THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER -IN UNITED STATES OP AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI in najbolj priljubljen slovenski list v združenih drŽavah 'AMERIŠKIH. STE V. (No.) 53. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 17. MARCA — THURSDAY, MARCH 17, 1927. LETNIK XXXVI. Kitajci streljali na amer. KrižarKo: uvedena ie preiskava KANTONSKE ČETE BODO UDARILE NA BRANITELJA ŠANGHAJA, GENERALA ČANGČUNČANGA. — A-MERIKANCI BEŽIJO IZ NANKINGA. — VOJAKI SEVERNE ARMADE DEZERTIRAJO IN SE PRIDRUŽUJEJO KANTONCEM. Sanghaj, Kitajsko. — Južno boljseviške čete, to so Kanton-c\, ki so na svojih pohodih zavzeli mesto za mestom, katera o branile severne čete ali prebivalstvo samo, so zdaj že blizu Sanghaja in se pripravljajo za napad na branitelja imenovanega mesta, ki je začasno general Čangčungčang. Šang-liaj je njih cilj. Vodstvo južnih čet, ki ima kot svetovalce izvežbane vojake iz sovjetske Husije, je poslalo v Sanghaj svoje agente, ki so gladili pot Kantoncem s propagando zo-per tujce in izzvali splošno -hivko, ki sicer ni trajala dol-o časa, a s tem so dali razu-ii ti, da je večina proti ino-emcem in naklonjena Ivan-foncem. Znano je, da jo že vse pripravljeno za zopetno splošno stavko v Šanghaju. Vod-tvo inozemcev v Šanghaju je na pripravljeno, da bo, ko lavka izbruhne, prevzelo delo - svojimi ljudmi pri javnih na-i'1'.-ivah, kakor električni centrali in vodovodu, da mesto ne Lo broz luči in vode. Zadnji boji in gibanje Ivan-toncev prikazujejo, da so začeli z ofenzivo, zato so ameriški n angleški voditelji uvideli »otrebo, da se gotova mesta, ki '»odo v kratkem padla v roke Kantoncem, izpraznejo. Iz Nankina so odšli vsi Amerikan-< i. katerih je bilo okrog 100,1 tako tudi Angleži. Vojaki severne armade se več ne pokorijo svojim "voditeljem. Veliko jih jo že dezer-tiralo in se pridružilo kanton-1 -kirn četam. Del kitajskih mor-! narjev v Šanghaju jo zapustilo svoja mesta in so pridružil kartonskemu admiralu Yang-šučnangu. Severno čete imajo 50,000 mož, ki stoje nasproti 60,000 Kantoncev ob železniški progi med Nankingam in Šangha-jom. Peking, Kitajsko. — Kan- fonci so streljali na ameriško križarko Preble v Jangtze re-ki, ko je eskortirala parnik Standard Oil kompanije. Mo-sliček križarke sta zadeli dve krogli. Amerikanci so odgovarjali s streli s strojnice, zadet ni bil nihče. Uvedena je preiskava po vzroku napada. Preiskavo vodi ameriški generalni konzul Frank P. Lock-port. CALLESOVA PROPAGANDA. Pristaši Cailesove vlade na de-' lu, da bi očrnili pred svetom katoliškega škofa Jimme-nez. — V svet trosijo razne izmišljotine o katoliški duhovščini in o katoličanih. "Amer. Slovenec" Clan kraljeve policije je list ameriških Sloven- j cev. Kdor pomaga in pod- j pira A. S. podpira torej | vaš list. Več, ko ima list j dobrih oglasov, večji je j list, več čtiva vam lahko j nudi. Zato naj čitatelji j vedno upoštevajo to in j podpiraja tiste trgovce in j obrtnike, ki oglašajo v A. j S. Obenem kadarkoli kaj | kupite pri njih, omenite, { da ste videli njih oglas v f našem listu. Š V KANADI. Jetnika, ki sta ušla iz kamno-, loma, prijeta. — V South Chicagi so policisti preiskali hišo Mehikanca in aretirali petnajst oseb. — Paznike so nameravali zastrupiti. Chicago, 111. — Včeraj je bilo poročano, da sta pobegnila dva jetnika iz kamnoloma stare jolietske jetnišnice. Po zadnjih poročil sta bila že eno uro po begu v rokah pravice. Le malo časa sta uživala svobodo. Bernardo Tioa, ki je v soboto z dvema tovarišema pobegnil iz ječe, je še na svobodi. Znano je, da je nekje skrit in ima pri sebi dve puški in dva revolverja. Pri neki priliki je rekel, da bo usmrtil petnajst j policistov, z zadnjo kroglo si j bo pa vzel svoje življenje. Policisti, ki ga zasledujejo imajo naročeno, naj se ne podajajo v nevarnost, da bi skušali živega dobiti v roke, temveč naj takoj streljajo na njega, čim ga zagledajo. Ves policijski in detektivski aparat v Chicagi, South Chicagi in Detroitu ter drugih bližnjih mestih je v akciji. Preiskujejo hiše in pota; nobenega kotička ne prezrejo. V South Chicagi so vdrli v hišo Mehi-' kanca na 9000 The Strand, j kjer so aretirali petnajst Me-j liikancev. Nathan Leopold, sin milijonarja, ki je v dosmrtni ječi radi umora, je financiral zaro-( to za beg iz ječe. Tako se glasijo zadnja poročila. Chikaška policija, ki preiskuje zadevo, je odkrila zaroto, po kateri so nameravali jetniki, ki so zaposleni v kuhinji jolietske jetnišnice, zastrupiti paznike, nakar bi vseh 1200 jetnikov pobegnilo iz ječe. Kolovodja te zarote je C ari os | Stepina, zloglasni chikaški; bandit. Leo Delgota, ki je bilj nedavno izpuščen iz ječe, je izdal to tajnost policiji. Rekel je, da namerava Stepina v kavo za paznike primešati strupa. For results try this! The many thousands of Slovenians folks who read AMERIKANSKI SLOVENEC DAILY constitute a group that , buys, rents, trades, works, etc. — This group is ready to consider your offer if you will make it known through the AD in the columns of "Amerikanski Slovenec-" ADS in Amerikanski Slovenec have always good results! Try and see! Iz Jugoslavije. GROZNA SMRT DVEH OTROK V ZAMETIH, Lakota je prisilila od doma mater in tri otroke, katere je zalotil sneženi rnetež, dva otroka sta zmrznila, o" stale so rešili v kritičnem stanju. ČEHOSLOVAŠKI PARLAMENT ZA TESNE £VEZE Z JUGOSLAVIJO. — BENEŠ PROTI ZDRUŽITVI AVSTRIJE Z NEMČIJO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Slika nam predstavlja korpo-rala Hugh M. Lamont-a. čiana kraljeve kanadske policije na konjih, ki je dodeljen kot informacijski klerk na novo ustanovljenem kanadskem poslaništvu v Washingtonu. KRIŽEM SVETA. — Hempstead, L. I. —- Nicholas Špelino, star 10 let, se je dvignil s pilotom Paul Kotze-jem v zrak. Ko sta se nahajala v visočini 50 čevljev, je letalo treščilo na zemljo. Špelino je bil pri priči mrtev, piiot je pa zadobil težke poškodbe. — Pariz, Francija.— V francoskih norišnicah je največ sodnikov, za temi pridejo advokati, potem profesorji in pisatelji. — Sydney, Avstralija. — Na javni dražbi je bila v tukajš-nem mestu prodana neka slika za 50 centov. Pozneje se je izkazalo, da je omenjena slika original Van -Dycka in je vred-: na $100,000. Slika predstavlja' sv. Družino, katero so zdaj poslali v Ameriko. — Carigrad, Turčija.— Turška in sovjetska Rusija sta podpisali medsebojno trgovinsko pogodbo. — Oslo, Norveško.—Na Norveškem med Aredal in Man-dalom so občutili ponoči lahke potresne sunke, ki so prebudili prebivalce, škode pa niso napravili. — Springfield, 111. Walter Petroskey je imel na kapi gorečo rudarsko svetilko in se splazil pod »voj avto, ker nekaj ni bilo v redu. Pri tem se je pa v tanku vnel gasolin, nastala je eksplozija in zadobil je hude poškodbe po obrazu. 60LETNA VDOVA ZAPELJALA MOŽA 20LETNE ŽENE. Chicago, 111. — Wilbur Tes-1ard, star 27 let, šofer, ki je srečno živel s svojo 201etno ženico, se je pustil zapeljati od (»0 letne vdove, ki pa je bogata. Tako je izpovedala Mrs. Tes-tard pri sodišču, kamor se je zatekla z zahtevo po odškodnini v znesku $25,000 za svoje srčne bolečine. To svoto zahteva od vdove, Julije Kuhn, ki je premotila njenega soproga z bogatimi darili. Kupila mu je krasen avto, dala mu je de-mantni prstan in ga zakladala z denarjem: o ŠIRITE "AMER- SLOVENCA*' j Tisk je največja sila na svetu. Kdor ima v svoji roki tisk, ta je na krmilu javnega mnenja in on oblikuje in daje formo javnemu mnenju. Mehikan-ski framazoni se tega prav do-! bro zavedajo. Vedo, da vse zavisi od širokega javnega mnenja v Združenih državah, ali se bo Callesova vlada zdržala na krmilu ali ne. Zato pa i potom tiska trosijo v svet vsestranske laži, obmetujejo katoliško višjo duhovščino z vsemi mogočimi obdolžitvami, samo. da bi jo oblatili in da bi utisnili javnemu mnenju svoj protikatoliški politični pečat. Tako imajo v Združenih državah posebne propagandiste, kateri so plačani in nastavljeni od mehikanske vlade, da širijo po Ameriki potvorjene vesti o katoliški duhovščini v Mehiki in katoličanih sploh. Ravno včeraj je prineslo nekatero časopisje vest, da je katoliški škof v Mehiki" po imenu Jimmenez izdal posebne letake, v katerih vabi katoličane v nevolucijonarni tabor in v teh letakih ,da ta škof izjavlja, da gospodarski bojkot od strani katoličanov ni imel uspeha ter zato, da se mora z njim prenehati. Vse skupaj je pa to skovano poročilo, ki nima podlage. Takim poročilom ni za nasesti niti ne verjeti. Cal-lesovi pristaši so lahko sami izdali take letake, da bi pre-' varali javnost, češ, gospodarski bojkot je dosegel fiasko, kaj še nadaljujete z njim. Drugič pa je namen obenem oblatiti katoliško duhovščino v Mehiki. Zato moramo taka poročila vedno vzeti na znanje zelo rezervirano in počakati, kaj i bodo nam povedala poročila,' ki bodo prišla od merodajne katoliške strani. Našo slovensko javnost obe-veščano s temi vrsticami, naj taka poročila, ki bodo te dni zagledala beli dan v slovenskih socialističnih in liberalnih, listih vzamejo na znanje zelo previdno in rezervirano. Naši nasprotniki bodo kajpada potem hlastnili, kakor po najbolj slastni delikatesi. Ampak samo potrpljenje, pokazalo se bo' kmalu, čegava propaganda je' vse to. Uverjeni smo že danes, da nobena druga, kakor Callesova in njegovih pristašev. Protikatoliški listi jim bodo pri, tem pa na vso moč po svoji j stari navadi pomagali. Saj pravi pregovor, da gliha vkup štriha! -o- — Sevilla, Špansko. — Tukaj imajo v delu velikansko zračno Jadijo, Zeppelina, s katero nameravajo poleteti v Tokio, od tam pa na severni tečaj. UMOR IN SAMOMOR. Austin, Tex. — Med prepirom je ustrelil mestni zdravnik C. W. Goddard, Adama R. Johnsona, mestnega svetovalca. Zdravnika so takoj aretirali in ga odvedli v ječo. Ko so pozneje prišli pazniki v njegovo celico, so našli mrtvega, s prerezanim vratom. Z žepnim- nožem si je končal življenje^ RUMUNSKI KRALJ IN KA-ROL SE SNIDETA V ITALIJI. Dunaj, Avstrija. — Rumun-ski kralj Ferdinand in princ Karol, bivši prestolonaslednik, se snideta v Italiji 24. marca t. 1. Toraj Karol ne bo šel na obisk v Rumunijo, kakor je bilo preje poročano. -0=- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA* Lakeview, Ore. — Mrs. D. W. Amburger, je v nedeljo s svojimi tremi otroci zapustila svojo kočo v gorovju in se napotila proti Lakeview, kjer se nahaja njen soprog. D asi je bila zima in veliko snega, vendar glad jo je prisilil, da se je odpravila na nevarno pot. Ko je s težavo blodila z otroki po snegu, je začela pihati močna sapa, ki je postajala vedno sil-nejša. Naposled je začelo tako mesti, da niso mogli naprej. 36 ur je poteklo, predno so jih našli ljudje. Dva otroka, 10 oziroma 5 let starosti, sta bila že mrtva, zmrznjena ,mati je imela noge do kolena o-zebljene, dete, katero je imela celi čas v naročju, ^e bilo v kritičnem stanju vsled mraza in lakote. -o- SMODNIK NI IGRAČA, i Chicago, 111. — Na dvorišču 1164 West 79. ceste, sta dva dečka, Martin Bielcek, star 8 let in njegov enajstletni bratec John ,našla kositernasto škat-ljo, v kateri je bil smodnik. Radovedna, kaj se bo zgodilo, je Martin začel metati opeko na škatljo. Nastala je eksplozija, ki je bila za Martina uso-depolna. Levo oko ima izbito in na desni roki mu je potrgalo vseh pet prstov ,tudi drugače je poškodovan po telesu. -1>- REVOLTA V MAROKU; 44 FRANCOZOV UBITIH IN RANJENIH. Rabat, Maroko. — Domačini so se uprli v bližini Quezzana; francoski vojaki so upor udu-šili, na bojišču je ostalo 44 vojakov mrtvih in težko ranjenih. -o- 5000 LET STARO PISANJE RAZSTAVLJENO. Chicago, HI. — University Press je v trgovini Marshall Field kompanije razstavilo pisanje, za katero trdijo, da je staro 5000 let. Vsakdo ga lahko vidi v omenjeni trgovini, kjer imajo knjige. -o- — West Palm Beach, Fla. — Tri banke so tukaj prenehale s poslovanjem, ker so vlagatelji dvigali svoje prihranke radi nezaupanja, ker so minuli teden zaprle vrata nekatere banke. Za balkanski Locarno. Belgrad. — V "Samoupravi" ije dr. Laza Markovič napisal [članek pod naslovom "Za balkanski Locarno." V članku po-i # sveča največjo pozornost poslednjemu preobratu v Nemčiji z ozirom na sestavo nove vlade centruma in nacionalistov. On pravi, da se je v začetku ob se-•stavi'te vlade pojavila bojazen, |da bo oficielna politika krenila na pot revanše ter se izjavila proti politiki Locarna. V takšni atmosferi, pravi dr. Laza Markovič, so glasovi o vstopu nacionalistov v vlado dr. Marxa, ponekod vzbudili celo vznemir-ijenje. Dogodki so dokazali, da je bilo vznemirjenje brez podlage. Ob priliki debate o vladni deklaraciji v Reichstagu so padle izjave od strani konservativcev in nacionalistov o uda-nosti weimarski ustavi. Istota-ko so padle odločne izjave glede nadaljevanja zunanje politike g. Stresemanna, posebno pa glede varovanja locarnskih principov. S tem je nemški narod dokazal svojo popolno pre-orientacijo in se je odločno odrekel vsaki misli na revanšo. Z ozirom na to izvaja dr. Laza Markovič, da bi moral primer Nemčije služiti drugim dozdaj neprijateljskim državam za zbližanje z njihovimi sosedi. Zato se dr. Laza Markovič zavzema za balkanski Locarno ter pravi, da bi v tem vprašanju morala' ravno naša država imeti odločilno besedo. Iniciativa pa bi seveda morala priti od druge strani, da bi se na ta način pokazala dobra volja tudi pri sosedih. Po žar v Slov. goricah. V noči od 14. na 15. m. m. je izbruhnil požar na gospodarskem poslopjti posestnika Franca Janžekovič v Šetarjevi pri Št. Lenartu v Slov. goricah. V nekaj urah je postalo skoraj novo in zelo prostrano poslopje žrtev plamenov. K sreči je bilo prazno, razen par kokoši in kobile, katero so pa ljudje rešili. Ker ni bilo požarne hrambe, je obstojala nevarnost, da se o-genj razširi tudi na sosednja poslopja, ki stoje v bližini; sosedje se lahko zahvalijo samo slabemu vremenu, da tudi oni niso pogoreli. Ta požar je že tretji pri posestniku Janžeko-viču. Zgoreli sta mu že prej vinogradniški poslopji v Gradiša-ku pri Sv. Lenartu v Slov. goricah in v Žikarcih pri Št. Ruper-tu v Slov. goricah. Nedavno pa je uničil na nepojasnjen način požar gospodarsko poslopje njegovemu bratu Janezu Janžekovič v Cermlenšaku. -o- Umor beračice. V gozdu med Sv. Miklavžem in Loko pri Hočah so našli truplo neke beračice, ki je bila najprej oropana, potem pa na krut način trpinčena in umorjena. Usta je imela zamašena s travo ter vanje zabite tri kline. Na vratu je imela zevajočo rano ter vsa rebra polomljena. OrožniŠtvo zasleduje hudodelca. — -o- Alkohol ga je umoril. 471etni kmet Viktor Fekonja iz Pečarevcev v Prekmurju se je v Prosečki vasi napil žganja. Pijan je šel peš domov. Alkohol pa ga je toliko prevzel, da ni mogel več naprej. Večkrat je padel — bil je namreč ves pobit — toda vedno in vedno se je skušal znova dvigniti. Toda končno se tudi dvigniti ni več mogel ter se je skušal plaziti naprej: tla okrog njega so bila namreč vsa razpraskana. Končno je popolnoma opešal in mraz ga je umoril. Drugo jutro so našli mrtvega že blizu doma. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljate* bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din 1,000 Din 2,500 Din 5.000 Din 10,000 Din 100 lir 200 Ur 500 lir 1000 lir .$ 9.45 -9 18.60 46.25 ) 92.00 .$183.00 J 5.20 -110.10 -$24.25 --$47.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vraču- Zaradi nestalno a ti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po poŠti aH pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma In pošiljke naslovite na: ZAKRAJSEK & ČE5ARK 455 W. 42nd BT„ NEW YORK, H. T« Tesna zveza med Čehoslovaško in SHS. Večina govornikov zunanjepolitičnega odseka v Pragi je manifestirala za čim tesnejšo zvezo z Jugoslavijo. Dr. Blaho je rekel: "Z veseljem ugotavljam^ da so naši odnošaji z Jugoslavijo še vedno enako prisrčni. Na nas je, da pokažemo, da znamo tudi v gospodarskem pogledu v tem zmislu izpolno-vati naše dolžnosti." — Nemški krščanski socialist dr. Feierfeil je govoril o vprašanju "An-schlussa" in rekel, da je vsa Avstrija za združitev z Nemčijo; če ^ Čehoslovaška proti temu, je to le dokaz, da slabo tolmači načelo samoodločbe narodov. — Odgovarjal je dr. Be-neš. Rekel je, da ostane mala 'antanta neizpremenjena, ker se razmere, iz katerih je nastaja, načelno niso predrugačile. 0 Anschlussu ali vladnih reži-|mih v pogodbah male antante ■ni govora. Glavno je, da mora 'sedanji pravni red v srednji Ev-'ropi, posebno glede trianonske pogodbe, ostati neizpremenjen. 1 Češkoslovaška je dejansko proti združitvi Avstrije z Nemčijo. Samoodločba kakega naroda ne sme ogrožati samoodločbe drugega naroda. Ne ve se |pa seveda, kako se bodo razvile razmere v dvajsetih, tridesetih letih; za danes veljajo mi-irovne pogodbe. LEOPOLD FINANCIRAL ZAROTO. "S^BBP "AMERIKANSKI SLOVENEC' Četrtek, 17. marca 1927. POVEST 0 "FR9NKIH." (Dalje.) Zginil je pod streho in se ni pokazal bratoma cel večer ne. Sam zase je kuhal jezo in snoval načrte za maščevanje. Šele proti jutru je zaspal in spal je do svetlega belega dneva. Govorica o ukradeni francoski blagajni nikakor ni hotela pojenjati. Mihelič jo je s svojim poizvedovanjem spet nanovo pod-kuril. Še bolj so pa govorico raznesli vaški fantje, ki so na svojih ponočnih potih videli skozi okno pri Žirovčevih. kako so v hiši preštevali denar. To je bilo smeha in govorjenja tiste dni. • Fantje so se jezili, da jim tujci motijo in zapeljujejo dekleta. Seveda: kdor ima denar, lahko moti, lahko zapeljuje. Bila je jasna, mesečna, pomladanska noč. in tisto noč so porabili fantje za to, da pokažejo svojo nejevoljo in da se znosijo nad vsiljivimi tujci. In pa morebiti še nad nepoštenimi. Kar se je dalo tiho, so prislonili k hruški, ki je stala tik ob Žirovčevi bajti, mogočne-■ ga slamnatega moža. Glavo je imel leseno. Klobuk so mu potisnili globoko na čelo. V rokah je držal puško in meril naravnost skozi okno v hišo. Kožmanovi so bili- vsi trije pri domu, a nihče ni opazil, kaj se vrši zunaj pod oknom. Naenkrat nekdo zabrlizga na prste, da je šlo skozi ušesa. Iz bližnje dalje pa se zaslišijo glasovi: "Jože, daj no, daj! — Buti! — Pumf! — No, ali ne boš! — Hitro: ena — dva tri! Jože, ali spiš!— Zdajle pa bo!" Kaj pravzaprav vse to pomeni? Kožma- nov Nace pogleda skozi zaprto okno in — groza! — skoro pred njim stoji ropar z namerjeno puško. Komaj pride toliko do sape, da pove bratom, v kakšni nevarnosti so. Vmes pa še vedno posega fantovsko rjovenje: "Ne boj se! — Poči! — Na lumpe! — Le daj jih!" Bog se usmili, kaj bo! Mož pod oknom se pa ne gane. Meri in meri, — pač, — ali se mu ni zdajle puška nekoliko nagnila? Spi. Prav gotovo spi. Če se spet ne giblje? Pač res. Samo potuhnil se je. "Pssst!" zašepeče Nace bratoma in poseže po sekiri. "Nikar ne hodi! Preveč jih je." "Kdor bo prišel blizu, jo bo dobil." . In odšel je tiho, po prstih, ven v noč. Prevdno stopa okrog hiše, tiho kakor duh se bliža spečemu in nič hudega slutečemu napadalcu. Ozira se previdno na desno in na levo, a od nikoder ni nobene nevarnosti. še par korakov — še enega — je že zraven . . . Votlo je zapela sekira, fantovski glasi so zatulili, nesrečni napadalec se je zvrnil z o tleh brez vsakega zdi ha, Nace pa je plaho pobegnil v hišo. "Mislim, da ima dosti." "Kaj bo pa zdaj?" "Nič. Kar je iskal, to je dobil." "In mi bomo dobili. Veš, da ni bil sam." "Malo zoprno res! Pa kar je, je." "Gosposka nas bo iskala. In potem lahko pride še kaj drugega na dan." "Vesta kaj? Najbolje bo malo-zrak pre-meniti. Pojdimo jutri proti Kranju." "Najbolj pametno!" Fantje so skrivaj prišli in so odnesli svojega slamnatega tovariša s seboj. Kožmanove tri je pa vzela noč. Zjutraj je bila bajta zaklenjena in nikjer žive duše. Fantje so izvršili svoje maščevanje in naslednjega jutra je šla novica o sinočnjem boju pri Žirovčevih potom brezžičnega brzojava po vseh vaseh od Loke do Kranja. Slavnoznani beraški rod pa je poskrbel, da je novica spotoma še naraščala in norčevanja ni bilo ne konca, ne kraja. Kožmanovi trije so sedeli v zostilni v Stražišču pri "Cajnarju" in na la.;tna um sa so poslušali, kaj je prinesla stara "M•.•šla" novega od Sv. Duha. In ko so se na noč vračali vsi trije spet v svojo bajto, ko so slišali iz slednje hiše govorico in smeh in so bili prepričani, da gre vse to na njihov račun, se je Matevž na v/o moč rotil in pridušal: "Le počakajte, polj je! Ne bom vam pozabil te sramote! Pomnili boste Kožmanovega Matevža." In ko je že vsa vas mirno snah'., je užaljeni Matevž še vedno kova) črne naklepi maščevanja. Gorje! . . . (Dalje prih.) AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi ta najstarejši slovenski list 7 Ameriki« Ustanovljen let* 189L Izhaja vsak dan razna nedelj, pon-deljkor m dneror po praznikih. Izdaja in tlaka: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave? 1849 W. 22nd St., Chicago, I&L Telefon: Canal 009«, Naročnina i Za celo leto 15.00 Za pol leta __ 2J0 Za Chicago, Kanado in Evropa: Za celo leto _. 6.00 Za pol leta — 8.90 The first and the oldest Slove-ni an newspaper in America« Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holiday*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, Hi, Phone: Canal 0098. Subscriptions: For one year____$5.00 For half a year___ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year __- 6.00 For half a year----3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalani na ured-diitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za. zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. __ POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točnof ker a tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. En sam hrib z eno samo dolino! Stara reč je, da Bog kljub svoji vsemogočnosti ne more ustvariti dveh hribov brez doline med njima. Ali potemtakem ni več vsemogočen? Enako Bog kljub svoji vsemogočnosti ne more ustvariti | štirioglatega kroga in prav tako ne okroglega štirikotnika. Ali j potemtakem ni več vsemogočen? Katekizem namreč uči, da Bog more vse, da mu ni nič težko in nič nemogoče. Zakaj torej ne bi mogel narediti dveh hribov brez doline vmes? Zato, ker je kaj takega samo na sebi nemogoče, ker je proti vsem zakonom pametnega mišljenja. Kdor bi hotel iz takih umskih nemožnosti sklepati, da je nauk o božji vsemo-gočnosti napačen, bi se silno osmešil pred vsakim razumnim bitjem. In vendar se najdejo ljudje, ki čisto resno stopajo v javnost s prav podobnimi sofističnimi iznajdbami in si domišljajo, da so absolutno ovrgli nauk o božji vsemogočnosti in dokazali, kako nesmiseln je. Pred kratkim je izšel strupen uvodnik v "Glasu Svobode" pod naslovom: '"Procesi radi bogokletnosti." Prav poučno je za nas, da vidimo, kako na slabih oporah sloni toliko "slavno"' in širokoustno brezverstvo in s kako skrhanim orožjem se bori zoper verske nauke. Med drugim dokazuje, da Bog ni vsemogočen. Dokaz je pa tale: "Vprašanje: Ali more (Bog) narediti tako težko kroglo, da bi je ne mogel dvigniti? Če je ne more, če more dvigniti vrako, potem ni vsemogočen. In če more narediti tako težko, da je ne more dvigniti, potem tudi ni vsemogočen. Tej logiki ne more nihče uiti in izbegniti, pa naj naši nasprotniki še tako zavijajo." Dva hriba brez doline vmes! Kdor hoče, da bi Bog moral' zavoljo svoje vsemogočnosti znati taka dva hriba narediti, naj nam najprej razloži, kako si tista dva hriba predstavlja. In kdor misli,, da je nauk o božji vsemogočnosti prišel'na mrtvo točko ob tisti "tako težki krogli,"'naj tudi blagovoli raztolma-čiti, kako si tisto "dviganje" predstavlja! To je zgolj slepomišenje s praznimi besedami brez vsebine — pa vendar pravi člankar, da je to logika, ki ji nihče ne more izbegniti! To so vam siromaki ti širokoustni brezverci! In našemu Bogu odreka člankar tudi vsako nežnočutnost. Še več! Očita mu, da je strašno krut! Takole piše: "Pomislite le, kako mora biti njihen (?!) bog krut, ko da radi čisto majhne malenkosti človeka, ki ne vidi rad, da bi ga kdo polil z vodo ali pomočil vanjo, peči v peklu na vse večne čase." Člankar piše, da zavoljo "čisto majhne malenkosti." Tako uči seveda o Bogu on sam, ne pa tako naša vera. Naša vera uči, da ne bo večno pogubljen nihče razen trdovratnih in ne-spokorjenih grešnikov, ki so v svoji trdovratnosti vztrajali do smrti. Samo smrtni greh vodi v pogubljenje. Smrtni greh se pa ne naredi drugače, nego če kdo greši pri popoini zavesti in s polno privolitvijo svoje volje. In če kdo tako greši v važni reči — brez tega namreč tudi ni smrtnega greha — pa to ni več "čisto majhna malenkost." Iz člankarjevih ust samih ga sodimo! Prizna, da človek ne vidi rad, da bi ga kdo polil z vodo. Bog naj bi pa smatral takole bogokletno in predrzno pisanje zoper sebe za tako "čisto majhno malenkost," da bi je ne smel na večno kaznovati? In vendar — ne bo je, ako se člankar le za trenotek pred smrt-j jo pokesa. Bog mu očividno daje časa dovolj in trpi čisto tiho ta in še bolj gnusna sramotenja izpod njeggvega peresa — res, j kako je ta Beg "krut!" V enem samem trenotku se more član-: kar rešiti večne nesreče! O, dober je Bog, silno dober! Ako pa člankar ostane do zadnjega -kljub vsemu božjemu čakanju trdovraten in bogokleten — prosim vas, saj bi niti ne hotel iti v nebesa, pa naj bi mu jih tudi na stežaj odprli! Le vprašajte ga, če hoče iti, stavim glavo, da se bo iz nebes norčeval. Vidite! Če torej — poudarjam: če! — ostane tak do konca in v tem sovraštvu do nebes umrje — in nebesa so Bog! — potem pa res ne more biti kruto, ako pride v pogubljenje. Če je to samo še "čisto majhna malenkost," potem je tudi ustvarjenje dveh hribov brez doline vmes otroška igrača! Siromašno brezverstvo, ki mora vedno nauke naše vere najprej po svoje prenarediti, da jih more "z neizprosno logiko" _ "ovreči." In še vse več zna Člankar o "neumnosti" naše vere. On ve, da ni res, da bi imel človek prosto voljo. Seveda tudi "dokaže," kar trdi. Ta preimenitni dokaz moramo pa prav dobesedno prepisati in si ga debelo podčrtati, zakaj ne bomo ga zopet kmalu brali v tej obliki in v tej — logiki . . . "Seve nam zatrjujejo duhovni, da si človek lahko izbere: delati po lastni, ali pa po božji volji. Toda to ni nič drugega Icakor čisto navadna zofistika, čisto navadno zavijanje. Prosta volja je odvisna od možnosti tega, kar kani človek početi, in pa od koristi ali škode tistega početja. Zato ne bo noben pameten človek poskusil prebresti oceana. Saj ve, da mu ni mogoče storiti tega. Proste volje sploh ni. Zato se nam ni treba čuditi, da ni dal bog človeku proste volje. Ker se ima-jo mogotci skoraj za vsemogočne, so dali vsemogočnost tudi svojemu bogu." To vam je logika — brezverstva! Berite stavek za stavkom in povejte, če morete, kako v tej čudni zmesi sledi ena misel iz druge! Pa si vendar "globoko misleči" člankar domišlja, da je dokazal s to mešanico stavkov trditev:'proste volje sploh ni! Vera uči in skušnja dokazuje, da človek ima prosto volijo. Toda ker vera tako uči, mora brezverec reči ne, pa naj skušnja potrjuje ali ne. Naj bi se pa zgodilo narobe, naj bi Bog dejal brezverskemu pisaču: sedaj ne boš več svobodno iz- ( biral med vero in nevero, odslej absolutno moraš meni služiti hočeš ali nočeš. Kako bi se zopet hitro oglasil: Kaj ? To pa j že ne! Sam svoj gospod hočem biti, sam bom odločeval! Tako je z ubogimi brezverci: na vso moč podčrtavajo | svoj preimenitni razum, rabiti ga pa ne znajo. Namesto lo- ; gičnega dokazovanja naslikajo na papir poosebljeno kolo-j bocijo. - .... i Taje pa prosto voljo, vendar na vseh koncih in krajih k a- j žejo, kako je ravno prosta volja kriva njihovega brezverstva. j Njena prostost je sicer omejena v toliko, v kolikor vpliva nanjo pokvarjeno srce in nekroteni nižji nagoni. V tem je vsa glo-bokost in visokost brezverstva. Ampak člankar v "Glasu Svobode" je kljub vsemu "mogočnejši" od samega Boga. Med tem, česar Bog narediti ne more, je to: en sam hrib z eno samo dolino. Člankar ie pa to dosegel: en sam hrib — njegova nebo-, jtična baharija; ena sama dolina — nezmožnost jasnega raz-1 mišljanja. —Rev. Bernard Ambrožič. KAKO SE KOMANDIRAJO NAŠI PRI SV. BARBARI V SPRINGFIELDU. Springfield, III. Prvo nedeljo v februarju smo s slovesno božjo službo praznovali šestnajstletnico ustanovitve naše župnije. Šestnajst let očevidno'ni dolga doba časa, a kdor pozna težave ustanovitve in vzdrževanja nove župnije, temu se bo zdela doba 16 let >malodane pol večnosti. Vedni boj. Na eni strani Kristus, na drugi satan. Z zadovoljstvom se smelo oziramo na uspehe trdega dela in neprestanih tru-dov. Sedaj imamo vsa poslopja potrebna za župnijo po ameriškem sistemu. Cerkev sicer ni lična in velika, a za sedaj je še dosti dobra in služi svojemu namenu. Šola je v zelo dobrih rokah naših sester dominikank, ki so se že dobro uživele v naše j razmere in potrebe. Sestre pre-j bivajo v starem župnišču, ki je bilo za ta namen docela prede-1, lano. Župnišče imamo krasno. Tudi za mežnarja imamo dobro stanovanje. Dvorana je docela nova in praktična. Posestva ima cerkev dovolj za pri-j hodnjili sto let. Nova katedrala. V mesecu j februariju smo kolektali za novo stolnico ali katedralo. Naša župnija je v to svrho obdavčena s $6090.00. Ob koncu kampanje smo presegli naš delež za $500.00. S stavbo nove stolnice se bo pričelo sredi meseca aprila. ■ Društvo sv. Jožefa štev. 180 KSKJ. bo praznovalo svoj imendan v nedeljo po Jožefo-vem, dne 20. marca, s sv. spovedjo, peto sv. mašo in skupnim sv. obhajilom ob devetih. Člani se zberejo ob 8:45 v dvorani Slovenija, odkoder skupno od-I korakajo v cerkev. To bo ob-| enem društvena velikonočna sv. spoved in obhajilo. Vsi čla- ni tega društva so praktični ka-j toličani in vsi podpirajo slov. cerkev. Sveta ura. Prvi petek v mesecu marcu smo spet bili zdru-, ženi v sveti uri pred izpostav-( ljenim Najsvetejšim. Ta lepa j pobožnost je mnogim postala središče duševnega življenja.' Osobito šolarji in mladina,! vzgojena v naši šoli, prihaja redno vsaki prvi petek zvečer k pobožnosti svete ure. Pa tudi lepo število odraslih se udeležuje teh izvanrednih pobožnosti. Neprecenljive so milosti, katere nam Gospod daje ravno iskozi to pobožnost. V zadnjem i času pristopa lepo število šolarjev k vsakdanjemu sv. obhajilu. Po deset ali dvanajst jih po-iklekne k obhajilni mizi že pri .prvi sv. maši ob pol sedmih. • ; mnogo jih pa prejme najsvetej-| šo Skrivnost pri šolski sv. maši ob osmih. To med tednom. Ob nedeljah pa je število še večje.' jV koliko uteho je to dušnim pastirjem in starišem. ko vidijo, j da njih trud rodi tako izvrsten sad. Molimo le, do ostanemo |zvesti Njemu, ki nas hrani v zakramentu ljubezni. Društvo Male Cvetke. Pred 'par nedeljami so naše šolarice j ustanovile sodaliteto Male j 'Cvetke. Vsa dekleta naše šo-e so k temu društvu pristopala. Sprejem je bil ganljiv. Dekleta so sprejela skupna sv. obhajilo. Večerja. V četrtek, na praznik sv. Patricija, dne 17. marca, bo večerja v naši dvorani, i jServiranje se bo pričelo ob še-jstih zvečer. Povabljeni so vsi, 'stari in.mladi. Servirala se bo pečena sunka z v.-emi potrebnimi in modernimi pi :kuharni. Ob konca se kava in sla ioleu. P or oče vale::. i i -°-- i RAZNE VESTI IZ KANSAS CITY. Kansas City, Kan s. Cenjeno uredništvo nam priljubljenega lista A mer. Slovenec:—Vidim različne dopise naših vrlih dopisnikov sirom naše nove domovine in Kanade. Lepo je to od rojakov, drse toliko potrudijo in nas obveščajo o raznih dogodkih, ki sej tičejo naših rojakov, ki žive po \ raznih naselbinah. Ker pa je le malo dopisov iz naše na z i-ne, zato sem se namenil, da bom jaz nekoliko poročal o tu-k a j s n i h raz me r a h. Naša nova cerkev se bo zače-; la zdaj v notranjosti i lesk ali, to delo bo stalo okrog §7000. Okna, vrata in tla bodo pa stala približno $5000. Naša cerkev Sv. Družine je ena izmed najlepših stavb v tej okolici, na katero je sleherni Slovene c- in Slovenka ponosna. Res je, slane veliko truda in požrtvovalnosti. Ko bi bili rojaki po j Greater Kansas City tako navdušeni za tako plemenito delo — za cerkev in šolo, kakor so druge narodnosti za svoje, bi bilo vse> lažje. Spominjamo se, ko je pred par leti peščica bratov Srbov postavila svojo cerkev, kako so požrtvovalni in vneti za skupno delo, vsi kot eden. Ni jim vzelo dolgo časa, pa so imeli cerkev gotovo, ki je stala $20,000. Čast in priznanje vsem našim rojakom, ki so pripomogli, da imamo zdaj tudi mi cerkev Sv. Družine, kar je lep napredek v naši slovenski naselbini. Veliko je naših rojakov, ki so pri drugih župnijah, to je pri tujcih, toraj se tudi smatrajo tam kot tujci. Zdaj je dana vsakemu prilika, da gre v svojo cerkev, kjer bo slišal božjo besedo v svojem m a ter ne m jezi-j ku. Vse take opozarjam, da jih klice dolžnost, da pomagajo,) da bo cerkev Sv. Družine, ki jo! jzrastla lepa kakor lilija na vrtu, da se tudi dovrši in izroči svojemu namenu v čast božje, j Zato" je tudi moja želja, na ne (bo Slovenca in ne Slovenke j Greater Kansas City in ok mci. |ki ljubijo lepi slovenski jezik in vero svojih očetov ter ne. ••»'. da bi ne prišla na pomt.-č dovršit to plemenito delo za h ž/, čast in za svoj narod. Po-Ijena bo tudi bronasta plošča, na kateri bodo ime ni d-.rov J cev. Ko mene in t be • • z< ; med živimi, bodo naš" p > >a. • čitali, kdo so bili "'V. , i . trudom svojim s *zi:lali ••*.-"•'»1 .božjo za nje in s tem p -zail.i spomenik slovenskega katoii-i škega narode. \ i!ni "z r:- j ke, Kansas City, k z 1-stojmo trdno L zv • . .. položimo dar za oltar. S t ni s- ;t - r ' i-ki po celi A me-i k i, la spevali kaj k s1:!: zz (i t . . božja dokonča. Gotovo bo kateri rekel, da ima;o sv jselbini dovoli str- V z i. ., . | a vseeno, nekaj bi razn 1 h1 -• i pripomogli, za kar v.z; j za vedno hvaležni. Zat > ! z ' 'eiiateiz, ako varr je dra:z "ai [pomagati, pošljite prisp« na Rev. Jo Vi n Perše, HI ""--ai v Church. 515 Ohio Ave , V nza City, Kans. Kotektorji • - • "župnije Sv. Družine so z> z-j koli in nab itn jo prispe 1 'naselbini h bodo obiskal: -ke, katerih še ziso. Si ai • . z po svoji moči in laj .:*'. >-magat, da se bo preje ;upai j nabral denar za kontraktor.zi j za pleskan je nove cerkve, ka-! k.or tudi za jv z > kza In drugo. Na. cerkveni ; z j« 'oi • ■ 1 njeno skoro U- "i n;i vsak faran daruje pn ;:2o.i!0 takoj ter se vsak te.:< z li- !.< z-, ko po svoji moči. e- ' oz je I nujna. Naša sola j p! -ra :ol- j [njena in če. sestre učiteljice potrebujejo u;I. bn /r. a ee a-; jnja. Ko bo dogotovj.i-. no novo poslopje, bo vsem p tn bani u- 'sfcrežene. Komur pa ni m igoče i flati, kar se ' ■ ska alio za seji, naj pa da kolikor pač more v iei bo hvaležno sprejeto, l ojdit ; tudi kolek1 or m na roko-in! sprejmite jih prijazne, cia jim !ne vzamete poguma pri njilio- jvem težavnem delu. Vsak <'a;- • se bo hvaležno sprejel. 7 no e >' zrna pogača, kamen na Iz ime* •palača. Pozabite na vsa e a ... ;iia nasprotstva m seziie v v • > !za novo cerkev. Lanska leto 'smo imeli najlepše dohodke jkar župnija obstoji. Upamo, r:1 bo leto 1927 še boljše. J Novo poslopje, v ka; " m i sodnija, se že deprotav! 'a. s J • bo milijon dolarjev in je oe !a-Ijeno le par blokov od na-e no-tve cerkve. | Nov svet je prevzele Km-•sas City, klo., za aroplane, ki leži nasproti naše naselbine čez reko in obsega 680 akrov. Tam bo postaja za poštna in trgovska zračna letala, imenuje s • Richard Aeroplane Field. Stara postaja istega imena je po-'gorela, tudi štiri letala je ogenj ,uničil in povzročil 120,000 dolarjev škode. V našem mestu vlada velik > veselje, ker je kongres dovolil plovbo po Missouri reki. kar :pomeni velik napredek m sta [v trgovskem ozira. Mesto bo .tudi radi tega rastlo in bo vse bolj prometno. Delo p ost ne.a. poslopja, ki l>o stalo ~> >*n pol i milijona dolar jev, se je male. zavleklo, ker so našemu senatorju Reedu v kongresu kljubovali. Naše vrlo d-uštvo sv. Petra in Pavla št.-oŠ Pz'KJ. j • priredilo zabavo na piia e. zede-'jo in tu ii zvečer i aro v ! deia-injih, ki .ie Mla pra - doi > < o-1 iskana in izd; izvrstno od >bra-ivana od občin iva. Pii ie m V. za s nez. Igralci o l.-z s! !ei i: Joe Novak, Joe Derčar. Geo. v e'Iicn, * v ■ ' z zc a » ras. Bral ko vie. L■ kh a : Mi Fran- Mary Jank< vich, A ■ n Maje r-le. Mary J,: z.»ve . N;> iz \ rlim [igralcem pee-- ap t ■' ■ '""i . 'vi|r'■ z \ j.i jj lrii■ jih je kar pet n,. . -;ra 'e^alo ; bolnih. Vsi so pa oki . ii, za ......7. . ■ v lr■ 1 , I e: h\ eni pove-... ZiCiiiiio mu s*.o- ije tudi zcerka roj:.k t C-ee. ?at- i Ave. Ona obiskuj tud" a- > >- lo Sv. Družine in sicer • - le j to. Imamo še več bolnih v n: i naselbini, ne vi ni za za v. >-i drobnosti, zalo ne more n poro- I » t cati. Vsem skupaj pa želimo, j da i>i kmalu ozdraveli. T. , > i 1 • iVi z e Hi k a. I /.* i i »»< ! I župnije Rev. M'. Burke, ki je !tudi dobro : zan im fl ; z i r< -Ijaki, katerih veHk p-iiaudj je (bil. V bolnišnici Provid i ;e se • nahajajo m, v'\ž > i • i- H z lt< v. John ard, s1 ' veinvorih, Kans.. i i '•!•*••>• srčno hibo. Postili ea.- j.- n; . ; •; . panižno. To j- < ~P' ' ■ ša katoliška aru zz •> ,uzi poslala svojan či- a« ■ .".a ii-la, da mora vsa Z o» v. i zo.-o versko o daljšem molku naj se zopet oglasimo ter izrazimo svoje veselje, da si "Amer. Slovenec" tako lepo napredoval ter pod svojo zastavo zbral onstran Atlantika živeče krščanske rojake. IVI i v stari domovini radi kaj izvemo od Vas, gotovo tudi Vi radi slišite o nas. Naš glas naj Vam pred vsem 1)0v;* o zlati poroki, ki se je vTr--iia dne 21. februarja v Prečini. /Jiitoooročenca sta Jožef in Alojzija Hren iz Ločne pri No-vem mestu, ki imata najstarej-: t-ga . iiia \ Pennsylvania, drugi sinovi so pa v raznih službah nameščeni, najmlajši pa je zdaj obenem z zlatoporočence-ma obhaja! svojo poroko z nevesto iz Bk žičeve rodbine v \'eiikem Slatniku. Ta znameniti dan je primerno izrazil napis pri rojstni hiši: "Bog živi zlaioporočencain novoporočen-ea!" Obojni svat je so se zbrali in ^kozi m< sto odpeljali k novi j'a ni cerkvi sv. Antona v Prečini. Tu so je - isila najprej zlata poroka sta riše v. Župnik, du-ho.ni svetnik Smidovnik, je v i-/branih beseU.h pojasnil pomen zlate poroke in končal z zahvalno j;e^mi.!o. }%i sc je raz-]< fela s kora ter odmevala v srcih navzočih vernikov. Ni to so pristopili k oltnrju ■ u i.je druci pari z najmlajšim iiiuMi, \.&U -iin jf župnik po-k-Uuial na cnaj hodijo po : ?: voporoeenca kVi j odpeljala v Veliki Skitnik, ! if. i- se je vr: la prva svatov- j . i 114i. obojne poročenco je pri-; • r! pozdravit k a pel an iz Šmihc-' kamin' je pripadala nevesta. »nigi dan se j.j svatba vršila na ziaioporočenčevem domu v Ločni, kamor je prišel kanonik j Ž loj - ar čestitat zlatop« ročer.ce-ma. Cudn naključje: prvič je . t .»pil v to hišo, l:o Je v nujni sili ponesrečenemu dečku Antonu podi*!:! poslednje sv. olje. Ta Tonček je ozdravel, d'. rast 1 ter šel za bratom v Pennsv lva-nijo — a tam «ra je lani ob eksploziji preiti« -'a smrt. In ko darn s kanonik drugič stopi v hišo, mu mati-zlatoporoeenka. pokaže fotografijo Ar.tona, le>. če-ga med cvetlic: n i na mrtvaškem odru. Mladeniču se vidi z obraza sv. i iir. ki ga nr.i vži-va vekomaj. Kanonik izrodi pobožni ma-t i i \ spomin zlate poroke zlat i i - ni \cnček. ki jo naj spominja tudi na Ameriko, kjer po-eiva njen ljubljenec Anton, pa ;"■«• i vi tam njen najstarejši sin rilo odbino. Rožni venec je namr*. <>d lanskega evhnnstič-nega shoda in kaže sličico one ]>!•( krasne monstrance, v kateri je papežev kardinal-legat ]>r »; e iji nosil Najsvetejše. Zlatoporočenca sta še dokaj čvrsta, naj dočakata še diamantne poroke. Novoporočenca ]ia naj stopala po istih potih, da dosežeta tudi tako vesolje. Ob tej priliki se je zaznalo, da je bila 23. febr. zlata poroka tudi v sosednji fari Mirna peč. Dokaz," da je naš rod dokaj čvrst in najbolj srečen, ko se zvest«? drži svoje jcerkve, ki Ka blagoslavlja od zibelke do groba. Govoreč -o porokah lahko še omenimo, da je na deželi čvr-. steiši rod nego v megtih, kar se kaže tudi v ženitvah. Tako se' n. pr. poroča, da je bilo v Šmi-helu eno nedeljo 12 oklicev, v Brusnicah 8 — a v Novem mestu samo eden in v Kočevju tudi samo en oklic, oziroma poroka in predpust je že pri koncu. Zato je pa po mestecih več plesov, glediščnih predstav in raznih zabav, kjer ljudje le preveč zapravljajo. Pri resnih akademijah pa svetijo s svojo odsotnostjo, kakor je bilo n. pr. pri novomeški proslavi IlOOlet. u * ' rojstva sv. Cirila. Dne 13. febr. se je ta obletnica obhajala po vseh večjih krajih tudi na Dolenjskem z lepih uspehom. Nadejati se je, da se bo Ciril-Me-todova ideja po apostolstvu in | listu "Božje kraljestvo" vedno bolj širila in pripomogla k vzvišenemu smotru verske edinosti med velikim slovanskim narodom. ! Radost in žalost se vrstita. Smrt pobere marsikatero drago dušo. V Beli krajini je začetkom februarja umrla uzorna žena B. Gornik na Grabrovcu pri Metliki. — mati g. kaplana j Gornika, ki je dozdaj pastiro-val slovenske izseljence v severni Franciji, a vsled prena-pornosti opešal ter se .vrnil v domovino, — in sestra vpoko-jenega župnika Nemaniča in poslanca Jož. Nemaniča. — V Gotni vasi se je preselil« v več- j nost novomeški gimnazijski ravnatelj A. jškerlj po večmesečni bolezni. Imel je veličasten pogreb mimo Božjega groba skozi Kandijo na šmihelsko pokopališče, kjer s2 je imenom gimnazije od njega poslovil prof. dr. Tiller, pevski zbor pa z ganljivo nagrobnico. Pokojni. Sl e se je spuščal tudi na politično polje ob volilnih borbah tv*r kandidiral na "samostojni" kmelski listi, h mu sreča ni bila mila, ker je SLS vselej zmagala. Bil j« nekaj časa tudi v šmi-eel :icm občinskem odboru, dokler se je Kandija od njegove ;hiŠo v Gotni vasi priklonila •: iii občini. — Kot profesor ravnatelj pa je bil skrben za učence.— Se pred njim ie umrl (nj' ■ v prijatelj in somišljenik ;Boh. Skalicki. ravnatelj Kme-itijske šole na Grmu. Par ted-|nov prej je obhajal še 40ietnico obstoja te šole v navzočnosti tedanjega kmetijskega ministra Puclja, a po težki operaciji je v bolnici zatisni! svoje oči. Sicer rojen Čeh, je bil odličen ( jstrokovni pisatelj za slovenske jkmetovalce. Njegov naslednik 'je že imenovan •— goriški rojak [I. Podgornik. — Ta teden ie u-jmrl občeznani mesar in gostilničar prej v Kandiji, zdaj v mes u na glavnem trgu pri Mogoliču. Iz bolnice L'smiljenih bratov je bil j)ogreb na šmihelsko pokopališče. Če se še ozremo na politično torišče po Dolenjskem, vidimo, da so zadnje volitve v oblastno skupščino prinesle sijajno zmago SLS. vrste "samostojnežev" so se zredčile, prevdarne.iši kmetje se vračajo v ljudsko stranko in se bodo še bolj, ko "samostojnež" "radičevec" Pu-celj ni več minister in ko vidijo, da ni zanje nič storil, pač pa davke zvišal. — Dne 23. februarja sta se sestal: k zasedanju obe slovenski skupščini v Ljubljani in Mariboru. SLS dela na to, da bi se obe združili in bi čimprej imeli zedinjeno Slovenijo, v kolikor nam jo je še pustil nesrečni Rapallo. Požar. Zločinska roka je zanetila požar v hlevu posestnika Franca Grošlja v Izlakah. Pogorel je hlev in gospodarsko poslopje. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po državi Pennsylvaniji, New ; Yorku, Connecticut itd. nazna-* njamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Anton Jaksetich, kateri je pooblaščen pobirati naročnino in oglasetza lista Amer. Slovenec in Ave Maria. Obenem prodaja tudi Družinsko Pratiko za leto 1927 in vse knjige naše knjigarne. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti katoliški tisk. Uprava Amer. Slovenca. J. G.: Spomini iz življenja jugoslovanskih prostovoljcev v Sibiriji, (Konec.) 3000 km od Urala do Irkut-ska smo potovali po sami neskončni ravnini, ki je deloma obdelano polje, deloma pa z o-gromnimi gozdovi obrasla bogata dežela. Le nekaj kilometrov pred Irkutskorn smo ugle-idaii v večerni zarji daleč proti ( i jugu nad 3000 m visoke, s sne- ; gom pokrite Sajanske gore — [podaljšek Altaja. Kako smo se j naslajali ob njih in si vzbujali j spomine na naše planine, ki j smo po njih že šesto leto zaman i hrepeneli! j Ob slikoviti, čisti Angari in i divje romantičnem Bajkalskem jezeru, ki ga obdajajo do 1800 metrov visoke gore, smo počakali toliko časa, da je jelo toplo pomladansko solnce topiti nad 1 m debeli led, ki pokrije vsako leto za 3 do 4 mesece največje gorsko jezero na svetu. Jezero ima podolgovato, srpasto .obliko, ki se razprostira od jugozahoda proti severovzhodu r.a cesti M osk va-K j ah- ' a-T rga-Peking v južnem deiu vzhodne Sibirije, 4G9 m nad morsko gladino ter meri po dolžini nad 600 km. 15 do 82 km pa v širini. Pri polotoku Svjatoj j Nos, ki se zajeda na severo-1 vzhodu v jezero, je voda globoka do 1350 m. Obrežje je malo obljudeno, vulkanično, med dolinami večinoma golih gora se stekajo v jezero številne reke, izmed katerih so plovne samo Selenka (na jugu), Barguzin (na vzhodu) ter Angara. Po slednji odteka vodovje jezera proti zahodu v mogočni Jeni-sej; po tej reki je tedaj Bajka 1-sko jezero zvezano z vodami Severnega ledenega morja. O-brežje ima tudi obilo mineral-nih vrelcev. V jezeru je mnogo rib: v redkih gozdovih okrog j jezera pa živi veliko jelenov, ' volkov, lisic, risov in druge divjačine. Jezero se tedaj px> pravici imenuje Baj-kul, tatarska beseda, ki pomeni: bogato jezero. , S postaje Kuituk, ki leži na majhnem pobočju, je krasen pogled na jezero,, ki prehaja v ogromno, nedogledno beio rav-inino, izginjajočo po dolžini v meglo in mrak. Mimo Kultuka iPelje cesta v Irkutsk in 60 verst Iproti jugu v burjatsko mesto ;Tunka, kjer žive tunkajski ko-zaki, čuvarji državne meje. — Prebivalci so povečini Burja ti, ki spadajo kakor Tatari, Baš-kirji, Čuvaši. Sarti in Jakuti med turška plemena in so razen Tatarov, Kirgizov in Jakličev najkulturnejši tujerodci na ozemlju velike Rusije. Jakuti žive po večini 2000 km sever-neje Irkutska r.a rodovitnem ozemlju v dolini mogočne Lene. Glavno mesto te pokrajine je Jakutsk. V Jakutsku doseza mraz že do 60 stopinj pod ničlo. zato morajo ondi uporabljati toplomere z vinskim cvetom, ker živo srebro ob takem mrazu zamrzne. Okrog južnega dela Bajkal-■skega jezera teče železnica tik job jezeru skozi 39 večjih in ;manjših predorov in po 45 ga-ilerijah (terasah), ki so predr-. izno izklesane v skale nad jezerom oziroma umetno sezidane. ;Te predore smo morali skrbno j i stražiti, če srno hoteli priti srečno onstran Ba jka la. Na jmanjši incident z boljševiki bi jUtegnil dati povod, da bi napa-.dll nas — nadležne tujce. Nič 'ni bilo lažjega kakor porušiti jkratek predor in hipoma bi bili jvsi zavezniki za nami brez pomoči v boljševiških rokah. Tre- i jba je namreč omeniti, da je bi-ila rc-dna sovjetska vojska že v I Vrhnje Udinsku (vzhodno Baj- kala), kamor je dospela deloma po cesti, deloma pa po železnici; tako so nas boljševiki skoraj popolnoma obdali. Imeli pa so slej ko prej namen, da o-čistijo tudi najskrajnejše pokrajine svoje, dejal bi neskončne domovine pred belimi koza-ki, zlasti pa tujerodci — Japonci, ki so izkoristili strašno usodo Rusije in zasedli s svojim vojaštvom domala vso vzhodno Sibirijo. Govoril sem pogosto s častniki sovjetske vojske, ki so bili po večini prejšnji carski častniki, zlasti mlajši in ki so bili jako prijazni ter strogo disciplinirani. Dobil sem vtis, da ne služijo z dušo novim gospodarjem, vendar pa še vneto trudijo, da bi vzpostavili v vojski red in avtoriteto, ker se le tako nadejajo očistiti Rusijo vseh tujcev, naposled pa tudi židovskega komunizma (tako so se odkrito izražali o boljševizmu). Nasproti nam Jugoslovanom so | bili zelo zaupljivi, dobro so poznali junaške Srbe, ki so si pri-, dobili pri Rusih globoko občudovanje. Tudi. na zunaj so se sovjetski častniki malo ločili od prejšnjih carskih. Mesto1 svetlih naramnic z zvezdicami so nosili in nosijo še danes na levem rokavu in čepici rdečo zvezdo, pod zvezdo na rokavu pa rdeče majhne kvadratke, ki označujejo poveljnika čete z enim kvadratkom, bataljonskega poveljnika z dvema, polkovnika s tremi kvadratki itd. Ko je jelo prijetno pomladansko solnce v začetku marca topiti sneg in na jezeru debel led, ki se je med močnim pokanjem grmadil v cele ledene gore, ko so se poslednji vlaki prostovoljcev odpeljali skozi zadnji predor ob Bajkalskem jezeru, takrat se je tudi naš polk poslovil od divjeromantienega Bajkala in je odrinil naprej — še vedno proč od domovine, a s trdno vero v srcih, da se ji vendarle približuje. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA Pozdravi iz New Yorka. Pred odhodom v stari kraj na par-niku "Paris" so želimo še enkrat posloviti od svojih prijateljev in znancev v Forest City, Pa., in okolici, ter se jim želimo zahvaliti za prijaznost in naklonjenost, izkazano nam ob času na-šcRa odhoda. Vsem skupaj kličemo: Hvala epa in Zbogom. Ob tej priliki se želimo zahvaliti slov. banki Za-krajšek & Cešark v New Yorku za njeno postrežbo in skrb do nas. Bili smo v vsakem oziru izvrstno postrežem in preskrbljeni. Zato omenjeno ha nko vsem rojakom najtoplejše priporočamo. — Anthony Kužnik z družino. Ko odhajam v stari kraj na obisk na parriku President Wilson, to je, ko se s '•ferrv-jem" vozimo iz otoka1 Manhattan pomolu tega parnika v So. Brooklvnu. ko sem takorekoč v scnci boginje "Svobode", se v duhu še enkrat poslavljam od svojih sorodnikov, --;iateljev in znancev v Milwaukee, Wis., ter vsem želim veselo svidenje, bodisi v starem kraju, ali pa nazaj v Ameriki. Tistim, ki pridejo kmalu za menoj, naj me obiščejo v naših dolenjskih goricah, da bomo skupaj tisto naperi: "Oče. nebeški, plej. še en kozarček zflei. . Onim pp.. ki ostanejo doma za "valito", pa želim, da bi nc pozabili, da je od New Yorka do Milwaukee dolga prit in da bi zatn vsem sodom čepov ne izbilt. Končno se! moram zahvaliti še tvrdki Zakrajsek' &Češark v New Yorku. ker sem bi! ori njej tako dobro postrežen. Xaš MrJ 'akraiŠek. ki je bil nrej v našem mil-; wauskem "bezirku", nas Mihvaučane' s — lepim očesom pogleda in s ta' — zidanimi rokavicami prijemlje. To; firmo vsem rojakom širom Amerike j nailepše priporočam zlasti pa .voiim prijateljem. — Louis Barborich. Predno jo odrinemo od kraia na President Wilsorm. pozdravljeni še; enkrat vse svoje prijatelje v Shebov-; gan. Wis., ter se jim zahvaljujem za; ob slovesu izkazano prijaznost. Vsem' rojakom širom Amerike priporočam tvrdko Zakrajšek & Cešark v New Yorku. kajti prepričan sem, da bo vsak tako dobro postrežen kakor smo bili mi. — John Jamnik. Podpisani sedaj, ko zapuščamo' to deželo na parniku "Berengaria," še enkrat pozdravljamo svoje sorodnike in prijatelje v Denver. Colo., Titt--' burgh. Pa., oziroma v Taylorville. III. j \ sem kličem: Pozdravljeni in na svi-den;e. — Mi vsi potujemo s posredovanjem tvrrike ZAKRAJŠEK & ČE-' SARK v New Ygrku in ker smo z njeno postrežbo popolnoma zadovoij-: ni, ta dva rojaka priporočamo vsem rojakom širom Amerike. Mi vsi smo bili že večkrat v starem kraju, dva greva sedaj že četrtič, in smo prej potovali skozi razne druge firme, a" priznati moramo, da nismo bili še nikoli tako dobro postrežem kakor se~| daj. — Geo. 1'avlakovich iz Denv.-r.] Colo., John fakse iz Taylorville. I!l..| ter John Malevac iz Pittsbtfrgha. Modemi kadilci se vesele mile izrazitosti Camel KADILCI te moderne dobe cenijo gladko, milo izrazitost Camels—okus in dobroto, ki prihaja od najbolj izbranega tobaka, I:ar ga raste. Stalno naraščajoča priljubljenost Camel's pri modernih kadilcih ji daje največjo prednost, kar jih je kdaj imela kaka cigareta. V kakovosti in slavi je Camel najvišja. Se znamte se s cigareto, ki je osvojila moderni svet. »Ničesar podobnega ni, — neoziraje se na ceno. Vedno sladka, vedno mila najboljša Cigareta, kar jih je bilo kdaj napravljenih. "IMEJTE CAMEL." r> 1977, R. T. R-moMs Tohacea. Company, Wiastgn-Jsaiesi, N. C, Pri poroki na Štajerskem. —■ Pri poroki na Kranjskem rečeta ženin in nevesta le vsak enkrat "da", na Štajerskem pa trikrat. Pa je prišel neki Kranjec na Štajersko po nevesto in šej seveda takoj k poroki, za ta običaj pa ni vedel. Ko je bil torej prvič vprašan, je navdušeno rekel: -"da!" Pri drugem vprašanju je malo postal, ko pa je videl, da duhovnik in drugi čakajo na odgovor, je .pa nevoljno odgovoril: "Menda ja!" Pri tretjem vprašanju pa se je obrnil k nevesti in rekel: "Zdaj pa vendar še ti enkrat reci: da! Kaj bom samo iaz govoril!" Pozneje pa sta srečno skupaj živela, on Kranjec, ona pa Štajerka. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA. HIŠE IN LOTE NA PRODAJ. PRAZNI PROSTOR NA JUGU. Proda 60x125. za $20f>0.()n. sewer in trotoar že plačano. Dva bloka do Carline. — Xaslov: Amer. Slovenec, 1849 West 22nd Str.. Chicago, 111. ________________23 PRODA S K 2 nadstr. hiša, 6 sob, pr>rč za* spat, hot w, ht. garaža za 2 kari. na lepem prostoru, $6000, takoj. 6(».i() X. Artesian Ave. _______________95-tdot BUNGALOW moderni 5 sob $.>00.00 takoj ostalo na lahka opl. 3725 No. Cioro Ave. ______(>f>-t.sr,č PRODA 11 ISO 11» sob. furnace. 50 cev. frontage, na lepem kraju. 1(1232 _ State Str. ______05-čdoč HIŠA 5 SOB. 16 akrov fine zemlje, študente, mlada sadna drevesa, 2 milji južno ml Slidell. v bližini cesto. ki vodi d>> Watson Williams Bridge. Cha R. Smith, Slidell. La. ________04-č BUNGALOW 5 SOB. zid. garaža za 2 kari, v bližini parka. 4«M2 N (Yn- iral Ave._______00-c.p,s F A R M S N A P R O D A J POTATO LAND, 10 akr. dobre'zemlje, blizu F. E. C. Shops, Hialiah, po 17. 53, 40. 100 akr. »Ijay State kompanija. 915 Scybold Bldg.. Mia- mi. Fla._____44-t-12 $100.00 takoj. $20.00 mesečno lahko d.ibite 20 akr. farmo blizu Mariannn, Florida. B. R. Chaplin, 121 S. E. 1st Str.. Miami, Fla.____83-22 320 AKR. 200 očiščene, zcm'ja črna, 2 vrste poslopij, 7 milj tli > mesta, $20.00 za aker. takoj $500., letno $200. Evans-Tinncy Co., Fremont, Michigan._______ 57-23 OZARK SADOVN1K, kokošjerela in mlekarstvo, 21") akr. blizu postaje, šole in cerkve ob dobri cesti. — A. M. Piazza, Knobvijw, Mo. _________86-pd.jp SO AKR. OBDELANE FARM E. dobra i>i'n.i voda. tina poslopja, ogra-i ni\. sadr.i nasadi. Upe ccste. zdravo podnebje: ob državni re>li M33. f > (.'uda Co., Mi. h.: za ribolov in lov na divjat ino. $4500. Robinson, 4139 \Y. Adams. Ncv. >675 ____D-10-3-3 — GEORGIA"-Jj V a inlckar7_-čdoč _POHIŠTVO NA PRODAJ. PRODA POHIŠTVO, rfizka cena, tudi Kimball piano, mahogany, 4315 No. Laramie Ave. 1. nadstr. ____97-t,sr.č PC)H«ŠT\ 0 na protlaj. parlor set 6 stolov i. dr. 4634 Cuyler Ave. _______• _99-Č.p.S V NAJEM SE ODDA ODDA v najem stan. 4 sobe. furnace h t. i»orč zaprt, rent $40.00. — 5737 Mc-ad Ave._98-č,p.s AVTOMOBILI NA PRODAJ. HUPP — nizka cena: "glass inclosed four" A. 1. stanju, vsa oprema, dobri gumiji; 5247 Waveland, Kiblare 66S3.__0l-čdoč KRITJE STREHE (ROOFING). Če pušča streha — 3 popravila garantirano delo za $4.00, "truck & services" na vse strani v Chicagi. usta-novljeno pred 38 leti, največje tozadevno podjetje; delajo organizirani delavci. J. J. Dunne Roofing Co., 3411 Ogdcn Ave. Lawndale 0114 vsi department!*. _56-23 "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, pre dno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedzie Ave. - ■ ■■" v"r, • ' . : * -A "AMERIKANSKI SLOVENEC" Četrtek, 17. marca 1927, i ROZA SVETA Spisal A. R. Haggard. Zato vaju je povabil na večerjo, od katere se ne bi bila nikdar vrnila. Ko pa je Wulf povedal, da je ranjen, sem mu zašepetala na uho, da more svojo namero najboljše izvršiti drugi dan na ženitnini, ko bo v svojih dvoranah in v sredi svojih stražnikov." "Tako je," odgovori, brata se naj borita ž njimi, dokler ju ne vržejo v brezno. Krasen prizor bo to zame in za mojo kraljico." "Grozno!" je rekla Rozamunda. Godvin pa je za*nrmral: "Prisegam, da se bi boril, a ne z njegovimi stražami, ampak edino le s Sinanom." "Tako je dovolil, da sta odšla in tedaj sem tudi jaz odšla. Pred odhodom mi je naročil, da pripeljem dve uri po večerji princezinjo k njemu, ker želi ž njo na samem govoriti o poročni slavnosti ter jo obdarovati. Odgovorila sem mu, da se povelje izvrši in odhitela proti gradu za goste. Tu sem našla gospico, ki se je že opomogla; bila pa je skoraj blazna od strahu in le s težavo sem jo pregovorila, da je nekoliko zavžila. Drugo je hitro povedano. Pre dno sta pretekli dve uri, je prišel sel z naročilom, da mi Al Džebal ukazuje .storiti, kar mi je bil zapoved al." "Vrni se k njemu," sem mu odgovorila: "princezinja se kiti. Takoj prideva za teboj sami, kakor je ukazano." "Nato sem ji oblekla tole oblačilo, ji velela, da naj bo pogumna in da naj se odloči za Sinana ali na smrt, če se nam načrt ponesreči. Vzela sem tvoj prstan, sveto znamenje pokojnega Al Džebala, ki ga je bil podaril tvojemu sorodniku, ga pokazala sužnjam, ki so se priklonile in naju pustile dalje. Dospev-ši do straž sem tudi njim pokazala prstan. Tudi oni so se priklonili, ko pa so videli, da sva se obrnili na levo in ne na desno, kot bi morali, da bi prišli do vrat notranje palače, so nas hoteli ustaviti. "Ali vidite sveto znamenje?" sem rekla. "Psi ,kaj pa vam mar, na katero stran se to sveto znamenje obrne?" Nato naju niso več zadržavali. "Tako sva ostavili hišo za goste ter prišli na vrtove, odtod pa sem jo vodila do jetniške-ga stolpa, kjer je speljana skrivna pot. Tukaj ob vratih so bile zopet straže, ki sem jim ukazala v Sinanovem imenu, da jih ' odpro. Oni pa so rekli: Ta kraj je zaprt vsakomur izvzertiši svetemu znamenju." "Poglejte ga!" sem odgovorila. Častnik ga je pogledal ter dejal: "Zares, pravo sveto znamenje je." Vseeno pa se je obotavljal ter motril črni kamen z rudečim bodalom in starodavnim pisanjem. "Ali si se morda naveličal življenja?" ga vprašam. "Bedak, sam Al Džebal hoče imeti dogovorjeni sestanek v tem' poslopju, kamor pride skrivaj s svoje palače. Gorje ti, če,ne najde te gospice tukaj!" "Sveto znamenje je, ki ga je moral gotovo 011 poslati," je rekel stotnik, "nepokorščina pomeni smrt." — "Odpri, odpri!" so mu šepetali tovariši. 4 In odprli so, medve pa sva vstopile ter zapahnile vrata za seboj. Nato sva se plazile, da povem na kratko, po temi, tipale ob steno, in iskale poti, ki mi je bila znana. Odtod, skoz rešilna vrata na koncu, ki sem jih tako zaprla, da jih razen veščih zidarjev z orodjem nikdo drugi ne more odpreti, prišli sva v jamo, kjer sva našli vaju. S pomočjo svetega znamenja stvar ni bila posebno težavna, brez njega pa bi to noč ne bila mogla ničesar doseči, ker so vsa vrata zastražena." "Stvar ni bila posebno težavna!" je dehni-la Rozamunda. "Godvin, Wulf, da bi vidva znala, kako je na vse mislila in pripravila. Da bi videla, kako so krvoločni možje zijali v naju, kakor da nama hočejo videti v dno duše! Da bi bila slišala, kako izborno jim je odgovarjala, jim molila tisti prstan pred oči ter jim velela biti pokorni ali p a umreti!" "Kar se je zdaj gotovo že zgodilo," je posegla Masuda mirno v besedo, "vendar jih ne pomilujem, saj so bili zlobni ljudje. Ne, nobene hvale. Storila sem, kar sem obljubila, in vrhu tega — jaz ljubim nevarnost in dr-zovite čine. Sedaj nama pa še ti povej vajino zgodbo, gospod Godvin." In sedeč v temi na travi je pripovedoval o divji ježi, in o poboju straž, Rozamunda r je povzdignila svoje roke ter zahvalila E ga za tolike milosti. "Predno solnce zaide, se zna kaj lahko zgoditi, da si zopet tam," je rekla Masuda. "Res je," odgovori Wulf, "a ne živa. Pa kakšen načrt imaš sedaj ? Da jo mahnemo proti obrežnim mestom?" "Ne," odvrne Masuda, "vsaj naravnost ne, ker moramo v tem slučaju skozi deželo mo-rivcev, ki bodo podnevi že opozorjeni na nas. Jezditi moramo skozi deželo pustinjskih gora v Emezo mnogo milj daleč, prekoračiti moramo reko Orontes, zatem v Balbek in odtod nazaj v Bejrut." "Emezo?" je rekel Godvin. "Ta kraj ima vendar Saladin v svoji oblasti in gospica Rozamunda ima naslov princezinja balbeška." "Kaj .je najbolje?" vpraša Masuda. "Da pride Saladinu v roke ali zopet gospodarju morivcev nazaj ? Izvolite si, kar drago." "Jaz si izvolim Saladina," je rekla Rozamunda, "kajti on je vsaj moj stric ter mi ne bo nič zalega storil." Ko se je zdanilo, so se pokrepčali, pritrdili si sedla in odrinili. A komaj so naredili kakih sto korakov pota, začuli so iz prepada, ki so ga zakrivale sive megle, peket konjskih kopit in človeške glasove. "Naprej!" je rela Masuda, "Al Džebal nam je za petami." In plezali so ob robu strahovitih prepadov vkreber, kjer bi v temi ne mogli hoditi in prišli so na veliko planoto, ki se je razprostirala do nekega gorovja v daljavi kakih dvanajst ali še več milj. Iznad tega gorovja sta se vzdigovaia blizu skupaj dva vrhunca. Tja je pokazala Masuda rekoč, da drži sredi med njima pot, zadaj pa leži dolina reke O-rentes. Vtem se je začulo daleč za njimi glasno vpitje, radi goste megle pa ničesar niso mogli videti. "Naprej!" je rekla Masuda, "zdaj ne smemo trositi časa," in hiteli so dalje, a le v počasnem diru, kajti tla so bila še vedno ska-lovita in svetloba negotova. RADI CITATE KNJIGE ? POTEM NE PREZRITE TEGA. ŠEST KNJIG PRVOVRSTNE VSEBINE ZA IZREDNO ZNIŽANO CENO SAMO $3.00. 1. Otroka kapitana Granta. Napeto zanimiva povest. Kdo ne posluša rad pripovedovanja o afriških divjakih, avstralskih ljudožrcih, o skrivnostih velikega oceana? Vse to in še mnogo več najdeš v knjigi Otroka kapitana Granta, ki stane....$2.00 2. Našega slovenskega pisatelja Meška večina izmed nas pozna. Ko čitaš njegove globoke povestice, ae ti zdi, kakor bi ti vlival olje na srce. — Ako želiš čitati povesti, ki ti bodo ostale še dolga leta v spominu, vzemi v roke knjigo "Slike," ki stane -------------------------.$1.00 Kdor naroči tž obe knjigi, mu damo povrhu kot nagrado še štiri druge knjige, in sicer: Solnce in senca, povest, ki je gotovo ne boš prej odložil, dokler ne prečitaš zadnje vrstice. Na negotovih potih. Napeta povest iz newyorskih višjih krogov. Od srca do srca. 1. in 2. zv. Ne smelo bi biti slovenskega Amerikanca, pri katerem bi se ne našli ti knjigi. Vseh teh šest knjig samo $3.00! Ponudba velja samo za kratek čas. Še danes torej izrezi ta oglas, pripni nanj znesek $3.00 v Money Ordru, Bank Draftu ali pa v gotovini ter ga pošlji na naslov: KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L ——o—— Prijatelji, ali *e zavedate, da ao nasprotniki z vso silo na dela za svoj tisk? Kaj pa mi, bomo samo mirovali in gledali? Ne smemo. temveč na delo moramo za svoj list A. S.! '*twt»»wwtw»if»wii»wwt>twt»»i»»>»tw»w ZA $ 25oOO Allen's Parlor Furnace Krasno Učinkovito Ekonomično Po vsej deželi govorijo o tem novem sistemu, ki daje toploto. Ker je izdelano v lepem porcelanu in emalju, se z lahkoto drži v čednem stanju. Ta peč zgleda, kakor lepa omara. Toploto razširja po sobi na naj-zdravejši način — vlago posuši in ogreva zrak. Ne kupujte peči dokler niste videli tega! W. Szymanski — Dealer in — FURNITURE in STOVES, HARDWARE and HOUSE FURNISHINGS GOODS Telephone Canal 597 1907-1909 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. PISANO POLJE Dr. P. A. Tominec: —Merchants,- advertise in 'Amerikanski Slovenec." POPIS VSEH CERKVENIH OBREDOV skozi celo leto, zlasti še V POSTNEM ČASU IN VELI- KEM TEDNU najdete v knjigi "RAZLAGANJE CERKVENEGA LETA aH SLOVENSKI GOFFINE." V njej je tudi natančno razložen pomen vsakega praznika in vsake nedelje skozi celo leto. Vsak katoličan bo z zanimanjem in ponovno segel po tej ioučni knjigi. Stane samo - $1.50 -1 Kdor Jo naroči tekom postnega časa, mu damo brezplačno povrhu knjižico "SV. KRIŽ EV POT." NaroČila s potrebnim zneskom pošljite na naslov: Knjigarna AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, lit i • < lahko kupite dobro Viktrolo s celotno opremo (št. j 1-1 glej sliko) in 10 ploščami. Viktrola je namizni ] fason, orehove barve, 6 V2 inčev visoka, 12 y2 inčev.: ^sgj* v širini in 13% globoka. ; ^S pošiljatvijo dobite igle, navodila in vse po-trebno. Ko inštrument i^^Jjjas*^ S' ,f?J^rf^j sprejmete ga postavite, 'Ž&IB^S&^^SSijP^ navijete in zaigrate, pa - imate najlepšo godbo v hiši. Ob tihih večerih vas kratkočasi,veseli družbi zagode poskočnico, za vsak čas zapoje primerno pesem. Privoščite si to razvedrilo, ki ga gotovo zaslužite po teži dneva. Stroške za pošiljatev plačamo mi. Plošče si lahko izvolite sami, a\i pa nam pišete, kakšne vrste želite imeti in prepustite nam, da Vam pošljemo zbirko primernih komadov. Tu navajamo nekatere izmed zanimivih slovenskih in drugih plošč, katere imamo v zalogi: "Jadransko morje" in "Čuj Micika," petje in tamburica_______v$0.75 "Slovanski ples", "Čukaričko kolo", tamburica__________________________________.75 "Vabilo" — "Pastirček", moški kvartet______________________.75 "Ljubca moja" — "Otok Bleski", moški glas___________.75 "Sezidal sem si" — "Slovenec Slovencu", moški glas_______.75 "Krasna Marička" — "V divni dolini", godba____________.75 "Na poskok polka" — "Taniska valček", trio godba_______.75 "S Velebita Klik se ori" — "ZavijaČu", tamburica______________________________,75 "Zvonce cvijet", polka — "Na Balkajskem jezeru", godba__________.75 "Dunavski valovi" — "Ljubavna sreča", valcer, harmonika__________.75 "Clev. klepetulja" — "Nove harmonike", smešna______________________.75 "Mila, mila lunica" — "Slepec", moški glas______________________________________________.75 "Ja te ljubim",. valc?r — "Sjajne oči", polka.............................75 "Ach du lieber Augustin", valcer. "Schnitzelbank", polka__________.75 "KukunješČe", balkanska igra", "Žikino kolo", tamburica_,__.75 "Strunam" — "Sirota", duet_______________________________________________________________________________________.75 "Na Vršacu" — "Sladko spavaj", moški glas______________________________________________.75 "Micka na šrauf" — "Na maškeradi", smešne______________________________________________.75 "La Poloma" — "Over the Waves", godba____________________________________.75 "To a Wild Rose" — "Souvenir poetique", violina________________________________.75 "Always" — "Dinah", nrulje.......................................................75 "Honolulu March" — "Kohala March", havajska kitara____________________.75 "Cherie, I love you", waltz — "Burgnudy" fox trot............75 "At Peace with the worid" — "Lonesome & sorry', banda____________.75 J "In a little spanish town" — "Kentucky", orgije________________________________________.75 , "International polka" — "Orphan Waltz", orchestra________________________________[75 J "Blue Danube" — "Southern Roses", waltz, banda____________________________________________________1.25 * "Poet and Peasant overture," I. & TT. part, orchestra________________________________________1.25 I ZA VSE DRUGE REKORDE PIŠITE NAM PO CE-! NIK. LAIIKO VAM PRESKRBIMO KATERIKOLI KO-| MAD, KATEREGAKOLI PEVCA ALI GLASBENIKA I ALI ORCHESTRA. 1 1 ; VAŽNO! — z vsakim naročilom pošljite tudi potrebno svoto. ; P" naročilih od 5. plošč ali več plačamo poštnino mi.. Ako pa naročite 1 manj, kakor 5 plošč, pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino. Za vse druge inštrumente, katere izdeluje Victor Talking Mach. Co. pišite nam po pojasnila in cene. Knjigarna A mer. Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Duhovniki sveta opravila za denar vrše — prodajajo. Kakor je pa ta odgovor enostaven, je pa veliko bolj zapleteno vprašanje: na kak način naj ga plačujejo? Vzorno bi bilo, če bi duhovnikom odvzeli ,vse brige za preživljanje in bi (od države dobil vsak, kolikor 'potrebuje za preživljanje po svojem stanu in kraju, kjer deluje, ter bi potem tudi vsa običajna darila v denarju ali naravi (bera) odpadla. Duhovnik #bi posvetil vse skrbi in moči svojim vernikom. Vzorno bi to j bilo, toda zaradi človeških sla-i bosti .je bolje, da ni tako. Pri-[meri se kaj lahko, da zavlada- i I jo možje, ki bi zahtevali od de?- i j hovščine kaj takega, ki bi se ne I strinjalo z vero in nauki cerkve. Kaj tedaj? Če slušaš, si vi sporu s cerkvi jo in vest jo, če ne j jslušaš, ti država lahko odreče [ plačo in si brez dohodka na cesti — berač. j Drugi način vzdržavanja dušnih pastirjev jo ta, da zanje ! skrbijo samo verniki. Ti pravi-j jo: Mi hočemo, mi potrebujemo j duhovnika, torej ga bomo tudi | i vzdrževali. Tako je v Ameriki.! 'tako sedaj na Francoskem in j j Angleškem. Posebni odbori do-j ločajo, koliko po razmerah ea-! sa in kraja, potrebuje izobražen! I človek za preživljanje, to vsoto j določijo in jo po višini davki -j razdelijo na posamezne druži-1 j ne. Vedo tudi približno lot no. »koliko je pogrebov, porok n; jleto in za to zopet določijo posebne pristojbine. Nihče ne go- j I d ril j a, vsak je prepričan: jaz I 'duhovnika, potrebu jem, jaz ga I 'hočem, da mi uči otroke kr- j jščanski nauk, da pridiguje, o- j pravi j a božjo službo, da mi deli .svete zakramente in tudi sicer pomaga, zato ga bom tudi pl- -čal z deležem, ki se mene tiče. Take župnije so naravnost u-.zorno urejene. V protest litovskem Londonu je okrog 120 ka- I ,'toliškili cerkva in župnij, i" je (v kakem mestnem okolišu Ie (krog 40 do 100 družin, si že u- i rede svojo župnijo. A" kaki hiši si prirede lepo kapelico, poleg nje oskrbe stanovanje za duhovnika, zedinijo se za njegovo plačo in župnija je ustanovljena. » Tretji način plačevanja pa je ta, da dobivajo duhovniki dohodke deloma iz nadarbine, to je od posestva, ki je iast cerkve (župnije), deloma od vernikov (bere), deloma pa od države. V ta namen sklepa cerkev s po sameznimi državami posebne pogodbe (konkordate), kjer je ugotovljeno, kaj je dolžnost duhovščine (spisovanje matic, i poročila na oblasti itd.) in ko-jliko bo država pridodala k dohodkom takih župnij, ki sploh PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21st Place, Chicago, HI nimajo ali imajo premajhna zemljišča in tudi iz šolnino (dohodkov od pogrebov in porok) ne zadostnih dohodkov za preživljanje. Ta način plačevanja je sedaj pri nas, dasi še ne urejen, ker se konkorclat šele sklepa. Dobra stran te ureditve je ta, da je preživljanje opri o na državo in na vernike — saj duhovnik deluje za oboje, — slaba stran pa ta, da verniki cesto kažejo na dohodke iz državnih prispevkov, prepričani, da dušni past ir i i dobivajo zadostno plačo od tam (sedanja plača v najvišji izmeri znaša z dokladami vred mesečno — krog 450 dinarjev!!), obratno pa tudi država kaj rada -ceni dohodke iz zemljišč ore- i-<>ko, zlasti pri skromnih zemljiščih, kakor so večinoma v Sloveniji. Kmet je s pregovorom mod'o ocenil dohodke takih zen; i : "Kdor s tujimi l judmi <>; 1' ia. : tujimi poje." Kot sklep velja: Povsod, kjer so verniki (ne samo katoličani. tudi drugovrei. ceio pagani), povsod tam je srčna zahteva in potreba duš, da imajo duhov nike, i i za vernike debt jo, verniki jih pa zlo po zaslugi plačajo. Tudi sveto ;m<» govori jasno o tem: "Ali 11 veste, da kal< ri v sv« • ist u > opravljajo, tudi !•> jedo. kar ie jod svetišča, in kateri viharju 'Služijo, od oltarja delež preje-jmajo? Take je tudi (iespnd u-kazal, da naj ti. kaiej evangelij oznanjujejo. od evangelija žive." (1 Kor. D, Ki, 1 1.) --o--- — Tokio, japonsko. — A- meriški Rdeči Križ je dal za i ponesrečence po potresu na Japonskem vsoto S~>0,000. A. T Jt\ 1L je ime zelo zanimivi povesti, ki jo pričnemo v kratkem objavljati v našem podlistku na drugi strani Jista. Citatelje zanimivih povesti opozarjamo na. to zanimivo povest, naj jo cilaio od začetka do konca, da jim je ne bo pozneje žai. Povest pelje čitatelja skozi zanimivo romantično dobo, ki jo pripoveduje Indijanec. S to zanimivo povestjo smo sigurni, da bomo zelo u-stregli našim naročnikom. Obe nem pa prosimo vse naje somišljenike in prijatelje, naj ne pozabijo na to lepo povest opozoriti svojih prijateljev in znancev 5n jih obenem nagovoriti, da se naroče na Am. Slovenca. Naš list ima pripravljenih celo vrsto najzanimivejših povesti in romanov, ki bodo sledili eden za drugim v listu. S tem bo naš list nudil svojim čitateljem najzanimivejše čtivo med Slovenci v Ameriki. Povejte to svojim prijateljem in znancem in pridobili jih bote za list. Zakaj lepe povesti in romane vsakdo rad čita. IG. ARCHULL. 1810 West 22nd Place, Chicago, BI. priporoča svojo obrt. Popravljam čevlje trpežno. Ker imam najnovejše stroje, delo izvršim naglo. Cene nizke. Rojakom se priporočam v naklonjenost.