reci
Odgovorni vrednik IH*. Jait^ JSleiiveis.
Tečaj
sredo 13. listopada (novembra) 1850
List 46
Mako naj kmetovavec ravna

de
svojo govejo živino kuge obvarje ?
(Konec.)
SO podl
spozna \ prikazke
v vsim, cesar je treba vediti, de se
elika nevarnost
?
de se ojstro pazi na vse

de se nič ne zamudi
?
de
9
previđeni s
potrebno vednostjo na sti
...	•	•	V •
J	» • •
toiij
ako bi
uteg
13) Goveja kuga se večkrat zatrosi po deželah, nila ta morivka goveje živine tudi k nam prikrasti
kodar v vojskah armade marširajoinse za njo klavna goveja živina žéne. Treba je skerbeti v tacih okoljsinah, de ptuja živina v odločenih ostajah zunej vaši ostane, in nikakor ne sama, ne po ljudéh, v dotíko z domačo živino ne pride j in de vse, karkoli je morebiti klaje, stelje in gnoja Jjo
Goti in pusti Mr as v S létih v mlade
seženj visoke boršte spreoberniti.
m 1 ^MHBHHW
nji ondi ostalo, sena
?
Spisal A. Fleišraan.
(Dalje.)
Izmed vsih vsih drevés, saj za pervo obsetev
stran spravi ali cio sozgè. Za konje se scer ni bati
de bi bolezin po okuženi klaji ali stelji nalezli, pa ne- posebniga priporočila vredno za Kraški svét ah
>
je
ali
varno je, ce se taka klaja konjem daje, ali se jim s tako ahacija, ki se tudi fa
?
gnojka, bagrena (gemei
nastilja , ali
steljo
goveda priti, ker se potem kužnína dalje zatrosi.
gnoj na njivo spelje, kamor znajo ner Akazienbaum, Robinia Pseuđoacacia) imenuje
14) Ako je že
scer treba, de gospodár ali
Priporoča ga
njegova h i t
t. v kteri vse
?
dinja na svojo živino pridno
gledata, de
senobena bole
gospo- druge drevcsa prekosi, pa tudi njegova koristnost
na vec strani
zin v začetku ne zanemari, je ta skerb o kužnih časih
To drevo zrase zlo visoko in debelo, in doseže v
se toliko
potrebniši, de
se živinče berž iz hleva na kak
svoji domaći deželi
V ir g
in jut
Amerik
posebni kraj dene, če kolickajn kakšne sumljive znam nja kaže, od kterih smo že
visokost od 60 do 80 čevljev, debelost pa od 19 do
govorili.
Pa to se ni za- 25 pavcov
9
ampak neutegama se mora županu na zna
Se priporočuje zavolj nje
lepiga obrastja in
nje dati, če se kaj nevarniga zapazi, de on to berž sence, ktero od mesca majnika noter do avgusta s
Njegoviga perja ne
dalje cesarski kantonski vradíi naznani, ktera poskerbí
i
v .
svojim perjem zmeraj
veči delà
9
de se po obstojecih postavah sumljivo zivinče po izve- poškoduje nobena žival, ne gosence, ne kebri denih možéh preiše in po spoznanju, ali je kaj nevař- prav dobra in zdrava piča (futer) za živino.
•	_ 1 •	1 1 v	.	f	______...	. V V	».i«*
9
in je
niga ali ne,
sledeče ravnanje zapové 15) Ker ob časih kuge nobena živina na občinske pašnike ne smé , je treba, de se kmetovavci ob času
Nj
prijetoo dusece cvetj
daj
veliko m po
sebno dobriga medů cebelam,
ki ga na ahacu rade na
biraj
Tudi obrodí veliko semenskiga zernj
i z kteri
V
nevarnosti kuge s potrebno živinsko klaj o pre- ga se da veliko olja izprešati, ki je pripravno za vžitek.
Lés je gibčen, pozneje pa postane posebno terd in
skerbé.
16) Dobro je tudi, če je mogoče, de si soseske
ze poprej kak mor bi zamogli kteri se je bati
terpe
dl
kraj poskerbij
9
in ker ne gnije z lepo, ga zavolj tega rabijo
popolnama bolno
živino
ali tako
? ?
kapři
ne le za delà v zemljo temuč tudi pod vodo
9
de
v
J
bolna , postaviti
ristnost ahacije za vinograde je znana, otero dru
1?) Je kuga že v deželi ali saj v nar bližnj
»

dje je nje les pripraven
>
Ko
Tudi za mno
ker razui
imenovanih dobrih lastnost je tudi njegova barva stáno
da
ojst
ki, kar dezelna vradija povsod hitro naznanje vitna in od dne do dne lepši
Za mnogo hišno orodje
9
9
takrat se morajo vse tukaj nasvetovane naprave za palice, štange
9
dile
9
mize, škrinje, kakor sploh za
pol no va ti, in za to postavljene vradíj
sposke) so natanjko ubogati v
m
k
(go
i po
?
J
Bog ne daj
9
de bi se tukaj kdo njih ukazam
hotel
9
ne
zoperstavljal, ali pakaj bolniga skrivati
sreča in škoda bi bila ne le za celo sosesko, temuč v solínah in solitarnicah
tudi za celo deželo in morebiti še za več dežel silno velika!
mizarske , kolarske in strugarske delà je prav dober
samo posušiti se mora poprej , de se potlej ne razpoka.
Tudi prav dobro oglje da ta lés, ne le za naše domaće ognjiša, temuč za mnoge fabrike, sosebno sluzi
9
samo za dre
Gotovo je
9
casih kmetovavcam storiti treba
de je sitno in težavno, kar je o kužnih
Nadalje se še priporoei ahacija ne vesne ulice (aie), ampak tudi za žive plotove ali meje v
vertih in
po drugih krajih
9
zvesto ravnanje je ed
bvarovat
pom
9
ali to natanjeno in se te strašne kuge
rasti
jih
, zakaj skusnju , 8<* m ulu.vB« . —— ki bi na pusti, ka m ni tni zemlji ali med skal
v /
posebno zavolj svoje hitre
.	V	1
uce
de ga ni drevesa
naših kra
glam
9
ali če se je

d
treti ali saj okrajšati in se se
ze začela, jo nana- natnimi zemlj
. V .
9
S
tolikšnimi dobrimi lastnosti tako
veči šk
obvarovati Hvala
Bogu !
de goveje
kuge
se
ni na slovenskih
dobro in hitro raslo, cvetelo in seme obrodilo kakor ahac Ahác iz semena o enim létu po dva in tudi po tri čev-
visoke mladike požene
—. —».	"v	vjv nu^v ov iu Aii« piuvvuoniu ijc »inui\g uuauinc uu/jguv , j
mejah, in Bog daj! de bi se jim tudi ne približala. je še v tako slabim zemljiš
iz kterih o treh létih
de je le překopal
9
Vunder je vsim našim kmetovavcam silno potreba
9
V
ce
in
9
de
enmalo obděláno
9
cez
seženj visoke drevesca zrasejo
Ahacjcvo seme bi tedaj utegnilo za Kras tista pripomoć biti, s kterim bi se dali njegovi goli in pusti kraji nar hitreje vgojzditi.
Med seme tega dervesa naj se pa sejejo tudi druzih drevés semena, ki bojo gotovo boljsi in hitrejši rastle, kakor če bi bile same, zato ker bojo od ahac-jevih, ki hitreje rastejo, zmeraj več sence in tudi potrebne rose izpod nebja dobivale, ki jim boste pri rasti veliko pripomogle, de se bojo lože ukorenile. Ahacija jim bo dala narboljši zavetje.
Še pa moramo opomniti, če hočeš, de ti drevesa visoko rastejo, jim smeš le od korenin gori pertlike in vejice po deblu proti verhu trebiti in obrezovati, sredni verh pa moras pri miru pustiti. To ve-ljá tudi pri druzih drevesih.
Ako pa nočeš visokih dreves imeti, ampak pertli-kovce , jim pa znaš verhe, kar je čez 8 ali 10 čev-ljev visočine, preč porezovati ali pa posekovati, vsako léto ali pa vsako drugo léto. Tako si znaš veliko derv za kurjavo ali mnogoterih palic za druge reci napraviti.
In še zato je dobro, de se več dreves precej od konca vseje in poskusi, ker bi se utegnilo pri-meriti, de bi se ta ali una sorta prav ne obnašala ali scer všeč ne bila; tako se zmeraj popřed in ložeje iz-trebi, kakor pa pozneje perseje ali persadi. Vunder se pa sme letó še le potem zgoditi, kader manjši drevesca, kterih zarod želimo, že nekoliko odrastejo in mocněji postanejo.
(Dalje sledi.)
AU se smejo soseskini lovi alijage
pod rokd v najem ali štant dajati?
Sèm ter tjè se sliši, de nekteri župani soseskino lovstvo (jage) pod rokó v stant dajejo, namést očitno po razglasi h in po očitnih dražbah ali licitiringah.
To.zna soseski v škodo biti, ker se po očitnih dražbah večidel višji najemšina skupi, kakor pod rokó. Tako je dalo županijstvo lov Prevojske soseske za 6 gold, na léto v štant, za kteriga bi se bilo po očitnih razglasili laliko 20 gold, skupilo. Ali bi ne bilo prav, de bi visoko ministerstvo postavo dalo , de naj bi se občinski lovi ne dajali pod rokó v najem, ampak po očitnih razglasili?*) in de bi se ta denár obernil za popravila sol s kili his in za njih kurjavo,**') ker je znano, de šolam denarja pomanjkuje.
V Šent Vidu na Dolenskim. Andrej Inglič
v imenu svojih sosedov.
•ifozef Jfuri Slrossmager
novo izvoljeni škof Bosansko-Djakovški in Sri-emski (v Slavonii), presvitliga cesarja pridvorni
začastni kaplan i. t. d.
(Konec.)
„Véra nam pa — govori milostní škof na dalje — dva veličanstvina izgleda domorodne ljube z ni pred oči postavlja, eniga našiga Odrešenika samiga, kterimu se je, ko je na Jeruzalem pogledal in sile in nesreće prevdaril, ktere je to město zavoljo terdovratnosti pre-terpeti imelo, milo storilo, de se je britko zjokal nad
*) Ministerstvo je po dani postavi izročilo županijstvam, de naj ravnajo s soseskinim premoženjem, kakor je za dobiček
soseske nar bolj prav, in prićakovati je, de se bo povsod tudi takó ravnalo in de se bo povsod vse očitno godilo. Kaj pa je vzrok tega, de je bil Prevojski lov pod rokó v najem dan, bo županijstvo odgovor dalo soseski, ker župani so za vse, kar store, odgovorljivi.
**) Svèt, de naj bi se lovska najemsina za solo obernila, je
velike hvale vreden, ker nobena županija nima veči potrebe, kakor; za solo skerbeti.	Vred.
njim. Dobro opomni gledé tega učeni Bosuét (Politique
eacr. 1. I. art. VI. 2. prop.), de je Jezus, ki je vès svet z neizmerno ljubeznijo objel, svojo kri s posebnim ozíram na svoj narod přelil, in hotel, de se po žertvi (darů), ki jo je na lesu križa za celi svet prinesel, tudi ljubezin do domovine posveti.
Drugi izgled ljubezni do naroda svojiga nam dajè
sveti apostelj Pavel, kteri previdši v duhu prihodnje sile in nesreće svojiga naroda (v IX. pogl. lista do Rimlja-nov) milo govori, de bi rad sam vse zlo (hudo), ktero njegoviga naroda caka, preterpel, če bi ga le s tem rešiti mogel. — Pravi kristjan pa sreče in blagostanja svojiga naroda ne meri z merílam tega sveta, ampak z merilam svoje vére, ki nas uči, de brez kreposti in čiste vesti ni ne sreče ne napredka."
Kar še domaći ali narodski jezik utiče — govori učeni škof — ga čisla kristjan kot največi dar božji, — kot ogledalo, v kterim se duša in serce njegoviga naroda v svoji bitnosti pokazujete; — kot nar močnejši podloga narodske omike, — kot narpri-pravniši sredstvo, s kterim se duh narodski jezik omi-ka ali izobraži, obogati, oplemeni; vse pa od njega odvraća, kar bi ga ponižati, pokvariti, ostrupiti moglo. Tode nikdar ne prezéra druzih jezikov, ampak rad se jih uči ter blago iz njih nabrano v zakladnico svojiga naroda prenaša, po izgledu bčelice, ktera po raznih tratah medni sok nabéra ter ga v svoj uljnaknosi!" —
Kdo izmed našiga slovanskiga rodu, prebiraje ta pastirski list slavniga škofa, kterimu je narodski jezik toliko pri sercu, ne bo srečno čislal tistiga ljudstva, ki ima taciga višjiga pastirja, kteriga iskreno prizade-vanje jeomika naroda po njegovim maternim jeziku, brez kteriga je vsako izobraženje prostiga ljudstva — prazno početje.
Slovenske narodske pesmi
v nemsko prestavljene.
(Dalje.)
„Tako narod osebam svojih naj ljubših vitezov na-tvezuje — brez natanjčniga pretresa — svojo in ptuje lastnosti, junaštva in dogodbe, kakor so se mu po po-vestih na znanje dale. Neugasljiva serditost do Turka, mnogokrat v okrutnost zdivjačena*), .te vnema ro
*) Tako se Marko nad Turčinam grozovito masuje. Poglej
Vraz ovo zbirko st. 14, kjer se poje:
Tako je rekel Marko mlad: »Usmiljenje ti čem skazat, »Jez h ocem žiVga te pustit,
Oj živ'mu pa ne zdrav'mu bit.« Hiti ga zdaj spod mize zleč, Po svoje hoče mu postreč. Polomil mu je vse kosti, Staknil mu potlej je oči. Na berz'ga konj'ča ga je djal, Bandero svojo v roko dal — Ga ne-sti caru turškimu. Tudi kralj Matjas Turkam ne prizanese, kakor nam pesem: Ženidba kralja Matjaša (Stanko Vraz str. 21.) pové :
V	obojo kralj pa seka stran,
V	obojo druža mika stran: Po bliskovo mu sablja gre , Za žnico snopje stavka se, Za koscam trava vred leti, Za njim po versti Turk leží. Pa belče vdir, de prideta Gor do kovača vmazanca. Matjas mu reče: »Kaj ti dam? »De turski kuješ si poznan , »Berž konjča zbosi, preobuj,
• »Narobe podkov mu prekuj.« " y Turčin narobe překoval,	•
Pa kralj z levico zlat dajal, Z desnico glavo proč mu djal i. t. d.
mancnate in po tem, kar smo zgorej rekli, pač večidel iz 16. in 17. stoletja izvirajoče pesmi. Posebne spričbe pa za njih pristni izvir iz ljudstva v tem obstoje, de si narod ne le svoje junake po svojim smislu, po svojih opravilih, po domaćih navadah, temuč tudi ptuje narode po lastnih šegah in običajih domišluje *), de se navadno sovražtvo in zabavljivost med sosednimi deže-ljani tudi v njih z najdete**') i. t. d. Nar bolj v rodu ste si s erb ska narodska pesem in pa naša, desitudi letá svojiga bližnjiga. roda s pesmami drugih slovan-skih narodov ne zataji. Pa, ako serbska narodska pesem, soglasna s serbsko zgodovino, kot lepovverste-na epopeja v slavo domaćih junakov, kot ponosna pesem zmage po slavno dokončanih bojih, široka in veli-častna verši, se naša pesem, ravno tako soglasna s krajnsko zgodovino, bolj nagla in pretergana razléga, kot kratka romanca, kot krepka vojaška, ktero vojšaki po noči na stražišu pri ognju prepevajo; zavoljo budnosti in za kratek čas, pa, ker odhod ali napad vsaki trenutek pesem prestriči zamoreta, nočejo, de bi se njena nit predolga spredla. V poznejih časih zapazimo, kako se je pri mnogoterni dotiki z Nemci, staro-slovanska narodska pesem, ki se je dozdaj le pri Ser-bih ohranila, sčasama po smislih in izrazih nemške narodske pesmi poptujila ; nagibi so si v obojih podobni, tudi se je nekdanjim Slovanam ptuji srok (Reim) našim pesmam přidružil. V osemnajstim stoletju se je
celo vojskovanje spremenilo; posamesni rojaki in toraj tudi narodska pesem se niso več tako pri bojih vdele-ževali; po tem takim pesem od Lavdona pred Beli nigra dam iz zadnjih turških vojsk že precej hira. Ravno tako je tudi tisto na pol službino, zaukazano do-morodstvo v pruskih in francozkih vojskah le persi-Ijen sad rodilo. V sedanjih časih je z lastovitim narodskim življenjem tudi stara slovenska popěvka svojo
osobitost, svoj značaj zgubila; na njeno mesto je stopila borna pesmarija***), od kakiga pevca na kme-tih navdihnjena, v učilnicah ali kerčmah skovana, kteri oživljajoči narodski duh manjka; tudi so se k nji pridružile po pevski méri zakrožene tožbe ljudstva zoper povikšano ceno solí, ali odpeljanje ljubčkov za novince, zoper težke davke, tlako i. t. d."
„Razun kratkih večidel čveteroverstnih pesmic, ktere se viže imenujejo, je pristna narodska pesem utihnula, pa tudi une nimajo tolikanj važnosti več. * Te pes-mice so se morebiti na mejah sosednih nemških dežel,
V
*) V pesmi Ženidba kralja Matjaša se staroslověnská šega, po kteri si je vsak plesavec moral raj kupiti, ki jo je že Val vaz or v svoji kroniki (II. str. 284.) popisal, kakor de bi bila tudi v Turčíi domaća, omeni:
Turčije v sredi globoke Stoje tri lipe zelenej Pod pervo konjče vstavijo, Na raj se berhk opravijo, Pod drugo raj prodavajo, Pod tretjo kroglo rajajo.
•	-	*	- ^ ' - * V	'
**) Znana pesem od Ravbarja Štajarcam in Korošcam zlo
zabavlja:
Štajerci so list přebrali, Grenko kislo se deržali, Tresli se vsi 'n omagvali, Ker Turčina so se bali. — List so tud Korošci brali Z enim glasam pa vsi djali:
»S Turkam nočmo se vojskvati,	1
»Kaše vrele ne pihati;
» Turek ima velke hlače,
»Dolge, dolge pa muštače,
»Bi vratove naše vgledal,
»Dovć, kaj bi nam povedall«
***) Anastazi Griin razločno opomni, de ta razsodek le sc-
danjo nar o dsko pesem vtiče, ne pa umetniških poezij, s kterimi so slavni možje Vodnik, Prešerin, Kose ski
i. t. d. slovensko slovstvo okinčali.
ali verjetno v planínah, ktere našo deželo tam obme-jijo, rodile, ker so okr o glim bavarskih, avstrijanskih in štajarskih hribeov popolnama podobne. Le okoljšine planinskih krajev so začetku takih popevk primerne; po samotnih planinah se razlegajo posamezni vskliki radosti in tuge; kar tam zdajci misliš in občutiš , se ti globoko utisne ; tam so kratki klici sosedov od gore do gore bolj primerni, kakor prepevanje daljših pesem, za ktere je le v družbi pravo mesto. Pevci, kteri so te okrogle zložili, so jih o jesení iz čistejših planinskih krajev v doline zanesli; tam so se, z veseljem spre-jete, pozimi v predivnicah in pri plesu na podih raz-legale; mnogokrat so tudi dostavkov pridobile. Kjer toraj niso iz čistiga narodskiga življa, tudi značajniga narodoviga lica nimajo. Pa samo v njih se v sedanjih časih narodska pesem na Krajnskim razodéva; stara pervôtna pesem še davnej ni več občinska, in na kose razcepljena le pri posamesnih pevcih osebenkva."
(Dalje sledi,)
Novicar iz slovenskih krajev.
Iz iK. pri Konjičak. P—š. Serce se mu ohladi,
kdor svoje težave potoži. Naj vam, ljube Novice! toraj potožim, kar mi na sercu leži. Čela naša Mar-burska krogovina je slovenska, in le malo jih je, ki bi slovensko ne umeli. Veličina novoizvoljenih županov kar besedice nemške ne vé; moralo bi se jim torej od vsih strani le slovensko dopisovati; kar se je tudi zvesto obljubilo, in se še zdaj od nar višjih vradij do-polnuje, le nižji vradije, kteri uradniki so dobro slovensko znali, ko so na slovenskim za službe prosili, so zdaj ravno tisti, ki ubogiga kmeta s svojo nemšku-tarijo po starim kopitu nadlegvajo, Pri naših župani-jah kupi nemških potepnih pišem (Steckbrief) in kerč-marskih postav ležé, ktere policijske gosposke Štajar-ske kronovine pošiljajo, pa kaj! ker je le malo takih županov, de bi te nemške pisma brati, in se po njih ravnati zamogli. Po takim neustavnim ravna-nji so policijske gosposke v ti krogovini tatinskim lju-dëm, namest jim verzel zagraditi, le prav lepo zavetje napravile, ker brez skerbi, kakor nar bolj pošteni ljudjé, pohajajo! — Pri županíi Kot, Celjske okrajne (ktera si je 19. dan velikiga serpana enoglasno Martina Kvas-a, moža po božji volji za svojiga župana zvolila, ki pa nemškiga brati in pisati ne zna, pa tudi no-ben drug kmet v tej županíi) leži zdaj do 4. listopada 91 nemških od Celjske okrajne vradije poslanih do-pisov, razun tistih 4 potepnih, ktere je Ljubljanska c. k. policija (slava ji!) v lepi, lahko razumljivi slo-venšini na Celjsko okrajno za razdajo na županije poslala. Od 19. velkiga serpana do 4. listopada je mende 77 dni, nemških pišem pa 91, tedaj še več kakor dni od začetka županije. Od Kob la, kjer oče župan svoj dom imajo, do O plot nice, kjer se nekteri nemškutarji najdejo, je dobro pol ure, nazaj pa, kér je sila brežno, eno uro hodá; in preden se tam kak nemškobravec najde, de pismo prebere in županu do-pové, kaj v pismu stoji, je že tudi lahko pol ure minulo, tedaj dve uri minete na dan za župana. Eno léto ima 365 dni, — in če bo vedno tako šio, kakor dozdaj, bo imel oče župan 60 dni hodne nove tlake! Toliko je vsi kmetje v tej županíi popřed niso imeli! Bog nam pomagaj ! Oznanite nam, ljube Novice ! vse c. kr. ukaze, kteri v to zadevo segajo, de se bo za-moglo na njih podlagi za odvernitvo te nadloge pri ces. dežclnim poglavarstvu (Statthalterey) prositi.*)
*) V 40. listu »Novic« v sostavku: »Kdaj bojo kantonske gosposke s županijami v slovenskih krajih svoje opravila v
domaćim jeziku obravnevati začele« je vse to razloženo.
Vred.

Rajhenberga pri Savi.
ac.
Nasa fama
pela

še zmírej upamo, de ne bo vojske, ker iz serca
cerkev ima zdaj prav lepo vbrane orglj e, ki jih je miru želimo. Nasa vlada, svesta si tezav, ktere so z umetni orglar g. Alojzi Horbiger popravil in ne- vojsko sklenjene, gotovo vojske ne bo začela, koliko povečal. Prijetni glas, ki ga jim je ta umetnik eka vlada pa, preden plamen vžge ,
M ?
dal, se tako ginljivo razlega, de je vse hvale vreden. ne da nikakor naprej presoditi, bo mende tudi dobro Kontrabas pa, ki vès glas orgel krepko povzdiguje, je prevdarila, de v njenih okoljšinah ni varno, vojske
kteriga
Pru-
konec se
malokje taciga glasú. Gosp. Horbiger nam je zares s vsiliti. svojim delam tako vstregel, de ga zamoremo vsim cer-kvam serčno priporočiti. Pri ti priložnosti, ko od or-gelj govorim, me tudi zastran cerkveniga zvonenja neka misel navdaja, ktero se prederznem, za tište cer
kve
>
ktere si veliko in vbrano zvonenje omislijo

na
svetovati. Razloček bi imel biti med zvonenjcm ob veselih praznikih in pa med zvonenjem pri pogrebši-nah, na dan vernih duš i. t. d. Temu bi so pa znalo
tako vstreči, postavim: Pri kakšni fari se novo veliko zvonenje omisli z glasam D,
Fis
A in D. To bi bilo
veselo petje zvonov. Ce bi se pa se en zvon z glasam F omislil, bi se zvonenje lahko v žalostno petje spremenilo, ko bi zvon Fis takrat omolknil, kader bi zvon F zvonil, i. t. d.
Novićar iz ljubi Jane.
Vsaki dan marsirajo vojaki skoz Ljubljano. Danes jih pride na enkrat 3820 mož skupej, ki grejo po železnici naprej. — Ko je kolera po mestu že skoraj popolnama potihnula, je pred nekimi dnevi nanaglama več jetnikov na Žab jeku (Inquisitionshaus) s tako silo napadla, de jih je dosihmal (v enim tednu) 11 umerlo ; razun teh je pa tudi umerl jetnišnice oskerbnik in se
ena druga oséba.
Danes dopoldne ob 9. uri je slo
vesna masa v stolni cerkvi pred volitvijo m es tni ga župana; popoldne ob treh pa je njega volitev.
Vprašanje
Ker si že županije svoje pečatnike delati da-
jejo, vprašamo: kako naj bi jih naredile? to je, s ka-košnim vpisam (se vé de v domačim jeziku) in s kakošnim scer znamnjem?	Černoverski.
/
Odgovor
se
Pa naših mislih naj
pečatnika
okrog
zapisalo: Predstojništvo županije — in v sredo pečatnika imé županije, — kakor ta podoba kaže.
onorljeno porobilo na naročito

zivinozdravilstva".
Ker se od več straní že po 1
poli
n
živinozdravilstva"
poprasuje, dava na znanje, de napovedanih bukev do sihmal še ni bilo moč natiskovati, ker se še polovic potrebnih naročnikov ni oglasila
Zato podalj
narocivni
čas
d
k
teg
\oricar
mnogih Krajev.
Vse druge novice nimajo zdej tolikšne imenitnosti
Ze dolgo tli
kakor ta: ali bi
zoper Prajsa. in Prusko vlado zastran zdaj po prigodbah v He
j s ka ali ne?
vojska namreč
iskrica med našo
mških zadév , ktera se je in po zboru v Varšavi v
očitni plamen vžgala. Silne armade vrejo iz vsih kra
jev
našiga
stva proti nemškim deželam
j
iz
Horvaskiga gré 2. bataljon vsih horvaško-slavonskih
• V
granicarje
in 1
batalj
Otočanski

©
imenta
i
76000 novincov se ima iz celiga cesarstva vnovič v
■a
vojastvo nabrati, kterih naberanje (re kru tira nje) se ima
po vsih deželah
slavni mar-
po vsih deželah še ta mesec začéti se imajo tudi konji za konjike naberati šal Radeck
?
je na Dunaj poklican
>
de
kakor se
elisi — bo poveljništvo vsih armad prevzel, (namesto njega je poprejšni vojni minister grof Gyulay na La-
škim)
kaže , Prajss
>
tudi ban J
* •
de je planiti
naša
je na Dunaji. Vse to
vlada resnično pripravlj
zoper
?
ce ne odstopi od svojih dosihmalnih na
menov. Ravno tako pa tudi Prusk moč za vojsko napenja
lad
vso svojo

je ukazala, de
ima cela armada
m vsi brambovci se za boj pripraviti, kterev moč ne-
pisi še čez 400,000 mož štejejo. Ce zraven
kako nekteri časopisi na obéh stranéh v
kteri
tega slisimo , vojsko hujskaj
kako cena srebra kviško
najsk
sili, de
Du
denarnicarji so te dni za 100 gold, srebernih
dvajsetic ze 126 gold, dajali
>
tovo zlo vstrašiti
nas mora vse to go

de bi znala vojska biti. Vunder pri
vsih teh strasilih še zmiraj ni obupati nad miram, ki nam
J
toliko potřeb
>
in dokler ne bo bojna tromba
m
esca listopada s prijaznim povabílam, de naj se do tega časa gotovo vsak oglasi, kterimu je nad tem ležeče, de pridejo napovedane bukve na dan.
pervim oglasu sva že razodéla
?
de taciga delà,
ki nama toliko tiskarnih stroškov prizadene, ne mo
reva začeti v skerbi, de razun
1

trud
?
?
bi
mogla povèrh še
ki ga a ti s
tako pisanje prizadene plaćati, in de se zatorej posluživa pri izdajanju ve-licih bukev zlo navadne šege, po kteri se naročniki poprej oglase in prejemanje pôle za pólo
■oto vij o
Naročilo je s tem zlo polajšano , de se cele bukve ne plačajo naenkrat, ampak de je plačevanje skorej na celo léto razdeljeno, torej vsacimu lepa prilož-
iiost dana, po malim si veliko knjigo omisliti.
Ce se pa pri vsem tem po vsih slovenskih deželah
, de
ni tako veliko, kakor nam je
ne najde 400 naročnikov, je to ocitno znamnje potreba teh bukev bilo od več straní za*
otovljeno. Ako pa bukve niso
potrebne, se nama velik trud pisanja prihrani
?
zakaj
naji namen ni nikakor se s pisanjem šopiriti in bukve pisati, de bi v prahu bukvarnic ali pa
V • r
brez rabe ležale
?
mpak naj
zelj
je
?
e za pecjo ljudstvu po-
třeb
in korist
poduke v roke podati
Ker so nekteri, kakor se iz posamesnih vsakdanjih naročil vidi, dosihmal morebiti zaderževani bili, se na-
HBI? IPHIB
ročiti, podaljšava tedaj m e s c
čas naročila do k
Če pa do tega časa ne pride dostoj
tega število
naročnikov skupej, sva prisilj
>
namenjeno delo opu
štiti in častitim g. naročnikam, ki so se
V
ze
narocili
?
denar nazaj poslati
Dr. Bleiweis in Dr. Strup
Današnjimu listu je pridjan 35. dok la dni list.
t