Polfofna platan* ▼ gotorlif iSndinski ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO I » »M Cena Izhaja ob Četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, TyrSeva (Dunajska) ceBta 29/1. Poštni predal štev. 345. 2 Din Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393 Ljubljana, 2. avgusta 1934 Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 Ur, v Franclji 50 frankov, v Ameriki in povsod drugod 2 dolarja Štev. 31. Leto VI Kralja dišav slava in zaton T>A>cu/i{ilna Jiadeva k^czilana Cotiča, iai/acnacia na st/eiu. - Imel se, va- mv kotel lizati pa/a t/toga v si/ofi dftfnovUti. - dni (c utncl, <•#*£ M se> ami Mic so*t{c izpoittite Coty! Katera elegantna dama, katera nadobudna gospodična ne pozna tega imena? Kolikokrat ga je že videla v obliki originalnega podpisa z veliko in elegantno začetnico, s še elegantnejšo spojnico, spominjajočo na nežen podpis v ljubav-nem pismu! Damo vsega sveta poznajo to ime z majhnih in dragih parfumskih stekleničk, ki stoje na toaletnih mizicah v njihovih budoarjih, 9 škatlic za puder, z rdečilskih tub, iz gravur na zobnih ščetkah... Coty, največji izdelovalec parfumov na svetu, kralj parfumerjev, Napoleon dišav! Toda s tem se ni zadovoljil. Ni mu bilo dovolj njegovo pravljično kariere: iz neznatnega drogerij-skega vajenca je postal veliki denarni mogočnik, od katerega zahteva njegova ločena žena milijarde... za vzdržcvalnino. Ne, Cotyju še ni bilo zadosti. Hotel je postati tudi političen Napoleon. Sanjal je o svojem cesarstvu na Francoskem, o svoji vladi, ki bi bila vse prej ko nežna in vonjava kakor njegovi parfumi; o vladi čvrste roke, ki bi parfumirala vse francoske politične prvake s parfumom zaporov, pobarvala Francijo z rdečilom revolucionarne krvi in jo opudrala s pepelom požganih ustanov sedanjega sistema. Ta mali in neznatni človek z elegantnim podpisom je bil domala nepismen in neizobražen; šel je celo tako daleč, da je plačal težke milijone zgodovinarjem, ki naj bi dokazali, da je on, Coty, pravi potomec Napoleona. Franfois Coty, mali Korzičan, se je imel za Bonaparta in je že sanjal o tem, kako se bo lepega dne proglasil za Francisa I. Politična osebnost Cotyja je zelo zanimiva. V njem so se postopno razvijali državniški »darovi« in državniško slavo-hlepje: kadar so mu sluge in knjigovodje nosili v njegov z dragocenimi preprogami obloženi kabinet, ves zasičen s parfumskimi »idejami«, velike registre samih številk, si je začel domišljati, da je njegov finančni talent večji od talentov vseh francoskih finančnih ministrov. Ko je čital pisma svojih agentov iz podružnic v tujini, se je sam sebi zazdel zunanji minister. Ko je s svojimi nameščenci sestavljal službene pogodbe, se je imel za notranjega ministra. In kadar je zapovedal, da odpro okna v njegovem kabinetu — tedaj je mislil, da je minister za narodno zdravje... In tako se je razvila v njem ideja o njegovem poslanstvu. Francija, je dejal, je na robu prepada, če ne pojde narod za njim, ki mu edini želi samo dobro. Državo, jc vzklikal, je treba rešiti pred političnimi advokati, ki jo ženejo v pogubo. Na teh idejah je Coty lota in leta gradil svojo politično stavbo, leta in leta smotreno zasledoval svojo politično akcijo, ki ji je bil edini namen: Coty mora zavladati nad Francijo! Da bi dosegel te svojo revolucionarne namene, se je Coty držal tehle štirih temeljnih revolucionarnih načel: 1. zbuditi je treba simpatije množic in jih odvrniti od sedanjega sistema; 2. zbrati je treba čete, ki naj vržejo vlado in zasedejo v primernem trenutku vsa glavna upravna poslopja v Parizu in na deželi; 3. pridobiti si mora blagohotno podporo v silah, ki vzdržujejo obstoječi red, in 4. dobiti si mora v tujih državah zaveznike. Ljudske množice je Coty iskal s tiskom. Izključilo samo s tiskom, zakaj na zborovanjih ni nikoli nastopil, nego so v njegovem imenn zmeraj govorili plačani govorniki. Od vseh drugih velikih tribunov in voditeljev sedanje dobe se je razlikoval v tem, da njega množice sploh nikdar videle niso... Začel je kupovati časnike. Prvi je prišel na vrsto »Figaro«. Ta konservativni in aristokratski organ je kmalu postal njegova izključna last. V njem so izšli prvi Cotyjevi članki, z debelimi črkami natisnjeni in podpisani z velikim podpisom — toda napisal jih ni on, temveč žurnalisti, ki jih je za to plačal. Kdor je kdaj bral članke v »Figaru« s Cotyjevim podpisom, je moral opaziti, da so napisani v raznih stilih. Za Cotyja je zmeraj delala cela armada najetih časnikarjev. »Prijatelj ljudstva« Toda Cotyja to ni motilo. »Figaruc se dobre politične kupčije. Ta dnevnik je omejen na ozek krog francoske javnosti, na kroge, iz katerih se ne rekrutirajo množice, ki bi mogle Cotyja postaviti na svoj ščit. A ne samo, da je bil »Figaro« organ aristokratov z velikimi tradicijami, nego je zadnja leta, po smrti enega izmed njegovih najsposobnejših urednikov, začel tudi naglo padati z naklado. Toda Cotyja to ni motilo. »Figaru« se ni odrekel, temveč je začel v kombinaciji z njim misliti na ustanovitev posebnega časnika, ki naj bi vžgal množice, ki naj bi bil poceni in naj bi že z naslovom uganjal — demagogijo. Meseca maja 1928 je ustanovil dnevnik »Ami du Peuple« (Prijatelj ljudstva). Isto ime je imel v veliki francoski revoluciji organ revolucionarja Marata — toda to Cotyja ni motilo. Že v prvi številki se je zaradi tega imena opravičil svojim bralcem s člankom, v katerem je seveda ne sam, temveč plačan žurnalist divje napadal Marata. V »Figaru« je Coty nadaljeval borbo proti sedanjemu francoskemu sistemu, toda z njegovim imenom podpisani članki so bili bolj teoretskega značaja in niso nikogar žalili. Zato je bil pa v »Prijatelju ljudstva« toliko brutalnejši. Ta časnik je prodajal po deset centimov (25 par), medtem ko so vsi drugi francoski dnevniki po 20 ali 25 centimov (50 do 75 par). Zaradi takšne nelojalno konkurence so je sprl z organizacijo prodajalcev časopisov, ker mu niso hoteli prodajati njegovega dnevnika. Coty je moral zato dolgo vzdrževati posebno organizacijo za prodajanje svojega dnevnika in je izdal zanjo težke milijone. Dejansko pa ni od prodaje skoraj nič dobil in njegov »Ljudski prijatelj« je bil globoko pasiven. Toda Coty si je znal pomagati. Lepega dne so se podražili parfumi znamke Coty na vseh tržiščih od Šangaja in Buenos Airesa pa do Ljubljane in Zabite vasi. A kupčijski uspeh njegovega političnega slavohlepja ni zadovoljil. Parfumi so mu sicer nosili milijone, ljudskih množic mu pa niso pridobili. Zato je poskusil na drugi način razširiti in priljubiti med množicami Bvoj dnevnik. Spustil se je v najnižja časnikarska področja: njegovi žurnalisti so imeli nalogo, da na dolgo in na široko popišejo sleherno kriminalno afero, ki se je pripetila v pariški prestolnici ali drugod, da iztaknejo najintimnejše ljubavne, zakonske, finančne in politične škandale in jih razodenejo vse- mu svetu. Vse to je služilo edinemu namenu, da bi se zbrale okoli Cotyja široke mase. Vzlic temu se je pa dal Coty bralcem zelo rad predstavljati za krepostnega moža z vsemi vrlinami, potrebnimi današnjemu državniku. Plačani žurnalisti so ga proglašali za človeka, ki presedi po cele noči pri delu v svoji pisarni in snuje genijalne načrte. Coty je dajal svojo duševno hrano bralcem po deset centimov na dan, za polovično ceno, in zraven obljubljal, da bo dajal v bodoči — svoji — Franciji tudi telesno hrano za polovično ceno, kakor jo baje daje svojim delavcem v parfumskih tovarnah. Obljubljal je Francozom, da bo znižal vse davke. Sedanji sistem na Francoskem, je grmel Coty, je tema in smrt. On bo pa dal Franciji luč in vstajenje. Tudi na čete je mislil, ki naj bi udarile, kadar bi napočil ugoden trenutek. Toda tu mu ni šlo ravno po sreči. Ker ni imel sposobnosti, da bi sam ustvaril takšne čete, je mislil na politične zveze z raznimi drugimi organizacijami. Mislil je na monarhiste, toda iz te moke ni bilo kruha. Obrnil se je na »Patriotsko mladino«, a tudi tam ni uspel, šele »Ognjeni križi«, društvo vojnih legionarjev, se je napol priključilo Cotyjevi ideji. Zaveznike v vrstah tistih sil, ki branijo »obstoječi red«, torej med policijo in vojaštvom, je skušal pridobiti takole: Podaril jc domu upokojenih stražnikov 50.000 frankov — in vsi pariški redarji so na mah videli v Cotyju svojega dobrotnika. Z vojaštvom jc ravnal malo drugače. Ustanovil je v uredništvu »Figara« svet za narodno obrambo. Predsednika upravnega odbora »Figara«, nekega generala, je imenoval za poročevalca za letalstvo, nekega admirala pa za mornariškega poročevalca. Manjkal mu je le še referent za kopno vojsko. Pravijo, da se je Coty spomnil celo pokojnega maršala Focha! Toda pri njem jo dobil košaro in tako se je moral zadovoljiti z nekim drugim manj znanim generalom. Res je sicer, da je imel Coty prijatelje in občudovalce tudi v vojnem ministrstvu in med vojaštvom. Toda ena lastovka še ne napravi pomladi, in par višjih častnikov je za revolucijo premalo. Coty kupuje senatorsko mesto na Korziki Takšen je bil torej Cotyjev političen nastop na Francoskem. Napadal je na vse strani, najrajši sedanji sistem, ljubil je efekt in pri tem dostikrat zašel v največja protislovja in nedoslednosti. Tako je Coty po eni strani z najtežjimi topovi streljal na parlamentarizem, po drugi strani pa kandidiral za senatorja na Korziki. Čeprav je za te volitve zmetal težke denarje, je vendarle klavrno propadel. V vsem njegovem političnem delovanju je udarjal na dan kupčijski duh. To mu je kot izdelovalcu dišav sicer nosilo, toda po drugi strani se s tem v politiki sami ni mogel zasidrati. Posebno v njegovi »zunanji politiki« so poslovna načela igrala veliko vlogo. Coty je namreč imel svojo čisto posebno zunanjo politiko, saj je »ustvarjanje zvez s tujimi državami« ena izmed temeljnih potreb vseh revolucionarnih načrtov. Tu je Coty sijajno par-fumiral svojo politiko — ali pa narobe, sijajno politiziral svojo parfumerijo, kakor že hočete. Coty v zunanji politiki ni bil imperialist, kakor bi mogel kdo po njegovem značaju domnevati. Narobe: da bi si pridobil prijateljev in zaveznikov v tujih državah — to mu je bilo važno pred vsem zato, da proda čim več dišav — je obljubljal na račun Francije, kar so drugi le hoteli. Glavno mu je bilo, da proda čim več parfuma. Zanimivo je, kako je hotel urediti stvar z Nemčijo. Tam je začela prodaja njegovih steklenic čedalje bolj padati. Coty jo dognal, da je to padanje posledica bojkota proti njemu. Tedaj je kratkomalo sedel za pisalno mizo, napisal okrožnico, v kateri se sklicuje na svoje članke v »Figaru«, ki dokazujejo, da je Coty velik prijatelj Nemčije, da se že od nekdaj za-vzema za to, da dobi Nemčija nazaj kolonije itd. Posebno na kolonije je dal velik poudarek v tej okrožnici. Razposlal jo je vsem svojim nemškim klientom, toda dosti uspeha mu ni prinesla. Ko so to okrožnico objavili francoski časniki, je nastal v Franciji kajpada velik škandal.- Nasproti Angliji je bil do leta 1923 sovražno razpoložen. Razumljivo, ko pa ni mogel prodreti na tamkajšnji trg. V, »Figaru« je napadal Anglijo, da ne more nikdar postati prava prijateljica Franciji, češ da proizvaja tisto, kar bi smela Frau-cija edina proizvajati. Zato jc svetoval Angležem, naj rajši razvijejo svojo težko industrijo, Franciji pa prepuste »lahko« industrijo, kakor je na primer... parfumska. Leta 1923. je Coty osebno napisal (prav za prav podpisal) štirinajst člankov o Angliji in njeni protifrancoski politiki. Toda januarja 1924 se mu je posrečilo, da je odprl v Londonu velikansko podružnico. In tedaj je začel ubirati drugo pesem. V začetku leta 1927. so Angležj tudi njega povabili na veliki banket v Londonu, ki so ga priredili na čast britanskim industrijcem. Takrat ga je celo zunanji minister Chamberlain povabil na kosile. Drugi dan se je bralo v »Figaru«,-da jc Coty dolgo konferiral z britanskim državnikom o raznih evropskih problemih, med drugimi tudi o — komunistični nevarnosti... Po vrnitvi iz Londona je začel ogorčeno napadati komunizem in Sovjetsko Rusijo (Rusi namreč njegovih parfumov ne kupujejo) ter se zavzemiiti za skupno fronto vseli velesil proti Sovjetom. Kako imenitno je takrat cvetela Cotyjeva kupčija na Angleškem, najbolje kaže tale stavek, ki ga je prinesel »Figaro«: »Velika Britanija je največja prijateljica Francije in najmogočnejši branik' civilizacije. Ce ona propade, propade ves svet.« V mislih je imel seveda svoje parfume... • Polom Toda vse to Cotyju ni dosti pomagalo. Poslednji dve leti je začelo iti pri njem rakovo pot, prodaja dišav v tujih državah je kopnela in milijoni so se krčili. Njegov »Ami du Peuple«, ki je na njem gradil vso svojo politično stavbo, so prodali na dražbi. Kaj je pravi vzrok nejgovega poloma, je danes še težko reči. Najbrže to, da j« kriza omejila konzum dragih dišav, le-te so pa bile glavni steber Cotyjeve politike* Tako je Coty postal spet samo ime na' stekleničicah v damskih budoarjih... Lani so Franfoisa Cotyja izrinili iz »Figara«. Delničarji so ga vrgli iz časnika, ki jo bil še pred nekaj leti njegova last. Ostal mu je sam« še »Ljudski prijatelj«. Toda pred pol leta so tudi njega prodali na javni dražbi za tri in pol milijona frankov. Coty je izdal za »Ami da Peuple« 203 milijone frankov. Dolga je bilo na njem 13 milijonov, aktiv pa 3 do 4 milijone. To je bil konec politične kariere par-fumerja Cotyja. Kmalu nato smo brali v časnikih, da ima tudi velike afere s svojo ločeno Seno, ki je baje zahtevala celo milijardo fran« kov vzdrževalnine, potem da je nevarna obolel, da so ga zaprli v umobolnico, d* je brez sledu izginil. Te dni je pa priti* vest, da je umrl. W Živel je z 20 ženami ... in A/cc\dc, da & A*iiUw m%o&, JUi jc „vstal mch/LU". - VUvuielnc ^usiotovsciftc pwneienc$a Acnavta V Pragi, julija 'čehoslovaki že dolgo niso videli tako zanimivega moža kot je neki skrivnosten Arnavt, ki je po Češkem in Slovaškem varal petnajst dolgih let lahkoverne vdove. Zdaj so ga vdrugič obsodili na dve leti, toda še zmerom ne vedo, kdo je in odkod... Človek s več imeni Kdo le je ta prefrigani možakar? Ali je Bajram Zeljkovič, ali Jan Salajka, morda Stjjepan Mlčuh, morda Josef Rišanek, kaj pa če je Jan Liska ali bog si ga vedi kdo?... Niti dve uradni poročili si nista enaki. Med preiskavo, ki je trajala skoraj leto 'dni, je možakar trdil, da je Jan Salajka in da je ležal 1928. leta v neki beograjski bolnišnici in bil tam policijski prijavljen. Toda ta izjava ga ni niti malo ovirala, ’da bi je ne bil lepega dne oporekel in 'dejal, da se piše zdaj tako, zdaj drugače, da je doma zdaj odtod, zdaj odondod. Časih je bil Ceh, časih Slovak, časih Jugoslovan. Mož je tako skrivnosten in tako velik in premeten goljuf, da bi dobil gotovo prvo nagrado na Češkoslovaškem, če bi jo razpisali za največjega prefriganea. Prijel se je čudnega posla, lahkega in prijetnega. Ce je le kje zvedel za mlado bogato vdovo, ki ji je mož padel v prvih letih svetovne vojne ali je bil pa pogrešan, se je nenadoma znašel pred njo, razprostrl roke, ji dejal, da je Jan, Stjepan, Miško ali kakorkoli že, njen pravi ubogi zakonski mož, ki se je brez pravice in brez denarja potikal dolgih 15, 16 ali 17 let po svetu, samo, da je končno prišel do nje, ki jo je vsa leta goreče ljubil in klical v sanjah. Ta premeteni možakar je bil bolj zvit ko kozji rog. Živel je dolgih petnajst let, letos tu, drugo leto tam, zmeraj pri drugi ■»ženi«, dokler ni sleherne zapustil s polno mošnjo denarja v žepu. Njegovi doživljaji so zares prečudni in neverjetni, najneverjetnejše je pa to, da je v petnajstih letih menjal dvajset ženfi in jih zlepa zapustil kakor jih je zlepa razveselil s svojo »vrnitvijo« iz ujetništva. Vaščani vlečejo na dve plati Pred nekaj leti se je pojavil v vasi Ueskovu nad Vahom visok, suh človek, ki je za silo tolkel slovaščino. V neki krčmi je pripovedoval, da se vrača iz Sibirije, da je Jan Oprhal in da je skoraj jpozabil materinski jezik, ker je v ujetništvu govoril samo ruski. Mimogrede je povpraševal po svoji ženi Ani, se zanimal, ali je živa in zdrava in ali se ni mogoče v njegovi odsotnosti v drugič poročila. Zvito je izpraševal po sorodnikih in si za prvo silo nabral dovolj podatkov o »svojih« ljudeh. Krenil je naravnost k vdovi Ani. Za-fcudeni ženioi je dejal, da je njen mož, ki je mislila, da je že v krtovi deželi, objel jo je ves raznežen in jo po šestnajstih letih iskreno stisnil na srce. Vdo-jvi Ani se je sprva zdelo, da je njen Jan bil bolj zavaljen in nekoliko manjši, toda jdejala si je: v šestnajstih letih se človek ■elo spremeni in takrat sva bila še oba mlada. Ko ji je Jan omenil nekaj važnih dogodkov iz njunega zakona, ki jih je Spretno izvil vaščanom v gostilni, in ko ji je celo omenil, da ji je na »iegnanju« pred pričetkom vojne kupil veliko »leetarsko« srce, se je Ana prisrčno prižela k svojemu možu in je bila vsa srečna, da se je vrnil. Nič si ni storila iz tega, da so nekateri kmetje trdili, da ta možakar ni njen 'Jan. Pravili so ji, da se ne spominja niti najvažnejših vaških dogodkov in da mnogih sorodnikov ne spozna. Verjela je rajši Onim, ki so prepričevalno zatrjevali, da no po raznih znakih spoznali v njem pra-vega Jana Oprtala. Kmetje so se razdelili v dva tabora. Časih so si s pestmi ubijali Oprtalovo »identičnost« v glave. Šele čez leto dni, ko je »Jan« nenadoma izginil, so se vsem neverjetnim Tomažem odprle oči. V vsej vasi je bila odsihdob samo ena edina žena, ki je še zmerom trdno verjela, da je bil sloki možakar pravi Jan Oprhal. Bila je to vdova Ana, ki se je pridušila, da je bil vse leto pri njej njen pravi zakonski mož in da se je moral po višji zapovedi vrniti v Sibirijo. Toda spet ga bo pot privedla nazaj k njegovi ljubljeni ženi... Smolo je imel Jan ni mogel kar iz trte izviti nove vdove, zato si je poiskal prvo najboljše dekle z veliko doto, ki bi se bila rada za vsako ceno poročila. Predstavil se ji je za železniškega uradnika Alojza 'furmana. Z njenim denarjem je nekaj časa udobno živel, potlej pa izginil brez sledu, da ubere spet svojo staro pot k vojnim vdovam. Odšel je v Novo ves ter živel tam pol leta z vdovo Štefana Mlčuha. Tu je imel zelo »srečno roko«. »Žena« mu je nenadoma umrla, on je pa »svoje« posestvo lepo prodal in se preselil v vas Velešovice na Moravskem, kjer je živel z imenom Jožefa Rišanke. Tu ga je vsa vas spoznala za pravega Jožefa. Toda prav v tej vasi je imel smolo. Dan pred poroko z neko bogato dedinjo je spoznal orožniški vodja Žaček v njem že dolgo iskanega Mlčuha, Oprhala, Liška, Hajma, Križanoviča in kdo ve še koga vse. Narednik ga je prijel in predal sodišču, ki ga je kaznovalo zaradi goljufij na 18 mesecev ječe. Oblasti so ga nameravale izgnati, ko je presedel kazen, toda zviti lisjak jo je prej odkuril... »Kakšen nos pa imaš?« Hodil je iz vasi v vas in iskal primerne žrtve. Živel je danes spet s to, jutri z drugo vdovo, izginjal in se spet pojavljal. Na svojo nesrečo je poskušal »srečo« še pri dvajseti vdovi. Tu se je navdušil za bivšo vdovo bogatega kmeta Jana Salajke, ki se je po vojni vnovič poročila z nekim Madjeričem. Zahteval je, da se vrne k njemu, ali pa da mu dš polovico posestva. Toda vdovica se je trdovratno otepala nezaželenega »prvega moža«. Na sodišču ga je vprašala: »Ti svinja, kakšen nos pa imaš?« Deiek krade v spanju V Londonu, julija Neki angleški profesor je objavil zanimivo razpravo o odgovornosti oseb, ki počenjajo v spečem — som-nambulnem — stanju zločine, ne da bi se tega zavedali; ko se prebude, o svojem početju v spanju ničesar ne vedo. >Daily Express< opisuje primer, ki zlasti zanima angleške vzgojitelje. V Swansenu je bilo za povrstjo vlomljeno v več trgovin, toda storilca niso mogli najti. Policija je v nekaj primerih fotografirada odtise prstov in ugotovila, da gre nedvomno za otroka, ki krade. V okoliških šolah so posneli odtise deških prstov in dognali, da se prstni odtisi nekega enajstletnega dečka na las ujemajo s fotografiranimi odtisi v trgovinah, kjer so bile izvršene tatvine. Otrok se ni niti malo zavedal tatvin, pač pa jih je v sanjah doživljal. Profesor Eath zanika otrokovo odgovornost. Čeprav so dečkovi starši vedeli za otrokova bolna nagnenja, niso genili niti z mezincem, da bi ga skušali odvaditi zločinskega početja ali ga pa Njen pokojni mož je bil dobrih 100 kil težak in je imel top češki nos, dočim je bil ta moški, ki je stal tik nje, vitek in visok ter je imel orlovski nos. Najzanimivejše je pa v tem primeru, da so se vaščani spet razdelili v dva tabora. Prvi so trdili in prisegali, da je možakar pristni Jan Salajka, češ da ga poznajo po vraščenih ušesih, pegi na vratu in brazgotini na desni roki, drugi so pa vse to zanikali. Salajka je bil predrzen. Na vsak način je hotel dobiti posestvo. Zahteval je na občini domovnico, da bi lahko vložil tožbo zoper svojo nezvesto ženo. Vdova pravega Salajke je zadevo prijavila orožnikom, ki so lažnega Salajko prijeli in predali sodišču. Preiskovalnemu sodniku se je predstavil za Bajrama Zeljkoviča, Arnavta iz vasi Bukovice blizu Berana. Ugotovili so, da ne zna niti po katoliško niti po pravoslavno moliti, pač pa zna mnogo muslimanskih molitev, pozna tnrške običaje, da je obrezan in zna madžarski, ruski, srbski in arnavtski. Iz Beograda javljajo spet drugače Oblasti so mislile, da so končno vendar razkrinkale skrivnostnega moža. Toda lepega dne je na sodišču preklical vse svoje izjave. Pričel je trditi, da je Jan Salajka in da je prišel na Če-hoslovaško peš z nekim Jugoslovanom iz Vladivostoka, vendar o Vladivostoka ni znal povedati ničesar drugega, nego da je mesto nekoliko drugačno ko Brno, da je v mestu dolga in široka ulica in da stoji blizu Črnega morja(!). Spet so ga obsodili na dve leti. Zdaj zahteva njegov odvetnik revizijo procesa, češ da je uradno javljeno iz Beograda, da je bil leta 1928 v Beogradu res prijavljen Jan Salajka na policiji. Zdaj stoji zadeva seveda na glavi. Živ krst ne more biti tako naiven, da bi trdil, da je možakar že pred 6 leti vedel, da živi v Telču na Moravskem vdova po nekem Janu Salajki. Toda vrag si ga vedi čemu bi se bil potlej skrival naš junak za tolikimi lažnimi imeni. Zdi se, da ga bodo naposled še izpustili in mu celo priznali posestvo, če se ne izkaže, da je mož Bajram Zeljkovič iz beranske okolice. Morda mu bo še nasedlo nekaj vdov, morda bo še kakšno osrečil... • oddali v kakšen zdravstveni zavod. Znanstveniki se odločno upirajo, da bi oblasti otroka kaznovale. * Koliko sile porabi telo V Berlinu, julija Na vse mogoče načine so merili in preskušati, za kakšno gibanje in za kakšno delo porabi telo največ sile. V postelji ležč porabi telo komaj toliko energije kot sedemdesetsvečna žarnica. Če se pa telo iz tega položaja vzravna, je poraba sile takoj za 5 odstotkov večja. Pri nagli hoji iz sobe v sobo se poraba stopnuje za 200 odstotkov. Pri najhitrejšem teku pa porabi telo kar tisočkrat več energije kakor v ležečem položaju. Najtežji gospodinjski posel je pranje; telo porabi največ sile. Manj za pometanje, polovico manj pa za likanje. Mati porabi za šivanje polovico toliko energije kakor za oblačenje otroka. Delo gospodinje, ki opravlja vse hišne posle, ni nič manj naporno kakor mizarsko ali pleskarsko delo. Človek se s hojo po stopnicah petnajstkrat bolj zmuči kakor če hodi po ravnem. sestik tetiU sc mu {c venil sp)>U| Zdravnik©v račun E*'«; ;, , Kmalu potem ko se je naselil v vasi, je dobil zdravnik Pierre Girard nekega dne, ravno ko se je vrnil z obiska pri bolnikih, obvestilo, da so grajski poslali ponj. Kazalo mu tedaj ni drugega, kakor da se spet odpelje. Hitel je tem bolj, ker so ga danes prvič poklicali v grad in je upal, da bo našel tam petičnejše paciente od siromašnih kočarjev, ki so mu po večini plačevali z živežem. Pravili so mu, da živi na gradu bogata mlada vdova z dvema majhni na hčerkama in starejšo sorodnico. Mladega zdravnika je že dolgo mikalo, da bi tudi od znotraj videl grad, ki se je okoli njega že toliko-krfK vozil s svojim malim avtom. Sluga je odvedel Pierra v okusno opremljen salon. S strokovnjaškimi očmi je mladi zdravnik občudoval starinsko pohištvo in dragocene slike. Nad vsem je pa plaval čudno zapeljiv parfum... V sobo je stopila lepa mlada žena, visoka in vitka ko jelka. Njen fini podolgovati obraz je bil komaj zaznavno našminkan. Gosti plavi lasje so ji v velikih kodrih valovili nad čelom. m »Hvala vam, gospod doktor, da ste tako hitro prišli,« je začela, ko se je Pierre predstavil. »V hudih skrbeh sem. Moja starejša hčerka ima vročico. Ali je ne bi preiskali?« Pierre je ugotovil, da je mala obolela za škrlatinko, nato je pa spet 6edel v avto in se odpeljal. Skoraj avtomatski je šofiral. Vsega ga je prevzelo neko čuvstvo, ki ga še ni poznal. Zdelo se mu je, kakor bi se bilo njegovo življenje iznenada s temelja izpremenilo, njegovo pusto in žalostno življenje, ki si ga je zaman skušal olepšati. Neprestano mu je zvenel v ušesih glas mlade žene, neprestano je vid^P pred seboj njen obraz, sloladnost:\ttjenfe 'postave in njenih, gibov... "5 ' ’ Tudi na gradu so dobili o njem ugoden vtis. Celo teta Florence, šestdesetletna devica, ki je svoji nečakinji , vodjila gospodinjstvo, pametna stara dama, je bila polna hvale o mladem zdravniku. * Vsak dan je Pierre prihajal k bolnemu otroku, in ko je bil teden okoli, je bil smrtno zailjubljen v lepo grajsko gospo. Razen ur* ki jih je smel prebiti z njo, ni bilo zanj več življenja. Nanjo je mislil, kadar je podil svoj avto po prašnih cestah in kadar je hodil-obiskovat bolnike v nizkih kočah. Z mladostno navdušenostjo prve velike ljubezni je izgovarjal sam pri sebi ime Marije-Tereze. In v sanjah se ji je z najstrastnejšimi besedami izpovedoval ljubezni, ki se je vpričo nje ni upal niti namigniti... Kmalu je vzklila med njima neka domačnost. Iz zdravnika kaj rad nastane prijatelj. In ni bilo dolgo, ko sta začela Pierre in Marija-Tereza drug drugemu pripovedovati o svojem življenju. On ji je govoril o svojih otroških letih, o svoji materi, svojih študijah in o upanju, da postane nekoč velik in slaven zdravnik — sanje, ki se jim je moral odpovedati, ko je kmalu po njegovi promociji propadlo očetovo podjetje. Tako se je ves izpovedal tej očarljivi mladi ženi, ki je v njeni družbi od dne do dne bolj spoznaval, kaj je ljubezen. In ona je s čedalje večjim zanimanjem prisluškovala njegovim besedam in mu vračala zaupanje z Napisal Frčdčric Boutet zaupanjem. Povedala mu je, da je že štiri leta vdova po možu, ki je bil mnogo starejši od nje in se je brigal samo za svoje kupčije, njo pa zanemarjal. Globoka je bila njuna medsebojna simpatija, toliko večja, ker ju je družila še skupna ljubezen za glasbo... In prišel je dan, ko se je Marija-Tereza zavedela, da ljubi Pierra Gi-rarda. Mirno je sprejela to spoznanje in ni ji prišlo na um, da bi se upirala čuvstvu, ki je pognalo v njenem srcu tako globoke korenine. Kaj naj bi tudi storila? Z gradu ni mogla, zdravnika odsloviti takisto ne. Zaradi občutljivega zdravja svojih dveh hčerk se je bila preselila na deželo in se tam ni dolgočasila, preden se je seznanila s Pierrom. Zdaj jo je pa obšlo spoznanje, da ne bi več vzdržala na gradu, če bi Pierre opustil svoje obiske. Tudi se je zavedala, da je še mlada in da koprni po ljubezni... Nekega neprijaznega novembrskega večera se je zgodilo. Bila sta sama v njenem malem salonu. Pierre se je hotel posloviti, tedaj sta pa padla drug drugemu v objem; kako je prav za prav prišlo, pozneje niti sama nista znala povedati. Vprašanje plačila je postalo pereče nekaj dni po prvem januarju, v času, ko zdravniki navadno razpošiljajo svoje račune. Takrat sta bila Pierre in Marija-Tereza že šest tednov zaljubljen par. Globoko občutene sreče, ki sta jo uživala drug ob drugem, ni skalila niti senca nesoglasja. Obema se je zdelo, da dotlej sploh še nista živela. Njuno srečo je kalilo samo to, da so ure, ko sta smela biti skupaj, tako hitro minevale, in da sta morala neprestano paziti, da ne izdasta svoje ljubezni. »Ljubi otrok,« je rekla nekega dne teta Florence svdji nečakinji; »'niladi mož nam še zmeraj ni poslal računa. Vem, da tega iz takta ne stori, toda » Ideal Kongresni trg 3 kemično čiščenje, barvanje in »vet-lolfkanje « vzlic temu morava misliti na to, da ga plačava. Prosila si ga, naj hodi še zmeraj k otrokoma, čeprav sta že popolnoma ozdravela. Seveda si prav storila, saj tudi meni časih ni dobro, toda zastonj mu pa le ne smeva jemati dragocenega časa.« »Tudi jaz sem že na to mislila,« je odgovorila mlada žena in se zagledala v svoje roke. »Res je, čim prej mu moram plačati, kar... kar sem mu dolžna...« »Tem bolj, ker je revež. Gotovo si tudi ti že opazila, kako ponošene obleke ima. Mogoče ni bilo prav, da sva ga kakor prijatelja sprejeli v hišo — taka reč stvar še bolj zaplete zato se morda ne upa... Že jutri bom z njim govorila.« »Zelo hvaležna ti bom,« je počasi rekla Marija-Tereza, >če urediš lo stvar...« >Ne, Marija-Tereza, kar mi je danes rekla tvoja teta, pa res ne grel Ali ne čutiš, da je žaljivo zame? Pa vendar tudi ti tako ne misliš? Od tebe naj vzamem denar! Da me plačaš kakor tujca! Ali me mar ne ljubiš? Kaj pa misliš, kdo sem? Ko sem srečen, da smem paziti na tvoja otroka...« »Prosim te, Pierre, bodi vendar pameten! Saj je to čisto prirodno in samo po sebi razumljivo! Poklicala sem te kot zdravnika, žrtvoval si svoj čas mojima otrokoma — zato bi hotela to stvar tako urediti, kakor se običajno uredi...« Ko je ostala sama, je Marija-Tereza obupno iskala, kako naj to stvar uredi. Še nikoli ni videla svojega dragega tako užaljenega in ogorčenega. Vedela je, da ji brez Pierrove ljubezni ni več življenja, prav tako pa tudi nj .ni hčerki potrebujeta skrbne nege požrtvovalnega zdravnika. Ni imel prav! Prvič danes je bila skoraj jezna nanj. Grenka misel jo je prešinila: ali mu mar isto pomeni kakor vaški kmetje, ki ga plačajo v blagu? Zdajci je planila pokoncu: našla je! Pierre je imel za seboj mrzlično neprespano noč, ko je drugo jutro kakor po navadi prišel na grad, da preišče otroka. V salonu ga je sprejela teta Florence: »Ljubi prijatelj,« mu je rekla, »vse vem. Marija-Tereza mi je povedala... Da, vse... Nu, saj ni treba, da bi bili v zadregi... Njenega denarja ne marate? Razumem. Ona vas noče pustiti? Tudi razumem. A potem je pač najenostavneje, da se oženite z njo — in stvar bo v redu. Po njenem naročilu govorim...« Pierre se je moral prijeti za stol. »Da se z njo oženim? Ali me res mara? Vzeti me hoče?...« »Stopite k njej. Čaka vas.« Pierre si tega ni dal dvakrat reči. »Kako premeteno je prav za prav to,« je premišljala teta z drobnim usmevom. »Plačila ne mara, ker je zaljubljen v mojo nečakinjo. Toda čisto prirodno se mu zdi, da se z njo oženi in da deli z njo vse njeno premoženje... Pri vsem tem je pa res iskren... Kako čudovito modra so pravila sodobnega družabnega življenja!« Samomorilec Kovacs Napisal Mihael Erdttdy Jožef Kovacs se je opotekel skozi vrata. Še zmeraj mu je zvenel v ušesih hripavi glas generalnega ravnatelja: »Na žalost vas moram odpustiti. 0 odpravnini seveda ne more biti niti govora...« To je bilo vse. S temi kratkimi besedami so mu dali razumeti, da banka ne more več plačevati odvisnih uradnikov. Jožef Kovacs se je z nemim stiskom roke poslovil od svojih tovarišev. Njihovi sočutni pogledi so razodevali, da vidijo v njegovem odhodu migljaj, kakšna usoda čaka prej ali slej tudi nje. »Kaj boste zdaj začeli?« ga vpraša eden izmed tovarišev, s katerim je delal za isto mizo. Kovacs je skomignil z rameni in srepo zastrmel predse: »Ostane mi samo še Donava...« * Ta obupna izjava odpuščenega uradnika je prišla generalnemu ravnatelju do ušes, ko je ravno pregledoval jutranjike in primerjal tečaje. Nemirno, skoraj s strahom je obrnil list in preletel rubriko dnevnih novic. Zdajci je prebledel. V seznamu samomorilcev je zagledal kratko vest, da si je neki Jožef Kovacs skušal vzeti življenje. Generalni ravnatelj je slabovoljno vstal in stopil k oknu, da bi prepodil te misli. Toda neprestano ga je podzavestno glodal očitek, da je on kriv Kovacsevega obupnega dejanja. Vzel je klobuk in neopaženo odšel iz pisarne. Na cesti se je oddehnil. Pomislil je: »Zakaj sem prav za prav zapustil urad?« Na misel mu je prišla javna bolnica, kjer se Jožef Kovacs bori s smrtjo. Spet se je vest oglasila v njem. Kakor bi jo hotel pregnati, je napel prsi, odprl dozo in si prižgal cigareto. Ko je prišla mimo njega neka lepa dama, se je celo ozrl za njo. Pomignil je bližnjemu taksiju. »V Au...« je rekel šoferju. Hotel si je ogledati vilo, ki si jo je najel čez poletje. S tem je bila za generalnega ravnatelja zadeva Jožefa Kovacsa pri kraju. Toda ko je avto privozil do mosta in je zagledal Donavo, ga je zbodlo. Nagnil se je k šoferju: »Obrnite! V splošno bolnico...« Na hodniku mu je legel na prsi težki duh po zdravilih. S svinčenimi nogami je šel po stopnicah in kakor v sanjah poiskal številko osem in štirideset. Potrkal je. Usmiljenka mu je odprla. »Iščem... gospoda... Jožefa Kovacsa...« »Gospod Kovacs je žal... že umrl... Pred pol ure so ga odnesli dol v secirno dvorano...« Generalni ravnatelj je prebledel. Pred očmi se mu je zvrtilo... * Pol dveh je bilo, ko se je vrnil v pisarno. Dal je poklicati svojega tajnika. »Poslal bi vdovi Jožefa Kovacsa majhno podporo... Recimo tisoč pen-gov...« »Oprostite,« je osuplo zajecljal tajnik. »Če hočete gospod generalni ravnatelj pomagati Jožefu Kovacsu, bi ga vendar rajši vzeli nazaj v službo...« Generalni ravnatelj je nabral obrvi: »Tega... žal... ne morem več...« »Ubogi Kovacs pa še zmeraj upa...« »Ne govorite neumnosti...« »Oprostite...« »Saj še ne veste, da...« Tajnikov obraz je zdajci zasijal. »Ne zamerite, gospod generalni ravnatelj... tisti samomorilec, ki so ° njem vP*sa^i današnji jutranjiki, ni naš Jožef Kovacs... Igra usode je hotela, da se je ravno danes...« Generalni ravnatelj ga je začudeno pogledal: »Ni naš Jožef Kovacs? Ali zanesljivo veste?« Tajnik je veselo odvrnil: »Seveda. Živi dokaz za to pa sedi zunaj v predsobju... in čaka gospoda generalnega ravnatelja...« »Če je tako... pa recite temu Kovacsu...« Potem se je iznenada premislil: >Ne, ničesar mu ne boste rekli...« ,*>' a&gvijS Stran 5. Grof MONTE-ORISTO Homan Napisal Aleksander Dumas 4«. nadaljevan)* , »Oprostite, gospod grof,« reče Danglarsova žena, »sram me je sicer priznati svojo slabost, toda vaša strašna istorija mi je šla do živega; dovolite mi, da sedem.« Monte-Cristo se ji prikloni, nato pa stopi h gospe Villefortovi: »Bojim se, da bo gospa Danglarsova spet potrebovala vaše stekleničice.« Toda še preden se utegne Vil-lefortova žena obrniti k svoji prijateljici, zašepeta njen mož baronici na uho: »Jutri moram z vami govoriti.« »Kje?« »Pridite v mojo pisarno, tam bo še najvarneje.« »Dobro, prišla bom.« Takrat pristopi gospa Villefor-tova. »Hvala, ljuba prijateljica,« odmahne baronica in se skuša nasmehniti. »Nič hudega ni bilo.« VII Berač Med tem se je zmračilo in Vil-lefortova žena je izrazila željo, česar se baronica ni upala storiti, da bi se vrnili v Pariz. Ville-fort je vstal in povabil Danglar-sovo ženo v svoj voz, da bo pod okriljem njegove žene. Danglars je bil ves čas tako zatopljen v pogovor s Cavalcantijem, da ni ničesar opazil, kar se je godilo okoli njega. Med tem ko je Monte-Cristo vzel stekleničico iz rok gospe Villefortove, mu ni ušlo, da se je VilLefort približal gospe Danglar-sovi. Čeprav je kraljevski prokurator tako tiho govoril, da ga je še baronica komaj razumela, je grof ugenil, kaj ji je povedal. Morrel, Chateau-Renaud in De-bray so se poslovili od gostitelja in odjezdili na svojih konjih, obe dami sta pa sedli v Villerfortovo kočijo. Danglars je postajal čedalje bolj navdušen nad Cavalcantijem starejšim in ga je povabil v svoj voz. Andrea je stopil v svoj novi dvokolesni športni voz. Med večerjo ni dosti govoril, kajti bil je prepameten, da bi se v prisotnosti toli bogatih in uglednih gostov — med njimi je ne brez nemira slišal imenovati ime državnega pravdnika — upal ziniti kakšno budalost. Potlej se je obema Cavalcantijema pridružil gospod Danglars. Bankir je bil pred vsem računar; videč da sta Cavalcan-tija očitno v dobrih zvezah z Monte-Cristom, si je dejal, da mora biti 'stari velik bogataš, ki Tajniku so se zasvetile oči. »Ali naj ga pokličem?« Generalni ravnatelj je skrčil pesti. V tem trenutku je bil spet samo bančnik. »Pustite me s to rečjo pri miru!...« Tajnik ga je široko pogledal. »Kaj naj mu rečem?« Generalni ravnatelj je udaril s pestjo po mizi: »Vrzite ga skozi vrata...« je svojega še neizkušenega sina samo zato vzel s seboj v Pariz, da se izpopolni v družabnem življenju. Danglars je z vidnim ugodjem opazoval veliki demant, ki se je lesketal na majorjevem mezincu; kot pameten in izkušen mož je bil namreč major svoje bankovce brez odloga naložil nakit, boječ se, da se papirjem kaj ne pripeti. Po večerji sta mu Cavalean-tija med pogovorom zaupala, da imata pri njem odprt kredit, stari za 48.000 frankov enkrat za vselej, mladi pa za 50.000 frankov na leto. To je kajpada njun ugled pri baronu še povečalo. Zato se je čutil malone počaščenega, ko mu je Cavalcanti dejal, da se bo drugi dan oglasil pri njem v poslovnih zadevah. Andrea je ravno hotel zapovedati svojemu kočijažu, naj požene, ko začuti tujo roko na ramenu. Presenečen se obrne in zagleda zagorel obraz z dolgo divjo brado, s čudno žarečimi očmi in porogljivim nasmehom. Neznančeva glava z že sivečimi lasmi je bila ovita z rdečo kockasto ruto, visoko in koščeno telo mu je pa pokrival zamaščen in razcapan površnik. Ali je mladi mož spoznal v luči kočijske svetilke ta obraz, ali ga je pa že pogled sam na ta strašni obraz navdal z grozo? »Kaj bi radi?« vpraša. »Oprostite, da vas nadlegujem, toda govoriti moram z vami.« »Zvečer je beračenje prepove-danpl«.zavpije kočijaž, hoteč rešiti svojega gospoda pred vsiljivcem. »Nisem prišel beračit zali gospodič,« odgovori neznanec livri-ranemu slugi s tako ironičnim nasmehom in tako strašnim pogledom, da le-ta obmolkne. »Hotel bi le govoriti z vašim gospodom o neki stvari, ki mi jo je naročil pred štirinajstimi dnevi.« »Govorite!« odgovori Andrea s povzdignjenim glasom, da bi utajil nemir pred svojim služabnikom. »Kaj bi radi? Pa brž povejte, prijatelji« »Rad bi...« reče tiho neznanec, »rad bi videl, da mi ne bi bilo treba peš v Pariz. Zelo truden sem, tudi tako dobro nisem večerjal kakor ti in se komaj držim pokoncu.« Mladi mož vztrepeta nad to nepričakovano zaupljivostjo. »Tak govorite vendar že! Kaj bi radi?« »Nu, nič drugega kakor da me povabiš v svojo lepo kočijo in me odpelješ nazaj v Pariz.« Andrea prebledi, vendar nič ne odgovori. »I, seveda!« pokima mož z rdečo ruto, vtekne roke v žep in izzivalno pogleda mladega moža. »To mi je kar tako prišlo na um — si razumel, mali moj Bene-detto?« Pri tem imenu si je mladi mož očividno premislil, zakaj stopil je h kočijažu in mu dejal: »Ta mož mi ima res povedati nekaj važnega. Pojdi peš do mestnih vrat in si tam naroči drug voz, da ne prideš prepozno domov.« Kočijaž ves presenečen odide. »Stopiva vsaj v senco,« reče nato Andrea. »O, zastran tega nič ne skrbi,« se zasmeje neznanec. »Le počakaj, sam te bom spremil na primeren • aj.« S temi besedami prime konja za uzdo in ga zapelje na prostor, kjer ni nihče mogel videti, kakšno čast mu je izkazal Andrea. »O, ne misli, da mi je kaj do tege, da se peljem v tvojem lepem vozu,« reče neznanec. »Samo truden sem, pa govoril bi rad s teboj.« »Vstopile!« Na srečo je bilo že tema, drugače bi ljudje videli res kaj nevsakdanji prizor, ko se je razcapan in zanemarjen berač skobacal na blazine k elegantno oblečenemu gospodu. Andrea je pognat uo ' nca predmestja, ne da bi s svojim spremjevalcem le besedico izpregovoril; le-ta je 4aki-sto molčal in se smehljal, kakor bi bil vesel, da se pelje v tako lepi kočiji. Zunaj /Auteuila se Andrea ozre okoli sebe. Videč da ni žive duše nikjer, ustavi konja, prekriža roke in se obrne k možu z rdečo ruto okoli glave: »Tako, gospod Caderousse, zdaj pa povejte, zakaj ste me prišli nadlegovat?« »Moj Bog, nikar se ne srdi, prijatelj! Saj si vendar lahko misliš, kako hudo je, če je človek berač. Mislil sem, da se klatiš kje v Toskani ali Piemontu kot fakin ali kažipot za tujce, in hudo mi je bilo. Saj veš, da sem te rad imel kakor lastnega sina.« »Dalje!« »Nu, tedaj te pa naenkrat zagledam .v elegantni kočiji s popolnoma novo obleko, kako se pelješ skozi mesto. Da nisi nemara odkril kak zlat rudnik?« »Kakor vidim, vas grize zavist? »Nikako- ne! Vesel sem, prav res sem vesel, da ti lahko čestitam, prijateljček. Toda ker nisem ravno izbrano oblečen, sem moral gledati, da te ne spravim v zadrego.« »Res lepo ste to napravili! Vpričo mojega hlapca me ogovorite!« »Kaj hočeš, otrok! Ogovoril sem te, kjer sem pač mogel. Iskrega konja imaš, razen tega si že od nature gladek ko jegulja; če bi te nocoj zgrešil, bi bil v nevarnosti, da te nikoli več ne dobim.« »Saj sami vidite, da se ne skrivam.« »Srečen človek! Vesel bi bil, če bi jaz o sebi lahko to rekel. Toda jaz se moram skrivati. Sicer sem se bal, da me ne boš več poznal, toda spoznal si me,« doda Caderousse s svojim zlobnim usmevom. »Da, dober fant u.« »Povejte vendar že, kaj bi radi?« »Nič več me ne tikaš, mene svojega starega tovariša. To ni lepo, Benedetto; pazi, da me ne ozlovoljiš.« Ogorčenje mladega moža se pri tej grožnji na mah poleže. flB* Konja požene v počasen tek »n reče: • ■ 4 ; * ■t*3®* »Tudi od tebe ni lepo, Caderousse, da se tako obnašaš proti svojemu staremu tovarišu, kakor si me pravkar imenovat: ti si iz Marseilla, jaz pa...« ; »Tak že veš, od kod si?« ; »Ne, le to vem, da sem vzrasel na Korziki; ti si star in trmast, jaz pa mlad in takisto trmoglav. Med takšnimi ljudmi grožnje niso na pravem mestu; izlepa se je treba pomeniti. Ali sem jaz kriv, da se mi je usoda nasmejala, tebe pa še zmeraj nesreča preganja?« »Tak usoda se ti je nasmejala7, Torej si kočijaža nisi najel no voza izposodil? Vse to je tedaj tvoja last? O, tem bolje!« vzklikne Caderousse in v očeh mu zagori pohlep. »To si že sam moral ugeniti, če si me ogovoril,« odgovori Andrea nekoliko pogumneje. »Ako bi imel tako rdečo ruto na glavi, umazano obleko in raztrgane čevlje kakor ti, me pač ne bi hotel poznati.« »Motiš se in krivico mi delaš. Nu, zdaj ko sem le spet našel, se ne bojim, da ne bi tudi jaz dobil spodobne obleke, saj vem, da imaš dobro srce. Če imaš dva plašča, mi boš pač enega dal; tudi jaz sem delil s teboj svojo juho in fižol, ko si gladoval« »To je res,« pritrdi Andrea. »Kakšen tek si iakrat imel! Ali ga imaš še zmeraj?« »Menda,« se zasmeje Andrea. »Imenitno si moral večerjati pri knezu, ki od njega prihajaš.« »Nikak knez ni, temveč samo grof.« »Grof! Kajpada je bogat?« »Je, toda preveč mu ne zaupam; z njim ni dobro češnje zobati, se mi zdi.« »O, ne boj se, na grota ne merim, njega kar tebi prepustim. Toda,« doda Caderousse s svojim hudobnim usmevom, »razumel boš, da se moraš za to nekako odkupiti.« »Koliko potrebuješ? Govori!« »Mislim, da bi s kakimi sto franki na mesec mogel živeti.« »S sto franki?« »Ne Bog ve kako udobno, kakor si lahko misliš.« »Na, vzemi jih dve sto,« pravi Andrea in stisne Caderousu deset zlatnikov v roko. »Lepo,« meni Caderousse. »Oglasi se vsak mesec prvega pri hišniku, pa ti bo prav toliko izplačal.« »Spet me hočeš ponižati, ko me pošiljaš k služinčadi. Ne, samo s A~boj hočem imeti opravka!« Dobro. Oglasi se tedaj vsa*< kega prvega in vprašaj po meni. Tako boš dobival svojo rento —j vsaj dotlej, dokler bom sam prejemal sv jo.« »Imenitno! Vidim, da se nisem prevaral v tebi. Vrl dečko si in pravi blagoslov je, če sreča potrka pri takih ljudeh, kakor si ti. Daj, povej vendar že, kako se ti je tako na lepo obrnilo!« »Našel sem svojega očeta.« »Pravega?« »E, dokler bo plačeval..,« »Bo zate oče in ga boš spoštoval. Kako mu je ime?« »Major Cavalcanti.« i(. »In kdo ti ga je pomagal najti?« »Grof Monie-Cristo.« »Oni, ki si bil nocoj pri njem na večerji?« »Da.« »E, daj no še mene priglasiti pri njem za svojega sorodnika, če se že ukvarja s takšnimi rečmi.« »Prav, govoril bom z njim.« »Zelo dober si, če mi to napraviš,« reče Caderousse. »Ko se že ti toliko zame zanimaš, mi boš menda dovolil, da tudi jaz povprašam, kakšni so tvoji nameni.« »Prav imaš ... Najeti si mislim spodobno sobo, kupiti čedno obleko in se vsak dan lepo obriti, pa hoditi v kavarno časnike brat. Zvečer si pa mislim privoščiti gledališče; ljudje me bodo imeli za peka, ki živi od svojih prihrankov. Takšno življenje mi že dolgo roji po glavi.« »Lepo. če si tako urediš in boš pametno živel, ti ne bo hudega... In zdaj ko si svoje dosegel in sem že doma, skoči iz voza in glej, da čim prej izgineš.« »Nikar, prijateljček! Pomisli vendar: z rdečo ruto na glavi, tako rekoč brez čevljev in ves razcapan, pa deset cekinov v žepu — prav gotovo me že prvi stražnik ustavi. Če naj se izmažem, mu mbram kajpada po resnici povedati, da si mi ti dal denar. Potem bodo začeli poizvedovati in bo prišlo na dan, da sem brez slovesa odšel iz Toulona, ter me bodo neusmiljeno odpremili nazaj na Sredozemsko morje. Postal bom spet številka 106— in potem zbogom moj sen o prijetnem življenju na stara leta! Ne, sin moj, pr že rajši pošteno ostanem v prestolnici.« Andrea nagubanči obrvi. Dozdevni sin majorja Cavalcantija je bil prebrisane glave, kakor se je sam rar> ponašal. Naglo se ozre okoli sebe in spusti skrivaj roko v hlačni žep, kjer mu je tičala pištola. Toda Caderousse ni niti trenutek izpustil mladega moža iz oči. Kakor tjavendan seže za pas in potegne počasi na dan dolg španski nož, ki ga je za vsak slučaj zmeraj nosil s seboj. L 1 'nfi prijatelja sta se razumela, kakor vidimo. Andrea potegne roko nedolžno iz žepa in si pogladi brke. »lepo, Caderousse,« reče. »Praviš, da bi hotel lepo živeti?« »Potrudil se bom,« odgovori nekdanji krčmar pri Gardskem mostu in spravi nož nazaj v nožnico. »Dobro, pa se odpeljiva v mesto! Toda kako misliš priti skozi mestna vrata, da ne boš zbudil suma? Zdi se mi, da je ta tvoja noša v vozu še bolj sumljiva, kakor če bi šel peš.« »Počakaj, takoj boš videl,« odvrne Caderousse. S temi besedami pobere plašč z visokim ovratnikom, ki ga je kočijaž pustil na kozlu, in si ga vrže čez ramena; nato vzame Cavalcantijev klobuk in si ga posadi na glavo. »Kaj pa jaz?« vzklikne osuplo Andrea. »Ali naj mar ostanem gologlav?« »E, prava reč! Saj brije veter, pa ti ga je pač odnesel.« »Naj bo! Zdaj pa naprej, da kam prideva!« V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobl in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga In lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Brez nevšečnosti sta minila mestna vrata. Pri prvi prečni ulici ustavi Andrea konja in Caderousse skoči na tla. »Oho!« vzklikne Andrea. »Pa plašč in moj klobuk?« »Menda mi vendar ne privoščiš, da si nakopljem nahod?« se odreže Caderousse in izgine v temo. »Križ je na tem svetu,« vzdihne Andrea in si zavihti ovratnik. »Človek res nikoli ne more biti popolnoma srečen.« VIII 'Zakonski prizor Mladi možje, ki so se prvi poslovili od Monte-Crista, so se na trgu Ludvika XVI. razstali: Mor-rel je krenil proti bulvarom, Cha-teau-Renaud čez Revolucijski most, Debray je pa zavil vzdolž nasipa. Morrel in Chateau-Renaud sta se očividno obrnila proti domu. Ne pa Debray. Od Louvra je pognal konja na levo in se ravno ustavil pred Danglarsovo hišo, ko je pridrdrala kočija gospoda Villerforta z baronico. Kot star znanec je Debray odjezdil na dvorišče, vrgel vajeti prvemu hlapcu, ki ga je srečal, in se nato vrnil pred hišo, da pomaga baronici iz voza. Ko so se dvoriščna vrata zaprla za njim, se Debray živahno obrne k Dan-glarsovi ženi. »Kaj vam je vendar, Hermina? Kako vas je le mogia grofova povest, ali bolje pravljica, tako razburiti?« »Ker sem bila nocoj strašno slabo razpoložena.« »Ne, Hermina, o tem me ne boste prepričali. Narobe, prav razigrane volje ste bili, ko ste prišli. Nekaj se vam je moralo zgoditi. Zakaj mi ne poveste? Saj veste, da ne prenesem, da bi vam kdo kaj žalega storil:« »Če vam povem, Lucien, da ni bilo nič drugega!« Za Debraya je bilo jasno, da je moralo gospo Danglarsovo nekaj razdražiti, pa noče nikomur povedati. Kot človek, ki se je že zdavnaj privadil ženskim muham, ni maral siliti vanjo; počakal je rajši ugodnejšega trenutka, ko se mu bo morda sama od sebe izpovedala. Pred vrati svoje sobe sreča baronica svojo komornico Kornelijo. »Kaj počne moja hči?« jo vpraša. »Ves večer je študirala, potem je šla pa spat.« »Prav,« prikima baronica. »Slecite me!« Stopili so v spalnico gospe Danglarsove. Debray se zlekne na veliko zofo, baronica pa odide s Kornelijo v svoj kabinet. Nekaj minut nato se vrne v zapeljivem negližeju in sede k Lu- cienu. Nekaj časa je bilo vse tiho v sobi; baronica se je zamišljeno igrala s svojim psičkom. Potem se Debray obrne k njej in mehko reče: »Povejte mi odkrito, Hermina: kaj ne da se vam je nekaj pripetilo?« »Nič,« odkima baronica. Toda morala je vstati, da zajame sape; zdelo se ji je, da io hoče zadušiti. Stopila je k zrcalu. »Strašno, kakšna sem nocoj; človeka mora biti kar strah pred menoj.« rudi Debray vstane. Ravno je hotel zavrniti baroničino trditev, ko se odpro vrata in se prikaže baron. Lucien sede nazaj na zofo. Pri šumu odpirajočih se vrat se baronica obme in začudeno zagleda svojega moža. »Dober večer, gospa,« pozdravi bankir. »Dober večer, gospod Debray!« Baronica je bila prepričana, da se hoče njen mož opravičiti zaradi nekaterih trdih besed, ki so mu ušle čez dan; zato napravi dostojanstven obraz in se obrne k Debrayu, ne da bi odgovorila na možev pozdav. »Čitajte mi kaj, gospod De-ray!« Debraya je bil Danglarsov obisk prvi mah nekoliko zmedel; videč, da je baronica tako mirna, se pa tudi on potolaži in seže po najbližnji knjigi. »Oprositte, gospa,« povzame bankir, »bojim se, da vas bo predolgo bdenje utrudilo; enajst je že ura in gospod Debray stanuje precej daleč.« Debray skoraj odreveni od osuplosti. Čeprav je Danglars govoril popolnoma mirno in vljudno, se je za njegovim navideznim mirom nedvoumno brala odločnost, da nocoj ne bo pustil veljati volje njegove žene. Tudi baronica se zavzame in upre v svojega moža tak pogled, da bi se gotovo premislil, če ne bi ravno iskal v časniku najnovejšega tečaja svojih rent. Tako je pa njen pogled brez želenega uspeha zdrsnil ob njem. »Gospod Lucien,« se obrne tedaj baronica k svojemu prijatelju, »povem vam, da me spanje še prav nič ne mika. Ravno nocoj se mi hoče kramljanja z vami, in tako vam ne kaže drugega, kakor da me poslušate, pa čeprav bi morali stoje zaspati.« »Na razpolago sem vam, milostljiva,« odvrne vdano Lucien. »Dragi gospod Debray,« meni bankir, »svetujem vam, da ne a-pravljate dragocenega nočnega časa s poslušanjem abotnosti moje žene; saj je jutri še en dan. Nocojšnji večer sem si izgovoril zase in se mislim z vašim dovoljenjem pogovoriti s svojo ženo o nekaterih važnih rečeh.« To pot je njegov udarec zadel v črno: Lucien in baronica sta kar obnemela. Zakonski mož je zmagal nad domačim prijateljem. »A ne mislite, da vas odganjam, ljubi Debray,« povzame spet Danglars, »o, nikakor ne! Le nekaj nepričakovanega je prišlo vmes, da moram še nocoj z baronico govoriti. Take reči se pri meni tako redko pripete, da se zato pač ne smete srditi.« Debray nekaj zajeclja in se hlastno poslovi. »Neverjetno,« zamrmra sam pri sebi, ko zapre vrata za seboj, »neverjetno, kako hitro nas ti zakonski možje, ki se nam zde tako smešni, uženo v kozji rog!« Ko je Lucien odšel, se spusti Danglars na zofo, zapre knjigo in se jame igrati s psom. Toda psiček ni imel pravega razumevanja za njegovo pozornost in ga je hotel ugrizniti. Tedaj ga zgrabi za vrat in ga zažene v drugi konec sobe na otomano. Žival zacvili, toda ker je priletela na mehko, se hitro potolaži in mirno obleži. »Vaše vedenje postaja čedalje lepše,« reče mrzlo baronica. »Navadno ste samo neotesani, nocoj ste pa povrhu še sirovi in nesramni.« »Bržkone zato, ker sem nocoj slabše volje kakor navadno.« Hermina pogleda svojega moža s smrtnim prezirom. Drugače so strele iz njenih oči ponosnega bankirja pri priči ukrotile; toda nocoj se za to še zmenil ni. »Kaj mi mar vaša slaba volja!« vzklikne razdraženo baronica. »Spravite jo pri sebi ali jo pa stresajte na svojem osebju!« »Ne, gospa,« odvrne pokojno Danglars. »Vaš nasvet ne drži in se ne mislim ravnati po njem. Moji uradniki so pošteni ljudje, ki mi zbirajo moje imetje in še daleč ne dobe tiste plače, kolikor so je vredni. Zato se nad njimi ne mislim znašati. Ne, v jezo me spravljajo oni, ki sede za isto mizo kakor jaz, ki gonijo moje konje do onemoglosti in spravljajo mojo blagajno na kant.« »In kdo so ljudje, ki spravljajo vašo blagajno na kant? Prosim, vas, izražajte se razločneje.« »O, prav rad,« odgovori Danglars. »To so tisti, ki jo v eni uri izpraznijo za 700.000 frankov.« Križanka šlev„ 11 Pomen besed Vodoravno: 1. vzvišen prostor, 3. malik, 5. jugoslovanska deželo, 7. darilo, 8. del kolesa, 9. reko v Sibiriji, 11. član starega indijanskega rodu, 13. povabljenec, 15. kraj v Sremu, 17. živalski okras, 18. trenuten ogenj, 19. sorodnik, 20. grodbeua potrebščina. Navpično: 1. roparica, 2. pol imena znanega nemškega pisatelja, rojenega v Jugoslaviji, 3. napis na križu, 4. maroga, 6. judovski kralj, 8. predlog, 10. del glave, 12. afriška reka, 13. poslednje počivališče, 14. pristanišče na Jadranu, 15. zabava, 16. prometno sredstvo, 18. živalski glas. Rešitev križanke štev. 10 Vodoravno, po vrsti: stik, obok, r, rim, I, tank, ergo, lk, akt, ar, t, d, k, ač, sol, ta, nebo, arou, 1, job, g, mora, uuuin. Težko bi bilo »pisati uspeh, ki ga je dosegla Dorothea Wieokova s svojim prvim ameriškim Paramouaitovimn zvočnim filmom »Španska romanca«. Kdor pozna neobčutljivost ameriških kinematografskih gledalcev, ki so že siti vseh še tako razkošnih in smešnih filmov, hi so se do sitega nagledali ganljivega ameriškega »kiča«, ne bo hotel in ne bo mogel veaurjeti, da so se prav ti gledalci raznežili ko so zagledali Dorotheo Wieckovo, da so ji navdušeno ploskali kakor doslej še nikomur. Kje neki je ključ tolikemu uspehu? Američani so spoznali Dorotheo Wie-ckovo iz nemškega zvočnega filma »Dekle v uniformi«. Vedeli so, da je kakor ustvarjena za poseben ženski tip. Ta njen »tip« so poznali, toda ko so slišali, da igra v »Španski romanci«, so zmajali z glavami, češ, saj ne more ona, »gospodična bernbnrška«, igrati takšne vloge. Detelj so sn, da sodi to dekle samo v uniformo in da drugega ne zmore. Toda prav v »Španski romanci« je šele pokazala svojo pravo naravo, svojo dušo in svoj značaj, svoj »jaz«. Dorothea Wieokova ni žena, ki hrepeni po otrokovi ljubezni, žena je, ki razsipava svojo materinsko ljubezen, ki jo daje vso in iz vse svoje dušo otroku. Ni slabotno neznačajno ženšče z vihravo in nedoločno dušo, temveč je čista, močna in plemenita duša, ki ji je več do tega, da dobrote deli, nego da bd jih sprejemala. Svoj novi obraz, svojo pravo dušo je pokazala šele zdaj, in zdi se kakor razodetje. Mi Evropci poznamo Dorotheo Wieokovo že dalje časa in bolj kakor Američani. Videli smo jo, ko nas je v »Dekletu v uniformi« prvič presenetila, ko je v »Trencku« pokazala že malce svojega današnjega obraza in ko je v »Ani in Elizabeti« že zorelo nekaj velikega v njej. Vemo tudi, kako mučna in trnjeva je bila pot te mllade ženske, pot navzgor, pot k uspehu. Ko ji je bilo šestnajst let, jo je Reinhard »odkril« dn ji dal vlogo v Ibsenovi »Divji raci«. Potem se je potikala iz kraja v kraj s potujočimi igralci po Nemčiji in drugih evropskih deželah, časih je uspela, časih ne in morda bi še današnji *dan tavala po svetu s trebuhom za kruhom, če se ji ne bi bdflo posrečilo priti k filmu. Dorothea Wieckova se je vzgojila v Švici in Nemčiji. Taka kot je v »Španski romanci« pomagala kot nuna ustvariti popolno visoko pesem o vse obsegajoči in osrečujoči materinski ljubezni, taka kot je skušala kakor svetnica polna vere razodeti čudežnost cerkve in vere, nam šele pokaže stezo po kateri je šla do uspeha. Živa resničnost je, živa nepokvarjena žena jo, kakor jo je bog ustvaril. Veliki rimski modrijan in pesnik Teirenc je nekoč dejal: Človek sem; nič človeškega ml ni tuje. Da, tudi Dorothea Wieokova je samo človek, skromna naravna ženska je. Stebri njenega uspeha torej niso znanje, rutina in njena nežna lepota; globlje je pogledala ljudem v oči in jih nav- Pred nekaj dnevi je bila v New-Yorku krstna predstava filma »Kraljica Kristina«, v katerem igra Greta Garbo glavno vlogo. Strokovnjaki so iz dveh vziokov nestrpno čakali ta film; prvič zato, ker ga je režiral Rouben Mamuilian, ruski režiser, kd mu vsi priznavajo, da je eden izmed najsposobnejših režiserjev na svetu in filma na prav svojstven način; drugič pa zato, ker je podjetje Metro-Goldwyli-Mayer obljubilo, da takšne Grete Garbo še živ krst ni videl, kakršna je v tem filmu. Občinstvo ni bilo razočarano, tem- Sftei ši/edslii fihn Renesansa filmov Pred dvanajstimi leti je zašla filmska industrija, ki se je v povojnih letih silno razvila, na mrtvo točko. V tem pustem času so Švedi nenadoma in nepričakovano predpisali filmu nove zakone. Popolna skladnost narave, dejanja in igralcev je bila prav posebna odlika švedskih filmov, ki so bili povsod velik umetniški dogodek. Toda denarno močnejša ameriška in nemška filmska podjetja so zvabila vse boljše švedske igralce in režiserje v tujino — in švedski filmi so bili za več let zapisani smrti... Šele zvočni film je spet odprl vrata domači švedski filmski produkciji. Leta 1932 so ustanovili švedi manjše filmsko podjetje in zvrteli nekaj manjših nepomembnih filmov. Nedavno so pa dovršili veliko veseloigro »Me. ki smo v kuhinji doma« po znameniti knjigi Sigrid Boojeve. Za film so angažirali najbolj znano švedsko igralko Tutto Berntzen-Roff, njej dušila prav s svojo skromnostjo in čisto vernostjo. »Španska romanca«, visoka pesem materinske ljubezni, je največji uspeh evropske umetnice na amerških tleh. Mi bomo lepoto filma z evropskim občutjem še globlje zajeli in se še resneje zamisliti kakor Američani. več prav prijetno presenečeno, kajti film je dal gledalcem še vse več, nego so obljubljali plakati. Dopisnik berlinskega »Miiittaga« je takoj po premieri poslal svojemu listu tako poročilo: Film »Kraljica Kristina« je prekrasen; tako dovršen je kakor nekoč Carusov glas, tako popoln kakor dela mojstra Michelangela. V tem fiiitmu si je osvojila Greta Garbo najvišje mesto v igralski umetnosti. Zdi se, da se je povzpela na tako visoko stopnjo igralske umetnosti kakor doslej ena edina: Eleonora Duše. za partnerja Bengta Djuberga, veliko komično vlogo so pa poverili slavni švedski komičarki Karin Swanstromovi. Režijo je vodil Gustaf Molander, edini švedski mojstrski režiser nemih filmov, ki je ostal v domovini. Film je sijajno uspel. Tujci so se pričeli kar trgati zanj. Švedska filmska produkcija, ki je zadnje čase dovršila še nekaj drugih posrečenih filmov, si je napravila v tujini s tem delom sijajno reklamo. Nemci predvajajo ta film z naslovom »Ljubezen in poper«. * Angleži so. sc zdcužiU Glavnice bo 3 milijone funtov Šter-lingov Iz Londona poročajo: Associated British Picture Corporation je pokupila večino delnic »Associated British Cinemas Ltd.« in »British Instructio-nal Films Proprletors Ltd.« in tako vklenila v svojo pest po teh družbah pet vodilnih angleških filmskih koncernov. TiitnsUe *iwic& Joan Crawford si je dala po vzorcu Ramona Novarra postaviti na vrtu svoje vile v Breutwood-Hillsu miniaturno gledališče. V tem gledališču je prostora za 40 gledalcev, prirejeno je pa tudi za kino. Za glavno moško vlogo v filmu »Peter, Pavel in Naneta«, ki ga bodo vrteli pod vodstvom avtorja Ericha Engla, so angažirali Hermanna Thimiga. Micky-miška ima toliko prijateljev, da so le-ti ustanovili posebno društvo. Člani bodo pobirali prispevke v človekoljubne namene in prodajali v korist društva lesene, porcelanaste in pločevinaste miške Micky. Vsako leto bodo priredili v San-Franciscu svečane festivale. Poslednji kriminalni roman Edgarja Wallacca »The green Pack« bodo zdaj ovekovečili v filmskih ateljejih v Beaconsfieldu pri Londonu. Po dovršenem sinhroniziranju filma »Dekle z Dunaja« z Magdo Schneiderjevo in Ph5nixovega filma »Zame si ti najlcpša žena« bodo ponemčili še francoski film »La Dactylo se marie« (Strojepiska se moži), ki ga nameravajo razposlati z naslovom »Zasebna tajnica«. Nova družba bo imela okoli 3 milijone funtov šterlingov kapitala, kar je v našem denarju dobrih 600 milijonov dinarjev. Poljaki na Dunaju Pred nekaj dnevi so se pripeljali na Dunaj Poljaki in pričeli filmati »Gospodično od okenca ,poštno ležeče*«. Glavne vloge v tem filmu igrajo znani in odlični varšavski igralci, med njimi Alma Kar in Zab-czynski. Režijo vodi Wašlnsky. Poljaki, ki so še pred leti bili, prav kakor Čehi, odvisni od tujih filmov, so se že z nekaj filmov prav dobro odrezali in upajo, da bo ta film dobro uspel. Z000 filmskih stik na sekundo- Nova senzacionalna kamera V Londonu, julija. Pravkar so pričeli prodajati najnovejšo kamero za hitro filmanje. Kamera je izum neke angleške in ameriške tvrdke (Western Electric in Kodakov izdelek) in je urejena tako, da se osvetli na sekundo 2000 sličic na filmskem traku. Slike so popolnoma jasne in ostre, pri projekciji pa se bitja, drevje itd. premikajo tridesetkrat počasneje nego doslej pri filmanju s časovno lečo (Zeitlupen-aufnahmen). V znanstvene svrhe bo ta kamera kakor nalašč. Za zdaj je mogoče tako filmanje le na 16 milimetrskem filmskem traku. POLETI trpi mnogo ljudi zaradi glavobola In migrene. Današnja medicina nam je dala s sodelovanjem kemije proti glavobolu in migreni zanesljivo zdravilo: Pyramidon tablete »Bayer«. Pyramidon tablete »Bayer< zanesljivo pomagajo tudi pri menstruacijskih težko-čah. Pyramidon tablete so praktično pakirane, tako da jih lahko vedno nosimo s seboj. Zmagoslavje Grete Garbo ivj-i ! V K Osvežujoče ledi za vroče dni V vročini se menda nobeni gospodinji ne ljubi predolgo stati poleg razžarjenega štedilnika. Plačilo za yes njen trud so pa ponavadi nezadovoljni obrazi, kajti v pasji vročini inalokatera jed tekne. t Gospodinje, vam bo prijetneje in drugim prav, če nas boste ubogale 1 y kraj juho in vse jedi, ki jih je treba na dolgo in na široko pripravljati! Rajši več hladne in sveže solate, zelene in kumariČne, pese in Izeljnate, poleg pa okusen mlad krom-[>pir, ki ga še niti strgati ni treba, ker itje kar prav če ga pred kuhanjem temeljito okrtačite in ga šele kuhanega, če je treba, olupite. V olju iali v masti ga popečete in posujete z 'opraženim peteršiljem, zrežete ga na flcose in zalijete s prežganjem, ali ga pa zrežete v ploščice ter okisanega in politega z oljem servirate za solato. Če preneseta mošnjiček in želodec, spečete še na hitro kos mesa; to je v desetih minutah gotovo. Ali pa na maslu ali masti spečete jajce, pa boste videle pri obedu vesele oči. Nekaj nevsakdanjega bo. Če ne gre 'brez slaščic, pa pripravite karkoli že •zjutraj, da je za obed le še pol ure pripravljanja, sicer so pa tudi take 'ijedi za dodatek k obedu, ki jih pripravite že prejšnji večer, ko se je ohladilo, in jih odnesete k prijazni mlekarici ali trgovki, da vam jih da v hladilnik, če nimate sami mrzle kleti. Zelo zdrava in okusna jed je: sirova hladetina Pol kile svežega, sladkega sira pretlačite in vmešate v dva z nekoliko stolčenega sladkorja, malo limonovega soka in nastrganih limonovih lupin spenjena rumenjaka, prilijete še nekoliko mleka ali smetane, pri-denete pet lističev razmočene želatine in rahlo vmešate trd sneg iz dveh beljakov. Vso zmes denete v ohlajeno skledo in postavite na hladno. K jedi spadajo keksi ali rahel biskvit. Beljake, ki nam ostanejo od drugih jedi, porabimo za čokoladni sneg ■ 10 dek čokolade nadrobimo v kupico, nalijemo do polovice vroče vode in čokolado raztopimo. Primešamo še 10 dek sladkorja in 3 lističe raztopljene bele želatine. Ko se zmes ohladi, vmešamo trd sneg iz 2 do 3 beljakov in V4 litra smetane ter damo jed iv stekleni ali porcelanasti posodi na hladno. Za zdrobov sneg potrebujemo 15 dek zdroba, liter mleka, sladkorja po želji, ščepec soli, žlico masla ali oflja, 3 deke nastrganih lešnikov ali mandljev in 3 do 4 •beljake. V mleku previdno, samo enkrat, (prevremo sladkor in nastrgane mandlje, postavimo kozico na zmernejši žogenj in vsipavamo zdrob prav počasi, da se nam ne napravijo gru- Sedaj poleti mora vsaka dama preprečiti prehudo *nojenje in neprijetni duh. Pri tem ji odlično pomaga sredstvo Oronit-vodica. 1 steklenica z navodilom Din 30—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 84. dice, ter kuhamo, stalno mešaje, tako dolgo, dokler se zdrob ne prekuha. Na to solimo in dodamo sirovo mašilo. Ko se je zmes malo ohladila, vmešamo prav trd sneg iz 3 do 4 beljakov ter postavimo jed v ohlajeni skledi na mrzlo. K jedi serviramo malinovec ali kakršenkoli kompot. Namestu mandljev ali lešnikov lahko začinimo jed s sekljanimi limonovimi ali pomarančnimi lupinami. Tako je ceneje. Prav okusna in poceni je biskvitnta jed Potrebujemo 15 do 25 dek piškotov, kislasto mezgo, sneg iz 3 beljakov ali ‘/4 litra stolčene smetane, za vanilijevo kremo pa lU litra mleka, 1 rumenjak, 2 deki moke in zavojček vanilina. Jed pripravimo tako; Po dva in dva piškota zlepimo z mezgo in jih Vabimo Vas k nakupu v naJcenejSi oblačilnici žl. ž*g?esfeez? <$v. Peira cesio Vt Barvanje las na prav hladen prostor ali pa v hladilnik. Sadna jed Potrebujemo: lU kile črešenj, ribeza in kosmulj, sladkor, limonov sok, Oetkerjevo želatino in stolčeno smetano. Pripravimo: Sadje dobro operemo, peclje in koščice iz črešenj .odstranimo ter za hip prekuhamo v sladkani vodi. Dodamo še limonov sok in v vroči vodi raztopljeno želatino, ki jo po možnosti še precedimo. Vse skupaj dobro premešamo, a tako, da sadja ne zmečkamo. Jed postavimo na hladno, tik pred serviranjem pa vsujemo nanjo še sladko stolčeno smetano. * Sodobni problemi prehrane vlagamo v stekleno skledo. Cez piškote nalijemo gosto vanilijevo kremo, povrh pa sladkan trd sneg iz beljakov, ali pa sladko stolčeno smetano. Vanilijevo kremo napravimo: V mleku prekuhamo sladkor, ščepec soli in vanilin in dodamo v mleku stolčen rumenjak in moko, pustimo še enkrat vzkipeti in postavimo na hladno. Marelična jed Marelic in stolčene smetane kupimo kolikor pač zmoremo, sladkorja in limonovega soka pa pridenemo po okusu. Iz lepih zrelih, marelic izluščimo koščice, narežemo mečo v tenke lističe, jih osladkamo in kanemo nanje limonov sok ter jih položimo v stekleno skleci. Malo sladkano smetano zvrhamo čez sadje in postavimo ni več potrebno pri strokovnjakih, ker si jih z Oro-barvo za lase. ki jo dobite v črni, rjavi, temnorjavi, svetlorjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom slane Din 30—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb, Iliča 34. Pomenimo se malo o sirovi hrani. Rastlinska sirčva hrana ima le malo beljakovin. Med rastlinami najdemo samo dve vrsti, ki imata relativno precčj beljakovin. Prva skupina so mandlji in orehi, druga stročnice. Teoretski se dado iz orehov, mandljev, užitnih koreninic, zelenjave in sadja sestaviti še nekam znosne južine, obedi in večerje, ki bi jim niti ne manjkalo beljakovin. Sicer pa uživajo že desetletja privrženci nekih sekt izključno samo tako hrano, dočim je na svetu le še nekaj divjih plemen, ki se deloma iz potrebe, deloma iz navade hranijo z zelenjavo, korenjem in sadjem. Zdravniško je pa dokazano, da naši ljudje ne morejo in ne smejo stalno uživati samo sirove hrane, čeprav so posamezniki, ki jedo samo sočivje in sadje, zdravi ko ribe in stari ko Me-tuzalem. Ti posamezniki so pač samo izjema, ki potrjuje pravilo. Slej ko prej se pojavlja pri ljudeh, ki jedo samo sirovo hrano, skrajna živčna prenapetost, torej nervoznost, a tudi druge bolezni se jih kaj rade primejo. Z domačo pametjo je to kajpada težko razumeti, toda zdravniško je dokazano, da potrebuje telo za rast in obstoj še tudi drugih snovi in sestavin. Kdor presedla kar na lepem na sirovo hrano, tvega, da ga popadejo hude bolečine v prebavilih, ki jih je le prav težko ublažiti s skrajno pičlo in izbrano dieto, če ni bolnik že tako oslabljen, da umre za inanicijo (sestradanostjo). V drugo skupino rastlinske hrane, ki ima dovolj beljakovin, sodijo jedrca stročnic. Taka sirova jedrca so pa užitna le v skrajno pičli meri, neužitna so pa, kadar so popolnoma zrela ali pa posušena. Prebavljiva so le jedrca graha, fižola in boba, vendar vsebujejo nežna in nezrela jedrca (a samo taka so užitna) le malo beljakovine in jih je dobili le nekaj mesecev na leto. Običajna ljudska hrana dovaja telesu potrebno beljakovino v obliki kruha in močnatih jedi. Človek, ki uživa sirovo hrano v obliki nabuhnjenih zrn ječmena, pše- Dlake, ceni. dame! na licu itd. Vas ženirajo, kvarijo Vam lepoto, eleganco in sramežljivost. »Venera« eliksir Vas reši v par sekundah, brez bolečin, brez opas-nosti vseh nepotrebnih dlak. Naročite še danes lepo dišeči »Venera« eliksir, ne bo Vam žal. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 steki, za Din 10-- (predplačilo), na povzetje 18—, dve Din 28—, tri Din 38—. COTIt RUDOLF. Uubliana VII Janševa 27 (prej Kamniška 10 a) Din 1000'- jiaiaa ako Vam »Radio Balzam« ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. Že dalj časa nisem nič naročil, ker ljudje poskušajo raznovrstna sredstva, a sedaj so se prepričali, da jo Vaš preparat še najboljši, in ga zopet zahtevajo. Franc Maček, čevljarna, Dol. Logatec. Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzam«. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 lonček za Din 10--(predplačilo). Na povzetje Din 18—, dva 28'-<-. tri Din 38’—. RUDOLF C0TIC, Ljubljana VII Janševa 27 (prej Kamniška 10 a) nice, ovsa, riža itd., dovaja telesu komaj tretjino žitnih snovi, ki jih dobivamo navadni zemljani, ki jemo preprosto domačo hrano. Nam dado kruli, pecivo, juhe, testenine in slične jedi vse, kar telo potrebuje. Sirova hrana sestoji v glavnem iz sirovega sočivja in sadja, deloma svežega, deloma posušenega, vendar da taka hrana dnevno v najboljšem primeru le 40 gramov prebavnih beljakovin. Dokazano je pa, da je potrebna količina beljakovine odmerjena na 70 do 80 gramov na dan. Čim bolj so pa vegetarijanci zagrizeni, tem manj beljakovine uživajo, ker jedo samo tako hrano, ki domala sploh nima beljakovin. Na našem zveriženem svetu je kakopak mnogo bolezni, ki terjajo vzporedno z medicinalnim zdravljenjem še strogo dieto. Tistim, ki so bolni na ledvicah, moramo seveda dati hrano, ki vsebuje kolikor mogoče malo beljakovin, sicer je pa takih bolezni še cel kup. Dokazano je tudi, da človeku prav nič ne škodi, če si za nekaj časa utrga jedi, ki imajo mnogo beljakovine. Toda t,o ni za vsakogar! Tudi zdravim ljudem se bo prileglo, če kakšen dan ne bodo jedli nič drugega ko sadje, bodisi sirovo, bodisi kuhano brez sladkorja. To bi bilo razumeti tako, da se organi, ki sicer sprejemajo beljakovino, v tistih dneh odpočijejo. Kakšen bi bil na priliko narod, ki bi več petdesetlelij užival hrano s pičlo beljakovino, si sploh ne moremo predstavljati. Zgodovina pa jasno govori, da so bili gospodujoči narodi dobri jedci, ki za koreninice še marali niso. Rastlinska sirova hrana ima prav malo mastnih snovi. To velja seveda le za sočivje, sadje in sirovo žito, dočim so orehi vseh vrst, mandlji, oljčne jagode, bučnice, solnčnice itd. bogati z mastjo, ki se pa praktično ne da zmerom pridobivati. Sirovo maslo je edino, ki je v resnici vsestransko uporabljivo, dočim so vse vrsle olja užitne le, če človeku prija njihov okus in vonj, in če ne pre-obtežujejo prebavnega aparata. Izključno sirova hrana torej ni za tiste, ki bi se hoteli zrediti. To dejstvo pa govori v prid onim, ki bi radi shujšali. Vsi debeluharji naj o tem razmišljajo. Hkratu pa opozarjamo cenjene zalite dame in trebu-šate gospode, naj za božjo voljo loka ne prenapenjajo, kajti naglo hujšanje je zdravju silno škodljivo. Če torej vsi človeški organi dobro in v redu delujejo in telo brez občutnih težav prenaša sirovo hrano, je debeluharjem pot do shujšanja odprta. Že staroveški padarji so trdili, da salo ni znak zdravja, sodobni zdravniki pa to resnico potrjujejo. * Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja Hugo Kern, novinar^ tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O, Mihalek, vsi v Ljubljani.