. Z. Načelnik J. S. Z, dr. Ivan Zajec nato zaključ-' dobro uspelo zborovanje. + Županski shod se vrši dne 4. marca 1.1. v R i b n i c i in dne 5. marca 1.1. v Vel. Laščah. Na shod so vabljeni vsi župani, občinski svetovalci in občinski odborniki kakor tudi duhovniki iz dotičnega sodnega okraja. Županski shod se vrši v društvenem domu (v hiši hranilnice in posojilnice) v Ribnice in v Vel. Laščah. Župani, občinski svetovalci in občinski odborniki so dolžni, ude'ežiti se županskega shoda, zato pa imajop ravico zahtevati za gotove stroške povrači'o iz občinske blagajnice na pod-stavi § 25. občinskega reda. — Slovensko akademičn) društvo »Dan« v Pragi ima dne 26. t. m. ob 4. uri redni občni zbor. — Krajni šolski svet radovljiški je v svoji prvi seji dne 23. februarja izvolil predsednikom g. kanonika-dekana Janeza Novak; nadzornikom pa predlagal g. župana Aleksija Roblek. — Hitra smrt. Komenda, 23. februarja t. 1. Danes, 3. postno nedeljo, je mer! prvo sveto mašo tu zadela kap 71 let starega Jakoba Nograšek iz Most 01627367 in je bil mrtev prenešen v župnišče, potem pa prepeljan na svoj dom v Moste. Zjutraj pač ni mislil, da se oblači za svoj mrtvaški oder. — Avstrijsko »Adria« rr.zstavo otvorijo 30. aprila. — Zaroke v Novem mestu. Zaročil se je nadinženir pri zgradbi belokranjske železnice Franz s hčerko dr. Slan-ca; inšpektor Aff pa se je zaročil s hčerko dr. Šegula. _ Za mestne reveža v Črnomlju. Mesto venca na grob umrle Marije Zurc v Črnomlju je daroval Josip Ja-vornik, veleposestnik v Žalni znesek 30 K za mestne reveže v Črnomlju. — Vpoklicanje neaktivnega moš.va. Neaktivno moštvo, ki se v pomladanskem dopolnilnem roku pokliče v dejansko službo, se letos, kakor poroča »Mil. Rund.«, izjemoma lahko vpokliče že pred 1. aprilom. — Podraženje obuval. Čevljarska zadruga za ljubljansko okolico nam piše: Kakor vsi drugi življenjski izdelki, tako je tudi usnje vedno dražje postajalo. Proti koncu januarja 1. 1. so pa stopili tvorničarji usnja v kartel ali takozvano unijo. Ta zveza ima za posledico, da so je ustrojeno usnje v ceni in sicer sedaj za 15 do 17 odstotkov zvišalo. Kjer pa čevljarski mojstri tega povišanja cen v usnju ne morejo na svojo škodo trpeti, si usoja čevljarska zadruga za ljubljansko okolico naznaniti tem potom cenjenemu občinstvu, da se je morala tudi cena pri popravljanju, kakor izdelovanju novih obuval primerno povišati, kar naj blagovoli p. n. občinstvo blagohotno vpoštevati. — Razprava o umoru v Št. Jernej« zopet odložena. Porotna razprava o umoru v Št. Jerneju (obtoženec 161etni trgovski vajenec Kopitar), je morala biti tudi za to porotno zasedanje odložena, baje, ker graška fakulteta ni še končala tozadevne izvedeniške preiskave o dušnem stanju mladega zločinca. — Smrtna žrtev. V kandijski bolnišnici je umrl posestnik Pele iz Srebr-nič, ki je ponesrečil vsled splašenja konj v Novem mestu. — Prememba posesti. Nekdaj Ju-Vančičevo tovarno polog kolodvora v Medvodah in mlekarno v Svetju je. na javni družbi kupil Jaques Tobell za 163.000 K. — »M8rz« prepovedan. V Lipskem periodično izhajajočemu listu »Marz« je odvzet na temelju § 26 tisk. zak. poštni debit za vsa v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele. — Osebne vesti s pošte. Imenovane so Za poštarice: Poštna upraviteljica Felicita Vižintin za Renče in poštna, oficiantka Antonija Medic za Belo peč; za poštnega ofi-cianla v Lovrani je imenovan Marij Černi-goj; za poštne oficiantkc so imenovane poštne aspirautkc, in sicer: Ljudmila Po-držaj za. Ilirsko Bistrico. Olga Hold za Jesenice in Anica Hodnik za Postojno. — Poštna oficiantka Terezija Vrančič je dobila mesto poštnega upravitelja v Zagrad-cu—Fužinah. — Premeščene so poštne oficiantkc : Marija Dimič iz Postojne v Kranj, Štefanija Šibovec od poštnega urada Ljubljana 4 k poštnemu uradu Ljubljana 1, Antonija Tomd iz Spodnje Šiške k poštnemu uradu Ljubljana 4, Marija Cvar iz Radovljice v Spodnjo Šiško ter Marija Smrdu iz Ilirske Bistrice v Radovljico. — Poštno službo je odpovedal aspirant Frančišek Ogrinc. — Stalno umirovljeni sta: poštarica Terezija Vester v Beli peči in poštna upraviteljica Jožica Lasič v Renčah. — V začasni pokoj jc stopil poštni adjunkt Milan Cenčič, ki je služboval pri c. kr. poštnem uradu Trst 2. — Kako se jc šolski vodja nad Slomškarji maščeval. Z dežele se nam piše: Na šestrazrednici na Kranjskem, kjer je več učnih moči, je. mecl njimi tudi en del Slomskarjev. Ko so prišle dra-ginjske doklade, so izmed pričakujočih dobile nakazano naklado vse učne moči razen ene. Ravno ta. nesrečna učna moč je pa najbolj pri srcu vodstvu do-tične. šestrazrednici;. ki pa je »nekleri-kalnega« prepričanja. In vodstvo je sklenilo maščevati ono nesrečno moč s hudimi koraki in šolskimi odloki proti bolj »klerikalnim« članom učiteljskega zbora dotične šestrazrednice: enemu učitelju - Slomškarju, eni učiteljici-Slomškarici in katehetu. Najprvo jo čutil katehet, ki pa ni deležen clraginjsko doklade. Katehet je učinil grozodejstvo, da je učencem ponavljalne šole na njih lastno prošnjo dovolil telovaditi v Društvenem Domu ter tudi posečal njih telovadne ure, kar pa ni bilo v nobenem stiku s kako organizacijo »Orla«. Vodstvo je takoj, ko je zaznalo za draginj-sko doklado, naznanilo učence okr. šol. svetu, češ, da so se pregrešili zoper odlok dež. šol. sveta. Prišel je ros dekret okr. šol. sveta, naj se. učenci kaznujejo. Ko jc katehet želel pojasnila, mu je žo vodstvo odreklo besedo, opirajoč se na § 126. šol. zak.. češ, da. katehet v tem slučaju nima pravice do besede. Skle- nilo se je, da se učenci hudo kaznujejo. To je bil prvi maščevalni akt. Drugi je sledil takoj: Učitelj-Slomškar, ki jo dobil drag. doklado, naj bi prevzel takoj del pouka, ki ga je odložil učitelj — nesrečna moč brez drag. doklade — delo, ki ga je začetkom leta prostovoljno prevzel. Tretji korak: Učiteljica-Slomška-rica naj enako s pomnoženih! delom občuti jezo vodstva, naj prevzame pouk v pon. šoli, ki se je odvzel drugi učiteljici. To so bili prvi maščevalni akti, morda jih je bilo namenjenih še več! Kdo ve?! Pa eni obračajo, drugi pa obrnejo. Katehet kot obe prizadeti učni moči so se nemudoma proti omenjenemu postopanju obrnili na okr. šol. svet, Pa so priromali v roke vodstvu omenjene šestrazrednice odlok za odlokom seldeče vsebine: Katehetu ne le, da se ni dal kak ukor ali šc kaj hujšega, marveč se je telovadba naravrost dovolila za omenjene učence. Namenjena kazen naj se učencem nemudoma ukine. Drugi del odloka, glecle kateheta pravi: »Vodstvo je veroučitelju storilo naravnost krivico, ker mu je odreklo pravico besede, ki mu je postavno v takem slučaju zajamčena.« Vodstvo je ravnalo protipostavno. Nadalini odlok okr. šol. sveta glede prizadetih učnih moči: Pouk ostane kot je bil začetkom šolskega leta določen, v rokah onih učnih moči, ki so se določile. Med letom ne gre spreminjati, ker ni pravega vzroka. V drugem poletju pa kaznovana gdč. učiteljica in g. učitelj lahko prevzameta pouk prostovoljno, ali siliti se ne moreta. Tako so dobili zadoščenje: Učenci, katehet, učiteljica-Slomškarica in učitelj-Slomškar. Vodstvo pa. baje ni dobilo pohvalnega dekreta radi teh junaštev, nesrečna učna moč pa tudi ne drag. doklade, četudi jo je proslavljal »SI. Narod« in »Dan« za »mučeniško moč«! Tako sc je dvignila in zopet potisnila maščevalna moč vodstva na zanimivi šestrazrednici. Pravijo, maščevanje je sladko — ampak taka sladkost jo bila žalibog le za kratek čas dodeljena šolskemu vodstvu v Loškem potoku. — Iz Šinkovega Turna na Gorenjskem. Izobr. društvo v Šinkovem Turnu ic kupilo grad z zemljiščem vred od Mihaela Zmrz-likarja za primemo ceno. Grad ima lepe sobe, zelo pripravne za letovičarje aH za vpokojene duhovnike, ker se nahaja tik cerkve. Kraj je miren in tih. Kdor želi miru, naj pride v naš prijazni kraj. — C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju razglaša vsem županstvom; Neki Masimus Neuraayer namerava naseliti v državi Para v Braziliji avstrijske izseljence, in sicer na svetu, ki leži ob Braganca železnici (Estrada de Ferro de Braganca). Dotični kraji pa so zelo nezdravi ter imajo skrajno neugodno podnebje za Evropejce. Županstvom se naroča, da naj po možnosti svare ljudstvo prod naselitvijo v ono kraje. — C. kr. priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt, izkazuje za leto 1912 20,377.856 K 53 vin. čistega dobička proti 20,180.273 K 50 vin. v letu 1911 ter plača za preteklo leto zooet dividendo po 33 K za vsako delnico. Kakor poizvemo, bi bil zavod v položaju izkazati veliko večji čisti dobiček ter izplačati viš;o dividendo, vendar je pa ta vodilni bančni zavod pri svoji izvanredni previdnosti, upoštevaje splošni položaj, raje znatno pomnožil svoe vidne, kakor posebno pa svoje interne rezerve. Primorske vesli. p Socialno - poli ični tečaj v Tcmaju. Goriška. S. K. S. Z. je lani prav dobro opravila s tečajem v Komnu, kjer sc razvija sedaj zelo lepo društveno življenje. Letos je šla v Tomaj, prav na spod. Kras. Pokazalo sc jc tudi tukaj, da jc Kraševec ukaželjen, zraven pa bister in trezen. V nedeljo dopoldne jo dve uri predaval dr. Krek, popoldne pa dr. B r e c c 1 j in P r e m r o v. Ljudstvo je zelo veselo predavanj in hvaležno zanje. Samo cclen jc po sklepu prvega predavanja, ko je bil že domala sam v dvorani, brez vsake zveze in brez vsakega povoda zaklical: »Mi pa ostanemo, kakor smo bili — liberalci.<•• In ta je bil — nadučitelj. p Pogreb dr. Pajerja, V četrtek ob pol deseti uri predpoldne se je vršil pogreb pokojnega deželnega glavarja clr. Pajerja. Sprevod jc vodil prošt Faj-dutti. V sprevodu je šla skoraj vsa šolska mladina, dalje namestnik Hohcn-lohe, poclglavar dr. Gregorčič, general Scot t i, gla var Rebek, deželni odbor, deželni poslanci, odvetniška, zbornica, zastopniki sodnije, župani in drugi za-stojniki raznih korporacij. Na pokopališču je govoril v imenu deželnega odbora in laške liberalne stranke dr, Pi-nausig, v imenu mesta pa župan Bom-big. Pogreb sc je vršil na deželne stroške. p Oprostilna razsodba v Pulju. Kar je bilo pričakovati, sc je zgodilo. Pred rovinj-sko poroto so bi'i v petek oproščeni vsi nekdanji uslužbenci puljskega municipija, katerim se je tekom preiskave dokazalo, da so poneverili preko 112.000 kron občinskega denarja. Seveda je ta svota morda komaj deseti del, za kar so obtoženci oškodovali mestno občino. Čeravno je nekdanji mestni blagajnik Galante pripoznal vse tatvine, katere je storil v teku let in čeravno je isti Galante rovinjskim porotnikom s precejšnjo natančnostjo razlagal, kako so tudi njegovi soobtoženci kradli občinski denar, vendar ni vse nič pomagalo. Rovinjski porotniki so krivdo navzlic vsem dokazom zanikali in je bilo vseh deset obtožencev oproščenih. Govori se, da o tem procesu še ni bila izgovorjena zadnja beseda; toda obetati si od tega ni mnogo, ker nosijo krivdo na puljskih defravdacijah previsoko stoječe osebe. Brezdvomno pa je k tej razsodbi mnogo, če ne največ, pripomogel rovinjski okrajni sodnik sodnik dr. Silvestri, ki je bil ex-ofo zagovornik enega obtožencev in ki je v svojem zadovoru z vzvišenim glasom priporočal, naj italijanski porotniki z glavo pokoncu zanikajo krivdo svojih italijanskih s o r o j a k o v. Res čudne besede c. kr. okrajnega sodnika, katere so pa menda samo v Istri mogoče. Bog se čuvaj, da bi kaj takega izustil kak slovenski sodnik. p Odlikovanje. Msgr. Kratzig Bru-non, c, ki1, katehet na nemški šoli v Trstu, je imenovan za častnega papeževega. komornika. p Postni govori v Pulju. V tukajšnji stolnici ima letos laške postne govore pater kapucinov iz Trsta. Letos se je prvič zgodilo, da je cerkvena oblast posegla po avstrijskem cerkvenem govorniku. Dosedaj jih je naročevala vedno iz Italije. — O hrvaških postnih pridigah seveda tudi letos ni govora. Skrajni čas bi res bil, da bi sc enkrat uresničila že davno gojena želja puljskih Slovanov po lastnem dušnem pa-stirstvu. p Berač ponesrečil. Za Kobaridom so našli nedeljo poopldne berača v nezavesti. Doma je iz Suhega Dola (?) pri Kamniku in se piše Jožef Sivec. Kako je ponesrečil, ni mogoče dognati. Spravili so ga v občinsko bolnišnico v Kobaridu, kjer je v sredo dno 19. t. m. umrl. p Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Osiavju g. Terezija Illede, krčmarica in posestnica. p Smrt dijaka. V Cerknem i'e umrl na sušici dijak petega gimnazijskega razreda v Gorici, Franc Sedej. Bil je zelo nadarjen dijak. p Vojaštvo v Ajdovščini. Ajdovščina dobi vojake: nekaj artiljerije in nekaj pehote. V Palih se pripravljajo prostori za vojake. Ali se zgradi vojašnica v Ajdovščini ali v Šturijah, se še ne ve; Ajdovščina se je brani. p Čudne smrti je umrl 38letni Tomaž Dobravec iz Zalaza pri Tolminu. Ko je šel zvečer domov iz Sv, Lucije, je imel na pasu privezani dve sekiri. Nad Zalazom se mu je spodrsnilo po grivi, pas se mu je obesil za štor in ga stisnilo za grlo. Našli so ga. mrtvega. p Nagle smrti je umrl v Gorici Friderik vitez B e n i g n i Miildenberg, cesarski svetnik. p Burja v Trstu. Minolo soboto se je v Trstu v letošnji zimi prvič oglasila silovita burja, ki je opo'dne divjala s hitrico 114 km na uro. Temperatura je padla na -f 1, 4 do -}- 1, 2. Mnogo oseb je burja podrla na tla, da so se več ali manj poškodovale. Pri Sv. Andreju je neki posebno močan sunek zlomil deblo velikega drevesa. Na obali je brja prevrnila en tovorni voz. Morje je močno razburkano. Pristaniški piloti so morali mnogo parnikov in jadrnic čvrstejše vsidrati in privezati. Grško z lesom naloženo jadrnico Eugenie«, ki je bila usidrana pod Skednjem, je vihar odtrgal in je bila v nevarnosti, da se razbije na tamoš-njem valolomu; rešil jo je pilotski parnik Audax«. Tudi telefonsko omrežje je trpelo; pretrganih jc bilo krog 400 žic. Popoldne je bil na morju ustavjjen obrežni promet. Burja jc divjala tudi včeraj, a ni bila več tako huda; zgodila se ni nobena na-daljna uezgoda in obrežni promet se je zopet redno vršil. Koroie novice. k Naši iiaspro'niki. Bivšak v Keller-bergu. Tu je zborovala dne 16. t, nt. podružnica »Siidmarke«, in kdo je zopet govoril na tem shodu? Zopet neki »landfremder«, iz Gradca privandrani izzivač Hoyer, ki jc hujskal in izzival nemško »mirno« prebivalstvo. »Freie Stiminen« naj si enkrat zapomnijo, da koroški Slovenci ne bomo mirno trpeli, da bodo hodili plačani, tuji Nemci na Koroško agitirat in germanizirat. — Vernherg pri Podravliah. Nemški Schul-verein« je zboroval dne 2. februarja v Kle-čah. Na tem zborovanju jc govoril nadučitelj Limel o vrednosti (dragocenosti) nemškega časopisja, o ločitvi šole od cerkve in je zabavljal o šoli na Strmcu, kjer jc slovenski učitelj. Učitelj Limel mora biti pravi »limel«, da si vse to dovoli — v slovenski občini. Gospod deželni predsednik, takim narodnim in kulturnim hujskačem pošljite žandarje in špijone na vrat. Taki učitelji spadajo v Karlau pri Gradcu, ne pa v šolo, kjer mučijo pošteno slovensko deco in huj-skajo in zapeljujejo ljudstvo. — Bistrica pri Št. Vidu ob Glini. Vsenemško zborovanje se je vršilo dne 16. t. m. v Bistrici ob Glini. Govoril je seveda znani vsenem-ški hujskač profesor Angerer. To je čudno na Koroškem: alldeutsch je vedno in povsod dovoljeno, slovensko pa vedno in povsod prepovedano. Pevsko društvo »Al-penrose«, k je bilo ob ustanovitvi še slovensko, je slenilo, da mora vsak član ob vsaki prireditvi in skušnji saj 1 vinar darovati v nabiralnik za »Siidmarko«. Slovenci, posnemajte to in darujte za »Slovensko Stražo-*! k Imenovanje. Dež. predsednik za Koroško je imenoval diplomiranega ži-vinozdravnika Franc Vacke z Dunaja, provizorično za 7 let azistentom pri politični upravni službi na Koroškem. k Cerkvena vest. Za dekana v Vol-šperku jc. imenovan tajnik Jožefove družbe msgr. dr. Robert Klimš. k Z Osojskega jezera. Na Osojski gori prebiva čudak - samotarc veleposestnik Cičnik. Živi življenje samotar-ca in skopari kolikor more. To bi bilo 701etnemu starcu nakopalo skoro veliko nesrečo in smrt,. Zadnjo nedeljo ga je napadel hlapec Pečnik ter ga hotel pobiti — toda starec se, jc krepko branil in napadalec je ušel. Cičnik na Osojski gori. pa gotovo ne bo rad več sam doma »čičal«, ker s tem si ne bo pridobil slave »Mutca, osojskega«. Kersfce novice. š Novo delavska gibanje na Spod. Štajerskem. Včeraj, dne 23. t. m. sta 6e vršila zopet dva lepa delavska shoda naše Jugoslovanske Strokovne Zveze. Predpoldne ob 8. uri je bil ustanovni shod za skupino J. S. Z. v Mariboru za delavce, viničarje in posle v občinah Iirčevina — Leitersberg. Shoda se je udeležilo do 70 viničarjev in delavcev. Govoril je poslanec dr. Korošec. Izvolil sf; je odbor, ki bo vodil predpriprave. Poslovati začne skupina že dne 11. marca. Med viničarji in delavci vlada veliko zanimanje za organizacijo. Popoldne ob pol 3. uri pa se je vršil pod predsedstvom gospoda župana Hauca dobro obiskan shod v naši obmejni trdnjavi Ceršak ob Muri, v kraju, ki je znan po znani šulferajnski propadajoči šoli. Navzočih jo bilo nad 100 zavednih tovarniških delavcev, posestnikov, viničarjev in žen. Govorila sta poslanca dr. Korošec in Fr. Žebot. Vsi navzoči so se izrekli za ustanovitev nove skupine ter so si že tudi izvolili odbor. Tudi ta skupina začne poslovati dne 11. marca. V cirberški tovarni je krog 200 delavcev, ki še niso bili dozdaj pri nobeni organizaciji. Po ustanovnem zborovanju je poslanec dr. Korošec, ki zastopa. 4. kurijo tega kraja v dež. zboru, spregovoril tudi o važnejših političnih zadevah. Vsi navzoči so z velikim navdušenjem odobrili obstrukcijo naših poslancev v deželnem zboru ter so izrekli poslancem K. Z. popolno zaupanje. Krepak rocl so ti naši obmejni Slovenci. Tudi znajo ti ljudje, priprosti delavski in kmečki možje, bolj trezno misliti o deželnozborski politiki, kot oni spodnještajerski liberalni mladini, ki ližejo pete oholim graškim Nemcem, ki Spodnji Štajer narodno in gospodarski uničujejo. — Kakor smo že poročali, začne v nedeljo, dne 2. marca poslovati mariborska skupina J. S. Z. Shod se vrši ta dan popoldne ob i. uri v Mariboru v Zadružni zvezi. Dopoldne pa se vrši najbrž tudi otvoritev skupine v Kamnici. š Volitev župana. Sv. Barbara v Halozah. Dne 20. t. m. jc bila pri nas volitev župana. Stari župan, Kranjc, je čisto pogorel in ž njim tudi njegovi strastni pristaši. »Štajerc« mu ni mogel več pomagati. Izvoljen je g. Anton Štum-berger, ki bo gotovo drage voljo vse storil, da zadovolji svoje občane. Časti-tamo! šUmrl je na Dobrni dne 22. februarja Franc Mastnak p. d. Jurač, in v toplicah, kjer je 40 let služil znan pod imenom hišnik Franc. Bil je blag mož, zvest narodu in cerkvi. Zadele so ga nesreče zaporedoma in te so sicer močnega moža po-trle v 68. letu. Čuje se, da bo deželni odbor, kateremu je zvesto služil, skrbel za časten ! pogreb in tudi za ubogo vdovo z seduimi otroci. Topličarji so Franca posebno obraj-tali, ker je bil jako postrežljiv. šToplice na Dobrni. Ker se lopliška l doba prbližuje, naj opozorimo vse, ki mislijo na Dobrno priti, na naša narodna društva, kakor na bra'no društvo, »Stražo« itd. Večkrat je treba goslom kakega sveta ali razjasnila. To vse dobi!o lahko pri teh društvih. Sploh pa naj se Slovani, ki na Dobrno pride o, javijo v bralnem društvu, kjer so na. razpolago slovenski časniki in knjige, dočim jih izvzemši > Naroda« zastonj iščeš v toplicah. Kar se gostiln tiče, priporočamo hotel »Union« poprej Orosel, kjer je več na novo opremljenih sob za letoviščarje, krasen vrtsalon, novo kegljišče in kar bo menda najbolj vabljivo, izvrstna kuhinja (najemnik je namreč tudi mesar) in res iz-vanredno dobro pivo. Če bo, kakor se čuje, letos nov večji avtomobil dvakrat iz Celja in dvakrat iz Dobrne vczil, potem so dani vsi pogoji dobre sezone. Posebno se morajo dobrnske toplice priporočati onim, ki so vsled napornega dela utrujeni, nervozni in onim, ki jih trga. Ker ima vrelec le 27 stopinj R., se ni bati prthlajenja kakor drugod v vročih toplicah. š Zborovanje S. K. Z. na Vidmu ob Savi sc je vršilo na včerajšnjo nedeljo popoldne v hotelu gospoda Kuneja pri kolodvoru. Poročala sta poslanca dr. B e n k o v i č in P i š e k ob izredno veliki udeležbi volilcev; izrekla se jima je soglasno zahvala in zaupanje. Shod je potrdil, da Videm neomajno ostane naš. Na shod je prihitel tudi g. dekan Mešiček iz Brežic in več Artičanov. š Slovenska zmaga. Pri občinskih Volitvah v Rušah so zmagali Slovenci v vseh treh volilnih razredih. š Redni občni zbor Trg. in obrtnega društva v Mariboru. Dne 15. t. m. je bilo naznanjeno v »Trgovskem vestni-ku«, da se vrši dne 23. marca občni zbor našega društva. V resnici se vrši dne 2. marca ob 3. uri popoldan v restavraciji Narodnega doma. Ker bode tudi predavanje o dohodninskih napovedih in se bode razvila debata o lani opuščeni Trgovski in obrtni razstavi, ki se morda letos omogoči, se vljudno vabijo člani in nečlani. Po sporedu svira tamburaška godba obrtnega kluba. š Umri je v Ptuju, kakor smo poročali, minorit Č. o. Mansvet Zohrer v četrtek ob pol 10. uri nonoči. Pogreb bo v nedeljo dne 23. svečana popoldne. š Oče po neprevidnosti ubil triletnega sina. Iz Sevnice: V Žigerskem vrhu je podiral posestnik Janez Motore s svojim hlapcem Janezom Jurančič v gozdu drevje. V gozd sta mu sledila tudi triletni sinček Franc in petletni Jože ter se tam igrala za 'nekim drevesom. Oče se je spravil sekati drevo, za katerim je stal triletni Franc, katerega oče za drevesom ni opazil. Zamahnil je s sekiro in zadel otroka po glavi ter mu razbil čelo. Otrok je vsled dobljene poškodbi kmalu nato umrl. š Mati umorila dva novorojenčka, /z Kozjega: V Logu je porodila posestniška hči Marija Planine nezakonske dvojčke. Otroka sta prišla živa na svet. Eden je umrl še tisti dan, drugi pa nekaj dni pozneje. Dognali so, da sta otroka umrla vsled tega, ker jima je mati vsak dan dajala, da bi ju spravila s sveta, piti raztopljeno milo. Pri umorih je pomagala tudi njena mati Terezija Planine. Obe malopridnici so izročili okrajni sodniji v Kozjem. š Električni tok ubil delavca. V Zidanem mostu so te dni na neki novo zidani hiši umivali okna. Pri tem je bil zaposlen tudi 22Ietni delavec Jernej Petrič. Da ne bi padel z okna, se je po neprevidnosti oprijel žice, ki vodi električni tok v cementno tovarno. Tok je bil tako močan, da je Petriča pri priči ubil. š Ne delaj v nedeljo! Celje: Pri stavbi električne naprave v Celju se je ponesrečil v nedeljo pomožni delavec Jakob Škorjanc, ki je padel 8 metrov visoko raz lestve. Ponesrečenca so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Nam se zdi res čudno postopanje mestne občine, da sploh dovoli ob nedeljah delati. Ako peki iit mesarji ob nedeljah popoldne niti kruha in mesa ne smejo prodajati ter so v nasprotnem slučaju kaznovani od iste občine, zakaj pa sama nedeljskega počitka ne spoštuje. š Zastrupila se je v Gradcu 25 let stara blagajničarka Marija Blasnig. Razne stvori. Umrl je v Pragi urednik »Plzcn-Skih Novin«, pisatelj, mestni arhivar Pavel N e b e s k y. — V Turč. Sv. Martinu jc umrl slovaški časnikar Jiši Č a j d a. Naše žrtve v slučaju vojne. V zdravniškem društvu na Dunaju je predaval kirurg profesor pl. llochenegg o »Sanitetnih vojnih pripravah Avstrije«. Tekom Štirih let, jc rekel, se nahaja naša domovina že drugič v vojni nevarnosti. Ko jo bila leta 1909 nevarnost že zelo velika, si je predavatelj stavil vprašanje, ali je Avstrija dovolj pripravljena za slučaj vojne? Kakor je izračunal prejšnji Šef našega vojaško-zdravniške-ga častniškega zbora Uriel, bi morala Avstrija v slučaju vojne računati s 100 tisoč ranjenci. Dvorni svetnik Ilochen-pgg smatra to številko za prenizko. Od 100.000 ranjencev pa odpade 60.000 na Avstrijo, 40.000 pa na Ogrsko. Za 10 tisoč ranjenih Avstrijccv postavi »Rde- či križ« potrebne bolnišnico in postelje. Če vzamemo, da more ena bolniška postaja sprejeti 200 ranjencev, potrebujemo 250 takih postaj. Če računamo v eni sobi take bolniške postaje 20 postelj, tedaj bo treba 2500 bolniških sob. Za vsako bolniško postajo bodo potrebni trije kirurgično izšolani zdravniki, torej skupno 750 kirurgov. 750 kirurgov bi se dobilo. Nedostajalo pa bi bolniških strežajev. Avstrija rabi za vsako bolniško vojaško postajo dve izurjeni strežajki in za vsakih 20 ranjencev po tri strežajke, torej 8000 žensk. Konsum tobaka leta 1911. Predlanskim se je v Avstriji pokadilo 1236 milijonov smodk in 5668 milijonov cigaret, to je za en milijon več smodk in za 78 milijonov manj c i g ar e t nego lani. Kakor znano, se je leta 1911. z mesecem julijem zvišala cena skoraj vsem smodkam in cigaretam, kakor tudi tobaku. Kljub temu so dohodki tobačnega monopola to leto bili prav zadovoljivi. Vsega vkup je bilo 299 4 milijona kron dohodkov, to je 21*2 milijona več nego lani. Največ vržejo cigarete (39-21%); kar se godi že od leta 1908. Zelo pa je vsled zvišanja cen padel konsum nekaterih vrst smodk; tako so n. pr. padle inozemke za 589 milijona. Portorike za 37-9 milijona in kuba-por-torike za 14-7 milijona kosov. Nasprotno so pa poskočile »cigarillos«, katerim se cena ni zvišala, za 107*6 milijona kosov. Med cigaretami so se najbolj opustile »sport«-cigarete, zato se je pa več prodalo drama- in ogrskega cigaretnega tobaka. Poskočil je tudi konsum »memphis«-cigaret . Nemški vojni zrakoplov zgorel. Dne 21. t. m. se je nemški vojni zrakoplov -Mainz II.« po peturni vožnji v bližini Me-tza spustil na tla. Pri tem je nastala eksplozija in je balon zgorel. Trije častniki, ki so se nahajali v gondoli, so ostali nepoškodovani. Tele onska in Brzojavna poročilo. TURŠKI PORAZ NA GALLIPOLIJU . London, 24. februarja. »Daily Chro-nicle« poroča, da so Turki na Gallipoliju bili zopet strahovito poraženi. TURČIJA FORMULIRA SVOJE MIROVNE POGOJE. Carigrad, 24. februarja. Včeraj se je vršil tukaj ministrski svet. Bavil se je s po>-ročilom Hakki paše iz Londona, ki je refe-riral o sklepih zadnje poslaniške konference glede mirovnega vprašanja med Turčijo in balkanskimi zavezniki. Ministrski svet je svoje tozadevne sklepe Hakki paši brzojavil. Porta pričakuje, da se bodo mirovna pogajanja zopet začela in je formulirala svoje mirovne pogoje, kateri se pred-lože konferenci poslanikov. Časopise je svooj dosedanjo smer popolnoma opustilo in piše za mir. Celo mladoturki se zanj zavzemajo. Veliki vezir je povabil k sebi urednike listov in jim dejal, da Porta ne more vojske nadaljevati, hočeš nočeš, mora mir skleniti. MIROVNI POGOJI BULGARIJE. Soiija, 24. februarja. Govori se, da stavi Bulgarija za eventualno nadaljevanje mirovnih pogajanj sledeče pogoje: 1. Jamstvo glede vzhodnih meja. 2. Jamstvo, da bo Turčija plačala vojno odškodnino. 3. Jamstvo, da se tako od strani Turčije kakor Bulgarije 15 dni po začetku mirovnih pogajanj izvrši demobilizacija. ALBANSKO VPRAŠANJE NA KONFERENCI POSLANIKOV. SPORAZUMA MED AVSTRIJO IN RUSIJO ŠE NI, PA SE BO DOSEGEL. London, 24. februarja. Diplomatski krogi govore, da §e med Avstrijo in Rusijo glede vprašanja meja bodoče Albanije še ni dosegel sporazum, da pa stvari teko tako, da bi moglo do sporazuma priti. Na vsak način niti Avstrija niti Rusija na zadnji konferenci velesil nista izrekli zadnje besede. Velesile menijo, da je vprašanje albanskih meja važno, ni pa tako nujno, da bi se moralo precej rešiti. Avstro - Ogrska je baje na zadnji konferenci po svojem poslaniku izjavila, da je pripravljena še nekaj časa do defitivne rešitve albanskih meja čakati. Pravzaprav je to edini vspeh, ki se ima na zadnji konferenci poslanikov konstatirati. Vendar pa kroži tudi vest, da so še obstoječe diference med Avstrijo in Rusijo majhne in se bodo izgladile. V tem mnenju potrjuje tukajšnje kroge predvsem tudi sodba oficielne »Norddeutsche Allge-meine Zeitung«. KURIR RUSKEGA CARJA ČRNOGORSKEMU KRALJU. Belgrad, 24. februarja. »Večernje Novosti«, ki imajo zveze s cetinjskim d\orom, javljajo, da sc vrne te dni v Cftinje vojni ataše ruskega poslaništva v Cetinju, ki je bil odšel z lastnoročnim pismom kralja k caru, v Cetinje ter prinese kralju lastnoročni odgovor cara, ki sc bavi z vprašanjem Skadra. RUMUNSKO - BULGARSKO VPRAŠANJE. Bukarešt, 24. februarja. Danes se vrši tukaj ministrski svet glede rumunsko-bul-garskega vprašanja, oziroma posredovanja velesil. Sofija, 24. februarja. Rumunski delegat princ Ghika je odpotoval v Bukarešt, da o pogajanjih z Bulgarijo osebno poroča. ANGLEŠKO IN FRANCOSKO BRODOVJE V SIRSKIH VODAH. Carigrad, 24. februarja. »Alemdar« poroča, da križari 20 ladij močno angleško brodovje ob južni obali Sirije. V Beirut je došla francoska križarka, druga francoska vojna ladja pa križari med Beirutom in Port Saidom. KONFERENCE MED RUSIJO IN TURČIJO. Pariz, 24. februarja. Ruska vlada je glasom tukajšnjih listov začela na iniciativo Porte s slednjo tajne razgovore glede dardanelskega vprašanja. RUMUNIJA IN RUSIJA. Bukarešt, 24. februarja. Prestolonaslednik Ferdinand in princ Karol bosta odpotovala v Rusijo k jubilejnim slavnostim Romanovov. ČRNOGORSKI RANJENCI. Belgrad, 24. februarja. Pred Ska-drom je bil ranjen tudi .tast princa Mirka, general Konstantinovič. — Včeraj se je pripeljalo iz Skadra v Skoplje 1500 ranjencev v zelo slabem položaju. 200 težko ranjenih so namestili v sko-peljski bolnišnici. PATRIARHI JA DUŠANA SILNEGA OBNOVLJENA. Belgrad, 24. februarja. Ker mnoge novoosvojenc pokrajine pripadajo k fa-rigrajskemu patriarhatu, se pravoslavni krogi bavijo s tem, da ožive veliki srbski patriarhat, kakor je bil pod Dušanom Silnim, ki bi imel središče v Peči, Prizrenu ali Skoplju. Stvar se bo uredila z zvezi s Črnogoro, ki se bo itak v državnopravnem oziru s Srbijo tesneje spojila. XXX SLAVNOSTI OB 300LETNICI ROMANOVOV. Peterburg, 24. februarja. Ob 3001et-nici. kar so Romanovi zasedli ruski prestol, se vrše sledeče slavnosti: 6. marca se po vseh cerkvah mašuje za carjevo rodbino in se vrše slovesne procesije. Po cerkvenih slavnostih se prečita čarov oklic, nakar se vrše vojaške parade. V Moskvi, stari carski prestoli-ci, prirede zvečer razsvetljavo. V Peterburgu bodo ob 8. uri zjutraj 21krat iz topov ustrelili. Car se z rodbino udeleži slovesne svete maše v kazanski katedrali. Peterburg, Carsko selo, Petrov dvorec, Gačina in Pavlovsk, se zvečer razsvetle. Dne 7. marca bosta car in carica sprejemala odposlaništva raznih korporacij ob 5. uri popoldne in diplo-matičen zbor. Dne 9. marca sprejme car kmečka odposlaništva s starešini in jih pogosti. Dne 9. marca bo v zimski palači gala-pojedina. RUSIJA ZA BALKANSKE SLOVANE. Berolin, 24. februarja. »Vossische Zeitung« poroča iz Cetinja: Ob priliki 300-letnice Romanovov bo car princa Ivana ruskega, soproga princese Helene Hara-gjorgjevič Z ozirom na >Slovenčevo« notico o Komanu v deželni bolnici izjavljam, da jaz nisem ic1 entičen z njim in nisem z njim v sorodu. Franjo K o m a n, c. kr. poštni poduradnik v Ljubljani.-; Po tem temeljitem »pojasnilu« se mora c. kr. poštnemu poduradniku g. Franju Komanu brezpogojno verjeti, da n i i d e n-tičen z umrlim Komanom. C. kr. poštni poduradnik Koman živi, kakor se iz »pojasnila« jasno vidi, jako* brihtno« življenje. Naj ga le še dolgo živi in naj bo po-tolažen: tudi mi mu verjamemo, da z umrlim Komanom ni ».identičen«. lj Umrl je preteklo soboto popoldne 78Tetni gimnazijski profesor v pokoju, g. Anton Skubic. Na ljubljanski gimnaziji je učil 22 let in bil leta 1886. vpokojen. Svoj čas je bil med svojimi tovariši in učenci na glasu zelo izobraženega filolo-ga in učenjaka. Poko.ni je bil isamec in preživel svoj pokoj čisto sam zase. Bil je velik dobrotnik revežev. R. I. P. lj šentjakobsko prosvetno društvo je imelo v nedeljo, dne 16. februarja, svoj redni občni zbor. Iz raznih poročil posnamemo, da je imelo koncem leta 1912. 530 članov, med temi 80 podpornih in 8 ustanovnih. Poučnih predavanj je bilo 20. V čitalnici je na razpolago 32 raznih časopisov in revij, 24 slovenskih in 8 nemških. Na Ljudskem odru je imelo štiri različne predstave; dve igri sta bili prvikrat ua slovenskem odru Vprizorjeni. Nastopilo je na odru 50 raznih igralcev in igralk, malih in velikih. Sedaj se pa društvo pripravlja na krasno pasijonsko predstavo »Marija Magdalena«, ki bo prvikrat igrana v nedeljo, dne 2. marca. Vse igre so pokazale, da so se vsi igralci prav skrbno pripravljali in vadili (izza kulis bodi povedano, da za vsako igra po dva meseca). Uspeh ni izostal. Društvo si je tudi napravilo več rekvizit in 20 novih kostumov. V zabavo in razvedrilo članom je bila tombola, izlet v Šmarje, Miklavžev in sveti večer. Intenzivno se je gojilo petje. Zbor šteje 60 glasov (20 moških, 40 ženskih) ter je imel 115 pevskih vaj. po l1/? ure dolgih. Pri predstavah na »Ljudskem odru« se je zapelo nič manj kot 3:5 raznih pesmi. Društvo je kupilo nov harmonij. Knjižnica je napredovala za 130 novih slovenskih in 122 nemških knjig, za kar je plačala 396 kron. Izposojenih je bilo 2262 knjig, 204 članom. — Blagajniško poročilo kaže 2150 kron izdatkov. Navzlic zelo velikim stroškom je blagajni še ostala mala svota, potem ko so vsi dolgovi poravnani. Društvo ima tudi telovadni odsek »Orel« in naraščaja »Orličev«. Med letom je umrlo 8 članov. Za vsakega se je opravila sv. maša. ki se je o.nanila iz prižnice. Pri volitvi je bil izvoljen sledeči odbor, ki se je pri seji dne 19. februarja takole konstituiral: Karol čeč, faktor. Kat. tiskarne, za predsednika; Jernej Šerjak, poslovodja in posestnik, za podpredsednika; Ivan Vrhovec, uradnik, za tajnika; gdč. Manca Kalan, za blagajničarko, gdčna Ivanka Simončič, za knjižničarko; za odbornike pa: Janko Hočevai', Peter svooj težo pritiskati na prebivalstvo. Angela Šajn, gdčna Antonija Tome in Feliks Zupan. — Tako je društvo v letu 1912 pokazalo, da se zaveda velike naloge, zaradi katere je ustanovljn o. Z mirnim in smotrenim delom hoče tudi še zanaprej v šentjakobskem okraju širiti prosveto, ljudi združevati, blažiti njih življenje. Zasluži, da ga vsi podpirajo. In komur je pred očmi splošna korist in občni blagor, bo gotovo odobraval delo društva. lj Vodstvo nemških g'edališč v Celovcu in Ljubljani je vsled odstopa ravnate'ja Ka-rola Richterja poverjeno Hermanu Roche, Nadrežiser v Ljubljani bo Franc Schraunn. lj Zaprla je trgovino trgovka Kreč na Marija Terezije cesti. lj Dozdevni obstreljenec. V soboto dopldne je Čuvaj v Mestnem logu Franc Gorenjec, zasačil nekega moškega, ki j«1 sekal mlada drevesca in ga stavil na odgovor. Pri tem se je neznanec zakadil v čuvaja in ga vrgel na tla. Ko je ta vstal, je potegnil samokres in z njim ustrelil v stran. Nato ncznanec pograbi z-.i sekiro in mahne z njo proti čuvaju, kterega bi bil neizogibno zadel po glavi, ako bi se mu ta ne bil pravočasno umaknil in nato še enkrat ustrelil. Pri tem pa. neznanec pade in prosi. da. je na nogi ranjen ter zahteva od čuvaja pomoči. Lo-ta je šel takoj v trnovsko policijsko stražnico ter cel dogodek naznanil. Takoj jc šla na lice mesta policijska komisija z rešilnim vozom. Ko pridejo nn kraj dogodka, so iskali in iskali, a ranjenca ni bilo nikjer — odnesel jc pete takoj za čuvajem. Ko je padel, je rekel čuvaju, da jc posestnik Jakob Zaje iz Črne vasi št. 10, kar se jc pa izkazalo za neresničn.o lj Umrli so v Ljubljani. Julijana Ločnikar, mestna uboga, 84 let. — Jakob Globočnik, sprevodnik električne ccstne železnice, 40 let. — Silvester Gaj-ser, sin železniškega delavca, 1 leto. — Karel Osolnik, posestnikov sin, 15 let. — Pero Kneževič, delavec, 17 let. — Marija Dobnikar. lj Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. — Nesrečno žganje. Janez Caj-hen, 21 let star, pristojen v D. M. v Polju, delavec v Sneberjali, je strasten žganjepivec in posurovcl človek. Bil je zaradi težke telesne poškodbe že dvakrat občutno kaznovan, a vse to ga nI zmodrovalo. Dne 23. marca je pil v družbi tovarniškega delavca Lovrenca Tomažiča ter kajžarja Franceta Presct-nika. Na poti proti Šmartnem ob Savi so prišli v bližino Dolničarjevega kozolca, kjer se je zaradi neke malenkosti vnel prepir med obdolžencem in To-mažičem. Nakrat pa je obdolženec posegel po nož, ter ga zasadil Tomažiču v desno stran prsi, in mu prerezal srčno žilo odvodnico, vsled Česar se je ranjenec brez glasu na tla zgrudil in umri Caihen je dobil 5 lot težke ječe. lj Porotna obravnava proti defrav-dantu Evgenu Kussu se je za nekaj dni preložil. lj V nsmšksm g! dališču bodo poloti kinematografske predstave. lj Dela za kanale-zbiralnike izredno lepo in hitro napredujejo. Začela so sc dela meseca decembra lani in imajo biti končana v 250 delavnih dneh. Doslej so dela ocl Šentpeterskega mostu dospela na desnem bregu do hiše M. Rom (Poljanski nasin 12), na levem pa do hiše Levčevih dedičev na Šentpeter-skem nasipu. Zveza in napeljava hišnih kanalov v zbiralnike se izvrši seveda šele tedaj, ko bodo zbiralniki popolnoma dovršeni. Zahvala. 605 Povodom prebriike izgube na-šega nepozabnega očeta, gospoda PETRA GROSSA nadučltelfa v pokoju je nam došlo obilo dokazov prisrčnega sočutja, za katere se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo preč. domači duhovščini, vlč. gosp. duh. svetniku za spremstvo in čč. gg kaplanoma za tolažbo v bolezni, vlč. g. rektorju dr. Gnidovcu, preč. gg. Karolu Čerinu, župniku na Boh. Beli, V. Hybašku in T. Klinarju iz zavoda sv. Stanislava, blg. g. dr. T. Zamiku za pomoč v bolezni, c. kr. stražmojstru g. V. Legatu, učitelj, zboru zagorske in topliške šole, blg. g. R. Mihelčiču in g. županu J. ■ Pircu, odbornikom Lj. hranilnice in posojilnice, glasbenemu društvu za ganljivo petje, si. kraj. šol. svetu in odboru Lj. hranilnice in posojilnice za darovana venca, kakor tudi vsem udeležencem pogreba, ki so izkazali pokojniku zadnjo čast in vsem, ki so nam izrazili ob priliki prebritke izgube svoje sočutje. Bog bodi vsem obilen plačnik! Zagorje ob Savi, 22. febr. 1913. Globoko žalujoči ostali. Zalivala. Za obilne dokaze odkritega eočutja ki so nam d šli k hritki izgubi iskreno-Ijubljetrpfa soproera, oz'r. očeta, brata, tasta, starega očeta in strica gospoda Ivana Kidriča zasebnika se tem potom kar najiskreneje zahvaljujemo. Posehno zahvalo pa smo dolžni vsem onim, ki so v Preski ali Št. Vidu pokojnika spre ili k večnemu počitku. Žaliroče rodbine: 606 Kodrid, Zidar, Dorschel, 'Z' vjMjvVtV- (.•'.' .■ . ■•} V Celja se proda Gosposka ulica šf. 28. z 11 stanovanji in J trgovskim prostorom, vse v najboljšem stanju. Hiša se dobro obrestuje. Treba je le kakih 12.000 K, drugo lahko ostane. Pojasnila daje J. Kolšek, posestnik v LočicI, uovta Poleeta. njo Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 24 februarja 1913. Pšenica za april 1913.....1156 Pšenica za oktober 1913 . . . 1214 Rž za april 1913.......9-8") Rž za oktober 1913.....9 64 Oves za april 1913......10-26 Koruza za maj 1913.....7 69 Koruza za julij 1913.....7-92 , [n Ul; inni l/rpii nnteti ' :'J »vv III r\U ' Ml 11 vi c u IIUjI 1. % , • •».. ■ j popolnoma veščega slovenske in nemške stenografije, sprejme takoj odvetnik dr. i. Brejc v Celovcu Benediktinski trg 4. 549 Zahvala. 613 Za mnoge dokaze sočutja povodom smrti gospoda Mana flžmana se najtopleje zahval u;em vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem za obilno udeležbo, dalje slavnemu gasilnemu društvu Vič-Glince. Prav posebno se pa zahval,u:emo velece-njenernu podjetju G. Tčnnies za obilno udeležbo vsega osobja in za mnoge prekrasne darovane vence. Končno se zahvaljujemo se vsem ostalim udeležencem, ki so dragega pokojnika spremili zadnjikrat k večnemu počitku. Ljubljana, 24. februarja 1913. Žalujoči ostali. z večjo prakso se sprejme v pisarni ing. H. UHLlft v Ljubljani. Le pismene ponudbe z navedbo zahtevka. Osebno le na povabilo. 607 Lovska psica rjavo-marogasta (Brauntiger), ki čujc na ima „Ilka-, so jo zgubila; komur je o njej kaj znano, naj sporoči lastniku Oragotinu Klobučar, I.iubljana, Stritarjeva ulica 2. V priv. Upravni svet c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt je sklenil v svoji seji dne 20. t. m. na predlog ravnateljstva predlagati rednemu občnemu zboru dne 4. aprila 1.1. razdelitev dividende za leto 1912 po triintrideset kron (K 33'™») kakor za leto 1911) za delnico, na K 150,000.000 — znašajočo glavnico, nadalje vložiti K 1,000.000 - v izredni rezervni zaklad (1911: izredni rezervni zaklad K 1,»100.000—) K 600.000-- v pokojninski fond (1911: K 600.000--) ter prenesti K 2,334 0CG-— (1911: K 2.131.000 —) na račun dobička in izgube tekočega leta. Vspehi konzorcijalnih kupčij so, v kolikor so bile dne 31. decembra 1912 popolnoma izpeljane, obračunani v letnem zaključku. Frimerialna sestava številk dobička h teuta ter računa Klance za I. !S!21 enimi za L1011. Dohodki Dobiček pri efektih in konzorcijalnih kupčijah obresti.................... provizije (vštevši dobička pri biogu . . ! ! ! devize.................... dohodki realitet............... naknadni dohodki že odpisanih terjatev . . . nedvign.iene dividende............ prenos dobička................ 1912 K 1,367.001 22,544.253 7,313.072 8(19.500 291.830 11,354 1,260 2,131.786 34,470.158 i - 1911 K 3,005.330 20,050.b35 7,291.982 701.251 332.756 12.876 1.148 1,882.805 33,279.073 Bremena Uradniške plače............... stroški.................... amortizacije pri realketah, inventarju in slič. davki in pristojbine............. pokojninski zaklad.............. čisti dobiček................ 1912 6,719.986 2,579.794 531.900 3,815.021 445,000 20,377.857 34,470.158 II — 1911 K 6,036.087 2,337.220 405.611 3,864.881 455.000 20.180.274 I - ll - 33,379.073 || — Aktiva Vrednostni papirji . . . portfelj......... blagajna........ predujmi na efekte . . . inventar........ realitete ........ udeležbo pri konzorcijih dolžniki ....... . 1912 K 47 675.835 221,128.485 27,4 i 1.1148 58,094.845 874.100 Il,2n5.400 72,463.5t>7 756,253.240 1,195.107.440 _ 1911 K 39,763,633 197,847.115 24,640.101 81,006.958 1,054.700 11,105.500 58,122.720 753.745.507 1,167.285.234 Pasiva Delniška glavnica . . . , rezervni fond glavnice . , splošni rezervni fond . . , izredni rezervni fond . . , akceptl in nakaznice . . , zaostale dividende . . . vloge na knjižice ... razne vloge ter krediterji dobiček kot saldo..... 1912 1911 K li K h 150,000/00 150,000.000 62.616 044 _ 62,616.044 _ 30,000X00 _ 24,000.000 _ _. _ 5,000.000 _ 54,505.526 —. 58,085.002 14.01)4 — 15 434 76,490.615 — 81,588.o,50 801,103.304 — 765,201.13)1 _ •'0.377.857 — 2O,lS0.274 — 1,195.107.440 — 1,167.-80.234 - KNJIGOTRŽTVO. Povest o dveh mestih. Leposlovna knjižnica. Napisal Charles Dickens. Prevel J. Cankar. — Ta roman najslavnejšega angleškega pisatelja, ki v njem opisuje v pretresljivih barvah dobo francoske revolucije, je tako interesantno čtivo, da mu gre v literarni izobrazbi vsekako eno prvih mest in more tudi sicer veliko pripomoči k poglobljenju estetičnega razumenja vsakogar. Cena 5 K 50 h, vezano 6 K 50 h. Mož Simone. Leposlovna knjižnica. Francoski spisal Champol, preložil V. Levstik. — Ta skrajno zanimanje vzbujajoča povest megočne in zveste ljubezni žene do telesno pohabljenega moža je našla tudi v pričujoči slovenski prestavi med nami veliko čitateljev in se je splošno hvalila. Priporočati jo je najširšim krogom, ker je lahko umevna in tako dramatična, da mpre zadovoljit) najžjvahnejšo domišljijo. Cena skupno z zvezkom Leposlovne knjižnice Ševčenka, Haidamaki«, 3 K 40 h, vezano 4 K 50 h. Ponižani in razžaljeni. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil V. Levstik. — Roman ženialnega Dostojevskega ne potrebuje posebnega priporočila. V Ponižanih in razžaljenih- je ta izberni poznavalec človeške duše, zlasti njenega trpljenja, kontrast med življenjem višjih in nižjiji krogov v Peterburgu s tako realistiko naslikal, da mu je v tem oziru malokdo kos. Knjiga vzbuja najplemenitejša čustva ljubezni in usmiljenja. Cena 3 K, vezano 4 K 20 h. Straža. Leposlovna knjižnica. Poljski spisal Boleslav Brus. Poslovenil Franc Vi-rant. Malo je tako rodoljubnih del, kakor je ^Straža", ki slika boj poljskega kmeta proti prodirajočemu nemštvu. To je proslava grčavega vztrajnega slovapskega kmečkega življa, ki si ne da izlepa iztrgati niti pedi domače zemlje. Vsako rodoljubno srce sc bo ob tem romanu navduševalo in utrdilo v narodnem boju. Cena 2 K 40 h. vezano 3 K 40 h. Razporoka, Leposlovna knjižnica. —-Francoski spisal Pavel Bourget. Preložil A. Kalan. — S tem romanom se po pravici ponaša svetovna literatura. Pisatelj je glo- boko posegel v največje zlo moderne družbe, to je v napačno pojmovanje zakona in rodbinskega življenja, ki rodi loiiko gorja v današnjem svetu. Trpljenje žene, ki je pri tem najbolj prizadeta, nam Bourget opi- i suje z nedosežno močjo. Naj. bi ue bilo izobražene družine, kjer bi ta roman ne bil znan! C«na 2 K .vezano 3 K. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Sanatorium Enio~na 'JSSS: Privatno zdravlšče za notranje in kirurgiene bolezni. — Porodnišnica, — Medicinalpe kopeli. Lastnik in Sot-zdravnik: Ur. Fr. Dorganc, primar I. Idr. oiid, dež. bolti. Obče priznana, na posebeu način namočena (Stockfisch) se dobiva vedno pri tvrdki Josip Poiii, Ulite Sv.Peira cesto?. NB. Un mi bode mogoče pa veliki teden vsem postreoi, prosim da se blagovolijo naročila vsaj en teden poprej rezervirati. 323 Dva še dobro ohranjena 11919 i! 1 železnim zastorotn in senčno streho proda po nizki ceni Simon Knie etz, Ljuoljana, Kolod- 467 vorska ulica št. 26. Proda se enonadstropna v nekem mestu na Dolenjskem. V hiši je gostilna s prenočiščem in mesarsko obrtjo. — Proda se z vso opravo za 12.000 kron. V mestu je 12 sejmov in okrajna sodnija. Plača se takoj samo polovica. Več se poizve pri g. Kmetecu v Novem mestu 226 ali pri g. Kernecu v Ljubljani, Hilšerjeva ulica 5. 532 Št. 4088. Razpis. Za zgradbo deželne ceste škofjaloka kolodvor In za zgradbo v tiru te ceste ležečega mostn iz železobetona na 73200 K odnosno 86800 K prora-čunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkik na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalne svote naj se prediože za cesto posebej in za most posebej do 17. marca 1.1. ob 12ih opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z napisom: Ponudba za prevzetje gradbe »ceste Škofjaloka-kolodvor« ali »mostu čez Sušico«. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5o/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu, Turjaški trg. Od deželnega odbora kranjskega. Izgotouljene obleke za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufakturni trgovini __3934 ynbl|ana Pf j SkOfll žltDflie Mm Petek slikarski mojster i 5 sc priporoča sl. občinstvu razna slikarska delo ter prečastiti duhovščini za izvršitev cerkvenih del itd. Na zahtevo izvršim vzorce brez-4,71 plačtio, ako se mi delo poveri. 3E 3l=ili V Ljubljani, dne 21. februarja 1913. 579 Od 20. februarja 1913 odračunam t' svoji modni trgovini za gospode dobrovoljno 70% popusta od svojih skromnih stalnih cen pri nakupovanju in gotovem plačilu sledečih predmetov: klobuki, čepice, srajce, spodnje hlače, majice, ovratniki, zapestnice, kravate, rokavice, nogavice, žepni robci, palice, dežniki, gumbi itd. Vse v največji izberi, najnovejši modi, prvovrstno blago in po konkurenci v vsakem oziru nedosežno. Pazite na cene v izložbah! Z odličnim spoštovanjem se priporoča 545 Modna in športna trgovina za gospode P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte. ■ ■■•■■•■Has-v :: !J V skladišču špedicijske tvrdke R. RANZINGER aa B ■■ ■ 9 ■ ■ ■ » SS vršila se bo 26. svečana 1913 ob 9. uri zjutraj prostovoljna dražba : M 78 kosov . ■ perzijskih preprog M SČA me mm Priložnostni nakupi P li.-r n Ta naprava je bila v rabi le t.ri mesece in je tedaj kot nova. Ker se v trgu splošno vpelje električna razsvetljava, se odda ta naprava zelo po ceni. K njej spada: okolu 400 metrov pocinjenih železnih cevi različnih dimenzij, okolu 20 lira-svetilk, viseče svetilke, invent. svetilke, lestenec, dvostranske svetilke, svetilke za vrt, rezervni žarilci in stekla, novo kompl. orodje za rezanje cevi. 550 Za hotele, vile, gradove, kopališka, ulično raz* svetljavo zelo primerno. Povpraša se in eventuelno ogleda pri KABLU JANIČU v Žalca, Spodnje Štajersko. Mesečna soba lepo meblovana, se takoj odda, II. nadstropje na levo, Tabor štev. 5. 563 } vešč slovenščine in nemščine, ter prost vojaščine, želi priti v kako manufak-turno trgovino ali kako pisarno. Ponudbe pod »Mlad« na upravo lista pod št. 551. (Znamka za odgovor.) 1 : Izdaja konzorcij »Slovenca«. Otvoritev modne in športne trgovine za gospode in dečke \ I. Kette Franca Jolefa cesta 3. poleg konfekcijske trgovine Maček €•> Komp. mm Tisk; »Katoliške Tiskarne* Odgovorni urednik: MIha Moškere,