ISSN 0350-5561
za konectedna
Večinoma suho in topleje bo.
let
številka 35
četrtek, 4. septembra 2008
Po dveh počitniških mesecih je v učilnih zidanih znova zelo živahno. V šestih matičnih osnovnih šolah in prav toliko podružnicah v Mestni občini Velenje je v ponedeljek prestopilo prag šol 2596 otrok, od tega več kot 300 novincev. Na šoli Šoštanj imajo v novem šolskem letu 778 učencev, od tega jih je 47 na podružnicah v Topolšici in v Ravnah. Prvošol-
cevje na centralni šoli 68, 11 pa na podružnici v Topolšici. Med 297 učenci šole bratov Leto-nja v Šmartnem ob Paki pa je novincev 30. Poletne počitnice so na šolah izkoristili za večja in manjša obnovitveno vzdrževalna dela, med vsebinskimi novostmi pa je v ospredju ovajanje drugega oziroma tretjega tujega jezika in na nekaterih šolah poskusno uvajanje e-redoval-
nice za nekatere razrede.
Na šolah Šolskega centra Velenje je v ponedeljek sedlo v klopi 1935 dijakov, med njimi 548 novincev. Zanje pa je največja novost zagotovitev toplega obroka hrane. Šolski center je projekt, za katerega so imeli na voljo zelo malo časa, izpeljal vzorno.
■ Tp
V teh dneh na šolarje pazijo številni
V zadnjih dveh letih na cestah na Celjskem ugasnilo pet otroških življenj, petinštirideset jih je bilo ranjenih
Celje, Velenje, 1. septembra -Začelo seje novo šolsko leto, ki ga vsaj v prvih dneh v prometu budno spremljajo številni, od članov občinskih svetov za varnost v cestnem prometu, šoferji, avtomehaniki, policisti in drugi.
Vsi so se na te dni začeli pripravljati že julija z izvajanjem pregledov prometne signalizacije zlasti na območjih v bližini šol in vrtcev, ter o nepravilnostih obvestili odgovorne, v teh dneh pa spremljajo mlade korake na poti v šolo in iz nje.
Če se komu zdi, da te zadeve nenehno ponavljamo in da smo z njimi že sitni, pomislimo na tragično dejstvo, daje v zadnjih dveh letih samo na cestah na Celjskem v prometnih nesrečah ugasnilo 5 življenj otrok in mladostnikov, 45 pa jih je bilo hudo telesno poškodovanih.
Letos po izkušnjah iz preteklih let policisti opravljajo pogostejše nadzore v stanovanjskih naseljih tudi v popoldanskem času, saj je v pre-
PREDVOLILNI SHOD SD V VELENJU!
Vabimo Vas v petek, 5.9. 2008, od 18. ure naprej na Titov trg, na družabno srečanje. V programu sodelujejo Borut Pahor, Sašo Hribar, Natalija Verboten, Fešta band.
Od 16. ure naprej športne Igre, napihljiva Igrala za otroke In »volilni» golaž!
Odgovornost za spremembe!
1,30 EVR
IIAIIIO
VELENJE
Spomin daleč seže
Milena Krstič - Planine
I	s
	
■	p^
■	CO
	
	g
	O
	•M
	rt
i	H
Bližajo se državnozborske volitve. Naporen čas je to. Naporen že zato, ker ne veš, kateri nasmeh je narejen, katera beseda je zloščena, kateri stavek je narejen in kateri je iskren. Daleč je že čas, ko sem sama ob prvih večstrankarskih parlamentarnih volitvah mislila, da bo kandidat, o katerem bi morda nehote zapisala kak stavek napak, na volitvah zaradi tega utegnil celo izgubiti. Da utegne biti za koga celo pika, postavljena na napačno mesto ali prekmalu, za koga odločilna?! Si predstavljate, da so bili tudi taki časi? Danes, ob spremljanju vsega, kar se dogaja, se mi zdi to nadvse smešno. In naivno. Samo nasmejem se še lahko, ko pomislim na tiste čase.
Danes vem, da so si za zmago in za poraze na volitvah krivi kandidati in stranke sami. Da se jim tisto, kar se na volilno nedeljo dogaja, dogaja zato, ker znajo volilci presoditi sami. Ne presojajo pa le v mesecu, ko je volilna kampanja na vrhuncu, in ne presojajo na način, da opazujejo, kateri nasmeh je bolj širok. Danes vem, da to, ali na volitvah dobiš ali izgubiš, pač ne more biti odvisno od tega, kar o kom ali čem napišem zadnji mesec pred volitvami. O tem, ali boš dobil ali boš izgubil, odloča tisto, kar je bilo napisano prej. A da je bilo napisano, je moralo biti storjeno.
Ljudje znajo presoditi. Znajo oceniti. Tudi spomin jim daleč seže. Pa si mislim, bodo že izbrali. Izbira je velika. Pestra. Zanimiva.
teklosti prihajalo do prometnih nesreč otrok in mladoletnikov ravno po zaključenih šolskih aktivnostih.
Večji poudarek bodo letos policisti namenili voznikom enoslednih vozil, posebno pozornost pa namenili pojavom objestne vožnje in hujših kršitev cestnoprometnih predpisov. O nepravilnostih bodo pisno obveščali šole in starše otrok oziroma mladoletnih kršiteljev. Dosledno bodo ugotavljali tudi tehnično urejenost oziroma brezhibnost vozil, s katerimi se prevažajo skupine otrok v šolo in iz nje in preverjali psihofizično stanje voznikov tovrstnih vozil.
■ mkp
¡uma
Lidija Špeh Fijavž: »Očitki so neresnični«
Večinski lastnik Term Topolšica bi razrešil direktorico uprave iz krivdnih razlogov
Že v prejšnji številki Našega časa smo napovedali, da sage o Termah Topolšica najbrž še nekaj časa ne bo konec, saj je odvetnik večinskega lastnika naravnega zdravilišča Zdravilišče Rogaška (za njim stoji Stanislav Pšeničnik), takoj po nedavni skupščini napovedal tožbo na ničnost skupščine in izpodbojno tožbo na vse sklepe. To se je tudi zgodilo.
Na sodišču je namreč dosegel začasno uredbo, s katero je zadržal izvrševanje sprejetih sklepov na omenjeni skupščini družbe. V Terme je že poslal zahtevek za ponovni sklic. Na njej bo zahteval razveljavitev sklepov zadnje skupščine, na kateri je ostal brez glasovalnih pravic in zato tudi ni mogel izglasovati svojega predloga o večinski delitvi 657 tisoč evrov bilančnega dobička za dividende. Prav tako ni mogel izglasovati nezaupnice upravi z Lidijo Špeh Fijavž na čelu. Za slednjo večinski lastnik predlaga nadzornemu svetu odpoklic iz krivdnih razlogov. Med drugim ji očita objavo v uradnem listu, v kateri je navedla, daje predlagana nezaupnica upravi povračilni ukrep, ker ta ni sledila nezakonitim predlogom Pšeničnika. Prav tako Fijavževi očita, da ni zagotovila zakonitega poteka zadnje skupščine družbe. Zoper njo namerava vložiti odškodninsko tožbo.
Lidija Fijavž Špeh vse očitne odločno zavrača. »So neresnični. Gre za konstrukt. Kot velevajo določila zakona, moramo sedaj počakati na odločitev sodišča. Zdaj pozna en zorni kot, predstaviti mu moramo še drugega, potem pa bomo videli kako bo odločilo. Pravne poti prepuščam našemu odvetniku Verstovšku, ki bo zastopal družbo in mene, ko bo in če bo potrebno.« Povedala je še, da imajo delničarji pravico sklicati novo skupščino, a je vprašanje, kako odločati o sklepih, o katerih mora odločiti sodišče. Fijav-ževa še vedno upa, da se bodo zavede razpletle v dobro družbe, zaposlenih in okolja.
■ tp
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Wi*Í:tIS 4. septembra 2008
NA KRATKO
Eelektrifikacija sušilnice tobaka
Velenje, Bitola - Esotech s podjetjem Trimo Trebnje zaključuje pogovore za dela na makedonskem trgu. Gre za izvedbo tehnoloških instalacij na objektu SOCOMAK Bitola. Projekt zajema celotno elektrifikacijo devetih objektov skladišča in sušilnice tobaka za švicarskega investitorja.
■	mkp
Nova okna in vrata
Velenje, 27. avgusta - Mestna občina Velenje v teh dneh zaključuje menjavo oken in vrat v objektih, v katerih imajo prostore velenjske krajevne skupnosti in mestne četrti.
Tako bodo v teh stavbah zamenjali 56 oken, 7 vrat ter dvoje garažnih vrat v skupni vrednosti 34 tisoč evrov, in sicer v krajevnih skupnostih Bevče, Kavče, Vinska Gora, Stara vas ter mestnih četrtih Desni breg in Levi breg zahod.
Vsa vzdrževalna dela tečejo po načrtu vzdrževanja objektov krajevnih skupnosti in mestnih četrti, saj so bili vsi ti objekti zgrajeni v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in brez primerne toplotne izolacije.
■	mkp
Razpis za državne in Zoisove štipendije
Velenje, Ljubljana, 1. septembra - V ponedeljek sta bila objavljena razpisa za podelitev državnih in Zoisovih štipendij. Kot je znano, se je pristojnost odločanja o državnih štipendijah z novim šolskim letom prenesla na centre za socialno delo, o Zoisovih (za nadarjene) štipendijah pa na Javni sklad za razvoj kadrov in štipendiranje. Za dodelitev državnih štipendij ni omejen rok za oddajo vlog, za pridobitev Zoisove štipendije (vloge za te štipendije po novem oddajo kandidati sami) pa je rok za dijake 15. september, za študente pa 6. oktober.
■	mkp
Iz občine Šmartno ob Paki
Devet predlogov
Minulo soboto se je iztekel rok za oddajo predlogov za letošnje dobit-ni ke pri znanj in nagrad obči ne.
Na naslov občinske uprave je prispelo 9 predlogov, poslali pa so jih društva, vaške skupnosti in skupina soobčanov, in sicer za vse tri razpisane možnosti: za podelitev naziva častni občan, dobitnike grba občine in priznanja občine. Člani komisije za priznanja in nagrade pri občin skem svetu bodo pri spe le predloge obravnavali na seji, ki bo predvidoma 11. septembra, dokončno pa se bodo o njih izrekli člani občinskega sveta.
Za prevoze učencev 3 % občinskega pro ra ču na
Tudi ob začetku novega šolskega leta na občinski upravi ugotavljajo, da so prevozi učencev, ki jih mora po zakonu urediti lokalna skupnost, zelo neurejeno področje in vse večje breme občinam. Po podatkih naj bi za stroške prevoza šmarška namenila že več kot 3 odstotke občinskega proračuna ozi-
roma 8 tisoč 500 evrov na mesec.
»Števila voženj letos ne nameravamo povečati, ampak v čim večji mož ni meri uskla di ti dovo ze in odvoze učencev s šolskim urnikom ter čim bolj umno organizirati vsako vožnjo. S prevozniki smo podpisali anekse k pogodbam predvsem zaradi povišanja tarif. Zaradi višjih cen nafte so se te povečale in so potrebni popravki cen. Slednje smo povišali, vendar ne v takšni višini, kot so pričakovali prevozniki,« je povedal šmarški župan Alojz Podgoršek.
Iščejo možnosti za pomoč
Neurj e s točo 23. avgusta je prizadelo predvsem južni del občine - vaški skupnosti Rečica ob Paki in Podgora. Najbolj so jo skupila koruzna polja, travniki ter nekateri vinogradi. Občinska uprava je o tem že obvestila pristojne organe, sama pa tudi išče možnosti, kako pomagati prizadetim. Ti tu lahko že pridobijo obrazce za prijavo škode po toči (oddati jih morajo do jutri) in tudi ostale potrebne informacije.
■ tp
m
□ GOZDARSKI VITLI
mehansko ali elektro hidravlično upravljanje od 30kN do 80kN (od 31 do 81)
■ NOVO
VITL0 40H jro (4t) - 50H pro (5t)
-širina deske 41-1500 mm 51-1600 mm
-	manjša hitrost žične vrvi -veliko prestavno razmerje
-	ojačana deska
□ www.uniforest.com VAŠ TRGOVEC: KZ ŠALEŠKA DOLINA
UNIF0REST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovfe, Tel.: 03/ 713 1410, info@uniforest.si
Plazovi pogosto posledica dejavnosti ljudi
V mestni občini Velenje evidentiranih blizu 30 plazov, ki ogrožajo cestno in komunalno infrastrukturo ali stanovanjske oziroma gospodarske objekte
Tatjana Podgoršek
Posledice naravnih nesreč puščajo vidne sledi tudi v mestni občini Velenje, kjer je v tem trenutku evidentiranih blizu 30 plazov, ki bolj ali manj ogrožajo cestno in komunalno infrastrukturo, stanovanj ske ozi ro ma gospo dar ske objekte. Po ugotovitvah strokovnjakov so glavni povzročitelji slednjih dvig podtalnice, kratkotrajne ali dolgotrajne močne padavine, zelo pogos to pa sprožijo drse nje zemlje ljudje z nenadzorovanimi posegi v okolje. Poleg sanacije plazov je v ospredju tudi odpravljanje posledic lanskega septembrskega neurja, med katerimi so evidentirali 104 primere škode. Po oce nah ta zna ša dober milijon evrov, stroški intervencij v neurju pa so znašali nekaj manj kot 150 tisoč evrov. Na osnovi skle pa, ki so ga sprejeli velenjski svetniki, je lokalna skupnost lani in letos za odpravljanje posledic lanskega septembrskega neurja za pomoč občanom namenila 8320 evrov. Ministrstvo za okolje in prostor je za sofinanciranje stroškov intervencije odobrilo 20 tisoč evrov, ministrstvo za lokalno samoupravo pa nekaj več kot 13 tisoč evrov.
Po podatkih Urada za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje je ta po 18. septembru 2007 že uredila plaz na cesti Pod-kraj-Andraž (KS Podkraj) v vrednosti 32 tisoč evrov, dela pri sanaciji plazu Blažek-Ogar (KS Vinska Gora) so stala več kot 55 tisoč evrov, odprava posledic neurja na
cesti Paka-Loke (KS Paka), več kot 4700 evrov, na cesti Paka-Lo-patnik (KS Paka) pa 1300 evrov. Račun za sanacijo plazu na odcepu ceste Nanojca (KS Vinska Gora) je znašal 11 tisoč 300 evrov, 19 tisoč za ureditev plazu na cestni povezavi Prelska (KS Vinska Gora), na cesti Povš v Lazah (KS Šentilj) pa 32 tisoč evrov. Seznam pa dopolnjujejo še odprava plazu na cesti pokopališče-Jemej (KS Podkraj) v vrednosti slabih 24 tisoč evrov, na cesti Gorica-Petrač v Kotah (KS Šentilj) v vrednosti 21 tisoč evrov, v teh dneh pa naj bi končali dela pri sanaciji plazu
na ces ti Dob rna-Vin ska Gora (Vinska Gora) v vrednosti dobrih 29 tisoč evrov. V naslednjih tednih naj bi sanirali še plaz na cesti Juvan-Juvanov vrh v KS Pleši-vec. Kot še poudarjajo na Uradu za gospodarske javne službe, ni zanemarljivo še izvajanje monitoringa za že sanirana plazova Podgorje in Jakec ter izdelava geološ-ko-geomehanskega poročila za sanacijo plazov na cesti Zgornje Laze-Spodnje Laze v Šentilju in na cesti transformator-Vodušek v Š ka lah.
Na sanacijo v letu 2009 čakajo še plazovi na cesti Postrpinek-
Mlačnik (KS Pesje), ocenjena vrednost del prve faze je 180 tisoč evrov), na ces ti odcep Nanoj ca (pri Sinanoviču - KS Vinska Gora), katerega ocenjena vrednost del je 60 tisoč evrov, sanacija plazu na cesti Zgornje Laze-Spodnje Laze (KS Šentilj) pa naj bi po ocenah veljala 70 tisoč evrov. Dela pa že potekajo na plazu na državni cesti Velenje-Polzela v Kavčah pri Velenju; investitorja -Direkcijo RS za ces te - bo sana ci -ja stala milijon evrov, rok za dokončanje del pa je 30. april prihodnje leto.
LDS
9. TRADICIONALNI TURNIR
V MALEM NOGOMETU
V soboto, 13. septembra, na pomožnem igrišču Mestnega stadiona ob jezeru, od 9.00 dalje.
a
Prijave ekip najkasneje do četrtka, 11. septembra, do 15. ure na 041/ 640 746, 03/ 897 56 06 ali lds.velenje@siol.net.
Žreb bo opravljen v petek, 12. septembra, ob 19. uri v prostorih LDS, Titov trg 2, ob prisotnosti predstavnikov prijavljenih eki
Za hrano in pijačo bo poskrbljeno.
C,
^ / i	Nagrade:
S^r	\	pokali za
f	\	prve tri eki
\ |	pokal za
/ J	najboljšega
/ J	strelca
/	in vratarja
Nagrade: pokali za prve tri ekipe, pokal za najboljšega strelca in vratarja
izacije ni!
Za dosego ciljev je treba tudi potrpeti
Turistični rekord tudi z domačini - Novi objekti za nove goste - Vegrad zamenjal SCT - Primeri varne vožnje - Celjski župan ostal prvak SLS - Podobnost med turističnimi delavci in politiki
Ob vseh najrazličnejših podatkih, s katerimi nas zadnje dni obmetavajo z leve in desne in tisti na sredi, smo slišali tudi nekaj vzpodbudnih. Ne iz ust politikov, ampak turističnih delavcev. Letošnja sezona, čeprav je še ni konec, naj bi bila (spet) rekordna. Ob takih hvalah nekateri pravijo, da bi morali biti to samoumevno. Saj vendar gradimo toliko novih turističnih objektov in obnavljamo stare, da moramo beležiti boljše rezultate, da jih bomo izplačali. No, še sreča, da dobimo za več takih objektov tudi nepovratni evropski denar, tako da se račun lažje izide. Ob tem, ko vsi poudarjajo obisk tujcev, nekateri vendarle tudi glasno priznavajo, da sezono rešujejo tudi domačini. In kot kaže, naložb kmalu še ne bo konec. Celo tista v Topolšici naj ne bi bila v negotovosti, čeprav je malo zavita v neprijetno meglo med lastniki. Tudi v Podčetrtku so zakopali že globoko za nove terme visoke kategorije. V Laškem so nov hotel, kije sledil welness parku, že odprli, v Rimskih Toplicah so pred dnevi odprli prvega od objektov »prebujajoče se princese«. Je pa tam prišlo do velike spremembe pri gradbincu, ki bo zgradil 28 milijonov vreden osrednji objekt. Na javnem razpisu je za malo zmagal SCT, a ta objekta ne bo gradil, gradil ga bo velenjski Vegrad. Nekateri pravijo, da je vsesplošna gonja kriva, da je SCT odstopil od posla: v bistvu ni pristal na to, da bi se 20-od-stotni delež cene spremenil v lastniški delež. In da bi ostala »zabetoni-
rana« cena na enoto. V bistvo so se Rimske terme zaradi tega odstopa znašle v resni zagati, ko je bilo vprašlujivo pravočasno dokončanje celotnega projekta, ki se je že tako preveč zavlekel. In tako je bil Vegrad neke vrste rešitelj. Upajo seveda, da se bo držal roka in bodo naslednjo jesen terme dokončno »povsem« odprli. Za zdaj »dela« le Sofijin dvor, kjer so kot prve gostili goste iz Španije. Na Vranskem pa so v ponedeljek odprli poligon varne vožnje. Tak center, ki ga je zgradil AMZ, potrebujemo, da bomo vendarle zmanjšali število prometnih nesreč. Nekateri sicer pravijo, da nekoliko kasni, da bi »preko njega« še pravočasni šli vsi, ki se v tem predvolilnem času podijo po Sloveniji, da se znajdejo med ljudmi in jih pocukajo za rokav za njihovo naklonjenost. In mnogi od teh se res vozijo z avtomobili, drugi kar z avtobusi, nekatere stranke bolj prisegajo na kolesa. Morda tudi zato, ker obljubljajo, da bodo kolesa razvoja zavrteli naprej. Nekatere zaradi takih kolesarskih akcij sicer bolijo nekateri deli telesa, a za dosego političnih ciljev je treba tudi malo potrpeti. Na nekakšnih mukah je bil pred dnevi tudi Bojan Šrot. Ne kot celjski župan, ampak kot predsednik Slovenske ljudske stranke. Nekdo mu je enostavno hotel spodnesti stolček, ker da bo tako stranka na volitvah uspešnejša. A tudi v tem primeru naj bi šlo za njegovega brata, »tajku-na« Boška. Taka bratska naveza naj bi škodovala stranki. No, vodstvo stranke je menilo drugače in načrtovani udar ni uspel. Kako bo ta akcija tik pred volitvami vplivala na volilni rezultat, pa bomo kmalu videli. Volitve se hitro bližajo, zato morajo biti v tem času politiki raznih rangov predvidni, da jih kaj ne povozi. Ko sem že pisal o turizmu in volitvah: slišim, da naj bi bila neka podobnost med turističnimi delavci in politiki. Oboji morajo biti prijazni. Vendar gostinsko-turistični delavci stalno, politiki pa le do konca voli tev.
■k
rTŽT^flrn NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
VOLITVE
Kandidature vložilo 15 list
Znani vsi kandidati za jesenske volitve v 6., 7. in 8. volilnem okraju 5. volilne enote, ki obsega območje Zgodnje Savinjske in Šaleške doline - Vrstni red na glasovnicah izžrebali včeraj
MilenaK rstič -P laninc
Kandidature za jesenske volitve je v Sloveniji vložilo 19 strank, število vloženih list je 17, vse liste pa ne bodo nastopile v vseh volilnih enotah. V 5. volilni enoti, kamor s 6., 7. in 8. volilnim okrajem sodita Zgornja Savinjska in Šaleška dolina, bo nastopilo 15 list, med njimi vse parlamentarne stranke.
Po sredi opolnoči, ko seje iztekel rok za pravočasno vložitev kandidatur, so potekali postopki preverjanja ustreznosti oziroma zakonitosti vlože nih list, na osnovi kate rih so pristojne volilne komisije izdale odločbe.
Vrstni red kandidatnih last na glasovnicah, na katerih bomo na volilno nedeljo, 21. septembra, obkro-ževali, je bil izžreban včeraj, 3. septembra. Seznami kandidatur bodo objavljeni javno, in sicer jih bo državna volilna komisija tokrat objavila v posebni brošuri, ki jo bodo preje la vsa gospo dinj stva v državi.
Kdo in kaj so kandidati?
Kdo bo kandidiral v 6., 7. in 8. volilnem okraju, ki pokriva območje Zgornje Savinjske in
Šaleškedo line?
•	Za Stranko Slovenskega naroda (SSN): Kristina Jazbec, dijakinja iz Griž, Borut Korun, stomatolog iz Velenja (kandidira tudi v 8. volilnem okraju);
•	za Listo za čisto pitno vodo (LZČPV): Mirjana Peternel, po poklicu gimnazijska maturantka, sicer pa upokojenka iz Ljubljane, Franjo Kotnik, strojni tehnik, vodja vodooskrbe iz Radelj ob Dravi, Rajko Bračič, rudarski tehnik, ki dela kot tehnik na ske-niranju arhivske dokumentacije iz Velenja;
•	za DeSUS - Demokratično stranko upokojencev: Janez Štiglic, po poklicu profesor, danes upokojenec iz Nazarij, Erika Veršec, univ. dipl. oec., danes upokojenka iz Velenja, Marjan Hiršelj, inž. org. dela, upokojenec iz Velenja;
•	za SLS - Slovensko ljudsko stranko in SMS - Stranko Mladih Slovenije: Jakob Presečnik, po poklicu univ. dipl. ing. gradbeništva, poslanec v državnem zboru iz Mozirja, Robert Bah, univ. dipl. inž. arhitekture iz Velenja, Mateja Ažman Maja, vodja projektov iz Šmartnega ob Paki;
•	za Lipo: Nataša Ikovic, profesorica nemškega jezika, ki se ukvarja s prevajanjem, iz Ljubljane, Darko Oder, upokojeni električar
iz Velenja, Andrej Gorenšek, strojni tehnik iz Raven na Koroškem;
>	za Slovensko nacionalno stranko - SNS: Janez Arlič, dipl. inž. strojništva, zaposlen kot vodja prodaje in marketinga iz Letuša, Urša Krašovec, ekonomski tehnik, dela kot natakarica, iz Velenja, Mihael Letonje, strojni tehnik, zasebni obrtnik - direktor iz Velenja;
>	za Slovensko demokratsko stranko - SDS: Iztok Podkrižnik, oblikovalec kovin - puškar, ki opravlja delo direktorja iz Ljubnega ob Savinji, Zofija Mazej Kukovič, MBA, elektro inženir, informatik, ministrica za zdravje, iz Velenja, Darko Menih, profesor športne vzgoje, župan Šoštanja, iz Topolšice;
>	za LDS Liberalno demokracijo Slovenije: Darja Planinšek, diplomirana upravna organizatorka, vodja FRS, iz Mozirja, dr. Evgen Dervarič, doktor znanosti, docent na fakulteti, iz Velenja, Milan Kopušar, dipl. ekonomist, vodja projektov, iz Šoštanja;
>	za Zares - novo politiko: Helena Žagar, diplomirana org. turizma, zaposlena kot strokovna sodelavka za turi zem in kul tu ro, iz Mozirja, dr. Matej Lahovnik, doktor ekonomskih znanosti, poslanec v državnem zboru, iz Vele-
nja, dr. Cvetka Ribarič Lasnik,
doktorica bioloških znanosti, opravlja delo direktorice, iz Velenja;
> za LPR - Listo za pravičnost in razvoj: Brigita Bašic Obrez, grafična oblikovalka, sicer vodja hotela iz Šempetra v Savinjski dolini, Jasna Tamše, ekonomist-
ka, ki opravlja delo trgovke, iz Velenja (kandidira tudi v 8. volilnem okraju); »za Socialne demokrate - SD: Srečko Prislan, dipl. upr. organizator, višji svetovalec in skrbnik programov, iz Rečice ob Savinji, Bojan Kontič, dipl. uprav. organizator, poslanec DZ, iz Velenja, Andreja Katič, univ. dipl. pravnica, direktorica občinske uprave, iz Velenja; »za Novo Slovenijo, Krščansko ljudsko stranko: Jurij Repenšek, predmetni učitelj iz Mozirja, Mifjan Bizjak, univ. dipl. inž. tehnologije prometa, dela kot vodja oddelka za promet na ministrstvu, iz Velenja, Drago Koren, univ. dipl. ing. geodezije, poslanec v državnem zboru, iz Šoštanja;
>	za KDS - Krščansko demokratsko stranko: Simona Prednik Plantev, socialna delavka, opravlja delo višje knjižničarke, iz Rodice, Tanja Klančar, dipl. upravna organizatorka, dela kot ekonomistka, iz Celja (kandidira tudi v 8. volilnem okraju);
>	za Zeleno koalicijo, Zeleni progres in Zeleno stranko: Rok Ušen, študent iz Braslovč v 6. volilnem okraju;
>	za Zelene Slovenija: Marija Jurak Trogar, profesorica iz Mozirja, Marjan Tratnik, strojni tehnik, dela kot samostojni cenilec avtomobilskih škod, iz Štor, Andreja Hockhraut, socialna delavka, direktorica, iz Celja.
Ministrica za zdravje izdala knjigo
Voz na strmini
Velenje, 2. septembra - V orgelski dvorani glasbene šole sov torek zvečer predstavili knjigo Zofije Mazej - Kukovič, ministrice za zdravje in dolgoletne direktorice Esotecha, z naslovom Voz na strmini. S knjigo želi pokazati, kot pravi, daje možno z vztrajnostjo, trudom in ljubeznijo narediti velike korake.
Knjiga je razdeljena v dva dela, prvega z naslovom Moja strmina, kjer govori o sebi, svojih koreninah in drugega z naslovom Vodenje z vizijo in pogumom, v katerem so zbrani predvsem uvodniki, ki jih je dolga leta pisala za glasilo Infotech.
«Danes, pri triinpetdesetih, uživam v novem poslanstvu. Vsak dan se razveselim jutra in ljudi, ki jih imam rada, s katerimi je delo užitek. Zadovoljna sem tudi z izpolnjeno željo, napisati knjigo. Nasled-
nja bo gotovo govorila o izkušnjah iz političnega življenja in o tem, kako rada opravljam poslanstvo ministrice za zdravje. Pomagati ljudem, ki pomoč najbolj potrebujejo, ko jim peša zdravje, je zame čudovito poslanstvo,« pravi.
Knjiga je izšla v samozaložbi, v nakladi 5.000 izvodov, portret na naslovnici je delo akademske slikarke Dore Plestenjak, ki jo je na predstavitvi knjige tudi počastila s svojim obiskom.
■ mkp
""HAK 4. septembra 2008
VOLITVE
Akcija za boljši jutri je vedno potrebna
V stranki SLS zatrjujejo, da s tajkuni nimajo nič in nikoli niso ni nič imeli - Tudi v prihodnje bodo delali v prid Slovencev in Slovenk - »Aduta« stranke v 7. in 8. volilnem okraju Mateja Maja Ažman in Robert Bah
Kandidati stranke SLS in SMS v regiji Saša: Bobert Bah, Mateja Maja Ažman in Jakob Presečnik
Tatjana Podgoršek
Velenje, 1. septembra - Na držav-nozborskih volitvah 21. septembra bosta Slovenska ljudska stranka (SLS) in Stranka mladih Slovenije (SMS) nastopila družno. Na novinarski konferenci, v prostorih hotela Paka v Velenju so se predstavili vsi kandidati s skupne liste v 5. volilni enoti.
Vodja poslanske skupine SLS, poslanec v Državnem zboru že drugi mandat, in hkrati kandidat stranke v Zgornji Savinjski dolini za letošnje državnozborske volitve Jakob Presečnik je povedal, da ima stranka v vseh volilnih enotah v Sloveniji svoje liste. Izrazil je prepričanje, da so njihovi kandidati kakovostni, razpoznavni v domačem okolju in tudi širše, zato si obetajo dober volilni rezultat. Dotaknil se je zadnjih dogodkov v stranki in menil, da je vsa ka stvar za nekaj dobra. »Mislim, da smo na sestanku minulo nedeljo dobro raz-
čistili s pojmom tajkuni, s katerim stranko obremenjujejo drugi. Jasno smo povedali, da SLS z njimi nima nič in tudi nikoli ni imela. Pozitivno delamo na terenu, imamo daleč naj več župa nov, svoje poslan ce, ministre. Delujemo v prid Slovencev ter Slovenk in tako nameravamo delati tudi v prihodnje.«
Na vprašanje, kaj je botrovalo temu, da stran ka SLS nas to pa na septembrskih volitvah skupaj s SMS, je Presečnik odgovoril, da si programa obeh strank res nista enaka, imata pa mnogo stičnih točk, s katerimi bi se splačalo nastopiti skupaj pred in po volitvah.
S program stranke in s tem tudi s
prizadevanji kandidatov posegajo na praktično vsa področja, ki so pomembna za ustvarjanje boljših življenjskih pogojev sokrajanov, državljank in državljanov. Stranka je - po mnenju Presečnika - že doslej veliko naredila za bistveno boljši razvoj občin, kar se kaže na vsakem koraku. V tej smeri bo delo-
vala tudi v prihodnje. Čeprav jim ni vseeno, kaj se dogaja z vsemi skupinami ljudmi, bodisi starostnimi ali poklicnimi, bo morda bolj kot doslej v ospredju skrb za mlade, za mlade družine. Takoj v začetku novega mandata bo SLS tista, ki bo pospešila nadaljevanje razprave o pokrajinah, saj so te porok za enakomernejši razvoj vseh delov Slovenije, za primernejše črpanje evropskih sredstev. »Še veliko bi lahko naštel, kje in zakaj vse si bomo prizadevali za lepši jutri vseh.«
Sloganom stranke je: gremo v akcijo. Mar za to ni bilo že doslej veliko možnosti in priložnosti? »Akcija za boljši jutri je vedno potrebna, nikoli ne smeš zaspati na lovorikah. V Zgornji Savinjski dolini, od koder izhajam in kjer bom kandidiral - že skoraj dve desetletji gojim ljubezen do okolja, ljudi. To so ti zaznali, zato so znova podprli mojo kandidaturo za prihajajoče državnozborske volitve.« Presečnik slabe rezultate javno mnenj-skih raziskav pripisuje predvsem že omenjenemu povezovanju stranke s tajkuni. »Z njimi nimamo nič, imamo pa kapital v ljudeh, z znanju, moči, v želji, da se Slovenija še naprej razvija na bolje.«
Mateja Maja Ažman, kandidirala bo v 8. volilnem okraju, je 27-let-na geografinja iz Šmartnega ob Paki. Prepričana je, da so uradni
podatki o iskalcih zaposlitve dru-gač ni kot so dejan ski na tere nu, zato bo opozarjala predvsem na tovrstna vprašanja v regiji Saša. »Za to imamo dober program in lahko veliko storimo.« Seveda pa se bo zavzemala tudi cilje, ki si jih je zastavila stranka. Nje ni kandidaturi je botrovalo predvsem spoznanje, da se premalo mladih žensk vključuje v politiko, da jih premalo soodloča o tem, kaj je potrebno storiti za boljši jutri. Že dalj časa deluje v podmladku stranke v Šmartnem ob Paki in v svetu stranke SLS.
Diplomirani arhitekt iz Škal Robert Bah je član in eden od ustanoviteljev stranke mladih. Že drugi mandat je svetnik v svetu Mestne občine Velenje. Kot kandidat stranke SLS in SMS v 7. volilnem okraju si bo prizadeval predvsem za iskanje dolgoročnega kompromisa med občino ter državo za izboljšanje okoljskih vprašanj. Meni tudi, da si malo gospodarstvo zasluži boljše pogoje kot jih ima v tukajšnjem okolju danes. Peto mesto v državi potrebuje boljšo cestno povezavo z ostalimi deli Slovenije. »Podpiram izgradnjo hitre oziroma avtoceste, vendar v soglasju s prizadetimi krajani. Prav tako je v Velenju potrebno mladim omogočiti bolje pogoje za zaposlitev, lažje reševanje stanovanjskih vprašanj,« je še menil Robert Bah.
Interesi ljudi pred interesi strank
Zn ovinarskek onference: dr.C vetkaR ibaričLas nik,k andidatka ZARES- novep olitike v8 .v olilnemo kraju, MajaH ostnik z
mestnegao dbora in dr. MatejL ahovnik,k andidat v7 .v olilnemo kraju.
Cvetka Ribarič Lasnik je doktorica bioloških znanosti, ki se vsa leta posveča raziskavam vpliva onesnaževanja okolja na rastline, živali, ljudi ter sanacijam onesnaženega okolja v industrijsko najbolj obremenjenih predelih. Je direktorica Inštituta za okolje in prostor v Celju in se na delo prav tako vozi, pred tem je bila vrsto let pomočnica direktorja na inštitutu Erico v Velenju. »Za stranko Zares sem se odločila, ker se mi zdi, da imam z njo marsikaj skupnega: poštenost, zaupanje, pogum, odločnost, načelnost, argumentiranost in strpnost. Zame pravijo, da sem simpatična, in taka je tudi stranka Zares,«pravi.
Seveda je, ko se je odločala za kandidaturo, razmišljala o tem, kaj bi ljudem, svojim volilcem, lahko ponudila, jim dala. »Poudarek dajem drugim rečem, kot jim jih dajejo drugi. Zavzemam se za vzpostavitev znanstvenoraziskovalnega medicinskega centra v Topolšici, povezanega z evropskimi univerzitetnimi kliničnimi centri; za postavitev industrijske cone za razvoj majhnih in srednje velikih podjetij, za pritegnitev izobraženega kadra in omogočanje ugodnih najemniških stanovanj mladim družinam, za urejanje centrov za popestritev življenja upokojencev in samskih žensk ter moških. Ker pa ostajam zvesta ekologiji, seveda tudi za čiščenje onesnaženih tal v Šaleški dolini z uporabo kmetijskih rastlin za zdravo ekološko pridelavo hrane.«	■
V Šaleški dolini se bosta za ZARES - novo politiko potegovala doktorja znanosti, ki so jima blizu ljudje in narava - Dr. Matej Lahovnik se za naklonjenost volilcev prvič poteguje v domačem okolju, dr. Cvetka Ribarič Lasnik pa se s politiko na državni ravni spogleduje prvič
Milena Krstič - Planine
Velenje, 2. septembra - Na novinarski konferenci v Hotelu Paka sta se v torek dopoldne predstavila kandidata stranke ZARES - nova politika v 7. in 8. volilnem okraju, dr. Matej Lahovnik in dr. Cvetka Ribarič Lasnik, on prvič kandidira v domačem okolju, tam, kjer živi že od rojstva, ona kandidira sploh prvič. A oba pravita, da so državnozborske volitve zanju velik izziv.
Matej Lahovnik, vodja poslanske skupine Zares, doktor ekonomskih znanosti, je tudi izredni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Znan po tem, da misli s svojo glavo in da tudi »svojim« poslancem pušča avtonomijo pri odločanju. Sam je ob glasovanju o vinjetah, ki jim je opozicija nasprotovala, glasoval za uvedbo. »Zato, ker sem ocenil, daje to dobro,« preprosto pravi. »In tudi v prihodnje bi ravnal tako. Sem aktiven poslanec, ki postavlja interese ljudi pred strankarske interese.«
Vse življenje je Velenjčan, tudi danes, ko ima službo v Ljubljani, se tja dnevno vozi. Zato si bo tudi vnaprej, tako kot si je doslej, prizadeval za gradnjo tretje razvojne prometne osi, ki bo voznikom omogočala, da se bodo varneje in hitreje povezali z vsemi kraji v Sloveniji. Poudarja pa še nekaj drugih zadev, ki se mu zdijo za to okolje izjemnega pomena. »Iz evropskih strukturnih skladov potegniti več sredstev, s katerimi bi lahko spodbudili še hitrejši razvoj Velenja in okolice; zagotoviti energetsko prihodnost doline in delovna mesta z vlaganjem v šesti blok TEŠ in spodbuditi takojšnjo izgradnjo novega doma za varstvo odraslih, ki je v tem okolju zelo zelo potreben,« pravi.
P

Vaš glas ZA Socialne demokrate je glas:
■	za spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva;
■	za bolj pravično delitev dosežkov rasti in razvoja;
■	za odločen boj proti korupciji in političnemu kadrovanju;
■	za zdravje in znanje - dostopna za vse;
■	za lažji dostop mladih do redne zaposlitve in prvega stanovanja;
■	za zasluženo varnost starejših;
■	za sozvočje razvoja z naravo.
Socialni demokrati smo pripravljeni prevzeti odgovornost za te spremembe.
Dobro pripravljeni
Na osnovnih šolah v Šaleški dolini skupaj z ustanoviteljicami poskrbeli za dobro in ustvarjalno delo učencev - Med novostmi na nekaterih šolah poskusno uvajanje e-redovalnice, učenje drugega oziroma tretjega tujega j ezika, veliko pozornosti delu s starši
Tatjana Podgoršek
Po dobrih dveh mesecih se je znova oglasil šolski zvonec in naznanil začetek pouka in šolskega leta 2008/2009. Na vseh osnovnih šolah zatrjujejo, da so na nove izzive dobro pripravljeni in da bo šola »dobra ter ustvarjalna.«
Mestna občina Velenje
Tako kot lani so v Mestni občini Velenje (MOV) pred začetkom novega šolskega leta pripravili novinarsko konferenco. Na njej je med drugim velenjski župan Srečko Meh izpostavil tri po njegovem prepričanju izjemno pomembne dogodke v šolstvu v lokalni skupnosti, in sicer začetek obratovanja mestnega pot niške ga pro meta, ki bo za zdaj brezplačen, 50 let delovanja Šolskega centra Velenje, s študijskim letom 2008/2009 pa prihaja v mesto priložnosti prva generacija študentov Fakultete za energetiko in Viso ke šole za varstvo oko lja, na kateri je vpis presegel vsa pričakovanja. Darko Lihteneker, vodja Urada za negospodarske javne službe MOV, pa je povedal, daje lokalna skupnost namenila za izboljšanje pogojev izobraževanja več kot milijon evrov. Obnov objektov so se lotili sistematično. Povedal je še, da bo v šolskem letu 2008/2009 v šestih matičnih osnovnih šolah in na prav toliko podružnicah 306 prvošolcev, vseh osnovnošolcev pa je 2596. Po njegovih besedah postaja Velenje multinacionalno mesto, saj bodo tu pridobivali znanje tudi tuj ci.
ŠolaA ntona Aškerca
V novem šolskem letu imajo na šoli Antona Aškerca 450 učencev, od tega 55 na podružnici v Pesju. V prvi razred so vpisali na matični
šoli 45 novincev, na podružnici pa 14. Med vsebinskimi novostmi v novem šolskem letuje ravnatelj šole Zdenko Gorišek izpostavil učenje angleškega jezika od 1. do 9. razreda, nemščine v 6. razredu in pouk francoščine v zadnji triadi. Prav tako bodo nada ljeva li vse doslej uspešne projekte. »Prednostne naloge, ki bodo zaznamovale novo šolsko leto, pa so delo z nadarjenimi učenci, evalvacija učnih načrtov pri novih izbirnih in temeljnih predmetih, iskanje novih oblik sodelovanja s starši in njihovo vključevanje pri pripravi vzgojnega načrta šole, medpredmetno povezovanje v 8. in 9. razredu. Z vrsto kulturnimi pri-
reditvami pa želimo dvigniti kulturno pis me nost med učen ci, jih spodbuditi k ustvarjalnosti in inova-tivnosti,«je dejal Zdenko Gorišek. Kot je še poudaril, vsako leto izboljšujejo delovne pogoje. Tako so z novo pohištveno opremo že opremili vse učilnice, postopoma jih opremljajo še s potrebno didaktič-no-informacijsko učno tehnologijo, obnovili so štiri garderobe, zamenjali dotrajano razsvetljavo v šolski kuhinji. Na podružnici v Pesju so obnovili tla v treh učilnicah, prep-leskali nekaj učilnic in zamenjali streho na delu šolske kuhinje.
ŠolaG orica
Ravnatelj šole Gorica Ivo Planinc je med prednostne nalo ge šole v novem šolskem letu uvrstil aktivnosti, povezane s praznovanjem 50 let mesta Velenje, poskusno uvajanje e-redovalnice, nenasilno reševanje težav in spremljanje vzgojnega načrta šole, kije nastal v sodelovanju s starši. Tega želijo s slednjimi še izpopolniti, prav tako projekte, ki so se v minulih šolskih letih pokazali zsa uspešne. Med minulimi počitnicami so opravili kar nekaj obnovitveno-vzdrževal-nih del. Zamenjali so polovico oken na šoli, opravili vsa druga potrebna vzdrževalna dela, na zunanjih igriščih so uredili igrišče za odbojko. Z nekaterimi vzdrževalnimi deli so poskrbeli, da se bodo tudi učenci na podružnici v Vinski Gori prijetno počutili. »Tudi sicer se bomo še najprej trudili, da bo šola dobra in ustvarjalna.«
Pouk na šoli Gori ca obiskuje v novem šolskem letu 463 učencev, od tega 400 ali 4 več kot lani na matični šoli. Prvi razred obiskuje na slednji 38 učencev (5 manj kot lani), na podružnici v Vinski Gori pa 14 (dva manj kot lani).
ŠolaG ustavaŠ iliha
"Pripravljeni smo na izzive, kijih prinaša novo šolsko leto, v katerem bomo na matični šoli izobraževali 395 učencev, 57 pa na podružnični šoli v Šentilju,« je povedal Alojz Toplak, ravnatelj druge najstarejše šole v Velenju, in nadaljeval: »Ponosni smo, da smo bili izbrani med 48 šolami v Sloveniji, ki uvajajo drugi tuji jezik (nemški), kar
Hr
■i
. HT
LjMf\ *
je ena od prednostnih nalog šole v šolskem letu 2008/2009." Poleg te je omenil še izdelavo vzgojnega načrta, aktivnosti, povezane z Eko šolo, prizadevali si bomo za pridobitev statusa »kulturna šola«. Poleg omenjenega je Toplak še povedal, da so na sez na mu pred nost nih nalog vsaj še štiri, ki predstavljajo nadgradnjo dosedanjih uspešnih projektov. S ponovno ureditvijo glasbene učilnice v večjem prostoru ter nekaterimi drugimi obnovi-tveno-vzdrževalnimi deli pa so poskrbeli za dobre delovne pogoje učencev in učiteljev. Nestrpno pa pričakujejo začetek ureditve športnega poligona med glasbeno šolo in šolo Anto na Aškerca.
ŠolaL ivada
Šolsko leto 2008/2009 bo na šoli Livada zaznamovalo kar 30 učencev več kot v lanskem šolskem letu. Trenutno imajo na šoli, skupaj s podružnicama v Škalah in Cirkov-cah, 435 učencev.
Skupaj z ostalimi šolami v MOV bo tudi šola Livada udeleženka nekaterih skupnih projektov, kot so multikulturna prireditev, Pikin festival, Evropska vas, med najpomembnejšimi šolskimi prireditvami pa bo tra di ci o nal na šport na olimpijada. Načrtujejo še tehniški dan za 8. in 9. razrede s prometno in varnostno tematiko. Na seznam prednostnih nalog pa je najvišje priprava in izdelava vzgojnega načrta šole, posebno pozornost pa bodo -po besedah ravnatelja Stanislava Lešnika - namenili še branju in razumevanju prebranega besedila, pisanju in reševanju domačih nalog.
Šola Mihe P in tar ja Tole da
Tako kot prej omenjeni ravnatelji se je tudi ravnatelj šole Mihe
ŠOLSTVO
Pintaija Toleda Anton Skok zahvalil MOV za opravljena nujno potrebna obnovitveno-vzdrževalna dela. Tako so na šoli med počitnicami zamenjali okna na telovadnici in v avli šole, prepleskali garderobe in vezne hodnike, nabavili vsa potrebna učila in didaktične pripomočke za uvajanje 9-letnega programa v 6. razredih ter dopolnili ostalo učno tehnologijo. »Menimo, da so pogoji za učenje za 396 učen-

Zn ovinarskek onference
cev na matični in 12 učencev na podružnični šoli v Plešivcu dobri, učitelji strokovno podkovani, da bo novo šol sko leto na šoli lah ko uspeš no.«
Poleg že omenjenega uvajanja programa 9-letke v 6. razredu so med prednostnimi nalogami še preverjanje in ocenjevanje znanja, tudi z nacionalnimi preizkusi ob koncu druge in tretje triade v 6. in 9. razredu, povezovanje šole z okoljem ter vzgojni načrt šole. Skok je še poudaril sodelovanje šole v dveh državnih projektih, in sicer uvajanje evropskega jezikovnega listov-nika v pouk tujega jezika za učence zadnje triade, projekt Beremo in pišemo skupaj s starši (za učence in starše prve triade) ter v mednarodnem projektu Evropa v šoli.
Šola Šalek
Na šoli Šalek so, po besedah ravnateljice Irene Poljanšek Sivka, za novo šolsko leto vpisali najmanj novincev doslej - 32. Imajo pa v 18 oddelkih 362 učencev. »Sicer bo to šolsko leto za šolo praznično, saj praznujemo 20-letnico delovanja, ustvarjalnega, kar dokazujejo rezultati v projektih, kot so Ekošo-la kot način življenja, Rastem s knjigo, Ekologija odnosov, Z lepo besedo v lepše čase, Evropa v šoli, Spoznajmo Slovenijo ... V ospredju je tudi skrb za varnost učencev skozi celo šol sko leto, pri čemer nam pomagata Svet za preventivo in vzgojo v cest nem pro metu MOV ter Društvo invalidov Konovo.«
Večjih obnovitveno vzdrževalnih del med počitnicami niso izvedli, ampak manj ša, ven dar so kljub temu prepričani, da se bodo učenci prijetno počutili. K ustvarjalnemu delu jih bodo spodbujali z raznimi aktivnostmi na področjih dela in življenja na šoli, med prednost-
nimi nalogami pa so še oblikovanje koncepta dela pri vzgoji, vzgojni načrt šole, povezovanje šole z okoljem, okoljsko osveščanje.
Občina Šoštanj
Osnovna šola Šoštanj
Na šoli Šoštanj vsebinskih novosti v novem šolskem letu niso predvideli, ampak bodo - je povedala ravnateljica mag. Majda Završnik Puc - nadgradili utečene uspešne projekte, kot so Korak k zdravju, ekološke projekte, več pozornosti bodo namenili tudi plesu, v šolski knjižnici pa so prešli na sistem COBIS. "Novost je morda to, da na podružnicah v Ravnah in v Zavodnjah nismo imeli nobenega novin ca in da je začas no šola v Zavodnjah zaprla vrata."
Sicer pa učitelji šole pripravljajo za življenje 778 učencev, od tega 47 v podružnicah v Topolšici ter Ravnah. Prvič je prestopilo prag centralne šole 68 otrok, v Topolšici pa 11.
Obči na Šmart no ob Paki
ŠolaB ratovL etonja
Prag osnovne šole bratov Leto-nja v Šmartnem ob Paki je minuli ponedeljek prestopilo 297 učencev, od tega prvič 30. Poleg pobarvane sprednje strani pročelja šole so dokončno opremili ter uredili otroško igrišče, prenovili so še učilnico za biologijo in naravoslovje, petošolci in šestošolci imajo nove garderobne omare na ključe, zaposleni pa nameščene klimatske naprave v zbornici in v tajništvu. V jeseni pričakujejo razpis kohezijskih skladov za investicije in izgradnjo sončne elektrarne na streho šole. »Na novo šolsko leto smo dobro pripravljeni,« je zatrdil ravnatelj šole Bojan Juras. Kot prednostne naloge so si zastavili ohranitev Ekoza-stave, pripravo vzgojnega načrta, vključitev v mednarodni projekt s povezavo s šolo v tujini, za en oddelek uvajajo e-redovalnico, uredili pa so tudi spletno stran šole, »... s katero želimo doseči sodobnejše sodelovanje med učitelji, učenci in starši.« Pomembna novost je tudi uvedba fleksibilnega predmetnika, s katerim naj bi izboljšali kakovost pouka in z zmanjšanjem števila predmetov v posameznem obdobju delno razbremenili učence. Projekta Beremo in se spoznavamo ter na Krilih domišljije pa ostajata tudi med letošnjimi prednostnimi nalogami.
Center zav zgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje
Praz nič no bo šol sko leto 2008/2009 tudi za učence in zaposlene Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. Praznuje namreč 50 let delovanja.
V novem šolskem letu pouk na šoli obiskuje 70 učencev z različnimi potrebami, od tega sta 2 novinca. »Med vsebinskimi novostmi je V. stopnja, kije doslej nismo imeli, veseli pa smo tudi, da je mobilna služba dobila svoje mesto v Zakonu o javnih uslužbencih,« je povedala ravnateljica centra Marija Kovačič. Izrazila je zadovolj stvo, ker jim sedaj ne bo potrebno postavljati veder v prostore tako kot doslej, ko je streha zamakala.
Obvestilo
Konec tedna asfaltiranje krožišča pod skakalnico v Velenju
Občanke in občane obveščamo, da bodo ta konec tedna, v soboto, 6. septembra, in v nedeljo, 7. septembra, z grobim asfaltom preplastili cestišče krožišča pod skakalnico v Velenju. Tako je mogoče, da bo -predvsem v soboto dopoldne - prihajalo do prometnih zastojev. Voznike zato naprošamo, da - kadar je to mogoče -izberejo drugo cestno povezavo.
Prosimo za strpnost in razumevanje!
Mestna občina Velenje
6
UTRIP
4. septembra 2008

Od srede do torka i svet i n domovina
a
i
Sreda, 27. avgusta
Dars je od ministra za promet dobil dovoljenje, da lahko znova odpre predor, s tem pa celotni avtocestni odsek Šentvid-Koseze. Pred odprtjem predora je moral zagotoviti neposredno obveščanje in alarmiranje odgovornih na prometnicah in Gimnazije Šentvid, znižanje hitrosti na 80 km/h, s prometno signalizacijo pa zagotoviti, da bo varnostna razdalja med vozilom pred tovornjakom in za njim 100 metrov.
V spopadih med Albanci in Srbi v Kosovski Mitrovici je bilo ranjenih sedem ljudi. Okoli 100 ljudi, 50 Albancev in prav toliko Srbov, se je namreč začelo obmetavati s kamni, pri čemer je bilo poškodovanih tudi več avtomobilov, slišati pa je bilo tudi stre le.
Petek, 29. avgusta
Predsednik glavnega odbora SLS Aleš Primc je dejal, da bo odboru stranke predlagal razrešitev predsednika Bojana Šrota. Primc je pojas nil, da se je za ta korak odlo -
Predor Šentvid so vendarle odprli za promet.
ne policijske postaje.
Srečala sta se slovenski premier in generalni sekretar Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Janša in Marc Perrin de Bricham-baut sta se strinjala, da je nujno potrebno okrepiti mednarodna prizadevanja za stabilizacijo Gruzije. Kot sta še dodala, bi morala biti prednostna naloga zagotovitev humanitarne pomoči, strinjala pa sta se tudi, da bi bila vzpostavitev mednarodnega varnostnega mehanizma najtrdnejše zagotovilo miru za obe strani.
Tudi John McCain je objavil novico o izbranem podpredsedniku oz. podpredsednici. Sarah Palin je guvernerka Aljaske, sicer nekdanja prva spremljevalka mis Aljaske in mati petih otrok. Mnenje o njeni primernosti za podpredsedniško mesto so precej deljena.
Köln se je znašel v vrtincu sporov zaradi gradnje velike mošeje, saj je mestni svet prižgal zeleno luč za gradnjo, na ulice mesta pa so se zgrnili njeni nasprotniki.
Po tem ko je Stranka demokratske akcije BiH v medije poslala informacijo, da so se odnosi med državama ohladili, je slovensko zunanje to ministrstvo to zanikalo. V MZZ so zapisali, da so dvostranski odnosi med državama odlični, poleg tega pa je Slovenija med predsedovanjem EU veliko vložila v prizadevanja, da bi BiH z EU podpisala stabilizacijsko--pridružitveni sporazum.
Dan je minil tudi v znamenju nastopa Hillary Clinton, ki je volilce pozvala, naj volijo Baracka Oba-mo. S tem je, po prepričanju mnogih, dokončno združila demokrate.
Četrtek, 28.a vgusta
Sindikati javnega sektorja in vlada so podpisali dogovor o poračunu razlik plač od letošnjega 1. maja. Kot je razložil Doro Hvalica, vodja pogajalcev pri sindikatih, gre za dober kompromis, saj so iztržili več, kot je sprva ponujala vlada. Za poračun bo tako šlo tri milijone evrov več, torej sedem milijonov.
čil, ker predsednik SLS-a »ne dela v interesu stranke, ampak v interesu svojega brata«.
Zunanje ministrstvo je dobilo račun za četrtkov helikopterski prevoz alpinista Dejana Miškoviča z Mustagh Towerja, ki znaša okoli 15 tisoč evrov. O plačilu računa bo sicer kmalu odločala vlada, a zunanji minister Rupel je že zagotovil, da bodo ta račun plačali, saj je pakistanski strani to tudi obljubil.
Nedelja, 31.a vgusta
Reševanje Miškoviča nas bo stalo okrog 15 tisoč evrov.
Družbi SCT in Primorje sta vložili kazensko ovadbo proti Darsu ter prometnemu ministru Radova-nu Žerjavu. Dars je obtožen storitve kaznivega dejanja ob razveljavitvi razpisa za izbiro izvajalca del za gradnjo predora Markovec.
Sko raj polovi ca sloven skih upo -kojencev je zadnji delovni dan v avgustu poleg pokojnine prejela tudi od 80 do 150 evrov draginj-skega dodatka. Gre za upokojence, ki prejemajo pokojnino, nižjo od 500 evrov na mesec.
Zaradi ruskega priznanja neodvisnosti Južne Osetije in Abhazije je Tbi li si pre ki nil diplo mat ske odnose z Moskvo.
Veliko se je govoril° o evrih. Sobota,3 0.a vgusta
O denarju je govorila tudi ministrica za delo Marjeta Cotman, kije pojasnila, daje to leto za štipendije namenjenih 137 milijonov evrov, kar je 35 milijonov evrov več kot lani.
Tožilstvo v Sarajevu je zahtevalo preiskavo proti skupini, ki naj bi bila vpletena v genocid v Srebrenici, med imeni pa se je poj avil tudi Slovenec Franc Kos. Kos je bila član odreda, ki naj bi ubil do 1200 ljudi.
Izrael in ves svet je pretresla zgodba štiriletne deklice Rose, za katero policija domneva, da jo je umoril dedek in hkrati ljubimec njene matere. Osumljeni naj bi truplo deklice stlačil v kovček in ga vrgel v reko.
Še je vrelo v SLS. Aleš Primc je zaradi soglasne pod po re Bojanu Šrotu odsto pil z mes ta pred -sednika glavnega odbora stranke. Primc je svoj odstop ponudil tudi ljubljanskemu mestnemu odboru SLS, ki mu je pred se doval.
Policija je objavila razpis, s katerim išče okrepitve svojih vrst. Kot so povedali, bodo zaposlili okoli 150 ljudi. Z razpisom iščejo policiste, ki bi jih razporedili na območ-
Primc se je umaknil.
Ponedeljek, 1.s eptembra
Na prvi šolski dan so poleg opo-zo ril voznikom slovenske medije polnile novice o civilni tožbi, ki jo
Dan pred začetkom pouka je šolski minister Milan Zver vsem učencem, vzgojiteljem, učiteljem in ravnateljem ter staršem zaželel uspešen začetek novega šolskega leta.
Ob tem smo z zani ma njem spremljali tudi informacijo, da bodo v letošnjem šolskem letu prvič odprli vrata tudi v prvi zasebni katoliški
osnovni šoli v Sloveniji.
Na Ble du je pote kal dvo -dnevni Strateški forum Bled, mednarod na konferenca, ki se je je udeležilo pri bliž no 400 gostov iz več kot 50
Slovenski mediji so bili polni informacij o napovedanih tožbah.
je predsednik vlade Janez Janša vložil zoper prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota. Jan ša je civilno tožbo vložil zaradi »laži, ki jih je izrekel za časnik Večer.« Premier zahteva, da »predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot umakne lažne izjave, med drugim tudi izjavo o tem, da Janša parkira delnice Petrola, Term Čatež, IBI Kranj in Palome«. Pivovarna Laško je ob tem že napovedala tožbo proti Jane zu Jan ši.
Minister za notranje zadeve Dra-gutin Mate je na Vranskem odprl center varne vožnje, ki ga je zgradil AMZS, in povedal, da podobna projekta nastajata še na dveh loka cijah.
Muslimani po vsem svetu, tudi v Sloveniji, so začeli praznovati rama-zan, sveti postni mesec, ko se čez dan odpovejo hrani, pijači, kajenju in spolnemu občevanju.
Torek, 2.s eptembra
Kot buren viharje Slovenijo obšla novica o trditvi finskega novinarja, da je tudi Janez Jan ša vpleten v afero Patria. Premier sam se je odzval na navedbe finske televizija in dejal, da so te čista laž in kon-strukt. Kot je še dodal, ni čudno, da se je to zgodilo ravno v tem času. Na navedbe tujega novinarja so se hitro odzvali tudi politični veljaki. Jožef Školč je tako predlagal sklic izredne seje DZ-ja, Zmago Jelinčič pa je dejal, da gre za kon strukt.
Varuh konkurence Jani Soršak je Mercatorju, Sparu in Engrotu-šu posredoval povzetek relevantnih dejstev, v katerem ugotavlja, da so trgovci delovali usklajeno. Osumljenim trgovcem je izdal
Na Bledu je potekal strateški forum, ki so se ga udeležili številni (tuji) ministri.
držav. Osrednja tema letošnjega srečanja je bila soodvisnost med podnebnimi spremembami in energetsko varnostjo, udeleženci pa se niso mogli izogni li niti rusko --gruzijskemu sporu in njegovim morebitnim posledicam za energetsko varnost Evrope.
V potresu na jugozahodu Kitajske je umrlo 25 ljudi, poškodovanih ali uničenih pa je bilo več kot 100 tisoč domov. Reševalno akcijo so močno oteževali močno deževje, nedos-to pen gorat teren in pre ki nje ne komunikacijske zveze.
Mehičanom je zaradi naraščajočega nasilja v državi prekipelo in tako se je na ulicah mest v protest proti kriminalu zbralo več sto tisoč razočaranih prebivalcev.
Le kako dolgo bodo Patrie še burile duhove?
povzetek relevantnih dejstev in jim sporočil, da imajo 30 dni časa, da uradu predložijo dodatna pojasnila in dokaze glede posameznih ugotovitev.
Več karibskih otokov je prizadela tropska nevihta Hanna, ki so jo spremljali vetrovi okoli 110 kilometrov na uro in močno deževje. Za posledicami je na Haitiju umrlo deset ljudi, v Portoriku pa eden.
žabja
perspektiva
Odvisnost
Katja Ošljak
Na tem svetu se ljudje od nekdaj tešijo z vsemi mogočimi žavbami. Od pravekov dalje prežvekujejo, pijejo, goltajo, kadijo ali kako drugače uživajo številne opojne substance. Te so zaradi svojih skrivnih moči velikokrat tabuizirane, dovoljene samo v posebnih okoliščinah, in to le privilegiranim slojem, moškim, odraslim, posameznim kastam, ženskam med porodom, subkulturam ali odpadnikom. In čeprav so naši zravstveni strokovnjaki zgroženi, češ da je odvisnosti v družbi sodobnih ljudi preveč, se je težko strinjati z njimi. Kaj pa je preveč-ali imamo podatke, koliko naših prapra-dedov je v stari črni Afriki pred stotisoči let grizljalo halucinogene gomolje ali koliko vina je steklo po grlih naših malo mlajših srednjeveških dedov? Je bilo že tisto preveč ali ravno še sprejemljivo? Lahko sploh govorimo o človeku, tesno vpetem v družbeni sistem, da ni odvisen - če ne drugače, vsaj "zdravo odvisen" od medčloveških odnosov?
Velika mora sodobnih dohtarjev so kadilci, kijih nekadilska srenja nikakor noče razumeti. Kako morejo vdihovati te smrdljive pline in pri tem še uživati! In kako brezbrižno zastrupljajo svoje najbližje s katranom, nikotinom in parfumskimi aditivi v cigaretah!? Se večje svinje od teh so alkoholiki, gospodje in gospe z rdečimi lički, ki veseljačijo po gostilnah in igrajo šah s svojimi jetri. Nekateri potem zaradi kapljice preveč znorijo in mlatijo nemočne družinske člane. Ampak to vse skupaj še ni nič v primerjavi z mulci (mlajšimi in malo manj mladimi), ki za rekreacijo kadijo džojnte in potem s steklenimi očmi odkrivajo nove dimezije vesolja. Ti mulci so za dohtarje pravi izziv - lovijo jih, jim preglejujejo urin v isti ambulanti, kjer zdravijo odvisnike od heroina. Ja, družba od njih pričakuje, da bodo kmalu iz prve prestavili v šesto brzino, šli do iglomata in lokalnega dilerja ter poiskali svojo najlepšo žilo. Hm, če se temu pravi preventiva, potem naj bo tako, ker res nisem strokovnjakinja.
Lahko sem kvečjemu strokovnjakinja za svoje odvisnosti in cigareta bi zagotovo lahko bila ena od njih. Vendar me ta sorta odvisnosti od kemijskih spojin še najmanj skrbi. Veliko bolj me vase posrkajo delovna vnema, računalnik in telefon. S prvo od naštetih se ne bom preveč obremenjevala, ker me družba (od katere sem odvisna) nenehno nagrajuje zaradi nje. Drugi in tretji sta sicer pripomočka, prek katerih izražam svoje delovne dosežke, vendar me začarata tudi v prostem času. Tako da kadar nisem na kolesu, zabavi ali tekakški progi, skoraj zagotovo sedim z računalnikom na kolenih ali s telefonom v roki na udobnem stolu in klikam, tipkam, berem, pišem, gledam fotografije, ocenujem spletne nastope političnih strank pred volitvami, ugotavljam, da Velenje ni več peto največje slovensko mesto... Srečujem se s kupom informacij, pretežno balastnih, ki ne vplivajo na nič. (Ali pa se mi samo zdi tako?) A vendar ne morem brez njih. V službi preživim devet in več ur dnevno priklopljena na internet z računalnikom in s telefonom. Po polurnem kolesarjenju iz službe pa si doma najprej sezujem čevlje, prižgem računalnik in vzpostavim internetno povezavo. Sele potem si skuham večerjo, ki jo pojem medtem ko gledam, kaj so prijatelji in spletni znanci počeli čez dan.
Me zaradi tega kdo vpraša, kaj je narobe z mano? Mi kdo ponudi pomoč? Ne. Ker sem produktivni člen te družbe, ker služim in redno plačujem svoje obveznosti državi. Ker plačujem več, kot družba z mano potroši. Če pa bi bila brezposelna in toliko svojega časa namenjala svojim igračkam, sem prepričana, da bi mi jih marsikdo napel, češ kakšno zapravljanje časa je ta moja zabava. Hja, očitno sem v svojem prostoru in času izbrala pravo vrsto odvis nosti.
AKTUALNO
Idejne rešitve za letni oder ob Velenjskem jezeru
Do naslednjega poletja ureditev prostora ob Velenjskem jezeru -Mestna občina Velenje (MOV) v sodelovanju z Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani pripravila arhitekturno delavnico na to temo - Izbrali tri rešitve
Tjaša Zajc
Odkar so jezero ob Beli dvorani, teniških igriščih in Restavraciji Jezero izsušili in zasuli, je na tem območju nastal velik prostor, ki ga vsako leto izkoristijo različni organizatorji. Tu se že več let odvija Pikin festival, Noč ob jezeru, letos so zaživeli Dnevi mladih in kulture in druge manjše ali večje prireditve. Ker gre za destinacijo, ki so se jo ljudje navadili obiskovati, so na MOV v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo organizirali arhitekturno delavnico »Letni oder ob Velenjskem jezeru«, v okviru katere so študenti drugih in tretjih let-
nikov pod mentorstvo docentke dr. Sonje Ifko lahko pripravili lastne zamisli in ideje za ureditev tega območja.
Ob koncu delavnice so bile izbrane tri rešitve avtorjev Nine Kotar, Maje Žerovnik in Primoža Kovača,
bo projekt potrebno skrbno načrtovati in najti projektanta, ki bo upošteval dobljene ugotovitve in pripravil končno rešitev.«
Pri predstavljenih rešitvah so študenti izhajali iz svetovnih primerov, pri katerih je ureditev podobna.
mož Kovač pa je pripravil rešitev, v kateri bi bil oder na samem jezeru.
Na predstavitvi so prisotni -povabljeni so bili občinski uslužbenci, ki so s tem področjem povezani - izpostavili več vprašanj. Opozorili so, da bo pri pravem
Vljudno Vas vabimo na
Predvolilni shod Socialnih demokratov v Velenju
v petek, 5. septembra 2008 ob 19. uri na Titovem trgu v Velenju.
Z nami bosta Sašo Hribar in Natalija Verboten. Na predvolilnem shodu se bodo predstavili vsi kandidati in kandidatke SD iz 5. volilne enote.
Osrednji gost in govornik bo Borut Pahor, predsednik Socialnih demokratov.
Se vidimo v Velenju!
študentov drugih letnikov fakultete, ki pa ne prihajajo iz Velenja, zato so se vprašanja lažje lotili s kritično distanco. Njihove rešitve so predstavili prejšnji teden v Novi, na ogled pa bodo še v avli MOV.
Kot je pove dal vodja ura da za okolje in prostor Marko Vučina, je bil »glavni namen naloge preveriti ideje o ureditvi prostora. K sodelovanju smo povabili študente drugega in tretjega letnika in preverili tudi naša izhodišča. Seveda pa
Sonja Ifko
Kot pravi mentorica dr. Sonja Ifko, so se projekta lotili z veseljem: » Naloge, pri katerih je potrebno upoštevati meje med kopnim, vodo in okoljem, so zelo vabljive naloge za šudente. Tega projekta so se lotili na različne načine in izpostavili različne prednosti posamezne lokacije.« Nina Kotar je v svojem izdelku osrednji prireditveni oder postavila na nabrežje Velenjskega jezera, Maja Žerovnik seje odločila za postavitev proč od nabrežja, Pri-
MarkoV učina
načrtu potrebno upoštevati gradnjo, ki bo kos vse pogostejšim vremenskih spremembam, zavedati se je treba še, daje lokacija še vedno ugrezninsko območje, ki zahteva posebno obravnavo. Med drugim so poudarili, da bi bilo smiselno zgraditi objekt, ki bo uporaben tudi v zimskem času, in da mora biti, kjub temu da želijo arhitekturno in vizualno atraktivno stavbo, funkcionalnost pred vizualnostjo.
^ Odgovornost za spremembe!
www.socialnidemokrati.si
ni ko L i sami
107,8:
Da bo varna prihodnost, volite DeSUS!
DeSUS
	
	
S	D
trSNj 30O4LNI DLMPKRATI	
Marjan Hiršelj Erika Veršec
8. volilni okraj
7. volilni okraj
Gorenje na sejmu IFA 2008 v Berlinu
Velenje, Berlin - Vodilni proizvajalci gospodinjskih aparatov, med njimi tudi Gorenje, so se letos udeležili novega mednarodnega sejma HOME APPLIANCES @ IFA 2008, kije potekal v okviru enega največjih sejmov zabavne elektronike IFA od 29. avgusta do 3. septembra v Berlinu. Gorenje je predstavilo številne novosti in inovacije - aparate, ki se ponašajo z inovativnim dizajnom in številnimi izvirnimi tehničnimi lastnostmi, ki omogočajo nove funkcionalnosti. Tako Gorenje znova potrjuje svojo vizijo proizvajalca, usmerjenega v oblikovanje gospodinjskih aparatov, ki s svojimi inovativnimi in tehnološko naprednimi rešitvami določa nove trende.
Predstavili so se na več kot 500 kvadratnih metrih površin, na ogled pa so postavili izbrane novosti ter konceptualne projekte, s katerimi želijo uporabo gospodinjskih aparatov približati sodob ne mu potroš ni ku, kot tudi dosež ke zadnjih let, na katere so še posebej ponosni.
Najodmevnejša predstavitev sejma je inova-tivno zasnovan hladilnik Gorenje »Made for iPod«, ki omogoča aplikacijo najpopularnejše-
Zn ovostmi jeG orenjep ritegniloš tevilneo biskovalce in tudin ovinarje.
ga glasbenega predvajalnika z vgrajenimi zvočniki in priklopno postajo za polnjenje iPoda, na katerem lahko poslušamo glasbo ali sprem-
ljamo video vsebine od video spotov do video receptov.
■ mz
Pozitivno tudi ob polletju
Celjska mlekarna v letošnji prvi polovici leta povečala prodajo konzumnega mleka za 72 odstotkov - S cenitvijo niso preveč zadovoljni
Tatjana Podgoršek
Poročali smo že, daje bilo sodelovanje mlekarne Celeia iz Arje vasi na letošnjem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, kije vrata zaprl pred dve ma dnevoma, zelo uspešno. Praktično so vsi izdelki, ki so jih poslali na ocenitev, dobili priznanja, med katerimi se še posebej lesketa 12 zlatih in 7 velikih zlatih pri znanj.
Razveseljivo pa je tudi to, po mnenju direktorja mlekarne Marjana Jakoba, da nadaljujejo trend pozitivnega poslovanja iz preteklega leta. V letošnji prvi polovici leta je mlekarna ustvarila 28 milijonov evrov prihodkov in dobrih 300 tisoč evrov pozitivnega rezultata. Od približno 1340 proizvajalcev je v tem obdobju odkupila 45 milijonov litrov mleka.
Prodajo konzumnega mleka so v letošnjem prvem polletju v primerjavi z ena kim lan skim obdobjem
povečali za 72 odstotkov, kar je za četrtino več od načrtovanega, proizvodnjo in prodajo fermentiranih izdelkov (jogurti) pa za 8 odstotkov. Celjska mlekarna je - po zagotovilih Jakoba - največji slovenska živilskopredelovalna izvoznica na trg Bosne in Hercegovine, sodeluje pa tudi na trgih Makedonije, Kosova, Črne gore in Hrvaške. S prodajo izdelkov v BiH ustvari 17 odstot-
kov prihodkov, 13 odstotkov na trgih EU, ostalo pa doma.
V zadnjih dobrih dveh letih je mlekarna zelo posodobila proizvodnjo. Za naložbe (nov polnilni stroj, posodobitev sprejemne linije in pasteri-zacija, novo skladišče in komore za zorenje, dokončanje čistilne naprave) je vložila 5 milijonov evrov. Pred vrati so nova vlaganja, med drugim končujejo projekt nove sirarne. Nje-
gova vrednost je od 15 do 17 milijo nov evrov.
Kako daleč pa je združenje s Pomurskimi mlekarnami? »V teh dneh se bodo sestali predstavniki nadzornih svetov obeh mlekarn in več znanega po potem. Sami pa nismo preveč zadovoljni s cenitvijo. Nanjo so imeli nadzorniki precej pri pomb. Od cenil cev pri ča kujejo, da bodo na ocene odgovorili. Po načrtih naj bi združitev izpeljali do kon ca leta.
Sodelovanje na letošnjem kmetijsko-živilskem sejmu je bilo med najuspešnejšimi doslej.
Staljeni neprecenljivi eksponati
V železarni stalili neprecenljive eksponate, ki bi morali krasiti šoštanjski muzej usnjarstva- Z bazena, kjer so bili deponirani, sta jih odpeljala tatova in jih prodala odjemalcu surovin za borih 114 evrov
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - Usnjarstvo je gotovo tista panoga, po kateri je bil Šoštanj dolga leta znan. Ne le tod naokoli, ampak širše. Ko je z delovanjem prenehala ena najstarejših usnjarn v tem delu Evrope, je peščica Šoštanjčanov, ki so se zavedali pomena industrijske dediščine, poskrbela, da so se stroji in drugo, kar je usnjarjem služilo pri delu, primerno shranili.
Del te je bil (in je najbrž še vedno) shranjen na območju nekdanjega bazena, kjer bo v prihodnje,
kot je znano, stal nov nakupovalni center z garažno hišo in parkirišči. Do začetka gradnje je treba pripraviti teren, zato na tem območju potekajo številna dela.
Tam v bližini živi Štefan Szabo. »Občutek imam, da ima ključe zagrajenega nekdanjega bazenskega kompleksa že skoraj vsak in to se mi ne zdi prav,« pravi. »Vem, da je treba z bazena odstraniti marsikaj, imam pa občutek, da včasih tudi kaj takega, kar bi se še dalo uporabiti,« je na seji sveta Občine Šoštanj ne dolgo tega seznanil kolege svetnike in občinsko vodstvo.
Izkazalo se je, da ima še kako prav. Peter Radoja, prav tako svetnik, obenem pa tudi predsednik Turistične zveze Šoštanj in eden iz tiste v začetku omenjene peščice, ki je poskrbela, da bo v prihodnjem muzeju usnjarstva v Šoštanju kaj videti, je ugotovitev Szaba nadaljeval s prav posebno grenkobo. »Nedavno tega sem ugotovil, da se tudi naše - tam shranjene stvari - po bazenu prenašajo sem in tja. Zadevo sem prijavil policiji in skupaj smo ugotovili - ko smo si stvar ogledali od blizu, da je precej manjših stvari, ki se dajo prepeljati z vozičkom, pokradenih. Gre pa za stvari neprecenljive vrednosti za muzej!«
Izkazalo se je, da naj bi imela pri teh nečednih poslih prste vmes dva povratnika. »Pa so šli bodoči muzejski eksponat v taljenje! Sam sem takoj, ko sem slišal, kaj naj bi se zgodilo, odhitel v železarno v Štore, a je bilo že prepozno. Uspelo mi je zvedeti le, da sta za blago dobila 114 evrov,« je povedal.
Zdaj mu ne preostane drugega, kot da izve, katero podjetje odkupuje take stvari, kdo ga vodi in kako taka podjetja, prepričan je, da jih je več, poslujejo.
Rekordni napredek odkopa G2/B
Velenje, 27. avgusta - Na odkopu G2/B, ki bo v mesecu oktobru prešel na prvo več kot 210-metrsko dolžino odkopa v zgodovini Premogovnika Velenje, so v sredo dosegli rekorden dnevni napredek, ki v severnem krilu jame Preloge v Premogovniku Velenje znaša 8,5 metrov na dan in odpira nove možnosti pri odkopavanju z omejenimi višinami.
Na tem področju pogoji zaradi tankih izolacijskih plasti in vodo-nosnih peskov, ki se nahajajo nad slojem, ne dovoljujejo odkopava-nja s povečano odkopno višino. Primanjkljaj premoga s stropa je treba nadoknaditi z večjim dnevnim napredkom odkopa. 8,5 metrov rekordnega dnevnega napredka, 9,5 narejenih rezov in izkop 6.757 ton premoga kažejo, da lahko v Velenju resno računajo na način odkopavanja, ki bo v prihodnosti imel odločilen pomen pri doseganju letnega načrta izkopa premoga. Povprečje odkopavanja v mesecu avgustu znaša približno 7 metrov na dan.
Direktorja v Tuzli
Velenje, Tuzla, 28. avgusta - V četrtek in petek sta se na delovnem obisku v Bosni in Hercegovini mudila direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved in direktor povezane družbe HTZ Velenje, I. P., Higiena, tehnika, zaščita, dr. Vladimir Malenkovič.
Obiskala sta rudnik Mramor v Tuzli, kjer se je sredi avgusta pričela montaža odkopne opreme. Tam sta se srečala z vodstvom Rudnikov Kreka in enajstimi rudarji oziroma ključavničarji Premogovnika Velenje, ki vršijo strokovni nadzor nad montažo mehaniziranega odkopa, skrbijo za organiziranost dela ter izobraževanje tamkajšnjih delavcev. Obenem sta si ogledala prizorišče poteka del, ki so v polnem teku. Montaža opreme bo predvidoma zaključena 27. septembra, v začetku oktobra pa naj bil izveden že zagon odkopa in začetek pridobivanja premoga.
Gre za zaključek projekta posodobitve rudnika Mramor, pri katerem sodeluje Premogovnik Velenje in povezana družba HTZ. Pogodba za dobavo in vgradnjo opreme mehaniziranega širokega čela je bila z Rudniki Kreka podpisana leta 2007. Maja letos so zaključili remont elektro-strojne opreme in jo prepeljali v BiH, kjer je do začetka avgusta tekla priprava jamskih prostorov za njeno vgradnjo.
■ mkp
Zmogljivosti skoraj
povsem zasedene
Na Visoki šoli za varstvo okolja in ekotehnologijo vpis presegel pričakovanja - Izredne študente v večini podpira gospodarstvo
Tatjana Podgoršek
30. avgusta se je iztekel rok za oddajo druge prijave na visoko šolske in univerzitetne pro gra me. Na Viso ki šoli za varstvo okolja in ekotehnolo-gijo v Vele nju, ki v štu dij skem letu 2008/2009 prvič odpira vrata, so z vpisom zelo zadovoljni. Ta je presegel vsa pričakovanja. Direktorica visokošolskega zavoda mag. Milena Pečovnik je povedala, da so prvotno razpisali 50 prostih mest za redni in prav toliko za izredni študij. Ker pa je bilo izkazanih več potreb, kot so raz pi sa li pro stih mest, so zaprosili za povečanje vpisa (za 10 mest več). Njihovemu predlogu je vlada RS ugodila. "Tudi po drugem razpisnem roku so naše zmogljivosti skoraj povsem zase de ne. Za 60 razpisanih mest v rednem študiju imamo prostih le še šest mest, nekaj več mest pa je še pro stih v izred nem štu diju. Sama pa bi si želela, da bi pri tem kar ostali, saj bi tako lažje zagotovili našim študentom res kakovosten študij oziroma nekaj več."
Študenti so iz Štajerske in
tudi drugih predelov Slovenije, ni pa jih iz ljubljanskega, primorskega in gorenjskega konca. Izredne v glavnem podpira gospodarstvo, kot so Gorenje Velenje, Premogovnik Velenje, Teš ..., nekaj pa je tudi samoplačnikov. Za redne študente je študij brezplačen, ker ga na osnovi kon ce sij ske pogodbe financira država, izredni študij pa stane 2550 evrov. Študenti lahko svoje obveznosti poravnajo v treh obro kih.
Če bi se začelo študijsko leto 2008/2009 danes, bi bili - po zagotovili Pečovnikove - nanj pripravljeni. Vsepovsod še nimajo sicer pike na i, so pa s profesorji, ki nekaj veljajo v slovenskem prostoru, vse dogovorjeni. Predavanja bodo potekala po modulih, začnejo z angle šči no.
V petek, 5. septembra, bodo pripravili informativni dan za tiste, ki jih v zvezi s študijem še kaj zani ma. Zače li ga bodo ob 16. uri v prostorih Visoke šole za varstvo okolja in eko-tehnologijo na Trgu mladosti 2 v Vele nju.

KMETIJSTVO
Veliko vlaganj, veliko odpovedovanj
V Šaleški dolini se turizem na kmetij i ne razvij a tako, kot bi se lahko - Ni sodelovanja -Spodbude so, če imaš pravi proj ekt, če ...
Tatjana P odgoršek
Po podatkih Turistične zveze Slovenije je v deželi na sončni strani Alp več kot 200 kmečkih turizmov. Slednji so v Zgornji Savinjski dolini že dokaj prepoznavni, v Šaleški, ki prav tako stavi na razvoj turizma v prihodnje, pa je slednjih le za vzorec, kar je - po mnenju nekaterih - nerazumljivo, saj naj bi nekaterim kmetijam država namenila sredstva za dopolnilno dejavnost.
Tečaj že, vlaganja ne
»Temu bi težko pritrdila. Morda je tu in tam kdo res pridobil nepo-vrat na sred stva ali sred stva pod ugodnimi pogoji za dopolnilno dejavnost turizem na kmetiji in jih porabil za kaj drugega, saj takrat pač ni nihče preverjal, za kaj so jih namenili. Vendar sem kmetijska svetovalka v Šaleški dolini že več kot 20 let in poznam le eno kmetijo na tem območju, ki je konec 80. let dobila državno podporo za ureditev turistične ponudbe. Ta deluje še danes. Vsi ostali delujoči turizmi so nastali kasneje, v časih, ko so in so še merila za pridobitev denarja visoka, poraba denarja pa zelo nadzorovana,« se je odzvala Lidija Diklič, vodja velenjske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje in nadaljevala:« Zaradi razvoja industrije, onesnaženosti zraka dolina ni bila cilj turistov, zato se turizem na kmetiji ni razvijal tako, kot bi se lahko. Tudi danes ni nič drugače, čeprav so se stvari precej spremenile. Zanimanje za to dopolnilno dejavnost je večje, a v mnogih primerih ostane le pri željah.» Kot je še pove dala, svetovalna služba vsako leto organizira tečaje za prede lavo mesa, peko kruha, peciva in s tuka-
Alojz in Vera Hriberšek
bosta po10 letih odšla nak rajši dopust.
jšnjega območja je na njih kar precej ude ležen cev. Tudi kar nekaj takih je v dolini, ki imajo opravljen tečaj za nosilca turistične kmetije. Ko pa je potrebno ure diti prostore za dejavnost, se nekako najraje kar umaknejo. Na lanski razpis za pridobitev sredstev iz programa za razvoj podeželja za obdobje 2007 do 2013 se ni prijavil nihče. »Za takšno nezanimanje obstaja kar nekaj opravičljivih in tudi neopravičljivih razlogov,« je glasno razmišljala Dikličeva: "Kmete od tega odvračajo zelo velika vlaganja, strogi predpisi glede urejenosti kmečkih turizmov. Očitno tudi nimajo volje za delo z ljudmi ali jim kaj takega ni treba početi, ker imajo še vedno zaposlitve drugje. Tako imenovane čiste kmetije so v Šaleški dolini že precej velike, z najemanjem zemljišč so se v zadnjih letih še povečale, delovne sile pa je običajno na takih premalo."
Ne le vla ga nja, tudi odrekanja
Po mnenju nekaterih so najdlje na področju kmečkega turizma kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji v Šaleški dolini pri Apatovih v Gaberkah. Na 35 hektarjev veliki kmetiji se s to dejavnostjo uradno ukvarjajo 6 let, »pred tem smo poskusno »obratovali« že nekaj časa, da smo preverili, ali bi gostje k nam sploh prihajali. Ko pa se je zadeva glede mleka, katerega proizvodnja predstavlja na naši kmetiji osnovno dejavnost, zaostrila, je odločitev dozorela. Prva skupina gostov pa je odgnala še zadnje dvome, ali bi
ali ne bi ugriznili v kislo jabolko,« je povedala gospodinja Nada, ki skupaj z možem Ivanom kmetujeta in poskrbita za dobro počutje gostov. Ti imajo na krožnikih najraje klasiko:
Nada Apat: »Čeč lovek rad dela z ljud mi, mu ni nič
pretežko.«
la na kmetiji. Sicer pa, če človek rad dela z ljudmi tako kot mi, mu ni težko.« Nada Apat je še povedala, da so pred leti že dobili za ureditev kmečke sobe nekaj denarja od države, pred dvema letoma so se ponovno prijavili na razpis in uspeli. Ta denar so namenili za dodatno ponudbo. Nedaleč stran od hiše, v kateri živijo, so zgradili objekt z dvema apartmajema, dve sobi s skupnim družabnim prostorom in prostori za razvajanje: savni, jakuzi. »Za ta vlaganja smo se odločili na pobudo gostov. Ti pridejo iz cele Slovenije in bi nekateri radi prespali ali ostali še kakšen dan dlje. Doslej jih nismo imeli kam namestiti.« Nada meni, da država v zadnjem času bolje spodbuja dopolnilno dejavnost na kmetiji, seveda pa mora imeti vlagatelj realen projekt, takšen, da ga bo ob morebitni dodelitvi denarja lahko tudi uresničil. »Kajti za vsak evro moraš odgovarjati. Ne glede na to, daje bilo pomoči od države za vzorec, smo komisijo, ki je preverila, za kaj smo porabili nepovratna
Nedaleč stran odd omačije soA patoviu redili hišo za partmaji inp rostori zar azvajanje.
Vikica in Uroš Drevu gotavljata, da je bilao dločitev o
turističnik metijip rava.
Ponudbo v novemo bjektu bodo nat urističnik metijiT uševo šed opolnili sp rostori za
razvajanje in konferenčno dvorano.
govejo ali gobovo juho, krompir, štruklje, domače mesne speciali-tete, suhomesnate izdelke.
Da je tako, kot je, so v minulih letih vložili ogromno denarja. Pogoji, je pojasnila Nada, so zelo zahtevni, ponudbo morajo imeti skorajda takšno kot v hotelu. Po njenem mnenju turizem na kmetiji v Šaleški dolini ni razvit, kot bi lahko bil, zaradi velikih vlaganj in tudi odrekanja. »Skupina 50 ljudi pomeni, da moraš vse potreb no dan prej pripraviti, na srečanju z njimi pa jim biti vedno na voljo, prijazen. Ljudje so vseh vrst. Eni so prijazni, drugi pridejo na kosilo in mislijo, da so s tem, ko so ga plačali, dobili celo kmetijo. To je treba vzeti v zakup. Ko odidejo, te čaka še pospravljanje in vsakdanja opravi-
mož Alojz pa je dodal: »Ko drugi počivajo, mi delamo. To tako ali tako moramo vsak dan. Na kmetiji se ukvarjamo s prirejo goveje živine, z ovcami in kakšnega prašiča zredimo, da gostom ponudimo domačo hrano.«
Pri Napotnikovih so se za kmetijo odprtih vrat odločili zaradi spleta okoliščin. Vera je po poklicu kuharica, otroci so bili majhni, po 22 letih kuhanja v hotelu pa je želela na svoje. Za kakšne spodbude za vlaganja še niso kandidirali in tudi ne bodo vse dotlej, dokler svojega ne porečejo otroci. Ti za zdaj ne kažejo zanimanja za nadaljevanje Alojzovega in Verinega dela.
»Prav smo razmišljali«
Med najmlajšimi, če ne najmlajša, je turistična kmetija Tuševo na Lopatniku v Vinski Gori. »Kategorizacijo sob smo naredili drugič, kar pomeni, da se ukvarjamo s turizmom na kmetiji kot dopolnilno dejavnostjo 4, 5 let. Kupili smo kmetijo pred več leti in druge priložnosti tu nismo zaznali kot to. Sedaj se kaže, da smo prav razmišljali,« je ob obisku dejal Uroš Drev in dodal, da ga po svoje ne preseneča nezanimanje kmetov za to obliko dodatnega zaslužka. »Zahteve so zelo ostre, zakonodaja stroga, inšpektorji so prizadevni. Da smo lahko začeli, smo vložili ogromno denarja najprej v ureditev potrebne infrastrukture, nato v izgradnjo objekta, v katerem je prostor za 60 ljudi in 15 ležišč. Več kot 80 odstotkov hrane pridelamo sami. V hlevu je goveja živina, prašiči, kure. Na njivah pridelujemo zelenjavo, jablane so stare. Gostje zahtevajo domačo hrano in to jim moramo zagotoviti, kar pa ni vedno enostavno.« Uroš je še povedal, daje moral opraviti tečaj za nosilca dejavnosti, za kletaijenje, žena Vikica je kuharica, zato je bila zadeva vsaj glede tega nekoliko lažja. »Pogrešam sodelovanja z vsemu ponudniki. Mislim, da bi od tega imeli vsi več, tako pa se nekateri preveč držijo svojega plota. Slovenija je majhna.«
Vikica in Uroš imata v zvezi s kategorizirano kmetijo (za zdaj s tremi jabolki), in dve leti tudi za kolesarje prijazno turistično kmetijo, veliko načrtov. "Kmetija ni naša glavna dejavnost, si pa želiva, da bi predstavlja osnovni vir za preživetje družine." V spodnjih prostorih nameravajo urediti prostore za razvajanje, urediti konferenčno dvorano, na obnovo čaka stara hiša, ki naj bi jo obnovili v muzej ... Doslej sta se že prijavila na razpise za pridobitev spodbud, a vselej zaman.
sredstva, že imeli.» Z možem jima načrtov v zvezi s turizmom na kmetiji ne manjka. Če bodo apartmaji šli dobro »v promet«, bosta uredila še kakšne manjše nočitvene zmogljivosti.
Po 10 letih končno na dopust
Pri Hriberškovih, po domače Napotnikovih, imajo kmetijo odprtih vrat 10 let. Izkušnje? »Ljudje kar prihajajo. Želijo imeti čim bolj domačo hrano: govejo juho, domače koline, jabolčnik ...V teh letih nismo imeli niti enega samega prostega vikenda. Letos bova prvič šla z možem na dopust, in to v hribe,« je odgovorila gospodinja Vera,
Po podatkih Turistično informacijskega centra Velenje je v Mestni občini Velenje na seznamu kmečkih turizmov kmetija odprtih vrta Darja v Lipju, turistično kmetija Tuševo na Lopatniku, kmečki turizem Drev v Vin ski Gori, kmetija Uranjek v Ložnici.
V občini Šoštanj pa Apatovi v Gaberkah ter Vržišnikovi vTopolšici.
Lidija Diklič pa nam je povedala, da poleg omenjenih deluje še kmečki turizem Vrabič v Skornem, kmetija odprtih vrat Pri Razpodovnikovih (Franc Stropnik) v Belih Vodah, ter Pri Napotnikovih (Alojz,Vera Hriberšek).
KULTURA
""HAK 4. septembra 2008
Kunigunda: Mešanica različnih umetnosti
Zahvaljujoč lepemu vremenu dogodki drugega dela festivala Kunigunda potekali na prostem - od improvizacijskih šovov do žongliranja z ognjem, koncertov in modne revije
Tjaša Zajc
Afriške delavnice in Medeje
V drugem delu Kunigunde je prišla večina dogajanja na vrsto v večernih urah. Vsako popoldne je bila organizirana kakšna aktivnost tudi za otroke. V torek so na Cankarjevi ulici in pred barom Mozaik brali afriške pravljice, kdor je želel, si je lahko ogledal afriško zbirko na gradu, potekale so bobnarske delavnice z Albinom. Kot vsak torek med poletjem so potekale tudi delavnice Poletje na travniku, v organizaciji Festivala Velenje. V večernih urah drugi dan v tednu ni bilo koncerta, temveč so si gledalci lahko pogledali predstavo Mede-ja Blossoming. Nastopile so igralke iz Beograda in uprizorile lik sodobne ženske. Vsaka igralka je predstavljala točno določeno lastnost -od gospodinjstva, športa do prefi-njenosti. Ob koncu predstave so pripravile tudi zanimivo licitacijo vseh pripomočkov s predstave. Tako so lahko obiskovalci kupili scenarij, svinčnike, ki so jih uporabile v šovu, igračko dojenčka, kije bil na prizorišču cel čas, pa vse do surovega piščanca, s katerim se je ukvarjala ena izmed Medej.
Od gledališča do žongliranja z ognjem
Sredino popoldne so zaznamovale Rainove cirkuške delavnice, večer pa najprej predstavi gledališke skupine Mamoo-ti. Zaigrali so predstavo Obuti maček, v kateri nastopajo Miha Šilc, Matej Mraz, Lena Penšek, Tjaša Jarc, Petra Hri-bernik, Jurij Tamše, Vid Domuz. Predstava je moderna priredba zgodbe o obutem mačku, v njej pa nastopajo kralj, ki ima rad piščanca, njegova neumna hči, obuti maček, ki stalno pije vino, za katerega pravi, daje argentinsko mleko, od pomembnejših likov se pojavi še markiz s sončnimi očali, ki se na kon cu z neum no hčerko tudi poroči. Celotno zgodbo povezuje pripove dovalka, ki skrbi, da se pripovedka zaključi v smiselno celoto. Nekaj minut po prvi pred stavi sta Šilc in Mraz zaigrala še avtorsko komedijo Seks, draks end rokenrol. Gre za zgodbo, sestavljeno iz treh delov, saj se v enem delu igralca posvetita seksu, v drugem
Modnar evija je bilal etošnjiv rhunecf estivala.
drogam ter v tretjem rock & rollu.
Ta večer se je na sporedu znašla še ena predstava. Nastopila je žongle-rska skupina Čupakabra, ki je največ pozornosti pritegnila zaradi žon-gliranja in bruhanja ognja, ki so ga pripravili v drugem delu nastopa.
Četrtek: Nadaljevanje smeha
Uvod v dneve komedije in smeha so že v sredo naredili Mamoo--ti, nadaljevali pa so ga stand-up komedijanti Komikaze. V Velenju so tokrat nastopili že bolj izkušena Mladen in Pižama ter mlajši član, Šoštanjan z vzdevkom Murč. Komikaze so bile uvod v četrtkov koncert, ko sta harmonikar Jure Tori in kontrabasist Ewald Ober-
leitner zaigrala v stilu mešanice folk glasbe, jazza in klasične glasbe.
Vrhunec festivala
Pričakovano ali ne, petkova modna revija kreatorke Suzane Mešič je bila vrhunec festivala, bila je dogodek, ki si gaje ogledalo največ ljudi. Še pred začetkom revije so se v uvodu predstavile plesalke fla-menka, ki so se tega plesa učile od ponedeljka do petka pri plesalki Ani Pandur. Nato pa seje pričelo. Pred barom Mozaik so se po stopnicah, ki vodijo iz kulturnega doma, sprehajali modeli, scena pa je bila okrašena z grafiti. Dogodek so spremljale tri kamere, katerih slika je bila projecirana na veliko steno kulturnega doma. Med revi-
jo so za popestritev nastopili trije brakedancerji in tri balerine.
Mešičeva je predstavila kolekcijo oblačil hip hop kulture, ki je bila tema večera. Ob deseti uri se je na prizorišču Max cluba pričel tudi hip hop večer, na katerem sta nastopila velenjski raper Mrigo in ljubljanski Zlatko s prijatelji. Svoje so k zabavi do polnoči dodali še DJ--ji.
Konec in nov začetek
Ze tradicionalno se je zadnji Kunigundin dan pričel s predstavitvijo plesnega studia N, za katerega so nastopile različne generacije plesalcev. Zvečer so pred barom Mozaik ponovno nastopili Mamoo-ti, tokrat z improvizacij-skim programom, h kateremu je dosti pripomoglo tudi občinstvo. Zadnje "poglavje" letošnjega enajstega festivala mladih kultur pa je bil koncert skupin Bomango in Radikal dub kolektiv na odru pred Maxom in Winner klubom. Prvi, Radikal dub kolektiv iz Zagreba, so zaigrali v ritmih duba in ragge-aja, domači izvajalci Boomango pa so se velenjskemu občinstvu predstavili z mešanico jazza, latino glasbe in funka. Popestritev koncerta je bil prihod policistov, ki so za krajši čas zaprli Max club. Med pregledom so glasbeniki na odru normalno igrali naprej, zato večjih težav ni bilo.
Komu naziv "prešmentani citrar"?
Zadnje dni poletnih kulturnih prireditev v Velenju zaznamuje jubilejni Citrarski festival in zaključek prireditev s premiero domačega Max klub big banda
Velenje, 4. september - Z današnjim jubilejnim 20. srečanjem citrarjev, ljudskih pevcev in godcev se zaključuje jubilejni festival Prešmentane citre. Na dveh, že izvedenih prireditvah v okviru letošnjih poletnih kulturnih prireditev Festivala Velenje, seje ob jubilejnem srečanju obakrat napolnil atrij Velenjskega gradu, kar priča, da so se citre v Velenju »prijele«. Z današnjo sklepno prireditvijo v
domu kulture Velenje pa se bodo predstavili citrarji, pevci in godci, ki bodo sklenili letošnji citrarski festival. Stro kovna komisija bo tudi letos podelila naziv prešmentani citrar, ljud ski pevec ali godec, ob jubileju pa bodo podelili še častna priznanja najzaslužnejšim za njihov prispevek k festivalu. Citrar-sko društvo Slovenije je ob tej priložnosti na srečanje kot častnega gosta povabilo citrarja Miho
Dovžana.
Zadnji dogodek, ki bo sklenil letošnje poletje v Velenju, pa bo koncert MAX klub big banda pred domom kulture v Velenju. V mestu se bo tako prvič predstavil domači big band, ki so ga ljubitelji tovrstne glasbe čakali kar precej let. Nastanek in koncert tega big banda samo potrjuje dejstvo, daje Velenje glasbeno mesto, ki ima zrele pogoje tudi za tovrsten glasbeni
ansambel. Korenine ansambla so nedvomno v jazz glasbenem dogajanju v mestu zadnjih 15 let, ko se je ob množici odličnih jazz koncertov in ob nekdanji Jazz kliniki v Velenju zganila jazz publika. Pa ne samo publika, Velenje je dalo nekaj odličnih glasbenikov te glasbene zvrsti, ki si s svojim znanjem in avtorskim delom ime pridobivajo tudi zunaj meja Slove nije.
Letošnje poletne kulturne prireditve so v mesto prinesle nekaj novosti in svežine. Več je bilo prireditev v samem mestnem središču, obujen je bil let ni kino pred kulturnim domom, temu primeren pa tudi večji obisk samih prireditev, ki so poživile poletno ne samo kulturno dogajanje v mestu.
KOLONA
Podoba prostora
Situacij a širšega celjskega prostora
NatašaT ajnikS tu par
V torek, 2. septembra 2008, se je v celjski Galeriji sodobne umetnosti zgodil drugi del pregledne razstave vseh možnih generacij vizualnih in likovnih umetnikov širše celjske regije. Sama razstava je razdeljena na dva dela (prvi del razstave z otvoritvijo se je zgodil 31. junija 2008 v istih prostorih) z dvema mlajšima kuratorkama, Petro Kapš in njeno interpretacijo »Relacije med kolektivnim in posameznim« in dr. Mojco Puncers temo o »Razpiranju prizorišč vidnega: podoba, medij, telo«. Drugi del razstave sta kurirali Alenka Domjan s kontekstom »Prostor: inspiracija in/ali zgolj ugodje bivanja« in mag. Milena Koren Božiček z »Genius loci in globali-zacija umetnosti«.
Čeprav bo poimenski seznam ustvarjalcev zasedel dobršnji del kolumne, je vseeno pomembno, da ga zapišem, saj je število vizualnih ustvarjalcev v omenjeni regiji kar veliko. Torej na razstavi Podoba prostora sodelujejo: Uroš Acman, Ivana Andrič, Terezija Bastelj, Vesna Blagotinšek, Robi Caglič, Mojca Cerjak, Ciril Cesar, Jure Cvitan, Vasilije Četkovič- Vasko, Milojka Drobne, Andreja Džakušič, Erna Ferjanič Fritz, Anton Herman, Borut Holland, Goran Horvat, Anja Jerčič, Barbara Jakše in Stane Jeršič, Enver Kaljanac, Narcis Katardžič, Miha Kaučič, Robert Klančnik, Sto-jan Kneževič, Ljubica Kočica, Koncept Feniks/Marjann Krošl, Mateja Krašovec Pogorelčnik, Peter Krivec, Bojana Križanec, Alja Krofl, Mateja Krofl in Gašper Domjan, Simon Macuh, Peter Mat-ko, Tomaž Milač, Adolf Mljač, Jožef Muhovič, Boris Oblišar, Želj-ko Opačak, Janko Orač, Darinka Pavletič Lorenčak, Miha Peper-ko, Tanja Plevnik, Uroš Potočnik, Mark Požlep, Lilijana Praprot-nik - Lila Prap, Franc Purg, Ratimir Pušelja, Miloš Radosavljevič, Vlado g. Repnik, Denis Senegačnik, Vinko Skale, Maja Strmecki, Mladen Stropnik, Urška Stropnik, Iztok Šmajs- Muni, Stane Špe-gel, Stojan Špegel, Nataša Tajnik Stupar, Konrad Topolovec, Iva Tratnik, Manja Vadla, Črt Valenčak, Jurij Vižintin, Esrela Žutič in Gilles Duvivier, Alojz Zavolovšek in Dalibor Bori Zupančič. Sama razstava »Podoba prostora« je namenjena pregledu ustvarjalnosti v širši regiji in predstavlja trenutno aktivne vizualne in likovne ustvarjalce, ki posegajo v vizualni prostor regije. V želji, da omenjena predstavitev postane kuratorsko naravnana predstavitev umetnikov s postavljenimi temami konteksta, le-te loči ali po tehniki ( ali slikarstvo, kiparstvo ... ali novi mediji) ali pa po krajevni pripadnosti posameznih umetnikov. Življenjski prostor zaznamuje umetnike in oni zaznamujejo njega, saj postane združba okolja, odnosov in vizualne pojavnosti mana in/ali muza delu umetnikov. Razstava je naslednica bivših društvenih razstav Društva Likovnih umetnikov Celje (DLUC) pod okriljem ZDSLU, ki pa je v zadnjih letih postalo po vsebini delovanja izrazito ozko usmerjeno v socialno angažirano umetniško akcijo v kontekstu novih medijev in posledično tudi zdesetkano, kar se tiče števila sodelujočih umetnikov. Razstava je torej celostni pregled, ki ponuja pester izbor individualnih avtopoetik, izpeljanih skozi različne tehnološke in miselne procese. Vsebinsko se umetniki v svojih delih ne nagibajo k določenim problematikam, temveč ostajajo zvesti lastnim umetniškim vzgibom, saj je kontekst namena razstave pregled ustvarjalnosti v širši regiji.
Razstava »Podoba prostora« v celjski Galeriji sodobnih umetnosti je zagotovo vrednega vašega ogleda, namreč redko se zgodi, da se ponudi priložnost predstavitve vseh umetnikov skupaj, na enem mestu. Tako lahko skupaj z njimi/nami ulovite »zeitgeist«, ki kolovrati tudi po naših krajih.
Razstava je opremljena s preglednim katalogom razstavljajočih, ki je opremljen tudi s predstavitvenimi teksti vseh štirih kuratork. Še enkrat lepo vabljeni v Galerijo sodobnih umetnosti Celje.
107,8 MHz
\ÄDUMQKU I® Č/^S©PDSD0I M®Z¿W
Glasbene novičke
»Delo mi je pisano na kožo«
O, sedaj pa bo, smo komentirali v redakciji prihod nove sodelavke. Bernarda Matko je naša nova delovna moč, okrepila pa je našo propagandno službo. Prihaja iz Mozirja in, kot pravi sama, je večen optimist. »Prekratek čas je, da bi lahko ocenila oziroma zbrala realne vtise, kakšno je moje delo. Vem pa, da ga opravljam z veseljem, zato tudi pričakujem uspeh. Sem dinamičen človek, najbolj sem zadovoljna, če se okrog mene vedno kaj dogaja. Bom rekla, da mi je delo propagandistke pisano na kožo.«
Bernarda verjame, da ji bodo izkušnje, ki sijih je pridobila v dosedanjih službah, dobrodošle. Delala je v kmetijstvu, šolstvu, kot samostojna
komercialistka, poslovna asistentka, kije skrbela še za finančno poslovanje družbe v Ljubljani. »Sem pred novim izzivom in nanj se bom odzvala po najboljših močeh.«
Vse sorte, je dejala, počne v prostem času. Je mama dveh nadebudnežev, četrto- in prvošolca, tudi gospodinja, za vsako delo poprime na kmetiji staršev, rada tudi vrtnari. Za svojo dušo in zdravje pa teka čez drm in strm, sede na kolo, ljubi so ji sprehodi v naravo, pozimi pa smučanje. Mimogrede Bernarda - nam ljubi pa so sladki prigrizki. Pa uspešno delo in prijetno počutje med nami.
■ Tp
Bernarda je naša nova delovna moč (foto: vos)
hbOD
... na kratko...
ZLATKO
11. septembra bo ljubljanski raper Zlatko izdal svoj nov album z naslovom Zlatko in prijatelji, na katerem gostuje lepo število hip hop ustvarjalcev. S svojimi verzi so skladbe obogatili Klemen Klemen, Flamie, Dosha, Radič, Simpl, SOS, Nipke, B.s.n.c., Atila, MK (Tekoči Kru), Mrigo in Gero.
TANJA ŽAGAR
Minuli četrtek je posnela že svoj sedmi videospot, tokrat za aktualno pesem Če brez ljubezni bi...(le enkrat se živi), z njenega albuma Tiho, tiho čas beži. Videospot je nastal v naravnem okolju, tudi tokrat pa je za kamero stal Dean de Lucca, ki je po scenariju Mikija Šarca v objektiv kamere ujel nepozabne trenutke prečudovitega avgustovskega dneva.
KASTELO
Celjski pevec je v novo preobleko oble kel sta ro sklad bo sku pi ne Neron Beli prah. Kastelo je pred časom izdal tudi svoj prvenec Naj te jut ro pre bu di, na kate rem je sodelovalo kar nekaj znanih imen: Zvone Hranjec (Chateau, Šank Rock), Cveto Polak (Šank Rock), Davor Klarič (Šank Rock), Gaber Marolt (Nude), Alya in Boštjan Pod les nik.
SKATER
Prvo naklado najnovejšega studijskega albuma Pridi k meni so razprodali v slabih treh tednih. Nemudoma so na police glasbenih trgovin poslali novo izdajo, ki so jo 1. septembra pospremili še z novim sin glom Vro če pet ke. Za skladbo bodo v začetku septembra pos ne li tudi vide os pot.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	BASSHUNTER-AllI Ever Wanted
2.	PINK - So What
3.	JASON MRAZ - Make It Mine
All I Ever Wanted je zadnja uspešnica z albuma Now You're Gone, ki ga je pred krat kim izdal šved ski dj Basshunter. Basshunter, ki ga morda pomnite po uspešnici Boten Anna, je sicer umet niš ko ime, s kate rim se pred stav lja Jonas Altberg, še ne 24-letni Šved, ki svojo glasbo opredeljuje kot eurodance, čeprav jo drugi označujejo kot eurotrance. Prvi album The Bassmachine je objavil leta 2004, dve leti kasneje je sledil album LOL, Now You're Gone pa je njegov tretji.
^'lestvica domače
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ansambel Minutka - Samotni so večeri
2.	Ansambel Šestica - Sreča je kot sonce
3.	Ansambel Harmonija - Kdo si ti?
4.	Franc Flere s pevko Matejo - Mlado dekle
5.	Ansambel Cvet - Petek je in trinajsti
6.	Ansambel Štrk - Naša pesem naj gre do srca
7.	Ansambel Vihar - Ko trenutek sreče mine
8.	Ansambel Tonija Verderberja - Veter je napisal pravljico
9.	Ansambel Prepih - Meje jesti, meje piti
10.	Zreška pomlad - Odšli ste
www.radiovelenje.com
Katrinas praznujejo
Ženski tercet Katrinas bo jutri, 5. septembra, ob 19.30 uri pripravil velik koncert ob 20. letnici delovanja. Kot pravi Sanja Mlinar Marin, Velenjčanka, kije članica skupine od marca 2005, bo koncert poln glas be nih pre se ne čenj. Dekleta (v skupini sta še ustanoviteljica in avtorica večine besedil in glasbe Katarina Habe ter Petra Grkman) so za prizorišče koncer-
ta izbrale poletno gledališče Studenec pri Kamniku. Na odru se jim bosta pridružili tudi Alenka Gotar in Eva Černe. Del programa bosta izvedli vokalni skupini Sirene (vodi jih Petra Grkman) ter velenjska skupina BIT, katere članica je tudi Sanja. Dekleta, ki vsa leta obstoja izvajajo kvaliteten pop, se bodo ta večer predstavila tudi ob spremljavi aranžeija in avtorja večine njihovih skladb Roka Goloba, ki se mu bodo pridružili člani HeavenX banda. Ker Katrinas posebno uživajo ob petju z orkestrom, jih bo na koncertu spremljal tudi Pihalni orkester Šentrupert.
Sicer pa dekleta že snemajo skladbe za četrto ploščo, ki naj bi izšla to jesen. Na njej bodo objavile nekaj novih skladb, kijih napoveduje to poletje izdani singl Nevihtni ples, dodale pa bodo tudi nekaj uspešnih, a nikoli na nosilcih zvoka objavljenih skladb.
Natalija poročena
Brez posebnega medijskega pompa je zadnjo avgustovsko soboto v zakonski stan stopila ena najbolj vročih slovenskih pop zvezd Natalija Verboten. Njen izbranec je že kar nekaj časa tudi njen spremljevalec in menedžer Dejan Bojič, sicer tudi član skupine Allegro, ki Natalijo spremljala na njenih nastopih. Paru je očitno uspelo dogodek obdržati v največji tajnosti, saj
je poroka potekala v intimnem ozračju, brez radovednežev in paparacev. Par sicer že nekaj časa živi skupaj v hiši v bližini Maribora, 31-letna Natalija pa je letos svoje oboževalce po daljšem premoru končno razveselila z novim albumom Ko te zagrabi.
Vračajo se The Verve
Po desetih letih diskograf-skega premora se na glas be no sceno z novim studijskim albumom vrača skupina The Verve. Angleški glasbeniki so do zdaj izdali tri albume: debitantski A Storm in Heaven je izšel leta 1993, drugi, Northern Soul, leta 1995 in leta 1997 še Urban Hymns, ki jim je tudi prinesel svetovno slavo. Novi album so poimnenovali Forth
je sredi nedavne mednarodne konference o aidsu v Ciudad de Mexi-cu začutila neznosno bolečino v hrbtu. Z operacijo, kije minila brez težav, so ji osvobodili vkleščen živec.
Pevka je sicer pred kratkim začela kampanjo, v kateri želi zbrati čim več denarja za boj proti aidsu. Njen prihajajoči album The Annie Lennox Collection, zbirka njenih največjih uspešnic, naj bi izšel 16. septembra, vendar bodo zaradi okrevanja izid prestavili na prihodnjo pomlad.
Domen in Petra zmagovalca Pesmi poletja
V grosupeljskem Kongu je minuli vikend potekala finalna prireditev festivala Pesem poletja. Na festivalu je nastopilo 49 večinoma slovenskih glasbenih izvajalcev, kijih je med 112 prispelimi prijavami predhodno izbrala strokovna komisija. Podelili so kar nekaj nagrad, v najprestižnejših kategorijah pa so po vrsti zmage odnesli: Manca Špik s skladbo Que Sera Sera, kije po mnenju radijskih postaj najbolj predvajana pesem, nagrado za najboljšo pesem po izboru žirije je prejel srbski pevec Nikola Buro-
(četrti), na njem pa je kljub desetletnemu premoru še vedno čutiti spontanost, ki je bila od nekdaj zaščitni znak skupine. Člani zasedbe so za album izpilili dvanajst novih skladb, najavno Love is Noise pa že lahko slišite na radijskih postajah.
Zaradi težav s hrbtenico album kasneje
Britanska pevka Annie Lennox, boljša polovica nekoč zelo popularnega dueta Eurythmics v Londonu, okreva po ope ra ciji hrb te ni ce. Na operacijo je morala potem, ko
vac, ki se je pred stavil z bala do Neko kao ja, absolutni zmagovalec pa je s pesmijo Kamasutra postal štajerski dvojec Domen Kumer in Petra Pečovnik.
Eno pesem peti ...«
»
Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Velenje ter Zveza kulturnih društev Šaleške doline, so minulo nedeljo pod kozolcem za Hišo mladih v Šmartnem ob Paki pripravili tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev Šaleške doline.
Na prireditvi z naslovom Eno pesem peti ...so nastopili ljudske pevke iz Šentilja, sestav Jezerc, Gaberški cvet, Paški veseljaki, kvintet Po domače in pevci ljudskih pesmi Reber. Njihovemu ubranemu petju je poleg številnih obiskovalcev prisluhnila tudi Adriana Gaber-ščik, ki bo jutri (v petek) izbrala sestav, ki bo zastopal Šaleško dolina še na regijskem srečanju ljudskih pevcev in godcev. To bo prihodnji mesec v Trebnjem.
■Tp
Ljudskip evci ingo dcii majov sako leto večp oslušalcev.
^ Ljubezen gre skozi želodec, pravi star slovenski rek. Bo že držalo. Od dobrih kuharjev je odvisno marsikaj. Na sliki ekipa Radeta Mijatoviča, šefa kuhinje na NOP-u. Pravi, da mu v zadnjem mesecu pri kuhanju delajo konkurenco številni. A se je ne boji, saj bolj kot ne
kuhajo dan na dan eno in isto, golaž. Volilni, se ve.
^ Marjan Knez (prvi z leve), idejni oče izletov z vlakom županu občine Kamnik Tonetu Smolnikarju: » Alo, posluš, Tona. Res slabo zgledam, ker je za mano neprespana noč od skrbi, a kljub temu me zanima, ali stvari držijo tako kot smo se dogovorili ali ne.« Tone Marjanu: »Nismo Gorenjci, smo Krajci. To, kar obljubimo, drži, za razliko od nekaterih tvojih v Šaleški dolini. Jasno, da bo cena vodenja takšna, kot smo rekli.«
Primožičeva dva, Marjeta in Marko, oba sta 1. septembra začela s polno paro na Šolskem centru Velenje, kjer sta močno vpeta v pedagoški proces, sta nadvse ponosna na sina Jureta. V zadnjem času se posveča trenerskemu delu v Plavalnem klubu Velenje, promoviranju vodne košarke, prednost pa daje svoji mladi družinici. Jure sicer pravi, da dvomi, da bo njegov Nace plavalec, ker je to garaški šport, ata Marko pa je skoraj prepričan, da bo vnuk prej plaval kot hodil.
Topli obroki
Še vedno naj bi veljalo, da je šola za mlade drugi dom. Za nekatere zdaj celo prvi. Saj bodo nekateri vsaj v šoli dobili en topel obrok hrane.
Brezplačnik
Brezplačni mestni avtobusni promet je zadetek v polno. Vendar le, če avtobusi ne bodo vozili prazni.
Naša realnost
V merilu EU je Slovenija pokazala žalostno realno podobo. Naše realne plače so najbolj padle.
(Ne)pripravljenost
Kandidati za državnozborske volitve so pripravljeni. Vsi volilci še zdaleč ne.
Nesreča za nesrečo
Poletje se počasi bliža koncu. Zapomnili si ga bomo predvsem po
hudih neurjih. A mnogi pravijo, da nesreč še ni konec. Bližajo se volitve. Za druge naj bi bil to vendarle čas rešitve.
Na druge
Spet se je začel pouk. Starši šolarjev se bodo lahko malo oddahnili. Breme bodo preložili na učitelje.
Barvitost
Pri nas smo še vedno priča prevelike barvitosti. Ne politične, prometne. Več ko je zelenih voznikov, bolj so rdeče ceste.
Družina poje
Kako lepo bi bilo, če bi lahko rekli, da za vse naše družine drži reklo polzelske prireditve Družina poje. Tudi, če otrok iz šole prinese kakšno ne najboljšo oceno.
Še kar traja
Za skupščino Term Topolšica bi lahko rekli, da še kar traja. Manjši lastniki so uspeli na »prvi« skupščini, največji na sodišču.
JAGROS D.O.O.
r 1AGER
'trgovine
www.trgovinejager.com
Za delo v novem centru Jager na cesti Simona Blatnika ZAPOSLIMO:
-	poslovodjo tehnične trgovine
Pogoji: ustrezna trgovska ali tehnično komercialna izobrazba, min 5 let delovnih izkušenj pri vodenju in prodaji , dinamična in pozitivno naravnana oseba, poznavanje tehnično-gradbenega asortimana, poznavanje osnov računalništva, natančnost in zanesljivost
-	poslovodjo živilskega hipermarketa
Pogoji: ustrezna trgovska ali tehnično komercialna izobrazba, min 5 let delovnih izkušenj pri vodenju in prodaji, dinamična in pozitivno naravnana oseba, poznavanje živilskega asortimana in market programa, smisel za vodenje kolektiva, poznavanje osnov računalništva
-	izmenovodje živil / tehnike
Pogoji: izobrazba, min 2 let delovnih izkušenj pri prodaji, dinamična in pozitivno naravnana oseba, poznavanje osnov računalništva
-	skladiščnika
Pogoji: poklicna trgovska ali podobna izobrazba, min 1 leto delovnih izkušenj pri skladiščenju ali prodaji, natančnost in zanesljivost, dobra fizična kondicija, znanje rokovanja z viličarjem , dinamična in pozitivno naravnana oseba.
-	prodajalce za delo v živilski ali tehnični trgovini
Pogoji: ustrezna trgovska ali ekonomska izobrazba, min 1leto delovnih izkušenj pri prodaji , dinamična in pozitivno naravnana oseba, volja do izobraževanja, delovnost, poznavanje osnov računalništva
-	vodjo tekstilnega oddelka
Pogoji: trgovska ali tehnično komercialna izobrazba, min 2leti delovnih izkušenj pri prodaji , dinamična in pozitivno naravnana oseba, poznavanje trendov pri prodaji oblačil, smisel za prodajo oblačil priznanih blagovnih znamk
-	prodajalce mesa/mesarje
Pogoji: ustrezna izobrazba (lahko tudi kuhar), veselje in smisel do prodaje, odgovoren odnos do dela in natančnost, volja do učenja in sprememb (možnost priučitve!)
-	trgovinski administrator
Pogoji: trgovska ali ekonomska izobrazba, min 1 let delovnih izkušenj v trgovini ali administraciji .pozitivno naravnana oseba, poznavanje trgovinskega poslovanja poznavanje osnov računalništva.
V kolikor vas zanima delo v družinskem trgovskem podjetju z 19 letno tradicijo, kjer vsak posameznik pomembno prispeva k uspehu, vas vabimo, da podate vlogo s kratkim opisom svojih izkušenj in fotokopijo osebne izkaznice na naslov: Jagros d.o.o., I.majska ^29, 3250 Rogaška Slatina alina e-mail:tajnistvo@trgovinejager.com
»Zgrabite jesensko priložnost!«
Ponujamo vam kredite po izbiri za vašo ozimnico, kurjavo, dom, šolske potrebščine ali izpolnitev vaših drugih načrtov.
Pri najetju katerega koli kredita vam podarimo 20 % popust pri nakupu v prodajalnah Mladinske knjige. Akcija traja do 30. septembra.
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
© 080 17 50
www.nkbm.si
Popusti pri Mladinski knjigi se ne seštevajo in ne veljajo za nakup učbenikov. E0M za zgornjo ponudbo je izračunan na dan 22.8.2008 in se spremeni, če se spremenijo obrestna mera (velja od 1.9.2008), stroški odobritve, doba odplačevanje ali datum odobritve kredita. E0M je izračunana ob predpostavki, da je kredit izkoriščen in gre v odplačilo takoj.
Jesenski krediti 100 % v gotovini in z obrestno mero že od 6,739 %!
^.Nova KBM
V SREDISCU
Pol zemljišča v Stari vasi še ni odkupljenega
Največj a ovira, da se gradnja v Stari vasi, kjer naj bi »zraslo« več kot 100 individualnih hiš in še nekaj poslovno-industrijskih objektov, še ni začela, j e odkup zemlje za ceste in komunalno infrastrukturo
hišo, računajo, da bo gradnja mogoča, odgovoril: »Žal na to vprašanje natančno ne znam odgovoriti. Moje priporočilo je, da lastniki zemljišč ta vendarle prodajo, potencialnim graditeljem pa, da jih kupijo. Zemljišča so lokacijsko urejena. V spre-
in komunalno infrastrukturo. To lahko naredimo sami, torej MO Velenje, lahko pa to naredijo potencialni investitorji. Občina je odkupila kar nekaj zemlje. Ker je zemljo kupilo tudi nekaj zasebnih investitorjev, lahko rečem, daje približ-
Občutno višje nadomestilo za stavna zemljišča?
Izvedeli smo, da se občina še vedno intenzivno pogovarja z lastniki
BojanaŠ pegel Foto:S tane Vovk
Velenje - Na zadnji seji mestnega sveta, torej v mesecu juliju, so svetniki govorili tudi o zazidalnem načrtu Stara vas. O tem področju, ki bo v prihodnosti eno največjih gradbišč za individualne stanovanjske hiše in industrijsko cono v mestu Velenje, smo že veliko pisali tudi mi. Tokrat smo se s konkretnimi
vprašanji odpravili po odgovore k županu Srečku Mehu, saj nas je zanimalo, kdaj lahko tisti, ki bi želeli graditi v tem delu mesta, na danes velikem travniku in vrtičkih pod Staro elektrarno, pričakujejo začetek gradnje. In seveda tudi, kje so glavne ovire, da se gradnja še ni začela.
Župan nam je na vprašanje, kdaj lahko tisti, ki bi želeli v Stari vasi zgraditi poslovno-obrtni objekt ali
Približno polovico zemlje pod staro elektrarno je že v lasti občine in zasebnih investitorjev. Bodo drugi lastniki zemljo prodali, če jih bodo bistveno bolj obdavčili?
Krožišče vS tari vasi bob istvenop ripomoglo k ureditvi prometa v tem delum esta, ki naj bik malup ostalo šev ečjeg radbišče.
jemanju sta dva lokacijska načrta; zazidalni načrt za obrt no --in du strij sko cono, ki je bil že sprejet, v sprejemanju pa je še lokacijski načrt za severni del tega področja, kjer bodo individualne hiše. Hkrati to pomeni, da moramo odkupiti zemljišča za ceste
no polovica zemljišča že v lasti bodočih investitorjev. Nekateri lastniki zemlje želijo nadomestno zemljo, ki pa je občina žal nima, zato mislim, da seje treba z njimi dogovoriti o ceni zemljišča in odkupu. Po tem pa naj sami iščejo nadomestno zemljo in jo kupijo. Še ved no pa pri ča kuje mo, da se bo pojavil zasebni vlagatelj, ki bi zgradil več hiš v nase lju. Podob no, kot se sedaj dogaja v Črnovi.«
še neodkupljenih zemljišč o prodaji. »Odkupujemo vso zemljo, kjer je to mož no. Na nasled nji seji sveta računam, da bo sprejet odlok o nezazidanih stavbnih zemljiščih. Če bo sprejet, bo povišanje nadomestila za nepozidana stavbna zemljišča v nekaterih predelih Velenja, predvsem centralnih, zelo veliko. To bo eden od pritiskov na lastnike. Sam namreč vidim največji zadržek, da se gradnja ne začne, v lastnini zemljišč
in še vedno nedokončanih denacio-nalizacijskih postopkih. Žal pa tudi tam, kjer so postopki končani, upravičenci, ki so dobili vrnjeno lastnino, v enem primeru ne pristanejo na poravnavo z MO Velenje, da bi v naravi razdelili zemljo, ki jo je postopek dodelil občini in njim. Zemljišče poskušajo prodati po nenormalno visokih cenah, ki so nesprejemljive. Govorim o nekaj sto evrih za kvad rat, kar je bistve no preveč za Velenje. Verjetno ni investitorja, ki bi bil to pripravljen plačati.«
Župan nam je povedal, da bi se lahko, če se lastninska razmerja uredijo, gradnja v tem predelu mesta začela že letos. »Investitorji so namreč pripravljeni. Težava je v zemlji, kije ne moremo dobiti za priključek na obstoječo cesto Simona Blatnika. Iz istega razloga nismo ob tej cesti uspeli dokončati pločnika za pešce in kolesarske steze. Sicer je ostal nedokončan manjši del, a ravno tam, kjer imamo težave z dena-cionalizacijskimi upravičenci. Občina je vložila zahtevek za razlastitev lastnikov. Če bo ugodno rešena, bomo hitro začeli gradnjo.«
Sicer pa bo v teh dneh končano tudi krožišče na križišču Ceste Simona Blatnika in Koroške ceste, pri novem nakupovalnem centru Jagros, ki bo tudi kmalu odprl vrata. S tem bo pot do TRC jezero in industrij sko-obrtne cone Stara vas lepša in lažja.
Otrokom spetpo darilin asmeh
Dnevi obm orju soo trokomh itrom inevali, saj so zan jihovo animacijop oskrbeliš tevilnip rostovoljci, tudi izV elenja.
Tudi letos so otroci iz socialno ogroženih družin iz BIH preživeli nepozabne počitnice na Debelem Rtiču -Obiskali so j ih tudi velenjski prostovoljci
Velenje - Debeli Rtič - Društvo BH4 je tudi v letošnjem letu organiziralo letovanje otrok iz BIH skos čudovitim razvojnim projektom »Podari nasmeh«, ki smo ga tudi v Velenju imeli možnost pobliže srečati že pred dvema letoma. Vodja projekta je bila tudi letos neumorna humanistka Emina Hadžic.
Letošnje počitnice na slovenski obali so bile omogočene osnovnošolskim otrokom iz socialno ogroženih družin brez zaposlitve nih in izobraževalnih možnosti iz rural-nih področij okolice Mostaija in
Prijedora. Rehabilitacije na Debelem Rtiču se je letos udeležilo tudi nekaj otrok iz Azilnega doma v Ljubljani.
Otroci so letovali v znanem slovenskem letovišču v času od 28. juli-
ja do 31.avgusta. V enem teh dni smo jih obiskali tudi iz Šaleške doline. V ciljno usmerjeni psihosocial-ni in kreativni delavnici smo globo-koumno razmišljali o pomenu sobi-vanja, kar je bila tudi rdeča nit letošnjega srečanja. Otroci so v med seboj prepletenih delavniških sklopih aktivno sodelovali in izdelali čudovite, za odrasle predvsem sporočilne izdelke iz gline, ročno izdelana glasbila, svoje modre misli in razmišljanja pa razgrinjali v ročno izdelanih knjigah. Njihova razmišljanja, kot se ponavadi zgodi, kadar se srečamo z otroško preprosto in tako uporabno modrostjo, vsekakor usmerjajo v poduk. Zlasti odraslim!
Ob zaključku delavnic so otroci odločili, naj bo nekaj »sporočilnih« izdelkov podarjenih posameznikom iz javnega življenja (v Bosni in Sloveniji), saj omenijo, da lahko le ti vplivajo na uresničitev njihovih želja in sanj.
Akciji in sodelovanju v tej delavnici so se konec julija vnovič z vese-
ljem odzvali: Nives Hudej, študentka Pedagoške fakultete, Igor Bahor, lončar iz Topolšice, Jana Škeijanec, oblikovalka, in socialna delavka Sonja Bercko. Da na obisk niso odšli praznih rok, so poskrbeli: podjetje
Arex, d. o. o., iz Šentjerneja, ki je otrokom podarilo čudovite šolske torbe; Marija Kuster Kortnik ter Saša in Uroš Meža s čudovito poslikanimi majicami za vsakega otroka posebej.	■
Turistično društvo Vinska Gora je konec tedna v sodelovanju s turistično kmetijo Tuševo, vsemi društvi v kraju in drugimi sodelujočimi pripravilo dvodnevno prireditev Družinski vikend na Tuševem. Pri organizaciji in izvedbi prireditve je sodelovalo 120 članov različnih društev.
V	petek je bilo srečanje mladih harmonikarjev. Iz domačega kraja se jih je predstavilo deset, kot gosta pa sta nastopila večkrat nagrajeni Rok Rošer in Nejc Pačnik iz Škal, absolutni evropski prvak v igranju z dia-tonično harmoniko. To soboto je postal absolutni prvak zlate harmonike na Ljubečni.
V	soboto popoldne so se ostalim obiskoval cem na Tuševem naj prej pridružili pohodniki iz Velenja in
Vinske Gore, nato pa še konjenica Pirešica. Ta je vse popoldne organizirala brezplačno jahanje otrok na konju lastnika Vranjeka iz Šentilja. Otroci so lahko sodelovali tudi v otroških delavnicah pod mentorstvom vzgojiteljic. Ostali obiskovalci so tekmovali v športnih igrah, ki jih je organiziralo DU Vinska Gora, šaljivih igrah v organizaciji ŠD Lipje in v streljanju z zračno puško v organizaciji LŠD. Najboljši strelec je za nagrado prejel kozlička. Domači gasilci so prikazali vajo gašenja travniško-gozdnega požara. Na odru so se s kulturnim programom predstavili člani KD Vinska Gora, pevska skupina Reber in harmonikarja Aljaž Sedovnik in Žiga Sešel. Na stojni so slastne dobrote za pokuši-no delile članice domačega društva
podeželskih žena, Društvo zeliščar-jev je nudilo zdravilne napitke, na ostalih stojnicah pa so se predstavili rokodelci. Kmetija Lemež je predstavila žganjekuho, člani rdečega križa so merili krvni tlak in bili v pripravljenosti morebitnega nude-nja prve pomoči. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi ustvarjalnosti Šaleških likovnikov in razstavo Društva rejcev malih živali. TD Vinska Gora je na stojnici predstavljalo turistično ponudbo kraja. Nad odlično organizacijo in s sodelovanjem vseh društev in KS v kraju so bili številni navzoči zelo zadovoljni. Zadovoljna sta bila tudi glavna organizatorja TD Vinska Gora in Turistična kmetija Tuševo, ki zagotavljata, da bo ta prireditev postala tradicionalna.	■
14
AKTUALNO, VI PIŠETE
""HAK 4. septembra 2008
Ustoličili carja in carico
Velenjski ribiči se tudi letos niso izneverili tradicij i, okronali so carj a in carico 2008
Velenje, 30. avgusta - Ribiška družina Velenje je zadnjo soboto v avgustu ob Škalskem jezeru pripravila tradicionalno družinsko tekmovanje v ribolovu za najtežjo ribo, ki najuspešnejšemu oziroma najuspešnejši prinese naziv ribiški car oziroma carica.
Tokrat se je za ta laskavi naslov, ki med ribiči nekaj velja, potegovalo 38 tekmovalcev in tekmovalk, tako kot vsakič, pa so prevladovali moški. Kar triintrideset jih je bilo, ki bi bili radi carji. A so bili sreča, znanje in dobra vaba naklonjeni le enemu, Gliši Milosavlje-viču, ki je ujel najtežjo ribo, 825 gramov težkega ploščiča. Čeprav med ženskami konkurenca, kar se številčnosti tiče, ni bila prehuda, za naslov carice se jih je potegovalo pet, pa je boj tudi med njimi trajal cele tri ure. Na koncu je slavila Daniela Kretič, ki ji je pomagala 50 gramov težka rdečeperka. In kot je v navadi, so po natančnem tehtanju in razglasitvi zmagovalcev velenjski ribiči pripravili tudi
slovesen obred kronanja carja in carice. Treba ju je bilo ustoličiti, da se bo vedelo, kdo sta glavna.
Ob tej priložnosti je predsednik Ribiške družine Velenje Jože Šumah osmim članom podelil spričevala o opravljenem izpitu za športnega ribiča oziroma športno ribičinjo, ki so ga opravili konec maja. Srebrne in bronaste medalje pa so bili deležni tisti, ki se pona-
postrv, ujeto v Paki. Bronaste medalje za bronaste ribe pa Miladin Goli-jan za 7,6 kilograma težko ščuko, prijeto v Velenjskem jezeru, Boris Rezman za 7,5 kilogramov težkega belega amuija, ki ga je potegnil iz Škalskega jezera, in še enkrat Niko Vivod za 3,7 kilogramov težkega bolena, kije, preden sta se srečala, plaval v Velenj skem jeze ru.
Kot zanimivost, ribiči imajo v
Naj se ve:c aricaD anielaK retič in carG lišaM ilosavljevič.
šajo z ulovom kapitalnih primerkov rib. Srebrni medalji sta prejela Mehmed Redžič za 14,5 kilogramov težkega krapa, ulovljenega v Velenjskem jezeru, in Niko Vivod za 2,25 kilogramov težko potočno
svojih vrstah tudi čarodeja Fren-ka, ki je v soboto zvečer s svojimi triki na druženju zabaval prisotne. Ali ima v rokavu skrit tudi kak trik na katerega trznejo ribe, pa ni izdal.
■ mkp
Razkrili še eno tančico
Cilj 294 potnikov, ki so minulo soboto sedli na vlak na železniških postajah v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki ter na Polzeli, je bil Kamnik. Tja sta jih, tako kot na dosedanjih 10 izletov z vlakom, povabila Občina Šmartno ob Paki in tamkajšnje turistično društvo.
Udeležencev izleta Druženje 2008 iz regije Saša in sosednje občine Polzela, med katerimi so bili tudi neka te ri kan di da ti za poslance iz Šaleške doline, na pot ni popeljala »čufarca«, ampak sodobnejša vlakovna kompozicija. Muzej ski vlak naj men da ne bi bil pripravljen. So bili pa za ogled kulturnih, zgodovinskih in še kakšne zanimivosti Kamnika pripravljeni potniki. Mnogi med njimi so ob povratku domov dejali, da o Kamniku, ki je dokaj blizu, vedo tako malo in da sedaj lažje razumejo njegovo tolikšno samozavest. »Super, krasno,« so bile najpogosteje izre če ne bese de, ki so bile za organizatorje izleta kot balzam, saj
je to velik zalogaj. Ta je še toliko večji, če nekdo nekaj obljubi, ko pa je potrebno zave do izpeljati, pa zataji.
Kakorko li že, zadovolj ni so bili izletniki, vsemu navkljub pa tudi organizatorji, saj so z izletom v Kam nik raz kri li še eno tan či co
lepe dežele na sončni strani Alp.
Naslednjo naj bi odstranili na izletu v Beograd (konec maja prihodnje leto) ter v Medžimurje (konec avgusta oziroma septembra 2009).
■Tp
Med ogledom zanimivosti
"Nismo Gorenjci, smo Krajnci", je na sprejemu poudaril župan Kamnika Tone Smolnikar
Rdeča res gori predolgo?
Naša bralka se j e obrnil a na nas, ker j e prepričana, da j e 72-sekundni interval v nekaterih križiščih v mestu predolg -Strokovnjaki intervale v križiščih izračunaj o na podlagi analiz in štetj a prometa
Velenje - V začetku avgusta smo v uredništvo dobili pismo naše bralke, ki bi ga objavili v pismih bralcev, če bi imelo vse podatke. Ker pa ni imelo ne naslova in ne telefona pošiljateljice, ga nismo objavili. Pravila so jasna, pod pismo, ki je dokaj kritično do trenutne urejenosti sema-foriziranih križišč v mestu, bi se lahko podpisal kdorkoli. Smo pa vseeno poiskali odgovor, ki ga je (po svoje) želela dobiti naša bralka Borka. S tem imenom se nam je namreč predstavila.
Bralka je reagirala na članek v Našem času, v katerem smo pisali o odštevalnikih na semaforjih v mestu. Zapisala je: »Ko sem prebrala vaš članek, kjer se avtorji hvalijo, da je Velenje najbolj napredno in fulminantno urejeno mesto -kar se tiče cestne signalizacije - ravno zaradi odštevalnikov na semaforjih, mi je postalo kar slabo. Ravno Velenje - in pa tudi Celje - sta najbolj ogabno organizirani mesti v Republiki Sloveniji, kar se tiče semaforjev. Le kje ste še videli, da
na križišču, kjer je dovodna cesta maksimalno dvopasovna, gori rdeča luč celih 72 sekund?! To je celo minuto in 12 sekund. Tega ni nikjer drugje, le v Velenju in Celju. Ni čudno, da je toliko nesreč in voženj v rdečo. Surovo sprenevedanje je navajanje dejstev, da bo odštevalnik pomagal proti živčnosti. Človek šele postane živčen, ko vidi na prikazovalniku 65 sekund in nato čaka in čaka in čaka ...«. Bralka je dodala še, da sedaj, ko obstane pred rdečo na semaforju, v avtu bere in ugaša motor avtomobila.
Čeprav so mnenja o tem, ali so intervali na posameznih bolj obremenjenih križiščih v mestu res predolgi, zelo različna in se zagotovo mnogim minuta in dvajset sekund ne zdi cela večnost, smo poiskali odgovor. Na MO Velenje so nam pove dali, da je občina zadolžena le za vzdrževanje semaforjev, časovne intervale na posameznih križiščih pa usklajuje podjetje Elektro Signal iz Celja. Tam nič ne delajo na svojo roko, navodila o dolžini intervalov v posameznih križiščih dobijo od prometnih strokovnjakov, ki tako imenovano propustnost posameznega križišča izračunajo na podlagi podrobnih analiz in štetja prometa. Strokovnjaki, ki določijo, kako dolg naj bo interval v posameznem križišču, so bodisi z Agencije za ceste RS bodisi iz podjetij, ki so stro kovno usposobljena za prometne študije. Zato lahko za vsako križišče posebej dokažejo, zakaj nekoliko daljši intervali. Z namestitvijo odštevalnikov se intervali v večini križišč v mestu niso spremenili, a dejstvo je, da nam sedaj odštevalniki povedo, kako
dolgo bomo morali počakati.
V Velenju so najdaljši intervali na križiščih proti Partizanski cesti in Gorenju, kjer je promet tudi med najgostejšimi. V največjih prometnih konicah bi ob krajših intervalih vozila obstajala sredi križišča, sploh, ker so semaforji tam tudi na Cesti talcev ... Kar se odštevalnikov na semaforjih tiče, pa smo izvedeli tudi to, da ne gre za nobeno novost. V svetu so jih že dobro preizkusili in ugotovili, da vozniki lažje počakajo, če vedo, koliko je še do prižiga zelene luči.
Meni osebno se zdi to res, saj so mi odštevalniki všeč. Drži pa tudi, da se mi ponavadi ne mudi. Že od nekdaj grem raje od doma veliko minut prej, kot bi bilo treba, da mi ni treba hiteti in da v avtu nisem nestrpna. Za tiste, ki lovijo zadnje minute, pa znajo biti dolgi intervali v križiščih verjetno resnično moteči. In nenazadnje - kaj je minuta in dvajset sekund v enem samem dnevu, že v eni sami uri? Malo. Sploh, če pripomore k večji varnosti v najbolj prometno obremenjenih križiščih. Tisti, ki vozijo v rdečo, pa to zagotovo počno tako v križiščih, kjer so odštevalniki, kot tam, kjer jih ni. Kar je spet moje osebno mnenje!
■ BojanaŠ pegel
Mimogrede pa še tole: ko smo šli danes na poskusno vožnjo z Lokalcem, so »potniki« slučajno hvalili odštevalnike - Marx je povedal, da je to v svetu dobro zna na psihološko-marketinška finta, ki -tako pravijo - deluje. Tudi meni se zdi - če vem, koliko še, je laže počakat. Ampak kot vedno - eni tako, drugi drugače.

SAM ODO m 31 10.2008!
So stvari, kijih lahko ponudi le dobra banka.

banka celje
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Velenje - Že nekaj časa napovedujemo začetek obnove nekdanje podružnične šole v Paki, ki naj bi vsaj v enem delu postala dom krajanov. Krajevna skupnost, ki obsega naselje Paka in velik del Paške-ga Kozjaka, je velika, ena največjih v MO Velenje. A doslej doma krajanov ni imela, in tudi ne večnamenske dvorane, kjer bi lahko delovala društva in kjer bi pripravljali večja družabna srečanja. Pomaga jim Mira Jurko, ki jim prostore za delo KS nudi v svoji gostilni, pa tudi Lovska družina Velenje, ki ima dom v Lokah in ga večkrat odstopi krajanom. A večno tako ne more biti, sploh, ker so rešitev že zdavnaj našli, saj je nekdanja šola prazna. Še občni zbor upokojencev bodo morali pripraviti v Velenju, ker v Paki nimajo dovolj velikega prostora. »Potrebujemo prostor za vsaj 120 ljudi, saj se v Paki vse več dogaja,« doda k temu predsednik KS Paka Srečko Avberšek.
Da se bo obnova nek da nje šole zače la v nekaj dneh, so zasluž ni tudi v velenjskem podjetju MINS N1, saj ne bodo le izvajalci del, ampak bodo v obnovo stavbe vložili tudi precej svojih sredstev. Boris Pelko iz podjetja MINS nam je povedal, da s krajani Pake odlično sodelujejo in da je tudi to botrovalo, da so prejšnji teden na MO Velenje podpisali pogodbo o financiranju in začetku obnove. Dodal
je: » Pred dve ma leto ma sta se MO Velenje in podjetje MINS dogovorila, da bosta skupaj poskušala prenoviti objekt nekdanje šole v Paki. V našem podjetju smo v tem videli svojo priložnost, zato smo začeli pridobivati projekte in gradbeno dokumentacijo. To se je malo zavleklo, predvsem zato, ker je objekt star, zgrajen predvsem z udarniškim delom krajanov in ni imel prave dokumentacije. Sedaj imamo pravnomočno gradbeno dovoljenje in projekte za izvedbo del. Zato smo se s krajani in predstavniki MO Velenje na skupnem sestanku dogovorili, da začnemo
10. septembra letos in obnovo končamo do konca junija 2009. Namembnost objekta bo dvojna; v spodnjem delu bomo uredili prostore krajevne skupnosti in večnamensko dvorano, tam bodo tudi prostori društev. V zgornjih dveh etažah bomo uredili stanovanja, ki bodo namenjena predvsem prehodnim potrebam po ležiščih v občini. Znano je, da se odpira veliko novih projektov, zato bodo dodatne postelje za delavce zelo potrebne. Mi v tem vidimo priložnost, zato smo se odločili, da gremo skupaj z občino v skupno investicijo.«
Ceste vsako leto boljše
Srečko Avberšek nam je povedal, da je bilo zadnje leto v kraju zelo delavno. V močno razvejani krajevni skupnosti Paka so lani jeseni začeli obnovo športnega igrišča.
Do sedaj so ga uspeli končati, vendar dela igrišča, kije pokrit z novo travo, še ne uporabljajo, saj se mora ta najprej dobro razrasti. Doslej so na njem opravili prvo košnjo, druga bo kmalu na vrsti. Namenjeno bo malemu nogometu in otroškemu igrišču. Je pa že povsem končano igrišče za odbojko in ulično košarko, ki je pokrito z asfaltom. Predsednik sveta KS Paka Srečko Avberšek pravi, da bo še letos končano tudi igrišče za rusko kegljišče in balinanje, Vegrad pa bo potem postavil zaščitno ograjo okoli igrišča. Vse to bo, računajo v kraju, končano spomladi 2009.
V Paki imajo tudi zelo veliko cest. Tri med njimi so glavne: Pik-
-Megalec, kije v celoti obnovljena in asfaltirana, prav tako cesta na Paški Kozjak. Letos pa v kraju končujejo še cesto v Loke, ki naj bi bila končana do konca septembra. »Potem bomo imeli v Paki le še eno makadamsko cesto, to je cesta na Trebeliško,« še doda Avberšek, ki pravi, da letos verjetno ob novih pridobitvah tudi ne bodo kaj posebej praznovali. Ko bodo dobili dom krajanov, bo zgodba seveda drugačna. Potem bodo imeli prostor tudi za to.
■ BojanaŠ pegel
M j* »/ií
Nekdanja šola bo res postala dom krajanov
10. septembra bo stekla dolgo pričakovana obnova nekdanje podružnične šole v Paki -Podj etj e MINS N1, MO Velenje in KS Paka podpisali pogodbo o obnovi in financiranju -Športno igrišče že obnovljeno, cesta v Loke bo kmalu končana
BorisP elko inS rečkoA vberšekp ravita, da boo bnova podružnične šolek ončanap rihodnjep oletje.

VfflB*. IfflffiM
Novoš portnoi grišče v Paki jek ončano. Tam, kjer so gap okrili zas f altom, je že vu porabi, del, ki bo namenjen nogometu in otroškemu igrišču, pa še ne. Posejali so namreč travo,
ki se mora še dobro razrasti ...
Živimo ceneje
Ponudba velja od 3. 9. do 17. 9. 2008
VELENJE Stantetova 24, pon.-pet.: 8.00-20.00, sob.: 8.00- 17.00
Mercator d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana
Rudarjev trener prelisičil Dravinega
Ptujčani potopljeni ob jezeru -Mujanovič spet trese mrežo - Junuzovic še vedno prvi strelec
Nogometaši s Ptuja, Rudarjevi sobotni nasprotniki, so do tekme ob jezeru veljali za presenečenje prvenstva. V Velenje so prišli kot četrto uvrščeno moštvo nadvse motivirani in samozavestni. A to ni bilo dovolj za nov uspeh. Z gladko zmago 3 : 0, ki je bila tudi najvišja 7. kroga, so jih rudarji zaradi boljše razlike v golih zrinili na peto mesto, sami pa se povzpeli na njihovo. S čisto zmago so varovanci trenerja Marijana Pušnika podkrepili »opravičilo«, da so v najslabši jesenski predstavi v Ajdovščini v predprejšnjem krogu pač izgubili zaradi slabega dne. To so verjeli tudi gledalci, ki se jih je znova več kot dva tisoč zbralo ob igrišču.
Rudarjev trener se je zavedal, da so gostje letos zelo dobro moštvo, in njihovo igro je posebej zelo dobro preučil. »Drava igra samo z enim igralcem v konici napada, da s tem ustvarja presežek v sredini. To smo ji namerno pustili in čakali na svoje hitre protinapade. Teh v prvem polčasu nismo mogli razviti, ker so naši zvezni igralci stali preveč stran od nasprotnika, v drugem pa je vse prišlo na svoje mesto. Prav igralci sredine bodo morali še izboljšati svojo igro, biti trdnejši v dvobojih in si izboriti več odbitih žog. Toda štejejo le točke in te so danes naše. Zmaga je bila gladka. Drava ni imela veliko priložnosti, imela pa je možnosti za priložnosti, tako da naš vratar Boban Savič ni imel veliko dela. Stadion je bil znova poln, kar nas dodatno veseli,« se je po tekmi veselil trener, ki pa je takoj dodal, da bo prvenstvo še dolgo in da je vsaka tekma pač svoja zgodba.
Gledalci so ob gladki zmagi imeli še tri razloge za veselje. Prvega, ker
je Alen Mujanovič, v pretekli sezoni najboljši strelec druge lige prekinil strelski post, saj se je v soboto prvič zadel v tem prvenstvu. Gostujoči vratar Tomaž Murko je v 26. minuti odbil žogo do sredine igrišča. Tam jo je pričakal Denis Grbic in jo z močnim udarcem z glavo poslal nazaj proti Dravinim vratom oziroma proti Mujanoviču, ki je bil hitrejši od dveh Dravinih igralcev in spret-nejši od Murka, ki je pritekel ven iz kazenskega prostora in se v prazno pognal proti žogi. Po vodstvu je bilo domačim lažje, a so še naprej igrali taktično zelo modro, po trenerjevi zamisli. Ptujčani, ki so sicer imeli žogo več v nogah od njih, so poskušali zadeti predvsem s streli od daleč, vendar so njihove žoge letele mimo okvirja vrat Bobana Savica. Še najbližje izenačitvi je bil po nekaj minutah igre v drugem delu Marko Drevenšak. Njegovo "strašno" žogo s približno 30 m pa je Savic s sijajno obrambo dvignil nad prečko. Domačim je do konca tekme uspelo še nekaj hitrih protinapadov, iz dveh pa je prišel dokončni potop Drave. Najprej je Alem Mujakovič
»potegnil« z žogo globoko iz svoje polovice igrišča proti ptujskemu kazenskemu prostoru, vmes izmenjal žogo z Miho Golobom in zadel za 2 : 0. Pet minut pred koncem sta podobno izigrala goste Gorazd Zajc in Edin Junuzovic, vendar je slednji zadel 'le' levo vratnico, od katere se je žoga odobila v golavt. A se Junuzovic ni predal; enako kot gledalci si je želel, da se tudi na tej tekmi vpiše med strelce. To se je zgodilo v sodnikovem dodatku, ko je bil znova podajalec Zajc; to je bil njegov že šesti gol, s katerim je obdržal prvo mesto na lestvici trenutno najboljših strelcev. In to je bil razlog za drugo veselje gledalcev.
V zadnjih sekundah tekme je Junuzovic dobil močan udarec v nart leve noge. Rentgenski posnetek pa je pokazal, da na srečo nobena kost ni zlomljena ali napočena. Glede na to, da je pred prvoligaši ta konec tedna prvenstveni odmor, bo do tekme z Domžalami gotovo spet pravi. In to je bil novi razlog za veselje gledalcev, predvsem pa trenerja Pušnika.
■ vos
Srečanje navijačev NK Rudar z nogometaši
Vodstvo kluba je skupaj z igralci pred dnevi povabilo na srečanje navijače, ki so bili nogometašem v dosedanjem delu prvenstva resnično v veliko podporo. Po ogledu treninga članske ekipe so jih nagovorili predsednik kluba Dejan Radovanovič, vodja navijaške skupine Velenjski knapi
Teodor Jelen in trener prvega moštva Marjan Pušnik. Predsednik kluba se je navijačem zahvalil za podporo s tribun in jim obljubil še več akcij in.
Teodor Jelen je poudaril pomen poštenega navijanja. V vrste navijačev je povabil nove člane. Navdušen na velikim obiskom na
tekmah je kakopak tudi trener. Posebej pa se je zahvalil tistim, ki jih spremljajo tudi na gostovanjih in jih spodbujajo tudi, ko ne igrajo najbolje. Predstavil je način treningov ter poudaril pomen dobrega in strokovnega dela pri vzgoji in učenju nogometašev. Bil pa je tudi kritičen do igralcev. Dejal je, da se vsi še ne zavedajo, da igrajo v prvi slovenski nogometni ligi, zato bo čas do decembrskega premora pravi, da se pokaže, kdo je sposoben igrati med najboljšimi. Obljubil je dobro igro in boj za mesta v vrhnjem delu prvenstvene lestvice.
Proštovim Skandinavcem zmaga
Rokometaši danskega Silkeborga, kamor se je po koncu prejšnje sezone iz Gorenja preselil vratar Primož Prošt, so prepričljivo zmagali na tradicionalnem Jarnovičevem memorialu, na katerem so poleg njih in domačega Gorenja nastopili sarajevska Bosna in makedonski Var-dar.
Skandinavci so predvsem po Proštovi zaslugi - zadržal je kar 21 žog, v uvodni tekmi premagali gostitelje, Vardar pa Bosno. V tekmi za prvo mesto so bili Skandinavci nato boljši tudi od Makedoncev, Gorenje pa od Bosne. Zaradi
poškodb so manjkali Sergo Datukašvili, Matjaž Mlakar in Aleš Sirk ter Ivan Čupic.
Velenjčani na tem turnirju nisi bili v vlogi favorita, saj trener Ivi-ca Obrvan ni imel na voljo vseh igralcev. Zato Obrvan tudi ni bil nezadovoljen po njem: »Zal so nam poškodbe preprečile, da bi se gledalcem v Rdeči dvorani predstavili v najmočnejši zasedbi. Zato sem pač želel, da zdravi izvlečejo s tega turnirja določeno korist. Na žalost smo doživeli razmeroma visok poraz z Danci, čeprav smo imeli celo možnost za zmago. Res
pa je, da nismo igrali dobro. Proti Bosni, v tekmi za tretje mesto, smo bili že nekoliko boljši, tako v obrambni igri kot v napadu. Vsekakor pa nas do začetka prvenstva čaka še mukotrpno delo.
Zanimiva je bila tudi izjava Veseli-na , trenerja Vardarja in nekdanjega odličnega igralca: »Gorenju se zahvaljujem za povabilo na turnir, ki je bil izjemno dobro organiziran, nastopile so same zares dobre in izkušene ekipe. Upam in verjamem, da je Vardar s svojim nastopom opravičil svoje sodelovanje. « ■
v Trimo in Gorenje
Na Rokometni zvezi Slovenije ■ so v torek izžrebali pare I 1/16-finala v tekmovanju za j Pokal Slovenije. Žreb ni bil In naklonjen prvoligašema Gorenju in Trimu, saj se bo že po uvodni tekmi moral posloviti eden od njiju. ' V sredo, 17. septembra, se bosta v Trebnjem udarila prav igralci teh dveh ekip.
Verjemi v svoj koš
Šoštanj, 26. avgusta - Ob športni dvorani v Šoštanju so v torek uradno odprli prenovljeno košarkarsko igrišče. Na pobudo Košarkarskega kluba Elektra se je tudi Šoštanj vključil v odmevno športno-humanitarno akcijo Verjemi v svoj koš, ki se je pričela pred tremi leti, ko so v Ljubljani prenovili prvo košarkarsko igrišče.
»Večje	število
košarkarskih igrišč v slovenskih mestih pomeni tudi več možnosti za zmanjševanje števila potencialnih prestopnikov, ki se lahko rešijo z igranjem ulične košarke.
V Sloveniji je veliko uničenih in zanemarjenih košarkarskih igrišč, ki jih je treba obnoviti. Betonska košarkarska igrišča so lahko urbane oaze boljšega življenja, na katerih se sprošča pozitivna mladostna energija. Seveda samo pod pogojem, da se na njih igra košarka.« Tako so na svoj spletni strani člani
akcije Verjemi v svoj koš predstavili osnovno idejo svoje akcije.
Ker tudi v Šoštanju želijo čimveč mladih privabiti v šport, so se akciji takoj z veseljem pridružili, za prenovo so prispevali 2.000 evrov, poleg tega pa so nekoliko uredili še okolico igrišča (popravili in pobarvali ograjo in koše).
Na torkovi otvoritvi so obiskovalce pozdravili vodja in pobudnik akcije Esad Babačič, župan Občine Šoš-
nekaj leti kot trener šoštanjske Elek-tre Esotecha dosegel tudi največji uspeh kluba, 4. mesto v državi, je dokazal, da ima še vedno mirno roko. Esad Babačič je potrdil, da mu je košarka zelo blizu, prav tako pa tudi šoštanjski župan, sicer včasih izvrsten odbojkar in kasneje odbojkarski trener.
Košarka se v Šoštanju organizirano igra že 60 let. Ob visoki obletnici kluba je nekaj besed o
tanj Darko Menih in predstavnik glavnega sponzorja Deželne banke Slovenije mag. Štefan Belingar. Vsi so se strinjali, da gre za pomemben projekt, in izrazili upanje, da bo igrišče 'živelo' čimveč dni v letu.
Vsi trije pa so po blagoslovitvi igrišča skupaj z Dušanom Haupt-manom opravili tudi uradni preizkus igrišča. 'Dule', ki je pred
KK Elektra spregovoril njegov predsednik Darko Lihteneker. V
igri na en koš tri na tri so se predstavili pionirji šoštanjskega kluba.
Za zaključek so tekmo na dva koša odigrali veterani šoštanjske Elektre in občinska ekipa, ki jo je izbral podžupan Vojko Krneža. Presenetljivo z 21 : 16 so slavili izbranci selektorja Krneže. ■
Paka mirno teče
Šmarčani so v nedeljo gostovali v idilični prekmurski vasi Marti-janci in zmagali s 5 : 3. To je tam, kjer se še polovica ljudi, pražnje oblečenih, pripelje v nedeljo s kolesi na tekmo in potem vseh 400 poznavalsko visi na ograji. Letos jim je sicer toča stolkla precej pridelkov, v nedeljo pa te ni bilo, bila pa je toča golov na sami tekmi.
Šmarčani so srečanje začeli 'po visokih notah', čeprav je njihov strateg Drago Kostanjšek kar precej spremenil moštvo. Prvi »klin«
na lestvi zmage, je že takoj na začet ku, v »deve de set ko«, zabil vzhajajoča zvezda šmarškega in slovenskega nogometa, mladi Kli-nar. To ambicioznih domačinov ni zmedlo, igrali so odprto, priložnosti so se nizali na eni in drugi strani. Najprej so skočili v zrak domači navijači za 1 : 1, a ne za dolgo, saj je Rok Cizej z glavo dokazal, da še ni pozabil zadevati. Tankih 1 : 2 je pomenilo razburljivo nadaljevanje. Domači so na vse načine poskušali spremeniti rezultat, Šmarčani pa so oprezali, kako se odlepiti od neugodnega nasprotnika. Adut iz rokava Nik Omladič, šmar ški in velenj ski up, je vzel stvar v svoje noge. Najprej je s pro-
stega strela pognal "led" v kri vratarju Čarde na golovi črti, ne dolgo za tem pa zmedeno domačo obrambo še drugič matiral za 4 : 1. Krajši strelski post je prekinil Dejan Podbrežnik in zagotovil na videz varnih 5 : 1. To je bilo najbrž tudi v glavah gostov, predvsem obrambe, ki so bili v mislih verjetno že pri prekmurski gibanici. A tako lahko to v Prekmurju ne gre. Domači so v treh minutah 2-krat »spakirali« žogo za hrbet nemočnega Mavriča (jezil se je, ker si je pokvaril povprečje), tako daje celo trener Drago Kostajnšek vstal s klopi in varno pripeljal tekmo do konca.
■ Martin Pačan
SPORT IN REKREACIJA
Mini maraton na Velenjskem jezeru
Velenje, 30. avgusta - Bilo je drugič in bilo jih je več kot prvič, tako gledalcev kot tekmovalcev: plavalni mini turistični maraton, kot so si ga zamislili v Turističnem društvu, Plavalnem klubu in TRC Jezero. Dolžina proge, ki so jo morali preplavati kategorizirani plavalci, je bila 800 metrov, dolžina proge, ki so jo morali preplavati »turistični«, pa pol krajša, 400 metrov.
Na startu se jih je pojavilo sedemindvajset in vsak, ki se je podal v hladno vodo Velenjskega jezera, je bil na samem startu deležen spodbude, na cilju pa pohvale. Posebej je to veljalo za »turistične« plavalce. Konec koncev je že sama prijava nekaj štela, preplavana razdalja pa dvojno. Med turističnimi plavalci je bilo tokrat opaziti tudi politike. Ne vse. Le tiste iz LDS.
V strankini tekmi je predsednik občinskega odbora Drago Martinšek pokazal, da je lahko prvi tudi v plavanju.
■ mkp
Tekme kočij dvovpreg, galopske dirke in viteške igre
Prostor ob Škalskem jezeru je bil v soboto znova poln konjev, njihovih lastnikov in ostalih ljubiteljev teh plemenitih živali, ki so na prireditev prišli z različnih koncev Slovenije. Šaleška konjenica je namreč organizirala galopske dirke, tekmovanje kočij dvovpreg in viteške igre.
Najprej so bile na vrsti kočije, ki so imele poligon postavljen v travnatem parkurju poleg kozolcev. Vse tri prijavljene kočije so ga v obeh tekih premagale brez težav, torej brez kazenskih točk, zato je o končnem zmagovalcu odločal samo čas. Kdo je bil torej tisti, ki se je izkazal za najspretnejšega in hkrati najhitrejšega voznika kočije dvovprege? To je bil Anton Pucer s sovoznikom Boštjanom Brinovcem. S kobilama Diano in Alegro sta bila malo manj kot pol minute pred drugouvrščenim Fahirjem Mušičem s sovoznikom Dragom Ringom, tretja pa sta bila Milan Navršnik in njegov sovoznik Marko Rutnik.
Popoldne so bile na vrsti hitrostne dirke, najprej rekreativnih konj in nato galopeijev. Na prvo preizkušnjo se je prijavilo 12 jahačev, od katerih so si po sistemu izločanja finale priborili štirje. Najhitrejši je bil Janez Pipan s konjem po imenu Jadran, na drugo mesto sta pri-
Eden od štartov hitrostne preizkušnje rekreativnih konj
galopirala Roman Stare in Toni, tretja sta bila Emil Bučar in Gangster. Pri polnokrvnjakih, torej pri galoperjih, katerih dirka je sledila, pa je zmaga šla v Topolšico k Vinku Stropniku in kobili Sireni, ki sta prepričljivo zmagala v obeh tekih. Na drugo mesto se je uvrstil Jožef Rupar z Vari-arjem, tretji pa je bil Škalčan Peter Vodišek s Helio. In prav za konec dneva so si organizatorji prihranili najbolj poseben del prireditve, v
katerem so se vrnili v viteške čase. Skoraj dobesedno. Zbrane je namreč obiskal Don Kihot, plemič iz Manče, ki je bil pravzaprav predsednik Šaleške konjenice Stane Tepej. Zbrane je nagovoril v viteškem slogu in na »boj« izzval vse prijavljene za igre. Teh je bilo kar 17, najboljši trije pa so bili: Ernest Divjak, Marko Rutnik in Slavko Busar.
■ Vesna Glinšek
Turnir v spomin na Matjaža Natka
V Športni dvorani Šoštanj bo jutri (petek) in v soboto zanimiv košarkarski turnir - 5. memorial Matjaža Natka.Nanj so povabili ekipe, ki jih vodijo bivši trenerji Elektre Esotech oziroma za katere nastopajo bivši igralci Elektre Esotech. Poleg domače ekipe Elektre Esotech se bodo turnirja udeležile še ekipe Zagorja KD FT, Luke Koper ter Rudarja iz Trbovelj. Vstop nanj bo prost. Zanimiv je podatek, da v vseh treh gostujočih ekipah skupaj nastopa kar 10 bivših igralcev Elektre. Ekipo Zagorja KD FT vodi trener Dušan Hauptman, ki je bil v sezoni 2005/06 trener Elektre Esoteh in je z osvojenim končnim 4. mestom dosegel največji uspeh v zgodovini Košarkarskega kluba Elektra. Luki Koper pa se je pridružil Ivan Stanišak, ki je bil v lanski sezoni trener članske ekipe Elektre Esotech.
V soboto, 13. septembra, pa bo v Šoštanja osrednja prireditev, s katero bodo nad vse slovesno zaznamovali 60-letnico košarke v Šoštanju oziroma v Šaleški dolini.
Še zadnji nosilec igre
Vodstvo Elektre je sklenilo enoletno pogodbo o sodelovanju s 24-letnim in 212 cm visokim igralcem iz Črne Gore, Lukom Sjekločem. S tem so dobili še zadnjega nosilca igre.
Luka Sjekloča je svojo košarkarsko pot v članski konkurenci pričel v sezoni 2001/02 pri ekipi Bodučnosti iz Podgorice, nadaljeval pa v ekipah Pau-Orthez Pau v Franciji (2002/2003), Partizana iz Beograda (2003/04), Sloge iz Kraljeve-va (2004/05), Mornarja iz Bara (2005/06) in v ekipi OKK Beograd (2006/07). Prvi del lanske
sezone je odigral za ekipo Ergonom iz Niša, nato pa zaradi bolezni za nekaj mesecev prekinil športne aktivnosti in zadnji del sezone igral za ekipo Jedinstva iz Bijelega Polja v Črni Gori. Za ekipo Ergonoma iz Niša, ki nastopa v 1. ligi Srbije, je v povprečju igral skoraj 20 minut in v povprečju dosegal 6,3 točke na tekmo. Dveletno pogodbo so sklenili tudi z 20-letnim branilcem Sašom Džambicem, ki je zadnji dve sezoni igral za prvoligaški klub Sloboda Dita iz Tuzle. Urnik tekmovanja Petek:
ob 17.30: Luka Koper - Rudar Trbovlje; 19.15: uradna otvoritev turnirja 20.00: Elektra Esotech - Zagorje KD FT. Sobota:
17.00: tekma za 3. mesto 18.30: tekma v malem nogometu Trhlih vej, rekreativne skupine, katere ustanovitelj in njen dolgoletni vodja je bil Matjaž Natek. 20.00: tekma za 1. mesto.
NA KRATKO
Zorica Garič
Zelo lep uvod v jesenski del
V	soboto se je v Kranju s tekmovanjem v spomin pokojnega Bogdana Norčiča pričel jesenski del pokalnih tekmovanj. Skakalci SSK Velenje so prikazali odlično formo in dosegli naslednje rezultate: mladinci do 16 let: 19. Patrik Jelen, 20. Robert Vitez 20; mladinci do 18 let: 1. Klemen Omladič, 12. Marjan Jelenko, 21. Mihael Gaber in 28. Žiga Omladič; mladinci do 20 let: 2. Gašper Berlot; absolutna kategorija: 7. Robert Hrgota, 16. Žiga Urleb.
Urh Krajnčan pa se je minuli konec tedna v Zakopanih na Poljskem udeležil tekmovanja v okviru svetovnega pokala, nak aterega organizatorji povabijo po 5 skakalcev vseh držav udeleženk glavnega tekmovanja. Nastopilo je kar 76 tekmovalcev, Krajnčan pa je bil 33.
V	smučarsko skakalnem centru ob Velenjskem gradu se poleg treningov vsakotedensko odvijajo tudi razne druge aktivnosti. Med drugim se bo danes popoldan s pričetkom ob 18.00 uri pričel republiški seminar o pripravi skakalnih smuči za treninge in tekmovanja. Na njemu bodo predstavniki Holmenkollna in Elana udeležence seznanili z vsemi novostmi pri smučeh in voskih za pripravo. Seminarje brezplačen, nanj pa vabijo vse, kijih to zanima.
SSK Velenje vabi vse mlajše dečke in deklice, da se včlanijo v njihov klub, podrobnejše informacije pa dobite na spletni strani kluba : skijump--velenje.si ali na telefon 041 776 485.
S požrtvovalnostjo do polnega izkupička
Igralke Rudarja Škal so si očitno dobro ogledale sobotno tekmo svojih kolegov s ptujsko Dravo.
Le dan kasneje so skoraj z enakim izidom slavile v 2. krogu 1. ŽNL sredi Ptuja. Z zavzeto in požrtvovalno igro so prevladovale na igrišču vso srečanje, tako da so domače igralke le redko prihajale pred kazenski prostor gostujoče ekipe, medtem ko so si gostje poleg treh golov pripravile še nekaj lepih priložnosti in pri vodstvu tri proti nič zadele še prečko. V velenjski ekipi je za dobro igro in bojevitost vseh 90 minut potrebno pohvaliti prav vse igralke. V 3. kolu bi moral Rudar Škale gostiti vodilno novomeško Krko, vendar je ta zaradi sodelovanja Dolenjk v Evropskem pokalu prestavljena.
Med tednom se je na prijateljski reprezentančni tekmi z Bolgarijo od dresa z državnim grbom poslovila kapetanka velenjske ekipe Zorica Garič. 25-letna Nazarčanka je za slovensko reprezentanco odigrala 40 tekem in v njej pustila velik pečat. V svoji bogati igralski karieri je igrala za vse najboljše slovenske klube, nekaj časa pa je igrala tudi v 1. avstrijski ženski nogometni ligi.
Že 12. teniški turnir rekreativcev
V	organizaciji Teniškega centra Jezero je bilo od srede do nedelje prejšnji teden že 12. teniški turnir rekreativcev Norma Soft Open. Nastopilo je 64 igralcev s celjske regije.
Izidi - glavni turnir, 1/2polfinale: Leber - Meh 9 : 3, Halilovič - Roš-kar (predaja); finale: Leber - Halilovič 7 : 6, 6 : 3; tolažilni turnir - finale: Cverlin - Cencelj 9 :7; tekmovanje za najhitrejši servis. 1. Boškovič 176 km/ h.
' Št £ S
¡ t S i f v
J «i ^ i
I if .
"i -i' v ;
11

i '
, t ^í
Tako so igrali
Prva Liga Telekom Slovenije, 7. krog
Primorje - Rudar 3 : 1 (2 : 1)
Rudar: Savič, Golob, Cipot, Mijatovič, Jeseničnik, Tolimir (od 73. Mujanovič), Kolsi (od 46. Mujakovič), Trifkovič, Grbič (od 60. Perič), Junuzovič, Omladič. Strelci: 1:0 Serdarevič (11.), 1:1 Junuzovič (23.), 2:1 Ostojič (45.), 3:1 Selimi (86.).
Drugi izidi: HIT - Gorica MIK Celje 2 : 1, Koper - Domžale 1 :1 (0:0), Maribor -Primorje 3:3 (1:2), Interblock - Nafta
Vrstni red: 1. Domžale 15, 2. Nafta 13, 3. Maribor 12, 4. Rudar 10 (10 : 8), 5. Labod Drava 10 (10 : 11), 6MIK CM . Celje 9, 7. Primorje 9, 8.HIT Gorica v7, 9. Koper 5, 10. Interblock.
Pari naslednjega kroga: sobota, 13. septembra: Domžale - Rudar (19.00),
Nafta - Koper, MIK Celje - Interblock, Maribor - HIT Gorica; nedelja, 14. septembra: Primroje - Labod Drava.
3. SNL - vzhod, 4. krog
Čarda - Šmartno 1928 3 : 5 (1:2)
Strelci: 0:1 Klinar 3, 1:1 Horvat 26, 1:2 Cizej 33, 1:3 Omladič 72, 1:4 Omladič 74, 1:5 Podbrežnik 80, 2:5 Horvat 83, 3:5 Banfi 85.
Šmartno: Mavrič. Cigale, Volk, Filipovič, Barčič (N.Omladič), Vasič, Podgoršek, Cizej (Komar), Klinar (Mešič), Podbrežnik Klinar 3 min, Cizej 33, Nik Omladič 72,74, in Podbrežnik 80 min
Drugi izidi: Malečnik - Koroška Dravograd
0	: 5 (0 : 3), Tehnostroj Veržej - Črenšovci
1	: 1 (0 : 0), Trgovine Jager - Dravinja Kostroj 0 : 3 (0 : 2), Stojnci - Paloma 4 : 1
( 2: 1), Odranci - Simer Šampion 1 : 3 (1 : 0), Čarda - Mons Claudius 1 : 2 (0 :0 ). Vrstni red: 1. Dravinja 12, 2. Šmartno ob Paki 12, 3. Stojnci 9, 4. Odranci 7, 5. Koroška Dravograd 6, 6. Kovinar Štore 6, 7. Simer Šampion 6, 8. Mons Claudius 6, 9. Paloma Sladki Vrh 4, 10. Čarda 3, 11. Črenšovci 3, 12. Malečnik 3. 13. Tehnostroj Veržej 2, 14. Šmarje pri Jelšah 1.
Štajerske
nogometna liga, 3. krog
Tehnotim Pesnica - Šoštanj 4 : 0 (2 : 0) 1:0 Radin-Mačukat , 2:0 Štebih, 3:0 Muršic, 4:0 Paradiž
Drugi izidi: Pohorje - Holermuos Ormož 3 : 1 (0:0), LKW Jack Gerečja vas - Peca 3 : 0 (0:0), GIC Gradnje Rogaška - AHA EMMI Bistrica 0 : 0, Podvinci - Jarenina-Šentilj 2 : 1 (1:0), Zreče - Partizan Fram 0 : 0 Vrstni red: 1. GIC Gradnje Rogaška 7, 2. Zreče 7, 3. Bukovci 7, 4. Pohorje 7, 5. LKW Jack Gerečja vas 6, 6. Podvinci 6, 7.
Tehnoptim Persnica 3, 8. Holermous Ormož 3, 9. AHA EMMI Bistrica 1, 10. Partizan Fram 1, 11. Peca 1, 12. Šoštanj 1, 13. Jarenina Šentilj 0, 14. Brežice 0.
Prva ženska nogometna liga, 2. krog
Ptuj - Rudar Škale 1 : 3 (0 : 1),
Rudar Škale: Koca, Grbič ( od 62' Ostrožnik), Bric, Djujič( od 65' Mlinar), Blazinšek, Garič, Sadikaj, Savkovič, Tomic, Tič, Antolič.
Strelke: 0 : 1 Tič (34), 0 : 2 Savkovič (55), 0: 3 Antolič (84), 1 : 3 Koren (34) Drugi izidi: Slovenj Gradec - Mariboir 8 : 1 (3 : 0), Krka - Dornava 24 : 0 (15 : 0), Pomurje Senožeti Vode 6 : 2 (2 : 1). Vrstrni red: 1. Krka 6 (34 : 0), Slovenj Gradec 6 (11 : 3), 3. Rudar Škale 4 (3 : 1), 4. Pomurje 3, 5. Ptuj 3, 6. Senožeti 1, 7. Maribor o (1 : 18), 8. Dornava 0 (1 : 28).
24. Hummel
Jarnovičlev
memorial
Petek:
Bosna Sarajevo - Vardar Pro Skopje 28:33(14:16)
Gorenje - Silkeborg 25:31(13:13)
RK Gorenje: Gajič, Dobelšek 5, Kavaš 2, Medved, Bezjak 5, Oštir 1, Gromyko 2, Sovič 2, Skok, Taletovič, Štefanič, Golčar 2, Harmandič 3, Rnič 3. Silkeborg: Persson, Lauritzen 1, Dragičevič 11, Nielsen 3, Olsen, Jensen, Blečič, Olsen 1, Kirkegaard 4, Prošt, Toudahl 8, Madsen 1, Back 2. Sedemmetrovke: Gorenje 4/1, Silkeborg 3/3
Izključitve: Gorenje 6 minut, 2 minuti. Za 1. mesto
Vardar - Silkeborg 29 : 33
Za 3. mesto
Gorenje : Bosna 34:29
Rdeča dvorana Velenje, gledalcev: 450, sodnika: Ocvirk, Štrigl. Gorenje: Gajič, Dobelšek 4, Kavaš 3, Medved, Bezjak 3, Oštir 1, Gromyko 1, Sovič 1, Skok, Taletovič, Štefanič 1, Golčar 6, Harmandič 10, Rnič 4. Bosna Sarajevo: Grahovac, Medic 3, Čačič 6, flurkovič 1, Pucelj, Stevanovič, Bedekovic 6, Brajkovič 1, Efendič, Kovač, Šabanovič, Omrčevič 1, Buljagija 4, Golič 6, Jahič, Melič 1.
Sedemmetrovke: Gorenje 7/6, Bosna 3/3
Izključitve: Gorenje 12 minut, Bosna 8 minut.
Najboljši - vratar: Primož Prošt (Silkeborg); strelec: Nemanja Pribak (Vardar) 19 golov; igralec: Milutin Dragičevič (Silkeborg)
Kako kršiteljem stopiti na motor?
V sosvetu za izboljšanje varnosti občanov tokrat osrednjo pozornost namenili varnosti na sprehaj alnih poteh in vožnji motoristov po neprometnih površinah
Milena Krstič - Planine
Velenje, 26. avgusta - Ponekod bi se ljudje najraje organizirali in zadeve vzeli v svoje roke, ker se čutijo nemočne pred tistimi, ki na javnih površinah, ki niso namenjene vožnji z motornimi vozili, največkrat so to motoristi in vozniki štirikoles-nikov, ogrožajo pešce. Zadnje čase pa je vse več tistih, ki opozarjajo tudi na to, da ti vozniki - ne le da ogrožajo, čeprav je varnost na prvem mestu, ampak povzročajo tudi škodo na urejenih sprehajalnih poteh.
O tem, kako jim to preprečiti, kako ljudem zagotoviti varnost, so govo rili na ponedeljkovem sestanku sosveta za izboljšanje varnosti občanov v mestni občini, ki ga vodi Bojan Kotnič.
»Premogovnik Velenje veliko vlaga v urejanje površin, kijih želimo dati v uporabo občanom. V to sodijo tudi sprehajalne in kolesarske
poti na območju TRC Jezero. Na žalost pa nekateri, predvsem vozniki »kroserjev« in »štirikolesnikov«, to stezo uničujejo. Na tem območ-
dr. Milan Medved. Premogovnik in občina se namreč dogovarjata o skupnem nadzoru teh površin, kar bodo uredili s posebno pogodbo.
ogradimo?« se je vprašal župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. »Redarji sicer opravljajo nadzor nad tovrstnim dogajanjem, a pravega
Tokrat na sejis osveta tudid irektorP remogovnika dr. Milan Medved, ob njemp redsednik BojanK otnič
ju si želimo več reda, zato veliko pričakujemo od sodelovanja z Mestno občino Velenje in njeno redar-sko službo,« je med drugim povedal direktor Premogovnika Velenje
Težave pa so tudi drugje. Na mestnih, pešcem namenjenih površinah. »Ne vem, kaj naj še naredimo. Se naj sami fizično lotimo odvzemov motornih vozil kršiteljev ali naj vse
BoštjanH erega:» Za zaseg potrebujemop rijavo.«
prijema, zato da bi ga preprečili, nimajo,« je pojasnil Peter Tkalec iz Medobčinskega inšpektorata SAŠA regije. Najbolj učinkovito bi se dalo to težavo rešiti z zasegom motornega vozila kršitelju, a... V razpra-
vo se je vklju čil tudi pomoč nik komandirja Policijske postaje Velenje Boštjan Herega, kije prisotnim pojasnil, da so razlogi za zaseg motornih vozil zajeti v 25. členu Zakona o prekrških. »Ampak za to, da do zasega lahko pride, mora biti prisotna in dokazana kakšna konkretna in ne abstraktna nevarnost. To pa pomeni, da so potrebne priče, tisti, ki bodo povedali, kako so bili in od koga so bili ogrože ni.« Težava pa je v tem, da kršitelji na oblačilih pač ne nosijo imen in priimkov, ogroženi pešci pa se običajno ne želijo izpostavljati (še) na tak način. Ivč Kotnik, direktor ŠCV, je povedal, da se veliko njihovih dijakov v šolo in iz nje vozil z lastnimi prevoznimi sredstvi, da veliko pozornosti zato namenjajo tudi prometni ozaveščenosti, da pa bi bilo dobro, če bi tudi v tem okolju motoristom, krosistom . postavili poligon, kjer pa bi se lahko vozili.
Veliko idej o tem, kako pa kršiteljem le »stopiti na motor«, je bilo slišati, od tega, da bi na javnih površinah namestili kamere, pa do bolj pogostih skupnih nadzorov policije in redarjev, ki bi jih napovedali tudi v medijih, do tega, da se kršitelji fotografirajo in fotografije posredujejo policiji.
Nekaj bo vsekakor treba napravi-
Zmajarji uživajo, tisti spodaj pa ne
Dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje pa je na seji opozoril še na en problem: vožnje z motornimi zmaji nad območjem TRC Jezero. »Verjamem, da zmajarji uživajo, a za tiste, ki so spodaj vem, da ne,« je dejal in se vprašal, ali za tovrstna letenja obstajajo kakšna pravila. Peter Tkalec iz Medobčinskega inšpektorata pa je povedal, da zmajarji s svoji mi leti, ne krši jo nobe ne ga občin -skega predpisa, bi pa bilo treba pogledati v kak zakonski akt, denimo zakon o zračnem prometu, ki pa morda ureja tudi to področje. Bilo je to dan pred tistim, ko se je v Kobaridu pri pristajanju z jadralnim padalom, ko je jadralca zaneslo proti lokalni ces ti in je zadel v drog in kabel telefonske napeljave pripetila nesre ča.
ti prej, preden se zgodi (še) kakšna nesreča in preden vzamejo zadeve v svoje roke občani sami. Tako kot so jo želeli na Gorici, kjer ljudem živce para le eden, pa ta toliko bolj. Tega pa se zaveda tudi sosvet za izboljšanje varnosti občanov.
V Šoštanju ni izbrisanih
Prometni znaki razburili del Šoštanjčanov - Znak za naselje in konec naselja j e sporočilo voznikom in ne označuj e geografskih meja naselij
MilenaK rstič -P lanine
Šoštanj - Že nekaj časa v Šoštanju nekaj novih prometnih znakov, ki označujejo naselja v občini, povzroča razburjenje med ljudmi. Zlasti tam, kjer je znak »konec naselja« postavljen prej, kot je naselja dejansko konec, ali znak »naselje«, postavljen dlje od mesta, kjer se naselje dejansko začne. Krajani, ki živijo v
tem »praznem prostoru«, se čutijo zapostavljene in pravijo, da so jih z novimi označevalnimi tablami v Šoštanju preprosto izbrisali. Zlasti »prizadeti« se čutijo krajani dela Florjana. Strokovnjaki za promet so vsakič, ko upravljalci cest postavijo prometne znake, s katerimi se označuje začetek in konec naselij, deležni kritik, ker so ljudje prepričani, da so ti znaki postavljeni napačno, ker
niso postavljeni na mestih, kjer se naselje začne oziroma konča. In tako je bilo tudi v Šoštanju, zato smo za pojasnilo zaprosili Franca Zajam-ška, inšpektorja za ceste v Medobčinskem inšpektoratu.
Pojasnil je, da ti znaki ne označujejo mej krajevnih skupnosti ali naselij v občini podobno, kot jih označujejo informativne table občin v Sloveniji, ampak: »Promet-
na znaka »naselje« in »konec naselja« nista namenjena označevanju mej naselij v geografskem smislu, ampak sta to prometna znaka, ki sta namenjena označevanju mest na cesti, znotraj katerih veljajo pravila vožnje v naselju. Ime naselja, izpisano na znaku, tako ne pomeni, da je na mestu, kjer je znak postavljen, geografska meja naselja, ampak je lahko zgolj informacija o tem, v katerem naselju je znak postavljen.«
Ali če poenostavimo: prometni znak »naselje« obvešča voznike, da morajo od mesta na cesti, kjer znak stoji, ravnati v skladu s pravili vožnje v naselju; prometni znak »konec naselja« pa označuje mesto na cesti, kjer prenehajo veljati pravila vožnje v naselju.	■
Izp olicistoveb eležke
Udarci v parku
V	torek, 26. avgusta, je pri Kajuhovem spo me ni ku v isto i men skem parku v Šoštanju neznanec udaril močno vinjenega moškega. Nekaj podobnega seje istega dne zgodilo v Topolšici, kjer jo je od neznanca prav tako skupil moški.
Smeti odložil na tujo parcelo
V	sredo, 27. avgusta, so policisti obravnavali prijavo Šoštanjčana. Neznanec mu je na parcelo na Goricah odvrgel smeti.
Na Šaleški preglasna glasba
V	sredo, 27. avgusta, je stanovalec na Šaleški cesti v Velenju s predvajanjem glasne glasbe motil druge. Posredovali so policisti.
Glasna glasba pa je odmevala tudi v zgodnjih sobotnih urah, 30. avgusta, s parkirišča ob Efenkovi v Velenju. Kršiteljema so policisti ročno napisali pla čil na nalo ga.
Še en zavi tek pri poli cis tih
V	četrtek, 28. avgusta, so policisti pri postopku spet zasegli zavitek marihuane.
Vred no pohva le
V	četrtek, 28. avgusta, zvečer, je občan policistom prinesel denarnico z denarjem, ki jo je našel na cesti v Pesju. Najde ne stva ri so bile vrnje ne last ni ku, ki jih je bil zelo vesel. Pohvaliti pa je treba tudi uslužbenko občinskega redarstva, ki je v nedeljo popoldan v Sončnem parku naš la denar ni co z vse bi no. Tudi to so poli cisti last ni ci že vrni li.
Vlomi in kraje se vrstijo
Velenje - V torek, 26. avgusta, je
bilo vlomljeno v hišo v Šentvidu nad Zavodnjami. Storilec je odnesel glasbeni stolp, žago, motorno kosilnico, dve plinski jeklenki in dva gorilnika. Vlomilec v osebni avto, parkiran na Kosovelovi cesti, je iz njega odnesel avtoradio s predva-jalnikom. Brez avtoradia je ostal tudi avto, ki je bil v petek, 29. avgusta, parkiran na Cankarjevi v Šoštanju. Iz osebnega avtomobila, parkiranega v petek popoldne pri pokopališču Podkraj, je neznanec
odnesel manjšo torbico, v kateri so bili dokumenti. To je vlomilec potem odvrgel. O seriji vlomov v avtomobile pa policisti poročajo za nedeljo, 31. avgusta. V dva avtomobila, parkirana pred vhodom na Kunta Kinte na Koroški cesti v Velenju, je neznanec sicer vlomil, iz avtomobilov pa ni odnesel ničesar. Iz avtomobila, parkiranega na Kraigherjevi v Velenju, pa je nekdo odnesel moško torbico z vsebino. V ponedeljek, 1. septembra, je iz parkiranega avtomobila na Jenkovi v Velenju vlomilec odnesel avtora-dio.
V noči na sredo, 27. avgusta, je
neznanec izpred bloka na Goriški
cesti odpeljal gorsko kolo. Lastnik je imel zaklenjenega, tatu pa to seveda ni motilo.
V ponedeljek, 1. septembra, je bilo vlomljeno v ograjeno območje podjetja Robinoks na Koroški cesti. Storilca, ki ju je pri dejanju posnela varnostna kamera, sta vzela večje število plošč iz nerjaveče pločevine in podjetje oškodovala za vsaj 2.500 evrov. V Sončnem parku pa je s klopi izginil mobilni telefon.
Lažno obvestilo o podtaknjeni bombi
Velenje, 30. avgusta - V soboto ponoči so velenjski policisti dobili sporočilo, da je v lokalu Max, kjer je potekala Kunigunda, nastavljena bomba. Lokal so izpraznili, ga pregledali in ugotovili, da gre za lažno obvestilo. O storilcu policisti še zbirajo obvestila. Znano pa je, da je bil anonimni klic posredovan z območja Slovenskih Konjic.
Drzna tatvina
Velenje, 29. avgusta - Starejša gospa, najbrž upokojenka, je v petek dopoldne sredi Velenja ostala brez večje vsote denarja. Tega je dvignila na banki in z njim šla domov. Na stopnišču stanovanjskega bloka, kjer živi, sta jo zaustavila dva moška srednjih let, najbrž tujca. Eden jo je zmotil s
poizvedovanjem o tem, kje je zdravstveni dom, drugi pa je njeno prijaznost izkoristil in ji iz torbe vzel bančno knjigo z denarjem.
Odpeljal bivalne kontejnerje
Vinska Gora, 1. septembra - V
ponedeljek zvečer je neznanec v Vinski Gori odpeljal tri kovinske bivalne kontejnerje. Podjetje Grad-Vel je oškodoval za 30.000 evrov.
Zadela v robnik in padla
Velika Pirešica, 29. avgusta - V
petek okoli 14. ure se je na lokalni cesti v Galiciji pri Veliki Pirešici zgodila nesreča, v kateri se je huje poškodovala 74-letna voznica kolesa s pomožnim motorjem. Peljala je po lokalni cesti iz smeri Galicije poti Veliki Pirešici. Zunaj naselja je v blagem levem ovinku s prednjim kolesom trčila v robnik in padla po vozišču.
Vlomil v hišo
Žalec, 30. avgusta - V soboto popoldan je neznanec izkoristil krajšo odsotnost lastnika in vlomil v stanovanjsko hišo na Gregorčičevi ulici. Iz hiše je odnesel video kamero in GSM aparat in lastnika oškodoval za 600 evrov.
VELIKA IZBIRA SERVIS IN UGLAŠEVANJE VSEH VRST HARMONIK CMT c/. o. o.. Glavarjeva 2, 1234 Mengeš
tel.:+386 (0)1 72 37 578
www.melodija.siinfo@melodija.si
Teden prometnih nesreč
Še vedno se najdejo, ki pobegnejo - Prekratka varnostna razdalja botrovala več nesrečam
Velenje - V zadnjem tednu se je na območju Policijske postaje Velenje pripetilo več prometnih nesreč kot sicer. Začelo se je že v torek, 26. avgusta popoldan, ko je voznica osebnega avtomobila zaradi prekratke varnostne razdalje na Foitovi v Velenju trčila v vozilo pred seboj in se pri tem lažje poškodovala.
V	sredo, 27. avgusta popoldan, je neznani voznik osebnega avtomobila znamke citroen AX sive barve na lokalni cesti Škalske Cirkovce -Šembric zaradi neprilagojene hitrosti trčil v drug osebni avto, potem pa odpeljal s kraja. Vozilo so policisti našli v Plešivcu, povzročitelja nesreče pa še iščejo. Na regionalni cesti pri NOP-u je voznik motornega kolesa zaradi prekratke varnostne razdalje padel in se poškodoval. Z rešilnim avtomobilom so ga prepeljali v bolnišnico.
V	petek, 29. avgusta, je neznani voznik avtomobila na Žarovi v Velenju zaradi nepravilnega premika trčil v parkirano kombinirano vozilo, nato pa s kraja odpeljal. Povzročitelja so policisti kasneje izsledili in ugotovili, da gre za tujca, ki je tudi napihal več, kot bi »smel«.
V	soboto, 30. avgusta, je voznik neregistriranega osebnega avtomobila zapeljal s ceste na Smrekovcu. Vozilo se je potem večkrat prevrnilo in obstalo na spodnji cesti. V nesreči se je voznik lažje poškodoval, zdravi se v bolnišnici v Celju.
V	nedeljo, 31. avgusta, je naznani voznik osebnega avtomobila, znamke R-5, zelene barve, zaradi nepravilnega premika trčil v drugo vozilo, potem pa s kraja odpeljal, kot da se ni zgodilo nič. Istega večera so policisti obravnavali tudi nesrečo na magistralni cesti v Paki. Voznik osebnega avtomobila, tuj državljan, je zaradi vožnje preblizu desnega roba zapeljal z vozišča v jarek. Pri trčenju se ni poškodoval. Napihal pa je, zaradi česar so ga policisti pridržali do iztreznitve.

UTRIP
hU
ornsknn
Rakd ebelegač revesa ind anke- o dkrijmo ga čim prej!
Oven od2 1.3.do21.4.
Septembrski dnevi bodo za vas letos zelo lepi, prati pričakovanjem pa tudi umirjeni. Dobri prijatelji, s katerimi ste se že nekaj časa bolj malo videvali, vam bodo polepšali marsikateri dan. Največ težav boste pravzaprav imeli s poslovnimi partnerji. predvsem tistimi, ki vam še kaj dolgujejo. Zdravje bo solidno, kako zelo, pa je odvisno tudi od vas. Pazite, kaj in koliko jeste. saj veste. da vsega ne smete. Finančno stanje vam ne dopušča nepremišljenih nakupov. zato previdno!
Bik od 22.4. do 20.5.
Zavedati ste se začeli, da boste morali vložiti zelo veliko truda, če boste želeli uresničiti vse želje. ki ste si jih zadali v letošnjem poletju. September se bo hitro iztekel. z oktobrom pa prihaja čas. ko sami ne boste vedeli. kje se vas drži glava. Ker dobro veste. kaj vse vas še čaka. se dela lotite brez odlašanja. Čas brezdelja je preteklost, vsako uro dneva poskušajte koristno izrabiti. Seveda ne pozabite na počitek. tudi tega krepko potrebujete. A le v mejah zmož nosti.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Veliko ste govorili in nič manj obljubljali. sedaj pa je čas. da začnete besede spravljati v življenje. Težko bo. če tega ne boste začeli kar takoj uresničevati. saj si lahko na glavo nakopljete krepke sovražnike. ki pa jih v teh dneh res ne potrebujete. Že tako boste imeli precej težav doma in to predvsem zaradi prevelikih želja družinskih članov. Če ne boste udarili po mizi. ko bodo od vas zahtevali preveč. bo kmalu ogenj v strehi. Ljubezen? Bo. ampak ne tam. kjer si že nekaj časa po tihem želite.
Rak od 22.6. do 22.7.
Čeprav si sprva ne boste priznali. vas bo počutje v to prisililo. Nimate še prave moči. sploh takšne. kot bi si jo želeli ne. Dela boste imeli veliko. a si bos te pri zna li. da vas to tudi osre čuje. Ste eden tistih sreč ne žev. ki mu je trenutno delo tudi hobi. In to znate obrniti sebi v prid. Simpatična oseba vas bo povsem prev ze la. Ne le. da vam bo krad la ure dne va. tudi pono či bo pogos to v vaših mis lih in sanjah. Da se sled nje lah ko ures ni čijo. dobro veste. A bo tre ba nare di ti kaj več kot gledati in se smehljati.
Lev od 23.7. do 23.8.
Zasuli vas bodo z delom. kar vam po lepih počitnicah ne bo v preveliko breme. Dnevi se vam bodo spetzdeli prekratki. sicer pa bodo res vse krajši. kar vam sploh ne bo všeč. Kri va bo prav obi li ca dela in pre ma lo časa zase. Tega bi si sicer lahko vzeli, a še nimate prave volje. Nihče je ne bo našel namesto vas! Partner si bo pri vas želel več vedrosti in nasmejanosti. Potrudite se. saj se že krep ko dol go ča si. vi pa ga noče te izgu bi ti!
Devica od 24.8. do 23.9.
Nabra li ste si novih moči in se poda li novim delov nim nalo gam naproti. Ker ste v letošnjem poletju veliko vlagali v svoj izgled in počutje. boste ime-i energije dovolj prav za vse preizkuse. Med njimi bodo tudi taki. ki bi marsikoga spravili ob živce, vas pa ne bodo. Navajeni ste že, da pot do cilja nikoli ni čisto gladka. zato vas ovinki in ovire tudi tokrat ne bodo preveč motili. Le nekdo od prijateljev. ki bo kmalu le še bivši prijatelj. vam bo močno prekrižal načrte. Spoznali boste. da se pri denarju res vse konča.
Tehtnica od2 4.9. do2 3.10.
Življenje spet teče svoj ustaljen tok. zato naj vas dogodki prvih septembrskih dni ne prepričajo v to. da ostanete doma. Preveč ste potrebni spremembe okolja. da ne bi izkoristili ponujenih. verjetno zadnjih po poletju dišečih dni. Družina vas bo podprla in vam stala ob strani, vi pa prave volje ne bos te ime li. Vča sih je dovo lj en sam dan daleč od doma. pa se energija in volja do življe -nja spet močno poveča. Nekdo. ki je daleč stran. vas že močno pogreša. Vi pa njega..
Škorpijon od 24.10. do2 2.11.
Ko vas bodo zasuli z vprašanji. ki bodo predpogoj za dober posel. boste zelo nesrečni. Ko pa boste slišali. o kakšni številki se pogovarjate. boste zdržali vse. Potem pa boste imeli spet čas. da se posvetite partnerju in sebi. Da je bil čas za to res že skrajni, pa tako veste. Vajina veza je že krepko pokala po šivih. novi načrti in precejšnje spremembe v vajinem življenju pa vaju bodo spet povezali. Prijatelji bodo tokrat več kot pripravljeni pomagati. zato vzemite ponujeno roko!
Strelec od 23.11. do 21.12.
Ko se bo treba vrniti v stare tirnice življenja, boste tokrat doživljali krizo tako vi kot vaši družinski člani. Ne bo vam lahko. ker je bilo letošnje poletje res vaše. Spo mi ni bodo gre li še nekaj časa. prav boji te pa se vseh obveznosti. ki se napovedujejo. Zvezde vam bodo stale ob strani. zato le pogumno. Pomagale vam bodo tudi pri financah, kjer ste malo zabredli, saj ste poleti zapravljali več kot ste ustvarili. Zategnite pas. saj vam prav nič ne manjka. Tudi spre hod v nara vi je lah ko lep in spro ščujoč. pa še nič vas ne bo stal.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Ugotovili boste, da je včasih bolje, če človek nima veliko prijateljev. Ko bodo izve de li za vašo sre čo. jih boste ime li naen krat toliko kot že dol go ne. Bodite odločni in prisklednikom ne pustite blizu. Kje so pa bili. ko ste jih potre bova li? Le red ki so vam sta li ob stra ni in te sedaj zadr ži te ob sebi. Pazite se poškodb pri športu, saj niste v najboljši formi. Pri delu pa pazite. da vas površnost ne bo drago stala. Saj veste. da nekdo komaj čaka na kakšno vašo napako.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Čeprav dobro pogledate. kako obrnete kak tolar. si boste v tem mesecu privoščili. Enostavno se vam bo zdelo. da je nakup nujno potreben in že kmalu se bo izkazalo. da je res. Ujeli boste izjemno ugoden trenutek in veliko privarčevali. Zdravje bo solidno, le želodec se zna kdaj »oglasiti«. Dieta poma ga. kar dobro veste. Kar se čustven tiče. se že nekaj časa ne obre me njujete z nji mi. Nekoga boste pogrešali. a si tega ne boste hoteli priznati. Kot si ne priznate. da vam pomeni veliko. Meja med prijateljstvom in ljubeznijo je včasih zelo tanka.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Pred vami bo veliko življenjskih izzivov. nekateri pa bodo prav prijetni. Med njimi bodo sicer tudi taki. ki se jih rahlo bojite. a ker dobro veste. kako moč no se bo življe nje izbolj ša lo po nekem neprijet nem dogod ku. boste zdržali vse. Septembrsko sonce vas bo dodatno polnilo z energijo, dež vas ne bo spravil v slabo voljo. Življenje se obrača v smer. ki ste jo že zdavnaj pričakovali. zato vam ne bo hudo. tudi. ko bodo dogod ki neprijet ni. Spo zna li boste nekaj zelo zani mi vih lju di..
Rak debelega črevesa in danke (v nadaljevanju teksta RDČD) sodi med najpogostejše oblike raka pri nas. Zdravniki vsako leto odkrijemo več kot 1000 novih bolnikov v Sloveniji. Po podatkih Registra raka RS je bilo leta 2005 odkritih 1235 novih primerov RDČD, kar je s 12,5 % četrti najpogostejši rak pri moških in z 10,1 % tretji najpogostejši rak pri ženskah. RDČD je drugi najpogostejši vzrok smr ti zara di rakave bolez ni v celotni populaciji. Leta 2005 je zaradi RDČD v Sloveniji umrlo 653 bolnikov. Kljub temu da gre za zastrašujoče številke, želimo poudariti, da je to rak, ki ga z danes dostopnimi zdravili in drugimi načini zdravljenja zelo dobro zdravimo in obvladujemo, če ga pravočasno odkrijemo. Zato je zelo pomembno, da prepoznamo prve znake in simptome bolezni ter da izvajamo čim boljše pre seja nje te hude bolez ni.
Zakaj se rak debelegačr evesa indan ker azvije?
Natančni vzroki za RDČD še niso znani. Številne do sedaj opravljene študije potrjujejo, da je RDČD najverjetneje posledica kombinacije dednih dejavnikov in vplivov okolja.
Kateri sode javniki tveganja?
Starost: rak debelega črevesa in danke je pogostejši pri ljudeh, starejših od petdeset let (90 %). Seveda je možno, da se lahko pojavi v katerikoli starosti, tudi pri zelo mladih ljudeh.
Vplivi okolja: raziskave so nedvomno dokazale povezavo med nezdravo visoko kalorično in mastno prehrano, v kateri je malo vlaknin, ter nastankom raka na debelem črevesu. Zato je zelo pomembna zdrava prehrana, ki naj bi vsebovala čim več sadja in zelenjave oziroma hrane, ki je bogata z vlakninami, ki v črevesu v stiku s tekočino nabreknejo in vežejo nase škodljive snovi, ki nastajajo med prebavo. Zaradi visoke vsebnosti vlaknin v prehrani se črevo hitreje prazni in pride manj strupov v naše telo. Iz istega razloga je pomembna tudi redna telesna aktivnost, ki pospeši prebavne procese.
Črevesni polipi: to so benigni izrastki na črevesni sluznici, ki ponavadi ne delajo težave v zgodnjem stadiju svojega razvoja. Manjši polipi redko krvavijo, večji pa lahko povzročajo
krče v trebuhu in zaprtje. Posamezni tipi polipov se z letom spremenijo v rak debelega črevesa in danke. Polipe lahko ugotovimo in hkrati odstranimo s preiskavo, ki se imenuje kolonoskopija. Nekateri ljudje imajo tako imenovano družinsko poli-pozo, ki je dedna in zelo nevarna za nastanek RDČD.
Kronične vnetne črevesne bolezni: tveganje za nastanek RDČD je večje pri dolgoletnih bolnikih z ulceroz-nim kolitisom in Crohnovo boleznijo, saj kronično vnetje črevesne sluznice poveča možnost za razvoj raka. Zato je treba te bolnike bolj pogosto kontrolirati in opravljati diagnostične preiskave.
Dedna obremenjenost: najbližji sorodniki bolnika z RDČD imajo večje tveganje za nastanek raka. To posebej velja za bolezni, kot je družinska adenomatozna polipoza in dedni nepolipozni rak debelega črevesa in danke. Ugotovljeno je tudi, da ženske, ki so v preteklosti imele raka na dojki ali rodilih, bolj pogosto zbolijo za RDČD.
Kateri so prvi znakibo lezni?
V začetku ponavadi gre za splošne in nespecifične težave, kijih bolniki pogosto ignorirajo. Številne prebavne motnje so lahko prvi znak bolezni: zaprtje, nepojasnjene driske, izmenjevanje obdobja zaprtja in driske, občutek, da črevo ni do konca izpraznjeno, kri na blatu, tanjše blato, kot je običajno, občutek nelagod-ja in napetosti v trebuhu, nenehna utrujenost, hujšanje, bruhanje, izguba apetita, slabokrvnost ipd. Če imate katerega od zgoraj omenjenih simptomov, se oglasite pri svojem izbranem zdravniku!
Kakougo tavljamo bolezen?
Pre gled dan ke s prstom: ta pregled lahko opravi vsak zdravnik, ko z oro-kavičenim prstom otipa del danke, ki je dosegljiv s prstom. Pregled je nekoliko neprijeten, vendar predstavlja pomemben del splošnega pregleda bolnika in prvo metodo preseja-nja oziroma diagnostike RDČD.
Ugotavljanje prisotnosti prikrite krvi v blatu: gre za test, s katerim v vzorcu blata ugotavljamo prisotnost krvi, ki sicer ni vidna s prostim očesom. Kri lahko izvira iz tumorja, polipa
ali je posledica drugih bolezni črevesja.
Kolonoskopija: pregled črevesja s kolonoskopom - upogljivim inštrumentom, ki omogoča pregled sluznice celotnega debelega črevesja in danke. Pred pregledom je potrebno čiščenje črevesja z ustreznimi odvajali. Med kolonoskopijo lahko tudi odstranimo polipe v črevesju in jih pošljemo na histološki pregled, ki potrdi ali ovrže sum na raka. Kolonoskopi-ja je najbolj zanesljiva diagnostična metoda in bi jo po 50. letu starosti morali preventivno opraviti vsi.
Pri ljudeh, ki imajo večje tveganje za razvoj raka, je smiselno opraviti kolonoskopijo tudi pred 50. letom starosti. Bolniki z večjim tveganjem so:
-	potomci staršev z rakom debelega čreve sa in danke,
-	bolniki po operaciji raka debelega čreve sa in danke,
-	bolniki s kronično vnetno črevesno boleznijo,
-	ljudje, ki imajo družinsko adeno-matozno polipozo ali dedni nepolipozni rak debelega črevesa.
C*!
i
CO
ca
Osebo, čigar bližnji sorodnik je zbolel za rakom debelega črevesa in danke, je potrebno napotiti na prvo kolonoskopijo vsaj sedem let prej, kot je bil ob diagnozi raka star njen najmlajši zboleli člen.
Kaj jepr ogram Svit?
Program Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Program je namenjen vsem prebivalcem Slovenije, starim med 50 in 69 let, pri katerih se bo opravljal preventivni zdravstveni pregled za zgodnje odkrivanje RDČD. Program obsega vabila k sodelovanju v programu, pošiljanje seta za odvzem vzorca udeležencem na dom, laboratorijski pregled vzorca, obvestila o rezultatih preiskav ter ustrezno nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje.
Kako po te ka program Svit?
Vsi prebivalci Slovenije v starosti od 50 do 69 let, ki majo osnovno zdravstveno zavarovanje, bodo povabljeni z osebnim dopisom. Če se na prvo vabilo ne bodo odzvali, bodo v program povabljeni ponovno. Vsak udeleženec bo dobil na dom testne komplete za odvzem vzorčkov blata, ki jih bo v priloženi specialni poštni vrečki poslal v centralni laboratorij Centra Svit. Če bo test pozitiven (če bo odkrita prikrita kri v blatu), bo o tem obveščen udeleženec programa in njegov izbrani osebni zdravnik. Naprošena bosta, da skupaj opravita potrebne priprave na kolonoskopijo, ki jo bo za udeleženca organiziral Center Svit v enem od pooblaščenih centrov za presejalno kolonoskopijo. Skupaj s potrjenim datumom in lokacijo preiskave bo udeleženec dobil na dom tudi recept, s katerim bo v lekarni dvignil že plačano sredstvo za čišče nje čreve sa in natanč na navo di-la, kako naj pred preiskavo očisti svoje črevo.
Na leto bo v program povabljenih približno 250 000 prebivalcev Slovenije. Program je pripravljen skladno z najvišjimi standardi varovanja osebnih podatkov. Zaenkrat ocenjujemo da bo zaradi programa Svit v Sloveniji za rakom debelega črevesa in danke zbolelo 250 do 300 ljudi manj. Za uspeh programa je potrebna več kot 50-odstotna udeležba, najbolje pa je, če sodeluje 70 % povabljenih ali celo več.
Redna udeležba v programu Svit bo rešila veliko življenj in prihranila veliko trpljenja. Zaželimo mu uspeh! ■ MiroslavV ujasinovic, dr. med.,ln ternio ddelek BolnišniceT opolšica
Zgodilo se je
od 5. do 11. septembra
• • •
ni ko L i sami
-	7. septembra 1848 so na Dunaju sprejeli zakon o zemljiški odvezi, kije odpravil tlačanstvo tudi na naših tleh; pri njegovem sprejetju je pomembno vlogo odigral naš rojak dr. Josip Krajnc, doma iz Škal, ki je bil v tistem prevratnem letu državni poslanec v avstrijskem parlamentu;
-	Turistično društvo Velenje je v dneh od 7. do 13. septembra leta 1959 pripravilo olepševalni teden v Velenju, ki je bil nekakšna priprava na svečano otvoritev novega mestnega središča Velenja, 20. septembra;
-	predsednik socialistične republike Romunije in generalni sekretar romunske komunistične partije Nicolae Ceausescu je 9. septembra 1976 obiskal Velenje;
-	od 7. do 9. septembra 1985 je
bilo v Šoštanju evropsko prvenstvo v castingu - športno ribolovnem tekmovanju v disciplinah na suhem;
-leta 1999 sta 9. septembra Strašna Jožeta, Jože Krajnc in Jože Robida, v atriju Velenjskega gradu z igro Prihranjeni dolar obeležila 10-letnico zelo uspešnega skupnega delovanja;
- 10. septembra 1920 je potekal vpis na ljubljansko univerzo, na katero se je v prvem letu njenega obstoja vpisalo 741 slušateljev; kot poverjenik za uk in bogočastje pri Narodni vladi SHS v Ljubljani je imel velike zasluge pri organizaciji slovenskega šolstva po prevratu in pri ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani leta 1919 tudi naš rojak dr. Karel Verstovšek, ki ga
Sv. Križ(arhivMu zejaVelenje)
zato po pravici označujejo za »političnega očeta« ljubljanske univerze;
■	11. septembra 1971 so ugasnili ogenj pod kotli velenjske termoelektrarne, kar je seveda pomenilo njeno dokončno zaprtje;
■	12. septembra 1977 je Gorenje v Solunu odprlo prvo montažno tovarno v okviru jugoslovansko - grškega podjetja »Gorenje -Hella«;
■	13. septembra 1981 je bila na Plevelovem jezeru (danes Velen-
jsko jezero) prva »trim regata« z jadralnimi deskami, na kateri je sodelovalo okoli 100 jadralcev iz cele Slove nije; - k sv. Križu nad Belimi Vodami so 14. septembra leta 1927 pripeljali nove zvonove v skupni teži 1621,5 kg, saj so stare zvonove med 1. svetovno vojno oblasti pobrale za vojaške potrebe.
■ DamijanK ljajič
TV SPORED
""HAK 4. septembra 2008
ČETRTEK, 4. septembra
TV SLO (7
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Pjol™ in prijatelji s Prisoj,
09.30	Pod klobukom
10.10	V dotiku z vodo, d3/d6
10.40	Organizacija časa, izob. oddaja
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Blisk, nad.
13.45	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	V napačnih hlačah, d/3
16.15	Požar, dok. film ebu iz Danske
16.30	Enajsta šola: dresura
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Štafeta mladosti: stand up komiki
18.15	Duhovni utrip
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Beni in Florijan, risanka
18.45	Rjavi medvedek, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Soočenje izvenparlamentarnih
strank
20.55	Tednik
dd.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35	Maria Callasovi, nemški tv film
01.10	50 let televizije: Tv dnevnik
4.9.1990
01.30	Duhovni utrip
01.45	Dnevnik
02.20	Dnevnik zamejske Tv
02.45	Infokanal
TV SLO E
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.00	Tv prodaja
11.30	Zabavni infokanal
13.20	Tv prodaja
13.50	50 let televizije: Kios, otok
mrtvih ptic, tv Koper
14.10	Azijske poti pod nebom, 4/6
15.10	50 let televizije: tv dnevnik
4.9.1990
15.30	Prvi in drugi
15.45	50 let televizije: Narodni muzej Ljubljana
16.25	Evropski magazin, tv Maribor
16.55	Med valovi, tv Koper
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Z glasbo in s plesom ...
20.00	Bratje 1, avstrijski film
21.30	Hujšajmo!, 5/6
22.15	Hrabri viking Erik,
23.45	Poletje poi
01.40	Zabavni infokanal
pop
06.35	24ur
07.35	Ljudstva sveta, dokum. serija
08.40	Goreče maščevanje, nad.
09.35	Sladka skrivnost, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Oprah show
11.55	Naša sodnica, nan.
12.50	Tv prodaja
13.20	Pod lupo pravice, nan.
14.10	Marina, nad.
15.05	Oprah show
16.00	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Slovenija odloča
21.45	Na kraju zločina, nan.
22.35	24ur zvečer
22.55	Studio 60, nan.
23.45	Prijatelji, nan.
00.15	Izmuzljivci, nan.
01.10	24 ur, ponovitev
02.10	Nočna panorama
©
09.00 Dobra jutro, Informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dneva; jutranji gost: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop corn, glasbena kont. odd. 11.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja, 3.
TV mreža 18.40 Regionalne novice 18.45 Asova gibanica, informativna
oddaja, ponovitev 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Klepet na kvadrat, pogovor 20.55 Regionalne novice 21.00 V harmoniji z naravo, kmet. odd. 21.30 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo, 3. TV mreža
22.45 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
5. septembra
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Trojčice: sandokan, ris. nan.
09.35	Hotel obmorček, ris. nan.
09.45	Požar, dok. film ebu iz Danske
10.00	Enajsta šola: dresira
10.20	Harmonije Evrope: Francija, 8/12
10.35	Štafeta mladosti: stand up komiki
11.25	Osmi dan
11.55	City folk: Rotterdam
12.20	Alpe, Donava, Jadran
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Duhovni utrip
13.30	Dokum. portret dr. Paula Parina
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Fifi in cvetličniki, risanka
15.55	Medvedek, risanka
16.05	Iz popotne torbe: Panov piščal
16.25	Čarodejev vajenec, 4/10
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba, potrošniška
oddaja
17.35	Tv pogled
17.45	Zemlja in naprej, 2/6
18.40	Brenč in Cvetka, risanka
18.45	Tinček, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Blisk, nad.
20.25	Denis Novato s prijatelji, koncert
22.00	Odmevi, kultura, šport
22.55	Polnočni klub: tuja prosveta
00.15	50 let televizije: tv dnevnik
5.9.1990
00.35	Zemlja in naprej, 2/6
01.25	Dnevnik, ponovitev
01.55	Dnevnik zamejske tv
02.20	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.00	Tv prodaja
11.30	Glasnik
11.55	Podoba podobe
12.20	Evropski magazin, tv Maribor
12.50	Črno beli časi
13.10	Žogarija
13.40	Tv prodaja
14.10	Zamenjava, šved. film
15.35	50 let televizije: tv dnevnik 5.9.1990
16.00	Soočenje izvenparlamentarnih
strank
17.00	Mostovi
17.30	Zdaj!, oddaja za razg. življenje
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Črt Škodlar - Ježkova nagrada 2003
20.00	Bruselj: atletika, zlata liga, prenos
22.00	Žrtve bogastva, am. film
23.50	Ruski zaklad, ruski film
01.25	4400 povratnikov, 7/13
02.10	Zabavni infokanal
POP
05.50	24ur, ponovitev
06.50	Slovenija odloča
08.35	Goreče maščevanje, nad.
09.30	Sladka skrivnost, nad.
10.25	Tv prodaja
10.55	Oprah show
11.50	Naša sodnica, nan.
12.45	Tv prodaja
13.15	Pod lupo pravice, nan.
14.10	Marina, nad.
15.05	Oprah show, pog. oddaja
16.00	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Prehitri in predrzni, am. film
21.55	Super ženska, nan.
22.50	24ur zvečer
23.10	Kralj Arthur, ang. am. film
01.20	Otroški blagoslov, nan.
01.55	24ur
02.55	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan: jutranje novice: videospot dneva: jutranji gost: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo 11.50 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Odbojka na mivki 9, športna
reportaža, ponovitev 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Zvone Seruga: Moja Afrika, 4.
del dokumentarne oddaje, pon. 20.40 Regionalne novice 20.45 Rock otočec 2007, reportaža 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 22.20 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.50 Vabimo k ogledu 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 6. septembra
tv slo rr
06.15 Kultura
06.20 Odmevi
07.00 Zgodbe iz školjke
07.40 Pod klobukom
08.20 Podstrešje: telefon, 7/10
08.35 Hotel Obmorček, nan.
08.50 Smrkci, 12/23
09.15 Regina, island. film
10.45 Polnočni klub: tuja prosveta
12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Obiranje čaja 13.25 Berlin, Berlin, 21/27 13.50 Berlin, Berlin, 22/27 14.15 Usodni kamen, am. film 15.55 Sobotno pop sledi O živalih in lj Labirint
Poročila, šport, vreme Ozare
Sobotno popoldne Kraji in ljudje Na vrtu
Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Dinko pod krinko, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Filmski spodrsljaji 20.00 Helenini ljubezni, ang. film 21.35 Poletna potepanja, oddaja o turizmu
50 let televizije: mali oglasi -počitnice, nan. 23.05 Poročila, vreme, šport 23.40 50 let televizije: klan, 11/11 0.35 Svitanje, 1/13
16.10 17.00 17.15 17.20 17.20 17.30 17.50
22.10
01.20 Daleč od resničnosti, am. film 02.45 50 let televizije: tv dnevnik
6.9.1990 03.10 Dnevnik, ponovite 03.45 Dnevnik zamejske tv 04.10 Infokanal
TV SLO
06.30 Zabavni infokanal
11.00	Tv prodaja
11.30	Skozi čas
11.40	50 let televizije: tv dnevnik 6.9.1990
12.05	Biotehniška fakulteta, 2. del
12.30	Posebna ponudba, potrošniška
12.50	Tv prodaja
13.20	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
14.15	Slovenci po svetu: Venezuela
14.45	Big foot mama, koncert
15.40	Tv prodaja
16.15	Nogomet, kvalif. za SP 2010,
Poljska - Slovenija, prenos
19.20	Zdaj!, oddaja za razg. življenje
19.55	Superpokal v rokometu (M), Cimos Koper - Celje piv. Laško, prenos
21.30	Bleščica, oddaja o modi
22.00	Slovenski magazin
22.30	Paraolimpijske igre, povzetki
23.00	Sobotno popoldne
01.15	Dalida, 2/2
02.50	Vse po predalčkih, 5/6
03.45	Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Harold in vijolična voščenka,
ris. serija
08.25	Jaka na Luni, ris. serija
08.35	Rori, dirkalnik, ris. serija
08.45	Poko, ris. serija
09.10	Medver Rupert, ris. serija
09.20	Poštar Peter, ris. serija
09.35	Winx klub, ris. serija
10.00	Di-Gata, ris. serija
10.25	Altair v Zvezdolandiji, ris. serija
10.40	Super heroji, ris. serija
11.05	Ed in Eppa, ris. serija
11.25	Smrtonosno poletje, dok. odd.
12.25	Divjina Evrope, dok. oddaja
13.25	Šola za pare, nan.
13.55	Formula 1, prenos kvalif. za VN Belgije
15.05	Najlepši avtomobili, dok. odd.
15.25	Napad iz pradavnine, nan.
16.20	Ordinacija, nan.
17.25	Cvet vseh zapornikov, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vzemi ali pusti
21.40	Dobri pastir, am. film
00.30	Krvavi sladkor, nan.
01.20	Morilci stare gospe, am. film
03.10	24ur, ponovitev
04.10	Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon.
09.40 Vabimo k ogledu
09.45 Odbojka na mivki 9, športna
reportaža, ponovitev 10.10 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.40 Duhovni vrelec: Luka Mihevc, župnik v župniji Sv. Marija Velenje
18.45 Zvone Seruga: Moja Afrika, 4.
del dokumentarne oddaje 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1674. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Velečaranje 2008, posn. prireditve
21.05 Sredi zvezd 2008: Vocaldente,
posnetek koncerta v Žalcu 21.45 Odprta tema, ponovitev 22.45 Videospot dneva 22.50 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 7. septembra
tv slo rr
07.00	Živ-žav
sledi	Svet Petra Zajca in prijateljev,
	2/8
09.00	Žogarija, oddaja o športu
09.25	Izgubljeni zaklad Fidžija, 12/13
09.55	Nedeljska maša, prenos iz
	Novega mesta
11.00	Izvir(n)i
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Denis Novato s prijatelji, koncert
14.25	Fina gospa, 18/40
15.00	NLP, razvedrilna oddaja
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razvedrilna oddaja
18.25	Žrebanje lota
18.40	Pokec, risanka
18.45	Ozi Bu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Narečna popevka
22.00	Intervju
22.50	ARS 360
23.10	Poročila, vreme, šport
23.35	Deset božjih zapovedi: prva, 1/10
00.30	50 let televizije: tv dnevnik
	7.9.1990
00.50	Dnevnik
01.10	Dnevnik zamejske tv
01.40	Infokanal
TV SLO H
06.30	Zabavni infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Skozi čas
09.40	50 let televizije: tv dnevnik 7. 9. 1990
10.05	Poletna potepanja, oddaja o turizmu
10.35	Z glasbno in plesom ...
11.40	Svet vodnih živali, 10/13
12.10	Med valovi, tv Koper
12.40	Slovenski magazin
13.10	Tv prodaja
13.40	20.000 milj pod morjem, am. f.
15.45	Tv prodaja
16.15	Paraolimpijske igre, povzetki
16.50	Kvalif. za EP v odbojki (M),
Slovenija - Portugalska, prenos
19.00	Policijski orkester: Tra-ta-ta
20.00	Azijske poti pod nebom, 5/6
21.00	Lilije, 8/8
22.00	Paraolimpijske igre, povzetki
22.30	Rim, 2/12
23.20	Zlata resna glasba in balet TVS
(1958 - 2008)
00.20	Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Harold in vijolična voščenka,
ris. serija
08.25	Jaka na Luni, ris. serija
08.35	Roro, dirkalnik, ris. serija
08.45	Poko, ris. serija
09.10	Medved Rupert, ris. serija
09.20	Poštar Peter, ris. serija
09.35	Winx klub, ris. serija
10.00	Di-Gata, ris. serija
10.25	Altair v Zvezdolandiji,risanka
10.40	Super heroji, ris. serija
11.10	Življenje v divjini
12.00	Skrivnostne poti, nan.
12.55	Pokončni policaji, 10. del
13.30	Formula 1, prenos dirke za VN
16.15	Sedma nebesa, nan.
17.10	Mulc, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	As ti tud not padu?!
21.40	Zvezde na sodišču, nan.
22.35	Vrhunci VN Belgije, oddaja o F1
22.55	Rob Roy, am. film
01.25	Carri in Barry, nan.
02.00	24ur, ponovitev
03.00	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1673. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek 10.30 VIP CUP 2008, reportaža iz Velenja
10.45 Duhovni vrelec: Luka Mihevc, župnik v župniji Sv. Marija Velenje 10.50 1674. VTV magazin 11.15 Kultura, informativna oddaja 11.20 Županova torta, pogovor v studiu: gost: Lojze Posedel, župan Občine Žalec 12.20 Vabimo k ogledu 12.25 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo 13.40 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Mladi upi, otroška oddaja 18.45 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 19.30 Sredi zvezd 2008: Vocaldente,
posnetek koncerta v Žalcu 20.10 Zvone Šeruga: Moja Afrika, 4.
del dokumentarne oddaje 20.50 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 8. septembra
tv slo rr
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Žogarija
09.40	Iz popotne torbe: Panova piščal
09.55	Hotel obmorček, ris. nan.
10.10	V napačnih hlačah, 2/3
10.40	Čarodejev vajenec, 4/10
11.10	Zemlja in naprej, 2/6
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Narečna popevka, ponovitev
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Pajkolina in prijatelji s Prisoj, 10/26
16.10	Martina in ptičje strašilo: prvi
pomladni dan
16.20	Bisergora, 7/15
16.35	Podstrešje: računalnik, 8/10
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.35	Osupljivi planet, 1/3
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Pikijeve glasbene
dogodivščine, risanka
18.45	Dragi domek, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Soočenje parlamentarnih strank
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Pisave
23.25	Glasbeni večer
00.45	50 let televizije: tv dnevnik
8.9.1990
01.05	Osupljivi planet, 1/3
01.55	Dnevnik
02.30	Dnevnik zamejske tv
03.00	Infokanal
TV SLO £
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.10	Tv prodaja
11.40	Sobotno popoldne
14.00	Tv prodaja
14.30	Paraolimpijske igre, povzetki iz
Pekinga
15.00	Slovenci v Italiji
15.30	Posebna ponudba, potrošn. odd.
15.50	Poletna potepanja, odd. o turizmu
16.20	50 let televizije, tv dnevnik
8.9.1990
16.40	Osmi dan
17.10	ARS 360
17.25	Slovenija skozi umetnost
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Dr. Who, 6/13
20.00	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.20	Paraolimpijske igre, povzetki iz Pekinga
22.50	Skrivnostni kraji: Slovenija -Gotenica
23.20	50 let televizije: dialize, 7/21
23.50	Asteroid, am. film
01.55	Zabavni infokanal
POP
07.20	24ur, ponovitev
08.00	Bradata motorista v kuhinji
08.40	Goreče maščevanje, nad.
09.30	Sladka skrivnost, nad.
10.25	Tv prodaja
10.55	Oprah show, pogov. oddaja
11.50	Naša sodnica, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Pod lupo pravice, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Grda račka, nan.
20.55	Sveže ločena, nan.
21.50	Ženska džungla, nan.
22.45	24ur zvečer
23.05	Studio 60, nan.
00.00	Prijatelji, nan.
00.30	Izmuzljivci, nan.
01.20	24ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
©
10.30
Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dneva: jutranji gost: koledar prireditev Vabimo k ogledu 10.35 Sredi zvezd7008: Vocaldente,
posnetek koncerta v Žalcu 11.25 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Popotniške razglednice: Malezija, Borneo, Brunej,
18.50
egi
18.55 Videospot dneva 19.00 Odbojka na mivki 10, športna
reportaža 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, pogovor v studiu: gost: Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje 21.00 Regionalne novice 21.05 Zvone Seruga: Moja Afrika, 5. del dokumentarne oddaje Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev Vabimo k ogledu Videospot dneva
21.40
23.10 23.15
23.20 Videostrani, obvestila
TOREK, 9. septembra
TV SLO (7
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Na potep po spominu
09.40	Martina in ptičje strašilo: prvi
pomladni dan
09.50	Strah je znotraj votel, 7/15
10.05	Podstrešje: računalnik, 8/10
10.20	Zgodbe iz školjke
11.05	Osupljivi planet, 1/3
12.00	Intervju, ponovitev
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Domovina Petra Klepca,
dokum. oddaja
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Trojčice: jamski človek, ris. nan.
16.10	Zlatko Zakladko: Negovski
grad in jezero v jeseni
16.25	Izgubljeni zaklad Fidžija, 10/13
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.35	Čarobna reka, 1/2
18.05	Z glavo na zabavo
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Krtek, risanka
18.45	Binko, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Piramida
21.00	Dokumentarna oddaja
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Zgodovina komunizma, 3/4
23.55	50 let televizije: tv dnevnik
9.9.1990
00.15	Čarobna reka, 1/2
00.45	Dnevnik
01.20	Dnevnik zamejske tv
01.45	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.30	Tv prodaja
08.00	NLP, razvedrilna oddaja
11.10	Paraolimpijske igre, povzetki iz
Pekinga
11.40	Dober dan, Koroška
12.10	Skrivnostni kraji: Slovenija -
Gotenica
12.40	Bleščica, oddaja o modi
13.10	Studio city
14.05	50 let televizije: 9. 9. 1990
14.30	Izvirjnji
15.00	Soočenje parlamentarnih strank
17.00	Glasnik, tv Maribor
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	V duhu glasbenega in plesnega
izročila
20.00	Zgodba kronista in
dokumentarista ing. Mirana Pavlina, 2/3
20.30	Globus
21.00	Kvalif. za SP 2010, nogomet, Poljska - Slovenija, posnetek 2. polčasa iz Wroclawa
21.45	Paraolimpijske igre, povzetki iz
Pekinga
22.20	Viktorija in Albert, 2/2
23.50	Napad na državo, 2/2
01.40	Zabavni infokanal
POP
06.35	24ur
07.35	Plenilci v boju, 1/2
08.35	Goreče maščevanje, nad.
09.30	Sladka skrivnost, nad.
10.25	Tv prodaja
10.55	Oprah show
11.50	Naša sodnica, nad.
12.45	Tv prodaja
13.15	Pod lupo pravice, nan.
14.10	Marina, nad.
15.05	Oprah show
16.00	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
22.00	Zakon in red, nan.
22.55	24ur zvečer
23.15	Studio 60, nan.
00.10	Prijatelji, nan.
00.40	Izmuzljivci, nan.
01.35	24 ur, ponovitev
02.35	Nočna panorama
©
10.30
11.35 14.00 17.55 18.00 18.40
Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice; jutranji gost; koledar prireditev Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami, pogovor v studiu; gost: Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Mladinska oddaja, 3. TV mreža Videospot dneva 18.45 Roma among us - Romi so med
nami, 4. oddaja 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1675. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Volitve v državni zbor 2008; gostja: Zofija Mazej Kukovič, kandidatka na listi SDS v 7. volilnem okraju 21.00 Vabimo k ogledu 21.05 Volitve v državni zbor 2008; gost: Bojan Kontič, kandidat SD v 7. volilnem okraju 21.35 Športni torek, športna
informativna oddaja 22.00 Asova gibanica, inform. oddaja 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SRE DA, 10. septembra
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Moby Dick in skrivnost dežele
Mu, 3/26
09.30 Hotel obmorček, ris. nan. 09.45 Travica, naučimo se pesmico z
Melito Osojnik 09.55 Zlatko Zakladko: Negovski
grad in jezero v jeseni 10.10 izgubljeni zaklad Fidžija, 10/13 10.35 Sprehodi v naravo: praproti, 2. del
10.55 Z glavo na zabavo, 5. oddaja
11.20 Čarobna reka, 1/2
11.55 Zlata resna glasba in balet TVS
(1958-20 Po
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	ARS 360
13.30	Pisave
14.00	Dokumentarna oddaja
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Slavje živali na Kulabergu, 9/26
16.10	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Razvajeni otroci, izob. oddaja
18.25	Žrebanje lota
18.40	Bacek Jon, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Kviz, am. film
22.00	Prvi in drugi
22.20	Sveto in svet: medgeneracijski
00.45 50 let televizije: tv dnevnik
10.9.1990 01.05 Turbulenca: razvajeni otroci,
izob. oddaja 01.55 Dnevnik, pon. 02.30 Dnevnik zamejske tv 02.55 Infokanal
TV SLO f?
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabavni infokanal 11.00 Otroški infokanal 12.00 Tv prodaja 12.30 Zabavni infokanal 15.15 Tv prodaja
15.45 Paraolimpijske igre, povzetki iz Pekinga
16.15 50 let televizije: tv dnevnik
10.9.1990 16.40 Svet vodnih živali, 10/13 17.10 Črno beli časi 17.25 Mostovi 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 50 let televizije: Prijatelji,
ostanimo prijatelji 20.00 Nogomet, kvalif. za SP 2010, Slovenija - Slovaška, prenos iz Maribora
23.00 Paraolimpijske igra, povzetki iz Pekinga
23.30 Važnoie biti resen, predstava
AGRFTV 00.55 Slovenska jazz scena 01.30 50 let televizije: slovenski muzeji
02.25 Zabavni infokanal
POP
06.20	24 ur, ponovitev
07.20	Preverjeno
08.25	Goreče maščevanje, nad.
09.20	Sladka skrivnost, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	Oprah show
11.40	Naša sodnica, nad.
12.30	Tv prodaja
13.00	Pod lupo pravice, nan.
13.55	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Pod vladnim okriljem, am. film
21.40	Monk, nan.
22.35	24ur zvečer
22.55	Studio 60, nan.
23.45	Prijatelji, nan.
00.15	Izmuzljivci, nan.
01.05	24ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
10.30
Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dneva, nove izdaje: jutranji gost: koledar prireditev Vabimo k ogledu 10.35 1675. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.20 Športni torek, športna inf. odd. 11.45 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 V harmoniji z naravo, pon. 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Sredi zvezd 08: Mauf (Avstrija) 20.40 Naša Evropa: preko BDPja,
izobraževalna oddaja 20.55 Regionalne novice
Volitve v državni zbor 2008:
21
ostja: Andreja Katič, andidatka SD v 8. volil. okraju
21.30 Roma among us, oddaja o
življenju Romov 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
v
PRIREDITVE
VELENJE
Četrtek,4 .s eptember
17.00 OŠ MihaPi ntarToledo
Informativnis estanek za vadbo osnovnemo torike ao troke, ki jo organizira Šolas mučanja Miran Rauter
19.00 Domku ItureVelenje
24. Poletne kulturne prireditve -20.f estivalP rešmentane citre. Jubilejno2 0.s rečanje citrarjev, ljudskihp evcev ing odcev
20.00 predk njigarnoK ulturnica
Avtorskap redstavitevk njige The Beatles:Č arobnos krivnostno potovanjea vtorjaM atejaK rajnca
20.00 Galerija ArsIn
Otvo ri tev r az sta ve D enisa Senegačnika
Petek, 5 .se ptember
8.00 Konjeniški klubVelenje (ob Škalskemj ezeru) Finalepo kalaS lovenije, tekmovanje vp reskakovanju ovir (pokalnat ekma)
21.00 MladinskicenterVelenje Klubski večer - Rock De Viant
Sobota,6 .se ptember
8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečkatr žnica
8.00 Konjeniški klubVelenje (ob Škalskemj ezeru)
ZDAJ JE PRAVI CAS ZA VPIS V MASE PROGRAME!
^TSREDNJE POKLICNO, SREDNJE STROKOVNO, POKLICNO-TEHNIŠKO IN SREDNJE SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE:
•	TRGOVEC. TRGOVEC prekvalifikacija
•	EKONOMSKI TEHNIK (ssi)
•	GOSTINSKI TEHNIK (ssi)
•	MODEL V STROJNIŠTVU
•	IZDELOVALEC KOVINSKIH KONSTRUKCIJ
•	OBLIKOVALEC KOVIN-ORODJAR
•	ELEKTRIKAR
•	ELEKTROTEHNIK (pti)
•	STROJNI TEHNIK (pti)
•	EKONOMSKA GIMNAZIJA IN MATURITETNI TEČAJ Informativni dan: 8. september ob 17. uri.
^TBREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
^TVISOKOŠOLSKI PROGRAMI - IZREDNI ŠTUDIJ:
•	FAKULTETA ZA UPRAVO LJUBLJANA
Informativni dan: 4. september ob 17. uri v Žalcu (I. in II. stopnja). ŠE SO PROSTA MESTA. ZATO POHITITE S PRIJAVO!
Pri odločitvi za izobraževanje vam svetujemo:
-v Svetovalnem središču Žalec (isio@upi.si; 03 713 35 65);
-	na vstopnih točkah Centra VŽU Savinjska.
Informacije:
-	osebno vsak delavnik od 8. do 16. ure -03 713 35 50; www.upi.si.
Pokličite za informacije ali obiščite našo spletno stran!
#

ŠOLSKI CENTER VELENJE Ponudba programov izrednega izobraževanja (odrasli)
MEDPODJENISKI
mmžmmi am

roniciu mmmiših
rudutska šoia
poklicna in tehniška strojna šoia
poklicna in tehniška elektro in računaimiška i šola
pokucna in tehniška šoia za storitvene dejavnosti
splošna in STROKOVNA gimnazija
višja
STROKOVNA šoia
GE0STR0JNIK RUDAR, GEOTEHNIK (3+2)
POMOČNIK V TEHNOLOŠKIH PROCESIH, AVT0SERVISER, MEHATR0NIK OPERATER, OBLIKOVALEC KOVIN ORODJAR, INSTALATER STROJNIH INSTALACU, STROJNI TEHNIK (3+2) AVT0SERVISNI TEHNIK (3+2)
ELEKTRIKAR, ELEKTROTEHNIK (3+2), TEHNIK RAČUNALNIŠTVA
POMOČNIK V BI0TEHNIKI IN OSKRBI, TRGOVEC, GASTRONOM HOTELIR, EKONOMSKI TEHNIK (3+2), GASTRONOMSKI TEHNIK (3+2)
MATURITETNI TEČAJ
ELEKTRONIKA, INFORMATIKA, MEHATRONIKA, GEOTEHNOLOGIJA IN RUDARSTVO, VARSTVO OKOUA IN KOMUNALA TER GOSTINSTVO IN TURIZEM
medpodjeniski
izobraževalni FUNKCIONALNA IZOBRAŽEVANJA center
duaški IN ŠTUDENTSKI DOM
Vabimo vas na informativni dan, ki bo v četrtek, 4.9.2008, ob 17. uri na Medpodjetniškem izobraževalnem centru v Velenju na Koroški 62 a, v stavbi MIC 3 -106 (velika predavalnica). Vpis novincev bo v torek, 9.9.2008, od 15. ure dalje v tajništvih šol. Ostale informacije: tel.: 03 896 82 00; www.scv.si; odrasli.mic@scv.si
Sprejmite izziv in se nam pridružite.
Kdaj - kje - kaj
Finale pokala Slovenije, tekmovanje v preskakovanju ovir (pokalna tekma) 9.00 Titov trg
Predstavitev športnih klubov in društev ob začetku šolskega leta 2008/09
11.00 »Pod kozolcem«, Šmartno ob Paki 17. tradicionalno srečanje vete ran skih 20.00 pred Domom kulture Velenje-Mozaik
24. Poletne kulturne prireditve Zaključni koncert - Max klub Big Band Velenju 21.00 MladinskicenterVelenje
Klubski večer Rock 21.00 Ritmo Cafe
V nedeljo Šentiljske igre
Zaradi nedavnega neurja so odpadle tudi tradicionalne Šentiljske igre, kijih bodo izvedli to nedeljo ob 14-ih v Športnem parku Šentilj. Kot običajno bodo tudi tokrat organizatorji poskrbeli za pestro, predvsem pa zabavno dogajanje.
TRGOTUR
TRG0TUR, d.o.o., Kadrovski inženiring Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje Tel.: 03/ 098 62 57, E-mail: monlkaBtrgotur.si
1.	C1STILKA (Ptattta Skazi ¿0.0.):
pričakujemo osebe s statusom invalida, ki imajo interes in voljo do delal
2.	POMOČNIK V PROIZVODNJI (Ptefa
Sksa iUml): orodjarji, strojni mehaniki, oblkivalci kovin oz. tisti, ki imate izkušnje pri delu s stroji ijizab
3.	DELAVEC V PROIZVODNJI (Mn du, nama Sksza djuL): lahko delavci brez poklica, izkušnje niso potrebne!
4.	STREŽBA oz. NATAKAH (Bt^k. rastamd^M HU Aul, Mo dnp h^nri^ Bostifia Htm, btf* Hno) vsaj eno lete delovnih izkušenj, urejenost, poštenost, komunikativnost!
5.	AVTOMEHANIK in PRODAJALEC AVTOMOBILOV «Mo *op Podgoriak d.0.0., Mm Noi d.o.o.): pričakujemo delovne izkušnje na podobnih delih!
Podrobnejše informacije so Vam na voljo na www.trgotur.si ali na tel. Stav. 03/898-62-57 (Monika).
Poletni koncert Norne (Reka, Hrvaška)
Nedelja,
7.se	ptember
9.00 Konjeniški klub Velenje (ob Škalskem jezeru) Finale pokala Slovenije, tekmovanje v pre ska kova nju ovir (pokal na tek ma)
Pone de ljek,
8.se	ptember
18.00 Gosti šče in piz ze ri ja Kaj uh, Šoš tanj
Redni tedenski turnir Šaleškega bridge klu ba
Torek,9 .se ptember
18.0 Zdravstveni dom Velenje Soustvarjamo Univerzo III. življenj ske ga obdob ja (pred sta vi tev urni ka za šol sko leto 2008/09)
Sreda, 1 0.se ptember
10.00 - 18.00
Ljudska univerza Velenje Informativni dan oz. predstavitev različnih izobraževalnih oz. štu dij skih pro gra mov
Za dodatne informacije o prireditvah in dogod kih lah ko pokli če te Turistično-informacijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
KINO VELENJE:: S
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
KUNG FU PANDA
(Kung Fu Panda) Animirana komedija, 92 minut Režija: Mark Osborne, John Stevenson
Slovenski glasovi: Klemen Slakonja, Pavle Ravnohrib, Tone Kuntner, Klemen Mauhler, Tanja Ribič, Jernej Kuntner, Bojan Emeršič, Jure Košir idr.
Petek, 5.9. ob 16.00 in ob 18.00 uri
Sobota, 6.9. ob 16.00 in ob 18.00 uri
Nedelja, 7.9. ob 10.00- Pikin kino
Film je sinhroniziran v slovenščino.
KAKO UGRABITI NEVESTO
(Made of Honor)
Romantična komedija, 101minuta Režija: Paul Weiland Igrajo Patrick Dempsey, Michelle Monaghan, Kevin McKidd, Kadeem Hardison, Chris Messina, Richmond Arquette idr.
Petek, 5.9. ob 20.00 uri Sobota, 6.9. ob 20.00 in ob 22.00 uri
Nedelja, 7.9. ob 18.15
IRINA PALM
(Irina Palm) Drama, 103 minute Režija: Sam Garbarski Igrajo Marianne Faithfull, Miki Manojlovic, Kevin Bishop, Siobhan Hewlett, Dorka Gryllus idr. Nedelja, 7.9. ob 20.15
POŠAST IZ VODE
(The Water Horse: Legend of the Deep)
Družinska pustolovščina, 111 minut Režija: Jay Russell. Igrajo: Alex Etel, Emily Watson, Ben Chaplin, David Morrissey, Brian Cox, Eddie Campbell, Carl Dixon, Craig Hall idr. Nedelja, 7.9. ob 16.00 - Pikin kino
V tednu od 12.9. do 14.9. napovedujemo:
akcijsko pustolovščino MUMIJA:GROBNICA ZMAJSKEGA CESARJA, komedijo ZOHAN JE ZAKON in v Pikinem kinu: fantazijsko družinsko pustolovščino KRONIKE SPIDERWICK, otroško komedijo NAVIHANA DRUŠČINA
Na{ čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje
Koledar imen
September/kimavec
4* četrtek - Rozalija (Zala)
5* petek - Lovrenc, Viktorin, Terezija
6* sobota - Zaharija (Sara),
7* nedelja - Regina,
Bronislava
8.
ponedeljek - Marija Mali šmaren, mednarodni dan pismenosti
9* torek - Peter, Dora
10 * sreda - Nikolaj (Miklavž), Miko, Nikolina
Luni ne mene
Pregovori
Kakršen kimovec (september), takšen bo sušec.
Ako kimovca so jasne noči, zima bo imela veliko moči.
Če septembra dosti sonce sije, pozimi huda sapa brije.
Če je Tilna (1. 9.) jasno, gorko, šti ri ted ne bo ved ro.
Tilen (1. 9.) oblačen, meglen, grda deževna jesen.
Kakršno vreme bo sv. Ilja (1. 9.) kazalo, bo tudi ves mesec ostalo.
Kakovosten, praktično usmerjen program,
ki spodbuja inovativnost študentov
Izkušeni predavatelji
Sodobno opremljene predavalnice in
računalniške učilnice
Širok nabor izbirnih predmetov
Tiii
VISOKA
KOMERCIALNA
ŠOLA
CELJE
www.vks-celje.si
Privlačni poklici s širokimi možnostmi zaposlitve:
DIPLOMIRANI EKONOMIST/ EKONOMISTKA (VS)
Dodiplomski študij komerciale, I. stopnja
DIPLOMIRANI POSLOVNI INFORMATIK/ INFORMATIČARKA (VS)
Dodiplomski študij poslovne informatike, I. stopnja
I3SE2&
Dobro počutje študentov in kakovostna izobrazba sta najpomembnejša. Poslanstvo šole je zagotavljanje ekonomsko visoko usposobljenih kadrov za potrebe gospodarstva in javnega sektorja.
MAGISTER/MAGISTRICA POSLOVNIH VED
Podiplomski študij komerciale, II. stopnja
MAGISTER/MAGISTRICA POSLOVNEGA UPRAVLJANJA (MBA)
v sodelovanju z IfM Salzburg	NOVO!
Vabljeni na INFORMATIVNI DAN, ki bo v ponedeljek, 8. septembra, ob 16.30.
mz
Redni študij: CEUE Izredni študij: CEUE (03/428 55 46), LJUBLJANA (01/500 03 18), MARIBOR (02/228 35 31) (03/428 55 44) NOVA GORICA (05/338 27 OO), MURSKA SOBOTA (02/521 34 51), KRANJ (04/280 83 OO)
OBVESCEVALEC
HA
H;tIS 4. septembra 2008
Nagradna križanka Butika Urška
Hffi^iMKa
DEŽURSTVA
ZD VELENJE-OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukre pa nje eki pe za nuj no medi cin -sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reše-
valno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna vVelen ju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in držav nih praz ni kih je orga ni zi ran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
6. in 7. septembra -ANAFRANJKOVIČ, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ordinaciji, Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar- gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
Butik Urška v kletni etaži nakupovalnega središča v Velenju. Tel: 03 5871 785
Modna oblačila vseh velikosti, tudi za tiste z močnejšo postavo, nasvet kreatorke, šiva nje po meri in brez plač na popra vi la pri nas kupljenih izdelkov. Butik nudi tudi oblači la za moš ke. Pri nas naj dete še: šale, rut ke, kra va te, biž ute ri jo.
Vabimo vas s kolekcijo naše lastne blagovne znamke za jesen!
KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE!
V buti ku mis li mo tudi na zves te kup ce, ki s kartico zvestobe kupujejo ceneje. IZKLJUČNO BLAGOVNE ZNAMKE SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV! Delovni čas:od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure, v soboto od 8. do 13. ure.
Rešeno geslo izrežite in pošljite najkasneje do 15.9. na naslov: Naš čas d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Butik Urška«. Izžrebali bomo tri praktične nagrade: darilni bon v vrednosti 30 20 in 10 evr
GIBANJE PREBIVALSTVA
Poroke UE Velenje:
Antonija Pungartnik, Zavodnje 2, Šoštanj in Ervin Drev, Gaberke 125, Šoštanj; Silvia Jeseničnik, Velenje, Goriška cesta 42 in Robert Ravnjak, Velenje, Goriška cesta 42; Teja Tepež, Velenje, Vojkova cesta 13 in Marko Vanovšek, Velenje, Kidričeva cesta 31.
Smrti UEVelenje:
Ludvik Lainšček, roj. 1954, Velenje, Goriška cesta 45; Hedvika Ahtik, roj. 1921, Velenje, Gub čeva cesta 5; Kri sti na Mešl Volk, roj. 1962, Celje, Novi trg 6; Ivana Firer, roj. 1935, Brdce nad Dobrno 12; Vinko Mihe-lak, roj. 1948, Kavče 12 a, Velenje.
ABITURA ...
Podjetje za izobraževanje
SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA SOLA ABITURA d. o. o., Celje
-	PRODAJALEC
Vpis v 1. in 2. letnik, PREKVALIFIKACIJA
-	EKONOMSKI TEHNIK
PTI PROGRAM (po končani trgovski šoli)
VPIS BO 16. SEPTEMBRA 2008 OB 16. URI
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d. o. o., Celje
-	EKONOMIST
Informativni dan bo v torek, 9. septembra 2008, ob 17. uri
-	POSLOVNI SEKRETAR
Informativni dan bo v torek, 9. septembra 2008, ob 17. uri
www.abitura.si
Sejem vseh sejmov
41. M©S
MEDNARODNI OBRTNI SEJEM
NA OGLED EVROPA IN SVET
IJ
CELJSKI SEJEM
CELJE, 10.-17. SEPTEMBER 2008
•	Največji sejem tega dela Evrope je tradicionalno razstava najboljših dosežkov domačega in tujega podjetništva ter obrti.
•	Razstavljavci iz Slovenije, Evrope, z Balkana in drugih celin.
•	Poslovna avenija obrti in Finančna arena, strokovni posveti, novosti in inovacije.
•	Posebna dvorana namenjena ponudbi za obnovljive vire energije.
•	Sprostitev in zabava, ugodni nakupi, družinske vstopnice.
www.ce-sejem.si
RADI O V ELEN J E
ČETRTEK, 4. septembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 5. septembra:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 6. septembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 7. septembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 8. septembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 9. septembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 10. septembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 25. avg. 2008 do 31. avg. 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 25. avg. 2008 do 31. avg. 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
				
				
				
	1	1	I	
J	LUI*-rUWtlJ	1		nth
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA VELENJE LOKOVICA - ŠKALE PESJE MOBILNA-GORA	VELIKI VRH	SKORNO
□ 25.avg □ 26. avg b 27.avg □ 28.avg D 29.avg □ 30.avg D 31.avg

Plesna šola z licenco Šolska cesta 48, Misliitia devzej@siol.net

Pričeli smo z vpisom v plesne tečaje za predšolske otroke, šolsko mladino in odrasle, ki bodo potekali v dvorani Gasilskega doma Velenje.
HIP-HOP, POP, LAHNO, JAZZ
TEČAJI ZA ZAKIJUČENE DRUŽBE (DRUŽABNI PLESI)...
Vpis in informacije: tel/041-649-816, do 9. septembra.
50
PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 30 in 03/ 428 55 32
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365.
USLUŽBENKA, prijetnega značaja, 48-letna, razvezana, si želi spoznati prijatelja starega do 56 let. Lahko si tudi močnejše postave. Gsm: 041/248-647, Ag. Alan, www.superalan.si
OBVESTILO
POGREŠAM psa pasme rotwailer, ki sliši na ime Nero in je star 4 leta. Najditelju nudim nagrado. Gsm: 041/418403.
PODARIM
DOBRO ohranjen 100 l hladilnik podarim. Šmajs, Velenje, Efenkova 29. Telefon: 5874-174.
ODDAM/NAJAMEM
V CENTRU Velenja oddam 3-sobno stanovanje, september/2009. Gsm: 031/373-314.
SKLADIŠČE v okolici Velenja, 150 m2, oddam v najem. Gsm: 041/394-711. GARSONJERO vVelenju najame 49-letna, redno zaposlena, ženska. Gsm: 040/826-272.
NUDIM
NEUPO RAB NE avtomobile, kmetijske stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. RAZOČARAN skromen obrtnik vas z dobrimi nameni želi spoznati za skupno življenje. Gsm: 041/229-649. PRE PROST moški z otrokom hrepeni po trajni, resni ljubezni. Gsm: 031/807-376. 42-LETNI direktor si želi spoznati preprosto žensko, s katero bi delil skupno, lepšo prihodnost. Gsm: 041/959-192. UREJEN Velenjčan, 50-letni, z dobro službo, si želi spoznati prijateljico staro do 52 let. Lahko si slovenka ali neslo-venka. Gsm: 041/248-647, Ag. Alan, www.superalan.si
	habit nepremičnine HuML d.o.a. Kamnom 11.Velenja
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223	
PRODAMO
3 sobno stanovanje v Velenju, 90 m2,3.
nadstr, 1978,102.000 €. Stanovanje na dobri lokaciji v velenju primerno vzdrževano, bližina centa, šol vrtaa, jezera. Lepa razporeditev sob (2 spalnici in kopalnica in ločen bivalni del s kuhinjo in dnevno sobo), dva balkona. 3.5 sobno stanovanje v Velenju, 110 m2, 5. nadstr., 1978,105.000€. Stanovanje je obnovljeno (kopalnica, WC, okna, podi) in na dobri lokaciji v mirnejšem delu Velenja. Bližina vrtca, šole, trgovin, banke, lekarne, le streljaj do jezera ali centra. Zazidljiva zeml|liie - Podkraj, velikost cca 4544 m2. Cena cca 160.000€ ali po dog. Večje stavbno zemljišče v naselju le 3 km od Velenja. Priključki v bližini. (35 EUR/m2)
ODDAMO
opremljeno 2 sobno stanovanje, 55 m2, Bračlčeva, Velenje, 3. nadstr., 1961, na dobri lokaciji, opremljeno in dobro vzdrževano. Cena 275 € mesečno.
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
041/624-775,897-58-13 PRODAMO PRODAMO HIŠO V VELENJU NA ATRAKTIVNI LOKACIJI
Tlorisna velikost: 110 m2,s tanovan-jske površine 175m2, Velikost parcele 930 m2, leto izgradnje 1957, leto obnove: 1980,cena 210.000 EUR. INFO: tel. 041-624-775
PRO DA MO POSLOV NI PROSTOR V VELENJU,
na frekventni lokaciji (levi breg), pritličje, vel. 74,87 m2, l. 1978, Cena 1.083 EUR/m2 (+ 20% DDV)
Kdor v mislih svojih dragih živi,
ni umrl, umrl je samo, kdor je pozabljen.
(Kosovel)
V 87. letu starosti nas je zapustila naša mama, babica in prababica
HEDVIKA AHTIK
rojena Nidorfer
Na zadnjo pot smo jo pospremili v sredo, 27. avgusta, na pokopališču v Podkraju.
Žalujoči otroci Vlado, Ada in Miran z družinami
ZAHVALA
ob izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica
LUDVIKA LAINŠČKA
10. 3. 1954 - 26. 8. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani in nam kakor koli pomagali ter ga pospremili na njegovi zad nji poti k več ne mu počit ku.
Žalujoči vsi njegovi
GAR SO NJE RO, delno opremljeno, v Pesju pri Velenju, oddam. Gsm: 041/537-026.
PRI DEL KI
NEŠKROPLJENA zgodnja jabolka za ozimnico prodam. Gsm: 031/542-798. VINO sauvignon iz okolice Slovenske Bistrice ugodno prodam. Gsm: 031/834-723. SLA DEK jabolčnik, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
ŽIVALI
PUJSKE, težke 40 do45 kg, prodam. Telefon: 5885-570, gsm: 031/868-931. NEMŠKE ovčarje, samičke, stare dva meseca, z rodovnikom, cepljene in raz-gliščene, prodam. Gsm: 041/966-252, telefon: 5869-299. BIKCE, stare 10 dni, prodam. Telefon: 897-4353.
RAZ NO
TELIČKO, sviko, staro 7 dni, prodam. Gsm: 051/314-306.
ELEKTROMOTORNI invalidski voziček prodam. Gsm: 031/760-653. DNEV NI regal in raču nal niš ko mizo prodamo po simbolični ceni. Gsm: 031/650528, popol dan.
Nagrajenci nagradne križanke Pizzerije Picadilly, objavljene v tedniku Naš čas, 21.8
1.	nagrada vvrednosti 15 evr :IVAN KOŽELJNIK,Špeglova 11, Velenje
2.	nagrada vvrednosti 10 evr: TANJA CEROVŠEK, Mali vrh 28, Šmartno ob Paki. 3. nagrada v vrednosti 10 evr: MATEJA MAROLT, Plešivec 55, Velenje Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v Pizzeriji Picadilly, Stari trg 35 Vele nje.
Prodamo 2 montažna kontejnerja tipa Avtoradgona,
primerna za poslovni prostor ali vikend. Tel.: 03 5419 860,4915 230 ali 041 620 129.
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390 138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega atija, dedija in pradedija
FRANCA KUKOVICA
20. 3. 1932 - 30. 8. 2008
se zahvalujemo vsem, ki so mu lajšali zadnje dneve bolezni, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala Zdravilišču Rogaška Slatina, Bolnišnici Topolšica, zdravnikom in medicinskemu osebju, g. Zupančiču, dr. med., govorniku g. Semetu, godbi, Pogrebni službi Tišina in vsem, ki so nam bili v oporo v teh bolečih trenutkih.
Vsi njegovi: hčerke, sinovi, vnuki in pravnuki ter vsi, ki so ga imeli radi.
Hvala TI,
da si bila vedno tam,
ko smo te potrebovali,
ker si vzdržala nevzdržno,
ker si nas ime la rada,
ker si delala nemogoče z
nasmehom,
ker si bila čudovita,
materinska,
hvala TI za vse ...
ZAHVALA
ob tragični in nenadomestljivi izgubi naše ljube mamice, hčerke, sestre in tete
KRISTINE MEŠL - VOLK
19. 11. 1962 - 25. 8. 2008
se v globoki žalosti zahvaljujemo vsem, ki ste jo v življenju spoštovali,
imeli radi in cenili njeno delo. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sošolcem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše, denarno in vso drugo pomoč v teh najtežjih
dneh. Toplo zahvalo izrekamo družinam celega spodnjega Lipja, posebno še družini Petek za nesebično pomoč, Mariki Kugler, Andreji
in Nataši Čerenak ter sestričnama Milenci in Zdenki. Hvala sodelavkam in sodelavcem Gorenja gostinstvo, podjetju Ma&Da, PGD
Vinska Gora, društvom, ansamblom, skupinam, praporščakoma, govornikom za ganljive besede slovesa, pevcem, g. župniku in Pogrebni
službi Usar.
Še enkrat velika hvala vsem za tako mnogoštevilen poklon ob žari ter spremstvo k zadnjemu počitku, saj ste s tem dokazali, da ste jo tudi vi spoštovali in jo imeli radi.
Z žalostjo v srcih njeni otroci: Luka, Miha in Anamarija ter vsi njeni najdražji
Zmagovalec julija je Tomaž Slavič
Kupon za naj osebnost avgusta
Predlagam _
Obrazložitev
Moj naslov ,
Mesec julij je po mnenju vas, drage bralke in bralci ter poslušalke in poslušalci Radia Velenje, najbolj
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 1, bomo izžrebali dve beli toaletna torbici na zadrgo pokrovitelja Drogerije in parfumerije Beauty World. Nagrajenca prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije in parfumerije Beauty World:
Originalna prstana Davida Bachana v črni torbi prejmeta Franc Omladič, Šmartno ob Paki 41 in Sonja Grosman, Jenkova 19, Velenje.
zaznamoval zdravnik v velenjskem zdravstvenem domu Tomaž Slavič. Izbrali ste ga, ker pravite, daje velik
strokovnjak, dober zdravnik in človek, ki najde za vsakogar kakšno spodbudno besedo. Zavzame se za vsakega pacienta in mu skuša pomagati.
Zdaj pa smo že pri avgustu in v tokratni številki objavljamo kupon, s katerim lahko predlagate osebnosti, ki so po vašem mnenju naj-
bolj zaznamovale osmi letošnji mesec. Na osnovi vaših predlogov bomo oblikovali lestvico treh kandidatov, o katerih boste potem glasovali naslednje tedne.
V mesecu decembru bomo sestavili lestvico zmagovalcev posameznih mese cev in med njimi bos te potem glasovali za naj osebnost
leta 2008; to tradicionalno razglasimo na velikem silvestrovanju na Titovem trgu.
Upoštevali bomo vse vaše kupone, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 9. septembra. ■
V«l«nJ«, Standard |
H cula < a, td.t SM 57 «O
1
Velenje se je vrnilo v srednji vek
»Vitezi prihajajo! Pa dvorna gospoda,« si lahko slišal otroke, ki so v nedeljo zjutraj kar hrepeneli po srednjeveških dogodivščinah. Sta rej ši obiskoval ci niso bili prav nič manj navdušeni, saj skoraj ni bilo človeka, ki ne bi vsega dogajanja vneto fotografiral. In verjemite mi, bilo je tega vredno.
Otro ci so bili na Velenj skem gradu že zbrani pred uradnim začetkom, kije bil ob deseti uri, in pridno počakali na prihod graščakov. Zadonele so fanfare in graščaki so se v sprevodu odpravili na grajsko
dvorišče. Tam so županu poklonili »srednjeveško ogrinjalo«, ki se mu je super podalo, nato pa so grofu zaplesale same trebušne plesalke. Poplesovanju so se pridružile tudi deklice, da pa ne bi bili fantje prikrajšani za kakšno zanimivost, so plesalkam sledili pravi vitezi. Medtem ko so se dečki trudili prebiti v sprednje vrste, so nam vitezi in grajska gospoda še zap le sa li, nato pa se je začel del, ki so ga sko raj vsi čaka li.
Nastopil je požiralec ognja. Postregel nam je z zanimivimi triki, najbolj atraktivno pa je bilo seveda bruhanje ognja. Po še enem plesu je bilo na vrsti
mečevanje. Vsi smo osuplo strmeli in opazovali mečevalce, ko so se ti predajali bojevanju. Iskre so šviga le, dekleta so se stiska la k mamicam, dečki pa so z občudovanjem opazovali dogajanje okoli sebe. Vitezi so bili razdeljeni na dobre in slabe, na koncu pa je seveda spet obveljala splošna resnica, da dobro vedno premaga zlo.
Vso srednjeveško dogajanje pa se ni vrtelo le okrog mečevanja. Poleg številnih stojnic smo si lahko ogledali pravi lokostrelski turnir, obiskali pa so nas tudi priznani vitezi iz Češke, ki so se predstavili z bogatim programom.
Tudi za lakoto je bilo poskrbljeno. Otroci so se lotili predvsem
pisanih lizik, medtem ko so starejši posedali v »grajski kuhinji« in uživali v dobro pripravljeni in zanimivo postreženi hrani.
Na srednjeveškem dnevu se je zagotovo našlo za vsakogar nekaj. Uživali so lahko tako mlajši kot
V senci graščakov, ^so se skrivali .v	reveži.
malo manj mla di in dan so brez dvoma vsi dobro preživeli. Pa naj še kdo reče, da Velenje ne more postreči domačinom in obiskovalcem z dobrimi in predvsem zanimivimi prireditvami.
■ Mojca Marš
Topolšica 31. avgusta - V Topol-šici, kjer se ponašajo s 400-letno zdraviliško tradicijo, se zavedajo, da je črpanje motivov iz preteklosti pomembno tako za ohranjanje tradicije kot za popestritev turistične ponudbe. V ta namen že vrsto let (viri segajo do leta 1984) tamkajšnje turistično društvo organizira etnografsko prireditev Veselje ob Toplici, na kateri prikažejo opravila in šege iz naše daljnje in bljižnje preteklosti. »Iz leta v leto je težje dobiti ljudi, ki še znajo ravnati s preprostim kmečkim orodjem in tudi rekvizitov zmanjkuje« pravi predsednik društva Dušan Krivec, a hkrati doda, da bodo projekt izvajali, dokler se bo le dalo. Upe stavi na mlade rodove in na njihovo sodelovanje, s katerim bi se zagotovila izvedba tudi v bodoče. Kot je bilo videti minulo nedeljo na prireditvi, za to ni skrbi. Veliko mladih je sodelovalo pri prikazu opravil in prav spretni so bili.
Prireditev se je kot ponavadi začela s povorko, ki je ob spremstvu
domačih muzikantov prispela v zdraviliški park poleg Term. Nato se je dogajanje razdelilo na posamezne skupine. Perice, ki so na nek način zaščitni znak tega kraja, so takoj začele prati. Znano je, da so
k izviru tople vode, kije v Topolši-ci, nekdaj pozimi od vsepovsod vozili vozove s perilom, ki so ga perice prale ob naravnem viru tople energije. Kovača sta pridno kova-
la, pomagal jima je pomočnik, ki je skrbel za ogenj. Pri žganjekuhi seje zbrala množica ljudi, saj se ni dalo izogniti močnim vonjavam. Žlebar je pridno dolbel, skodlar delal skodle. Dva drvarja sta se

- f
.i-
močno trudila z žaganjem hloda, ki neka ko ni hotel iti na pol, in ob tem ugotovila, daje žaga hudo zarjavela ... Mimo dobrot, ki so jih napekle gospodinje, se je bilo tež-
ko prebiti, ne da bi poskusil okusno pecivo. Namesto predice je prav spretno sukal kolovrat moški in zraven pletilca košev je za kratek čas sedela njegova žena. Izpod spretnih prstov so cvetele papirnate rože in malo dlje so občudovali izdelke iz kvačkanca in vezenine. Pri lončarju se je zbrala množica ljudi, še
več jih je bilo pri koscih in grablji-cah, ki so uprizorili lepo kmečko opravilo košnje, grabljenja in seveda malice, kije sledila temu težkemu opravilu. V parku jim seveda ni bilo hudega, saj so jih za boljše razpoloženje spremljali muzikanti. Za konec smo si ogledali mlačvo, delo, ki je zahtevalo spretnost in
natančnost. Ob vsakem delu je mode ra torka Urška Menih Dokl spretno dodala še nekaj besedila o namenu dela, pomenu šege in pogos to sti dela. Mogo če bi velja lo vnesti med prikaze opravil še kakšna hlevska opravila, molžo ali kidanje gnoja, ali pa sečnjo in spravilo drv. Tudi kakšno petje pod oknom dekleta, koline ipd. A to so le razmišljanja ob poslušanju komentarjev, ki so jih dajali poslušalci. Marsikdo od starejših je ob gladanju oživil svojo lastno mladost, delo, ki ga je nekoč opravljal, in veselje ter žalost ob njem.
Letošnja prireditev je bila nekoliko kasneje, običajno smo dogajanju ob Toplici sledili že v juliju, a ni bilo zato nič narobe. Prav prijetno je bilo posto pati po parku, klepetati, in tudi vrtni paviljon, ki je spet na svojem mestu (nekaj časa je bil pred hotelom), je prijetno zao kroževal podo bo pro sto ra.
»Če pozabiš, od kod prihajaš, ne veš kdo si,« je med drugim zapisala Majda Menih, avtorica prijazne brošure o Topolšici, kije izšla letos spo mla di. Bo naj brž kar drža lo.
■ Milojka Kom prej