Južnoštajarska lirnnilnica. V politienem življenji nam je včasib biti glasniin ali kakor se pravi, biti nam je na veliki bobenj ter klicati naše može vkup — na volišče. To je nam tein bolj potrebno, ker so nasprotniki naši drzni in sineino reei, da so v tacih časib brez vse vesti. Mi jinl ne moreino v tem slediti, ali dolžni sino odbiti, kolikor nam je moči, njih pogubne napade. Tega pa ne inorenio, ako se no pripraviino za časa na-nje in to ni lahko delo in ne opravi se tako hitro, kakor se človeku sern ter tje dozdeva. Najvarniša je v teni pot, ki jo kaže — denar. »Denar je svela vladar«. In bvala Bogu, sedaj stojimo Slovenci že na tej poti. Veliko iinaino že posojilnie, v katerib najde slov. kinet, ako je v kaki sili, pomoči, ne da mu je treba trkati na vrata nemškutarskih oderubov in iniamo že tudi dve leti sein lastno hranilnico v Celji. Ona je in dela, kakor Štajarska v Gradei, Mariborska v Mariboru, Celjska v Gelji; razločuje se od njib samo v tem, da dela za slov. ljudstvo, edino in v prvi vrsti za slov. Ijudstvo. To je »južnoštaiarska hranilnica« v Celji. Mi podamo v naslednjih vrstab nje poročilo^ kakor ga daje sama o svojein delovanji v svojein drugein letu. V letu 1891 je. imela južno-štajarska hranilnica, če se odšteje golovina pričetkoni leta 17.288 gld. 41 kr. in gotovina koncem leta 12.589 gld. 61 kr., skupnib prejemkov 530.602 gld. 6 '/3 kr. in skupnib izdavkov 535.300 gld. 86V,, kr., denarnega prometa 1,065.902 gld. 93 kr. Hranilnib vlog je vložilo v lelu 1891 na novo 570 strank in na že obstoječe hranilne vloge doložilo 130 strank v 268 kratili. Vložilo se je od 700 strank 393.239 gld. 26 kr. Vzdignilo se je vlog popolnoma od 101 stranke in deloma v 579 kratib od 198 strank skupaj 211.122 gld. 31 Va kr. Vložilo se je torej več, kakor vzdignilo za 182.116 gld. 94'/, kr. Slanje hranilnih vlog je bilo lani 524.144 gld. 58 kr., kapilalizirane obresti v I. pollelji pa so znašale 10.216 gld. 36 kr. in v II. polletji 12.662 gld. 54 kr. Skupno stanje bianilnib vlog koncem leta 1891 znaša 729.140 gld. 42' , kr. protf 524.144 gld. 58 kr. koncem leta 1890 in je tedaj priraslo vlog za 204.995 gld. 84 ,'„ kr. Na vlagatelja poprek pride 527 gld. 217» kr. Prošenj za pnsojilo se je vložilo 425 za skupaj 364.467 gld. 74 kr. Dovolilo se je v 36 sejali ravnateljstva skupaj 286.816 fl. 74 kr. Od le svote se je izplačalo v letu 1891 na zemljišea 297 strankam 213.402 gld. 46 kr., 2 občinama 8000 gld., 2 slrankaina na zastave 1850 gld., skupaj 223.252 gld. 46 kr. Posojila na zemljišča in hiše znašajo koneem leta 640.964 gld. 80 kr., torej prirastek koncein lela 1891 je za 188.126 gld. 75 kr., posojila občinain koncem leta 1891 znašajo 15.526 gld. 50 kr., torej je prirastek koneeni leta 1891 za 11.629 gld. 62 kr. Posojila na zastave znašajo 1850 gld., torej je letos prirastek za 1500 gld. Skupna svota posojil konceni leta 1891 znaSa 658.341 gld. 30 kr. Na obrestib od posojil sprojelo se je leta 1891 25.451 gld. 40 kr. in na zaniudnib obrestih 183 gld. 56 kr., skupaj 25.634 gld. 96 kr. Zaoštale obresli so narasle v preteklem letu na 4511 fl. 17 kr. proti 992 gld. 35 kr. leta 1890; za leto 1892 naprej plačane obiesti pa znaSajo 5141 gld. 20 kt\ proti 4424 gld. 16 ki\ v letu 1890. Rezervni zaklad koncem leta 1890 je znašal 2123 gld. 30 kr., čisti dobiček lela 1891 zn?5a 3938 gld. 42'/, kr. in v sinislu § 6 pravil piidene ae rezeivnemu zakladu, in ta koncein leta 1891 znašu 6061 gld. 72 \.t kr. ali 0-83°/0 od skupne svote branilnih vlog. Iz tega poroeila je razvideti napredek hranilnice, kateri se posebno pokazuje v teni, da brandniea obrača največjo pozornost in skrb na to, da svoje zaklade nalaga popolnoma varno na zemljišča, da si pa^pridobiva ludi potrebne pregibne vsote, da more vselej svojiin vlagateljem ustreči, kedar je potreba za-njo. To so lepi denarji, ki leže v naši slov. hranilnici! Ako bode nje delovanje tudi v prihodnje tako srečno, ne bode nain treba več iskati ne štajarske branilniee v Gradci, ne drugib v deželi: iinamo jo v Gelji, ki nam zadostuje po polnein. Kdor ima dpnarja, da ga ohrani na varne obresti, v Gelji ga labko shrani; komur pa je treba vzeti na posodo za dalje časa, v Celji, pri »južno-štajarski hranilnici« dobi denarja iz roke bratov — slovenskih mož.