PREBIVALSTVO SLOVENIJE DANES Nelka Vertot* Izvleček: UDK: 3J4(497.4) Slovenija je majhna in pestra država. V preteklih štirih desetletjih se je njeno prebivalstvo številčno povečalo skoraj za četrtino, od 1 590 000 leta J961 na slaba 2 milijona danes, Prebivalstvo Slovenije v zadnjih letih že stagnira: rodnost upada, pričakovano trajanje Življenja in število neto selitev pa rahlo naraščata. Tako kot prebivalstvo Evrope se tudi prebivalstvo Slovenije intenzivno stara. Ključne besede: prebivalstvo, naravna rast prebivalstva, neto selitve, pričakovano trajanje življenja, velikost gospodinjstev, velikost družin POPULATION OF SLOVENIA TODAY Abstract: Although small in size and the number of population, Slovenia, is diverse country. In the past four decades the number of its population increased by a quarter - from 1,590,000 in 1961 to slightly under 2 million today - even though it has been stagnating in the last few years. Fertility is declining, while life expectancy and net migration are slightly rising. As in the rest of Europe, in Slovenia the population is intensely growing old. In the period from 1971 to 1991 the average household size decreased from 3.4 to 3.1 members. It. is also characteristic that the number of single households is on the rise. Key words: population, natural increase of the population, net migration, life expectancy, household size, size of families. Profesorica geografije in zgodovine, Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vozarski pot ¡2 69 Nelka Vertot Prebivalstvo Slovenije danes ZAKAJ JE POTREBNO VEDETI NEKAJ VEČ O PREBIVALSTVENI SITUACIJI V DRŽAVI? Če bi povprečno izobraženega prebivalca naše države prosili, naj pove nekaj o demografskem razvoju pri nas danes, bi verjetno odgovoril, da ni strokovnjak za to področje. Če pa bi ga vprašali, ali je že slišal za trditev, da Slovenci izumiramo, bi večina pritrdila, saj so v naši javnosti zadnja leta vse pogostejše razprave o tej problematiki tudi v krogih, ki na prvi pogled nimajo posebne zveze s prebivalstvom. Raziskave so že pred časom pokazale močno povezanost med stopnjo družbenega in gospodarskega razvoja neke države ter sestavo njenega prebivalstva. Usodna povezanost dejavnikov gospodarskega in prebival stvene-ga razvoja se posebej zaostri pri vprašanjih naravnega prirasta prebivalstva, izobraževanja, zaposlovanja, zagotovitve prehrane, nadaljnjega gospodarskega razvoja, zaščite in varovanja prebivalstva in njegovega imetja, zagotavljanju obrambne sposobnosti države, ustreznem razvoju trgovine in podobnem. V sodobnem svetu postaja razvoj vedno bolj odvisen od človeka oziroma njegovega delovanja - znanja, zdravja, vrednot, kulture, družbene organizacije - in vse manj od fizičnega kapitala1. Po analizi razmer oz. gospodarske rasti v 192 državah, ki jo je v svoji študiji predstavila Svetovna banka, lahko le 16 % rasti pripišemo fizičnemu kapitalu (strojem, zgradbam, infrastrukturi), 20 % naravnim virom in kar 64 % človeškemu in družbenemu kapitalu. Pri tem pa človeški kapital ni pomemben le za gospodarsko rast, ampak predvsem za človeka, samega -za kakovost njegovega življenja1. Torej je danes vprašanje kakovosti življenja človeka že eno ključnih. Kakovost življenja vsekakor ni samo materialni standard ljudi določenega območja, na primer države. Če sprejmemo tezo, da lahko merimo kakovost življenja v treh dimenzijah, ki jih je Allardt (1975) poimenoval imeti, ljubiti (pripadati) in biti, bomo lažje razumeli, zakaj je tako pomembno dobro poznati podatke o tem, kakšen je bil, je in bo številčni in starostno-spolni sestav prebivalstva neke države. Najprej moram biti, če želim delovati. Pa tudi druge socialne in ekonomske strukture prebivalstva so danes deležne vedno večje pozornosti tako v svetu kot v posameznih državah, saj je človek osnovno gibalo vseh prizadevanj, dogajanj in sprememb na Zemlji, če je (se rodi) in dokler je (živ). Spremembe v demografskih gibanjih doma in v svetu so le redkokdaj imele tako središčni položaj zanimanja ljudi pri nas, kot se to dogaja danes, v letih ob prelomu tisočletja. Oči svetovne javnosti usmerja v to verjetno bolj ali manj vidna skrb vseh, kako bodo v prihajajočih letih in desetletjih večinsko razdeljeni gospodarski viri našega planeta, manjši narodi, kot smo Slovenci, pa se poleg tega, glede na posledice dosedanjega prebivalstvenega razvoja, vedno bolj z negotovostjo sprašujemo: »Ali bomo sploh preživeli?«, »Ali bomo kot narod preživeli«, oziroma kakšen bo razvoj prebivalstva Slovenije v prihodnosti, je torej tudi pri nas aktualno vprašanje že nekaj let. V svetovnem merilu se morda zdi naša »številčnost« zanemarljiv problem, za nas, prebivalce Slovenije, pa gre za pomembno vprašanje: ljudje smo, ne glede na »stojišče«, s katerega gledamo nase, danes vedno bolj ne le socialna, ampak tudi zelo pomembna in potrebna gospodarska in »politična« kategorija. Kot na marsikaterem področju človekovega delovanja se danes tudi na področju demografskega razvoja oziroma gibanj v svetu in pri nas srečujemo z mejnimi situacijami in z njimi povezanimi problemi in posledicami. Velikost, starostna sestava in regionalna razporejenost našega pre- 1 Poročilo o človekovem razvoju, Slovenija 1999, UMAR/UNDP, Ljubljana 1999. 70 Nelka Vertot Prebivalstvo Slovenije danes bivalstva v naslednjem stoletju, vse to je odvisno od prihodnjih vrednosti rodnosti, umrljivosti in selivnosti le-tega. Vsi dejavniki, ki vplivajo na število in sestavo prebivalstva, so medsebojno odvisni in istočasno pod močnim vplivom socialnih in ekonomskih ter dejavnikov okolja. Ob spoznanju, da je končni cilj delovanja človeka in družbe izboljšanje kakovosti življenja sedanjih in prihodnjih generacij, so strokovnjaki že pred časom ugotovili, »da je potrebno čim bolj pospešiti demografski prehod v državah, kjer obstaja neravno ves je med demografskimi stopnjami ter socialnimi, ekonomskimi in okoljevarstvenimi cilji. Zato bi države morale posvetiti večjo pozornost pomenu prebivalstvenih gibanj in sprejeti potrebne ukrepe za optimalna demografska gibanja v okviru njihovega družbenega in gospodarskega razvoja«.2 KAJ SE DANES DOGAJA NA PREBIVALSTVENEM PODROČJU V SVETU IN KJE JE V NJEM JE SLOVENIJA? Tabela 1: Število prebivalstva, površina ozemlja in gostota poseljenosti sveta po večjih območjih, 1750-J998, (ocene OZN) 1750 1800 1850 1900 1950 1970 1998 Površina3 Gostota4 milijoni v 000 SVET 791 978 1262 1650 2521 3696 590 Î 135641 43 Afrika 106 107 ill 133 221 357 749 30306 25 Azija 502 635 809 947 1402 2147 3585 31764 111 Evropa 163 203 276 408 547 656 729 22986 32 Latinska Amerika 16 24 38 74 167 285 504 20533 24 Severna Amerika 2 7 26 82 Î 72 232 305 21517 14 Oceanija 2 2 2 6 13 19 30 8537 3 deleži (%) SVET 100 100 100 100 100 100 100 100 Afrika 13,4 10,9 8,8 8,1 8.8 9,7 12,7 22,3 Azija 63,5 64,9 64,1 57,4 55,6 58,1 60,8 23,4 Evropa 20,6 20,8 21,9 24,7 21,7 17,8 12,4 16,9 Latinska Amerika 2,0 2,5 3,0 4,5 6,6 7,7 8,5 15,2 Severna Amerika 0,3 0,7 2,1 5,0 6,8 6,3 5,2 15,9 Oceanija 0,3 0,2 0,2 0,4 0,5 0,5 0,5 6,3 Vir: World Population Prospects, 1998: The 1998 Revision, vol. I, Comprehensive Tables, Population Division, Department of Economic and Social Ajfairs of the United Nations Secretariat, (United Nations publication, Sales No. E.99.XU1.9). Danes je rast svetovnega prebivalstva v absolutnih številkah v primerjavi s preteklimi obdobji najvišja in je po ocenah Prebivalstvenega oddelka OZN letni prirast od 80 do 90 milijonov ljudi. 2 Akcijski program Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, Kairo, od 5. do 13. septembra 1994, Ministrstvo za delo, družino in socialne z.adeve, Ljubljana 1994, str. 27. 3 površina ~ v km2 4 gostota = število prebivalstva na km2 71 Nelka Vertot Prebivalstvo Slovenije danes Skladno s projekcijami svetovnega prebivalstva OZN se bo tudi v prihodnje le počasi manjšal. Pred 20. stoletjem je prebivalstvo številčno le počasi naraščalo, saj je močno povečana letna stopnja rasti predvsem značilnost tega stoletja. Raziskave OZN o tem kažejo, da se je leta 1750, ko je bilo na svetu le okoli 791 milijonov prebivalstva, število prebivalstva povečevalo z relativno skromno letno stopnjo rasti, in daje ta ostala nizka tudi v 18. in 19. stoletju. Od leta 1804, ko je število prebivalstva sveta preseglo prvo milijardo, je moralo miniti 123 let, da se je to število podvojilo, nato pa je trajalo za enak pojav le 33, 14 in 13 let, ko je svetovno prebivalstvo štelo že pet miljard, šest - milijardni prebivalec našega planeta pa je bil »rojen« lani, leta 1999, torej le 12 let pozneje. Svetovno prebivalstvo je v obdobju od 1985 do 1990 naraščalo z 1,7 odstotno stopnjo na leto; v letu 1998, je bila letna rast svetovnega prebivalstva prebivalstva 1,3 %, kar pomeni, da se je število svetovnega prebivalstva v enem letu povečalo za 78 milijonov. Kar 96 odstotkov tega povečanja je bilo posledica rasti števila prebivalstva v državah manj razvitega sveta. Razporeditev prebivalstva in intenzivnost njegove rasti seveda ni enakomerna, ampak so med velikimi svetovnimi območji velike razlike. V obdobju od 1970 do 1998 je največ svetovnega prebivalstva živelo v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Delež prebivalstva Azije seje v tem obdobju povečal z 58 na 61 %, Afrike z 10 na 13 %, delež Latinske Amerike pa z 8 na 9 %. Istočasno je delež prebivalstva Severne Amerike nazadoval s 6 na 5 %; podobno se je zgodilo tudi z deležem števila prebivalstva Evrope, ki seje znižal z 18 na 12 % svetovnega prebivalstva. Vrednosti letne rasti števila prebivalstva tudi med državljani zelo vari raj o, od negativnih med državami vzhodne Evrope do visokih stopenj rasti med afriškimi in azijskimi državami. V letu 1998 so bile med evropskimi državami posebej opazne razlike med državami vzhodne in zahodne Evrope. Za vzhodnoevropske države so bile značilne negativne vrednosti naravnega prirasta, medtem ko so bile za večino zahodnoevropskih držav vrednosti naravnega prirasta še pozitivne. Tabela 2: Evropske države po vrednostih naravnega p rip ras ta v letu 1998 Delež letne rasti prebivalstva Ime države 1. padec - negativna vrednost Albanija, Belorusija, Bolgarija, Češka, Estonija, letne stopnje »rasti« (-0,1 ->) Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Moldavija, Romunija, Ruska federacija, Ukrajina 2. ni rasti-ni nazadovanja: (0,0) Moldavija, Italija, Portugalska, Slovenija, Španija 3. rast:- pozitivna vrednost letne Avstrija, Belgija, Bosna in Hercegovina, Danska, stopnje »rasti« prebivalstva (0,1 -») Finska, Francija, Grčija, Islandija, Irska, Jugoslavija, Luksemburg, Malta, Makedonija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Slovaška, Švedska, Švica,Turčija, Velika Britanija Vir: World populaton 1998 Chart, Population Division, Department of Economic and Social Affairs of the United Nations Secretariat, 1999 (United Nations publication, Sales No. E.99.XIII.6). Slaba demografska perspektiva ni samo slovenski problem; v podobnem položaju so se že pred nami znašli večinoma vsi evropski narodi. Stalno zniževanje rodnosti namreč še daleč ni samo slovenska posebnost, saj le zaostajamo za prebivalstvenimi dogajanji v drugih državah Evrope. Vtis večje problematičnosti pri nas je posledica majhnega števila prebivalstva. 72 Nelka Vertot Prebivalstvo Slovenije danes RAVOJ IN STANJE IN PREBIVALSTVA SLOVENIJE Slovenija, po površini in po številu prebivalstva sicer majhna država, je pokrajinsko in pre-hivalstveno precej raznolika. Na komaj nekaj več kot 20000 km2 ozemlja Srednje Evrope je ob zadnjem popisu prebivalstva, 31. marca 1991, živelo v 5 946 naseljih oziroma v 640 195 gospodinjstvih le nekaj manj kot dva milijona (natančno 1 965 986 prebivalcev). Slovenci smo glede na prebivalstveni razvoj, pa tudi po stanju in gibanju števila prebivalstva, na ravni razvitih evropskih držav. Sedanje število prebivalstva, njegova sestava in prostorska razporeditev, je posledica prepletanj številnih ekonomskih, političnih, socialnih dejavnikov, ki so v preteklosti posredno in neposredno vplivali na demografski razvoj prebivalstva Slovenije. »Strokovnjaki na področju prebivalstvenih gibanj v Sloveniji, z njimi vred pa tudi politiki, so zadnja leta vedno bolj zaskrbljeni zaradi intenzivnega upadanja rodnosti v Sloveniji in hkratnega hitrega staranja prebivalstva«5. Tudi v Sloveniji se je, podobno kot v drugih razvitih državah, v obdobju demografskega prehoda spremenila narava obnavljanja prebivalstva. Demografski prehod ali prehod od visokih stopenj rodnosti (»v slovenskem prostoru povprečno število živorojenih otrok pada že celo stoletje«5) in smrtnosti na nizke se je v Sloveniji končal pred dobrimi tremi desetletji. Zamenjal jo je »sodoben« način obnavljanja prebivalstva in z njim povezano načrtovanje družine. Uveljavljeno je pravilo »en do dva otroka na družino«, kar je skupaj s pari brez otrok daleč pod ravnijo, ki bi zagotavljala nemoteno obnavljanje prebivalstva. Rodnost in umrljivost se pri nas znižujeta in rodnost je že tako nizka, da je resno »ogrožen« naravni prirast prebivalstva. Odseljevanje prebivalstva iz Slovenije, ki je bilo posebej značilno za obdobje od konca prejšnjega do začetka sedemdesetih let tega stoletja, pa ni vplivalo le na zniževanje števila prebivalstva, ampak je bistveno spremenilo tudi njegovo starostno in spolno sestavo. Zaradi teh sprememb sta se zmanjšali predvsem poročnost in rodnost našega prebivalstva. Ob popisu 1991 so prebivalci Slovenije živeli v več kot 640 000 gospodinjstvih. Medtem ko število gospodinjstev v Sloveniji od popisa do popisa narašča, število članov povprečnega gospodinjstva pri nas vztrajno pada. Pri nas so čedalje redkejša gospodinjstva s 5 in več člani. Leta 1981 je v gospodinjstvih s šest in več člani v Sloveniji živelo še 10 % vseh prebivalcev, ob popisu 1991 pa le še 6 %. Ne zmanjšujejo pa se pri nas samo deleži gospodinjstev z večjim številom članov, ampak tudi njihova absolutna števila. Ob Popisu 1991 so prebivalci naše države živeli v 640 195 gospodinjstvih (brez skupinskih), kar je 45 627 gospodinjstev več kot ob popisu leta 1981. Podobno kot ob takratnem popisu je tudi deset let pozneje največ prebivalcev Republike Slovenije živelo v gospodinjstvih s štirimi člani. Tabela 3: Število gospodinjstev in povprečno število članov gospodinjstva, Slovenija, popisi 1931 - 1991 1931 1948 Leto popisa 1953 1961 1971 1981 1991 Število gospodinjstev 287 228 380 950 410 976 458 853 515 531 594 571 640 195 Poprečno število članov na eno gospodinjstvo 4,9 3,8 3,7 3,5 3,4 3,2 3,1 5 Rodnostno vedenje Slovencev: nacionalno poročilo; Mateja Kožuh-Novak et al., Ljubljana ¡998, str. II. 73 Nelka Vertot Prebivalstvo Slovenije danes Kar nekaj desetletij opažamo konstantno »manjšanje« gospodinjstev glede na število članov, ki živijo v njih. V zadnjih desetih letih se je v Sloveniji najbolj povečalo število dvočlanskih gospodinjstev (s 17,8 % leta 1981 na 21,0 % leta 1991) in enočlanskih gospodinjstev (s 17,1 % leta 1981 na 18,0 % leta 1991). Ob popisu 1991 je bilo v Sloveniji od vseh gospodinjstev 79 % tako imenovanih družinskih gospodinjstev, torej gospodinjstev, v katerih je živela ena ali več družin. Najpogosteje je v enem gospodinjstvu živela ena družina, v 8 % gospodinjstev sta živeli dve družini in le v 0,4 % gospodinjstev so živele 3 ali več družin. Število družin seje od leta 1981 do 1991 povečalo s 522 314 na 551 899. Blizu 60 % je popolnih družin (starši in otroci), približno 20 % je zakonskih parov brez otrok. V primerjavi s popisom pred desetimi leti se je tako število popolnih družin kot zakonskih parov brez otrok relativno zmanjšalo, poraslo pa je število družin z enim starsem. Prav tako narašča tudi število neporočenih parov z otroki oz. brez otrok (leta 1981 - 2% vseh družin, ob popisu 1991 - 3,1 %). Povprečno število otrok v družini seje z 1,34 (leta 1951 j znizaio na 1,31. Povečalo seje število družin z enim ali dvema otrokoma: prvih je bilo 37,2 % (leta 1981 36,6 %), drugih pa 34,3 % (32,2 %). Zmanjšalo pa seje število družin z tremi ali več otroki in sicer z 10 % na 7,6 %. Prvi zanesli vej ši podatki o številu prebivalstva Slovenije, ki so na voljo, so iz leta 1857, ko je takratna Avstrija izvedla prvo »moderno« štetje prebivalstva. Takrat je na sedanjem ozemlju Slovenije živelo skoraj 1 102 000 ljudi. Od prvih popisov do druge svetovne vojne je prebivalstvo na ozemlju današnje Republike Slovenije le počasi naraščalo. Tabela 4: Število prebivalcev na sedanjem ozemlju Slovenije, popisi 1857 - 1910 Leto popisa 1857 1869 1880 1890 1900 1910 Skupaj 1101854 1128768 1182223 1234056 1268055 1321098 Vir: Šifrer, Ž, 1963: Razvitak stanovništva Slovenije u poslednjih sto godina, Stcinovništvo 1963, št 3. Tabela 5: Število prebivalcev in gostota poseljenosti na sedanjem, ozemlju Slovenije, popisi 1921 - 1991 Leto popisa 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 Število prebivalcev 1304800 1397650 1439800 1504427 1591523 1727137 1891864 1965986 Gostota naseljenosti 64,4 69,0 71,1 74,3 78,6 85,3 93,4 97,1 Konec septembra 1999 je v Sloveniji živelo 1 986 573 prebivalcev6. Slaba tretjina jih je živelo v 16 naseljih z več kot 10 000 prebivalci, ostali pa v manjših naseljih. Kljub znatni stopnji brezposlenosti, ki je v zadnjih letih značilna za Slovenijo, razpršena poselitev Slovenije se vedno pogojuje dnevne migracije prebivalcev v večja naselja zaradi dela in šolanja. Težko je reci, da podatki govorijo v prid načelu izenačevanja možnosti za življenje in delo prebivalstva, na katerem naj bi temeljilo težišče usmerjanja regionalnega razvoja naše države. 6 njihovo število se je v zadnjih treh mesecih povečalo le za dober tisoč; v zadnjem letu se je povečalo za 0,24 % oz. za 4743 prebivalcev. 74 Nelka Vertot Prebivalstvo Slovenije danes Tabela 6: Naselja po številu državljanov Slovenije, 30. 9. 1999 velikost naselja število naselij število državljanov Slovenije skupaj moški ženske število % število % število % skupaj 5936 1976984 100 957625 100 1019359 100 1 - 199 4327 338658 17,1 168668 17,6 169990 16,7 200 - 499 1109 340183 17,2 167627 17,5 172556 16,9 500 - 999 298 20431.4 10,3 100204 10,5 104110 10,2 1000 - 4999 163 321170 16,2 156045 16,3 165125 16,2 5000 9999 23 148211 7,5 71052 7,4 77159 7,6 10000 - 49999 14 267962 13,6 127724 13,3 140238 13,8 50000 m vec 2 356486 18,0 166305 17,4 190181 18,7 orez državljanov 56 - - - Število prebivalstva Slovenije se spreminja zelo počasi; v preteklosti je naraščalo počasi, v zadnjih letih je začelo upadati. Povprečni letni padec v obdobju 1991-1995 je bil -0,2. Takemu prebivalstvenemu razvoju botrujeta čedalje šibkejša naravni in selitveni prirast. □ skupni M naravni O selitveni Slika 3: Naravni, selitveni in skupni prirast na 1000 prebivalcev, Slovenija, 1954 - 1998 Leta 1992 je padec števila prebivalstva povzročilo močno odseljevanje iz Slovenije, pozneje pa je bil predvsem posledica upada naravnega prirasta. Selitveni prirast je bil pri nas negativen že leta 1991, z negativnim naravnim prirastom pa se je Sloveni ja po drugi svetovni vojni prvič soočila leta 1993. Prve negativne vrednosti le-tega v posameznih slovenskih občinah pojavile že v 70. letih. Konec leta 1993 je imelo negativen naravni prirast že 29 takratnih občin. To je bilo verjetno za marsikoga presenetljivo »spoznanje«, za poznavalce demografskih gibanj oz. razvoja pa samo pričakovano dejstvo. Najmočnejše zmanjšanje števila prebivalcev Slovenije od leta 1990, ko se je zniževanje skupnega števila prebivalcev pri nas dejansko začelo, smo dosegli konec leta 1998, ko je bilo v Sloveniji 1 978 3345 prebivalcev, kar pomeni 6 598 oz. 0,33-odsotno zmanjšanje v enem letu, če podatek primerjamo s podatkom za leto 1997. 75 RODNOST, UMRLJIVOST IN PRIČAKOVANO TRAJANJE ŽIVLJENJA (2,08 •odnost danes giblje pod ravnijo enostavnega obnavljanja pre-otrok na eno žensko v rodni dobi). V Sloveniji število in vred-rodnosti še vedno upadata. Pri nas seje v zadnjih dvajsetih letih, 1979-1998 število živorojenih otrok letno zmanjšalo za 42 %. Leta 1998 je bilo rojenih le še 17 856 otrok (9256 dečkov in 8600 deklic) oz. 9 na 1000 prebivalcev. Z vrednostjo koeficienta celotne rodnosti (1,23 v letu 1998) se Slovenija uvršča m& z nižjo rodnostjo v Evropi. Skoraj polovica živorojenih otrok je bilo prvorojencev Najmanj živorojenih otrok na 1000 prebivalcev je bilo v letu 1998 rojenih v Hrpelje-Kozina (4,1), Divača, Lendava, Podvelka-Ribnica in Trbovlje, največ pa v < Gorenja vas-Poljane (14,9), Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, Logatec, Vitanje in Od leta 1993 naprej se tudi pri nas povečuje rodnost žensk v starostni skupini 30-34 let, je višanje povprečne starosti mater ob rojstvu vseh otrok. Povprečna starost matere ob rojstvu otroka seje s 25,9 leta v letu 1989 zvišala na 28,8 v letu 1998, ] re ob rojstvu prvega otroka v enakem obdobju pa s 23,7 leta na 25,8 otrok v letu 1998 dvignil na 33,6 % vseh živorojenih otrok v ter triih se v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih ni bistveno spremenilo. V zad-i je bil večji porast števila umrlih le leta 1993, ko je 1 ; pa za 3,5 1 pri nas star povprečno 66,5 leta, umrla ženska pa 75,4 ezni obtočil (40 %) in novotvorb (26 %). To sta dva od ' z doseženo izobrazbo ali dohodkov ob rojstvu pa se v obdobju 1997/1998, lahko pričakuje 71,1 leta življenja, letih seje . 4,2 leti. Deček, rojen v pa 78,7 leta. V i pri nas povečalo za 5 let, za SELITVE PREBIVALSTVA Na spreminjanje sestave števila slovenskega prebivalstva že od nekdaj pomembno vpliva- Slovenija privlačna za priseljence iz drugih delov nekdanje Jugoslavije (takrat je selitveni prirast predstavljal 41 % celotnega prirasta prebivalstva Slovenije. Istočasno je bilo opazno izseljevanje, predvsem iz nerazvitih predelov Slovenije. V osemdesetih letih seje število priseljencev začelo zmanjševati, razpad Jugoslavije pa je prišelitvene tokove skoraj usta- 7 Poročilo o človekovem razvoju, Slovenija 1999, UM AR/UNDP, Ljubljana 1999, str 46. 76 Nelka Vertot Prebivalstvo Slovenije danes etnični značaj. V zadnjih letih se v Sloveniji srečujemo tudi s povečanim tokom ilegalnih migrantov, ki se v Sloveniji večinoma le ustavijo na svoji poti v države zahodne Evrope. V letu 1998 so se v Slovenijo priselili 4 603 prebivalci, 857 oz. 20 % je bilo državljanov Republike Slovenije, kar je najmanjše število po osamosvojitvi Slovenije, in 3 746 tujcev (80 %). V primerjavi z letom 1997 je bilo število priseljenih manjše kar za 42 % (zaradi manjšega števila priselitev tujcev). Skupni selitveni prirast s tujino je bil leta 1998 prvič po letu 1992 negativen. Največji vpliv na negativen selitveni prirast je imelo odseljevanje tujcev, predvsem moških, selitveni prirast žensk pa je bil celo pozitiven. Število odseljenih državljanov RS pa je ostalo na ravni zadnjih petih let. Tri četrtine priseljenih tujcev in 60 % priseljenih državljanov Republike Slovenije še vedno prihaja iz držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije (največ tujcev iz Bosne in Hercegovine - 1 083, največ državljanov RS iz Hrvaške - 244). V 11 občinah ni bilo nobene priselitve iz tujine, več kot 100 priseljenih je imelo 10 občin (največ - 886 - Ljubljana), in v te občine se je priselila več kot polovica vseh meddržavnih priseljencev. Selitveni prirast (s tujino) na 1000 prebivalcev je znašal -1,1. Zanimivo je, da v kar treh občinah (Vitanje, Vuzenica in Žiri) nismo zabeležili niti ene priselitve oz. odselitve. V letu 1998 se je skupno število tujcev (vključno z begunci) zmanjšalo za petino oz. na 33 454 in je njihov delež obsegal še 1,7 % prebivalstva Slovenije. Struktura tujcev po državljanstvu je v letu 1998 ostala nespremenjena. 92 % tujcev je bilo državljanov držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije (46 % Bosne in Hercegovine, 22 % Jugoslavije, 16 % Hrvaške in 7 % Makedonije). Več kot 1000 tujcev prebiva v sedmih mestnih občinah (Ljubljana, Maribor, Koper, Celje, Kranj, Velenje, Nova Gorica), več kot 500 pa še v mestni občini Novo mesto ter v občinah Jesenice, Postojna, Trbovlje, Krško, Izola in Kamnik. V omenjenih 14 občinah prebivata skoraj dve tretjini vseh tujcev v Sloveniji. Po uvedbi lokalne samouprave 1. L 1995 smo v letu 1998 zabeležili največje število notranjih selitev in tudi največ selitev med občinami. Razmerje med selitvami med občinami in selitvami med naselji posamezne občine je tudi v letu 1998 ostalo nespremenjeno (62 % : 38 %). 94 občin je imelo pozitiven selitveni prirast (največ - 27,1 na 1000 prebivalcev - občina Ig), 52 občin pa negativnega (največ - -8,0 -občina Črna na Koroškem) Nasploh je migracijska mobilnost prebivalstva Slovenije v primerjavi z evropskimi državami na zelo nizki stopnji. V obdobju 1995-1998 je v Sloveniji zamenjalo občino prebivališča le 9 od 1000 prebivalcev (regijo pa celo manj kot trije), v Nemčiji je bilo leta 1994 takih prebivalcev 48 (od tega 13 na deželni ravni), na Danskem pa leta 1997 celo 63. STAROSTNA STRUKTURA Posledica večletnega zniževanja rodnosti in istočasnega podaljševanja življenja ter šibkih mednarodnih selitev se kaže v vedno bolj skromnem naravnem prirastu prebivalstva in v stalnem staranju prebivalstva v večini območij države. V letu 1998 je število umrlih pri nas prvič preseglo število živorojenih za več kot 1000. V več kot polovici slovenskih občin (79) je bila vrednost naravnega prirasta nižja od slovenskega povprečja; najnižje vrednosti so imele občine Hodoš-Šalovci (-12,2), Gornji Petrovci, Osi 1 niča, Kuzma in Moravske Toplice. V 60 občinah je bil naravni prirast še pozitiven, največji v občinah Gorenja vas-Poljane (7.3), Mislinja, Muta, Logatec in Dobrova-Horjul-Polhov Gradec. Številčno je nazadovalo prebivalstvo Slovenije v vseh starostnih skupinah od 0 do 45 let, številčno naraščalo pa je le sta- 77 Nelka Vertot Prebivalstvo Slovenije danes rejše prebivalstvo. Na počasno rast števila prebivalstva pri nas namreč močno vpliva še proces staranja prebivalstva, ki je danes eden najpomembnejših demografskih izzivov za večino evropskih držav, saj je, gledano z očmi demografov, prebivalstvo Slovenije staro. Podatki o deležih izbranih večjih starostnih skupin prebivalstva Slovenije v zadnjih 130 letih kažejo na proces staranja prebivalstva pri nas predvsem v zadnjih desetletjih. V Sloveniji je povprečna starost prebivalstva že presegla 38,5 leta (moški 36,7 leta in ženske 40,1 leta). Tako je vsak šesti prebivalec Slovenije že star vsaj šestdeset let in vsak osemintrideseti vsaj osemdeset let. Med starejšimi prevladujejo ženske in zato, ker je tudi njihova življenjska doba daljša, se njihov delež s starostjo povečuje. 11,7 % vseh prebivalcev je starejših od 64 let, mlajša od 20 let je le še dobra četrtina prebivalstva. Tabela 7: Deleži prebivalstva po izbranih starostnih skupinah, Slovenija, popisi 1869, 1910, 1931, 1953 in 1961 - 1991 Starostna Leto popisa 31.3. Projekcije skupina (leta) 1869 1910 1931 1953 1961 1971 1981 1991 1999 2020 0-14 32,9 34,8 30,5 27,7 27,4 24,1 23,0 20,6 16,5 16,0 0-19 47,0 50,5 45,6 41,5 39,3 32,9 30,6 27,9 23,7 21,3 60+ 10,6 12,9 12,7 12,8 14,8 14,8 14,1 16.2 18,8 26,2 65+ 5,0 6,7 7,0 7,8 9,8 5,8 7,3 6,8 13,6 19,4 Podatki o starostni sestavi prebivalstva države in njenih regij ob zadnjih treh popisih kažejo, da je delež mladih (0-19 let) v zadnjih 30 letih opazno upadel. Porast števila starejšega in starega prebivalstva je bil najmočnejši v obalno-kraški, podravski, zasavski in goriški regiji. Na to so seveda večinoma vplivale spremembe v gibanju števila rojenih in umrlih. Proces staranja prebivalstva bi bil v Sloveniji še hitrejši, če starostne sestave prebivalstva ne bi »pomlajevalo« »priseljevanje«, saj se je zaradi zaposlovanja v preteklosti k nam priseljevalo večinoma delovno aktivno, to je mlado prebivalstvo. Nekateri deli države so bili v različnih obdobjih zaradi različno intenzivnih procesov industrializacije in urbanizacije različno selitveno privlačni oz. različno osiromašeni zaradi odselitev avtohtonega prebivalstva v zaposlitveno privlačnejše predele države ali celo v tujino. V Sloveniji je proces staranja pri ženskah bolj izrazit kot pri moških. Poprečna starost moških seje v zadnjih 70-ih letih zvišala za 5,5 leta, žensk pa za 7,8 leta8. 8 Da se je intenzivno staranje prebivalstva pri nas nadaljevalo tudi v letu 1998, potrjujejo vrednosti kazalnikov staranja prebivalstva: indeks staranja se je samo v enem letu povečal s 77,4 na 81,7. Najmlajši so bili v povprečju prebivalci občin Moravče (35,0 let), Logatec, Velenje, Gorenja vas-Poljane in Zreče, najstarejši pa v občinah Osilnica (45,4 leta), Gorenji Petrovci, Hodoš-Šalovci, Bovec, Moravske Toplice. Enake povprečne starosti kot velja za prebivalstvo celotne Slovenije so bili prebivalci občin Jesenice, Gornji Grad, Cerkno, Zagorje ob Savi, Cankova - Tišina in Majšperk. Višji indeks staranja od vrednosti za Slovenijo (81,7) je imelo ob koncu leta J 998 64 slovenskih občin. Najvišjega so imele občine Osilnica, Gornji Petrovci, Hodoš-Šlovci, Bovec in Moravske Toplice. Najnižjega (od 43,4 do 53,6) so zabeležile občine Velenje, Logatec, Zreče, Mengeš in Moravče. Povprečno najmlajši so bili moški v občinah Logatec (33,5 let) Zavrč, Moravče, Gorenja vas-Poljane in Železniki, ženske pa v občinah Velenje (36,0) Moravče, Zreče, Logatec in Škofljica. Povprečno najstarejši moški pa so živeli v občinah Osilnica (43,5), Gornji Petrovci, Bovec, Hodoš-Šalovci in Divača, povprečno najstarejše ženske pa v občinah Osilnica (47,6), Hodoš-Šalovci, Gornji Petrovci, Moravske Toplice in Bovec. 78 Nelka Vertot Prebivalstvo Slovenije danes Tabela 8: Poprečna starost prebivalcev po spolu, Slovenija, popisi 1921 - 1991 Povprečna starost Spol Leto popisa 31.3. (leta) 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 1999 moški 28.6 28.3 29 J 29,8 30,6 31,5 32,5 34,1 36,6 ženske 29.8 29,9 31,6 32,3 33,4 34,8 36,0 37,6 40,1 IZOBRAZBA PREBIVALCEV SLOVENIJE Čeprav nepismenih danes v Sloveniji praktično ni več (le 0,4 % prebivalcev, starih 10 let in več, ob popisu 1991) in tudi sestava prebivalstva glede na najvišjo doseženo stopnjo šolske izobrazbe ob popisih kaže velik napredek na tem področju, je šolska izobrazba prebivalcev Slovenije še vedno relativno nizka (čeprav, da se po drugi svetovni vojni stalno izboljšuje). Od 1 561 628 prebivalcev Slovenije, ki so bili ob popisu 1991 stari 15 let ali več, le še 27 719 ali 1,8 % ni doseglo nobene šolske izobrazbe ali pa so končali manj kot 4 razrede osnovne šole. Tabela 9: Število nepismenih, starih 10 let in več, po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, popisa 1961 in 1991 Leto popisa Spol Skupaj Starost (leta) 10-19 20-34 35-64 65+ 1961 skupaj 23157 2408 3239 10204 7306 moški 10190 1333 1700 4536 2621 ženske 12967 1075 1539 5668 4685 1991 skupaj 7559 409 1239 3535 2376 moški 3035 224 611 1499 701 ženske 4524 185 628 2036 1675 15,3 % prebivalcev Slovenije je do popisa 1991 končalo vsaj 7 razredov osnovne šole, samo osnovno šolo pa je do popisa 1991 končala skoraj tretjina (29,2 %) tistih prebivalcev Slovenije, ki so bili stari 15 ali več let. Eno od srednjih šol je zaključilo 42,8 % prebivalcev naše države (slaba polovica teh je končala samo obrtno ali poklicno šolo). Tabela 10: Deleži prebivalcev Slovenije, starih 15 let. in več, po stopnji izobrazbe, popisi 1961 -1991 Izobrazba Leto popisa 1961 1971 1981 1991 Skupaj - število prebivalcev 1 156 387 311 225 1 457 218 I 156 1628 - % 100 100 100 100 Brez šolske izobrazbe in končani 1-3 razredi osnovne šole 2,2 1,4 1,4 0,6 Končani 4-7 razredov osnovne šole 58,2 28,5 24,5 16,5 Osnovna šola 19,6 40,9 32,5 29,9 šola za KV in VKV delavce 13,1 17,6 22,0 19,4 Srednje šole 4,6 7,8 12,6 23,4 Višje, visoke šole in fakultete 1,8 1,3 5,9 8,8 Neznano 0,5 2,5 M 1,4 79 Nelka Vertot Prebivalstvo Slovenije danes Višjo šolo je do popisa 1991 končalo 4,5 %, eno od visokih šol ali fakultet pa 4,3 % prebivalcev Slovenije. Delež oseb z doseženo visoko izobrazbo je bil v Sloveniji ob popisu 1991 sicer še vedno nizek, a se je v primerjavi z vrednostjo ob popisu 1971 dva in pol krat povečal. V izobraževalni proces je pri nas vključenih tudi vedno več žensk. Ob zadnjem popisu je bilo med tistimi, ki so končali eno od višjih ali visokih šol, že skoraj polovica žensk (48,2 %), medtem ko je še pred tridesetimi leti delež višje in visoko izobraženih žena pri nas komaj presegel četrtino tako izobraženih (26,8 %). V tridesetletnem obdobju med popisi 1961-1991 se je delež moških z najvišjo izobrazbo potrojil, delež tako izobraženih žensk pa poosmeril. NARODNOSTNA SESTAVA IN VERSKA PRIPADNOST OB POPISIH PREBIVALSTVA9 Ker so bili v preteklosti priselitveni tokovi iz drugih republik nekdanje Jugoslavije v Slovenijo zelo močni, je bila temu primerna narodnostna sestava prebivalstva in se je delež prebivalcev neslovenske narodnosti od popisa do popisa večal. 8.08 % prebivalcev Slovenije seje ob popisu 1991 opredelilo za pripadnost »drugemu« narodu oz. drugi narodnosti); med tem je bilo največ Hrvatov (2.76%), Srbov (2,44%) in Muslimanov (1,36%). Italijani, Madžari in Romi so takrat predstavljali 0,71 % prebivalstva. V prihodnje bosta povečanje ali upadanje števila pripadnikov tako slovenskega kot tudi drugih narodov in narodnosti, ki živijo na ozemlju Slovenije, verjetno v precejšnji meri odvisna od smeri in stopnje razvoja naše družbe. Tabela 14: Število in delež Slovencev, Slovenija, popisi 1948 - 1991 Delež Slovencev Popis leta 1948 1953 1961 1971 1981 1991 Število 1376 938 1446665 1522248 1624029 1712445 1727018 Delež (%) 95,6 96,2 95,6 94,0 90,6 87,8 Podobna so bila razmerja med podatki o maternem jeziku prebivalcev Slovenije. 87,9 % prebivalcev Slovenije je ob popisu 1991 »izjavilo«, da so se v zgodnjem otroštvu naučili slovenskega jezika oz. daje to njihov materni jezik. Ostalih 12 % prebivalcev naše države je kot odgovor na to vprašanje navedlo enega izmed drugih jezikov Evrope oz. sveta. Italjanski, madžarski in romski materni jezik je ob popisu 1991 pri nas govorilo kot materinščino številčno manj prebivalcev kot jezike priseljencev. Za razporeditev prebivalstva po verski pripadnosti velja, da smo prebivalci Slovenije precej homogeni. Ob popisu 1991 je 71,4 % prebivalcev Slovenije na vprašanje o veroizpovedi oz. verski pripadnosti odgovorilo, da so rimsko-katoliške vere, za 15 % prebivalcev je bila pripadnost veri neznana, skoraj 9 % je bilo ateistov ali pa na vprašanje niso želeli odgovoriti, ostali pa so bili pripadniki drugih ver: pravoslavne (2,4 %), muslimanske (1,5 %), protestantske vere (0,9 %). Vse obdobje po drugi svetovni vojni je za Slovenijo značilna visoka ekonomska aktivnost, čeprav s primerjavo podatkov o deležu tega prebivalstva ugotavljamo, da se ta med popisi ni bistveno spreminjal. Leta 1971 je bilo aktivnih 48,4 % prebivalstva, leta 1991 je bilo v Sloveniji 49,4 % aktivnih, 23,1 % oseb z lastnimi dohodki in 27,5 % vzdrževanih. 9 Časovna odmaknjenost zadnjega popisa prebivalstva Slovenije v letu 1991, onemogoča kvalitetno predstavitev narodnostne in verske pripadnosti prebivalstva v samostojni Sloveniji. 80 Nelka Vertot Prebivalstvo Slovenije danes Tabela 15: Deleži ekonomsko aktivnega prebivalstva po sektorjih dejavnosti, Slovenija, popisi 1953 - 1991 Leto popisa Skupaj primarni Sektor dejavnosti sekundarni terciarni kvartarni 1953 100,0 53,9 28,2 9,5 8,4 1961 100,0 40,2 38,5 11,9 9,4 1971 100,0 27,3 46,2 14,9 11,6 1981 100,0 14,7 48,6 17,5 18,4 1991 100,0 13,8 45,8 18,5 22,0 Od leta 1931 do 1991 se je delež kmečkega prebivalstva zmanjšal s 60 % na 7 %, kar je tako posledica prenaseljenosti agrarnega podeželja kot bistveno povečane mehanizacije kmetovanja. KAKO BO V PRIHODNJE? Možne posledice sedanjega demografskega razvoja najbolje ponazarjajo projekcije prebivalstva. Projekcije ne morejo napovedati prihodnjega razvoja, lahko pa nakažejo meje, v katerih se bo verjetno gibalo število prebivalstva v prihodnosti, če ne bo kakšnih izrednih dogodkov. Iz projekcij Satističnega urada Republike Slovenije lahko razberemo, da bo imela Slovenija leta 2020 med 1,89 milijona10 in 2,21 milijona prebivalcev1Vendar bo prebivalstvo znatno starejše. Po nobeni varianti projekcij število mladih (0-19 let) ne bo doseglo vrednosti iz leta 1992. Sedanji delež mladih (28 %) se bo znižal na 19-23 %. Delež starejših od 59 let pa se bo s sedanjih 16 % dvignil vsaj na 26 %. Število zelo starih (80 in več let) se bo podvojilo. Na naš demografski »položaj« v prihodnosti bo močno vplivalo »širše okolje«. To je predvsem prebivalstveni in gospodarski razvoj v državah članicah Evropske skupnosti in Efte ter pri naših najbližjih sosedih, v republikah nekdanje skupne domovine. Večino evropskih držav pestijo podobna prebivalstvena ozka grla. Prenizko število rojenih, ki bi zagotovili naravno obnavljanje prebivalstva in omogočali načrtovanje primernega gospodarskega razvoja (tudi številčno, starostno, spolno ustrezne sestave delovno sposobnega prebivalstva), skušajo nadomestiti s primernimi prišelitvenimi politikami. Če kje, bi jim kazalo na tem področju dobro prisluhniti in tudi s pomočjo njihovih izkušenj poiskati svojo najboljšo možnost za izhod iz naše prebivalstvenc krize. Če bomo pravilno ocenili stanje in dane možnosti, lahko upamo, da bomo našli tudi primerne rešitve. Tako kot pri njih bo potrebno tudi pri nas poleg skrbi za ustreznejše naravno obnavljanje našega prebivalstva vsaj nekaj let, če ne desetletij, posvetiti precejšnjo mero pozornosti rešitvi vprašanja, kako doseči primerno prebivalstveno ravnotežje tudi s primerno prišelitveno politiko. 10 Če se rodnost ne bo bistveno povečala, če se bo umrljivost le počasi zniževala in če bo presežek priselitev nad odšel i na mi minimalen. 11 Če se bo rodnost dvignila za približno 40 %, če se bo življenjska doba podaljšala na 79 let in če bo letno priselitev za približno 4400 več kot odselitev. 81 Nelka Vertot 82 Nelka Vertot Prebivalstvo Slovenije danes Ugotovili smo, da možnosti za tudi optimistično obarvan razvoj prebivalstva naše države tudi v prihodnje so. Dejstva, da bomo vsi, posamezniki in prebivalstvo države kot celota, nekoliko starejši, se ne da zanikati niti se ne da bistveno spremeniti toka tako usmerjenega prebival-st ve nega razvoja pri nas in v naši okolici. Možno pa je, po mojem močnem osebnem prepričanju, veliko storiti in mnogokaj spremeniti na, recimo temu »kvalitetnem nivoju«. Naj zaključim z mislijo iz »domačih logov«, z izposojeno umetnikovo besedo, s pesmijo, v katero je prelil zelo močno priporočilo prihodnjim rodovom naš živ in ustvarjajoč pesnik Tone Pavček: Pravijo: imeti. Jaz pravim: imeti rad. Govorijo: uspeti. Jaz: ne umreti mlad. Ni glavno uspeti. Bolj slavno je ravno živeti in biti rab na kov v verigi rodov. 13 Sama se, čeprav se zavedam resnosti pomena zadnje čase vedno glasnejših in pogostejših razprav v javnosti o tem: koliko nas je, koliko nas bo v prihodnje, ali še bomo kot narod preživeli vseeno čudim. Zakaj več ljudi pri nas ne zanima kako bomo živeli in kakšni ljudje bomo živeli. Saj obstoj naroda in njegovo preživetje kljub vsemu le ni odvisno samo od njegove številčnosti, ampak tudi od tega, ali se njegovi člani, prebivalci zavedajo svojega resničnega poslanstva (in se zanj tudi trudijo). Direktor Unesca, Federico Mayor14, ki se sicer zaveda, da dolgovi, delitve in nestabilnost na družbenem in gospodarskem področju tvorijo neslavno dediščino, zastrupljeno volilo našim naslednikom je vendarle prepričan, da ob zori novega stoletja in tisočletja, v času, ko svetovna vas ni več zgolj daljna prihodnost, moramo prevzeti nase dolžnosti kot državljani sveta. To pomeni, da moramo spoznati svoj položaj, tako znotraj človeške zgodovine kot znotraj prostora in uresničevati svojo vlogo na planetu in v zgodovini. Ljubezen do drugega bi morali resnično izmeriti s spoštovanjem, ki ga imamo do tistih, ki so daleč proč. Drugi ljudje, naj bodo blizu ali daleč, včeraj ali danes, so vselej naši tovariši. Človeštvo je tako v prostoru kot tudi v času eno telo in mi smo njegovi udje. Tudi prebivalstvo Slovenije. LITERATURA IN VIRI L Allardt, E.. 1975: Att Ha, Att Alska, Att Vara, Om valfard i Norden, Argos. Lund. 2. Banovec, T., 1993: Prebivalci, zaposlenost in slovenska prihodnost. Tribuna (24. jun. 1993). 3. European Commission, 1994: Growth, competitiveness, employment. The challenges and ways forward into the 21st century. White paper, Luxembourg. 4. EURO S TAT, 1991: Two long term population scenarios for the European community, Human resources in Europe at the dawn of the 21st century, Luxembourg . 5. EUROSTAT, 1994: Two long term population scenarios for the European free trade association, Luxembourg. 6. Glasnik UNESCO, 1999: št. 64, leto XXX, december 1999. 7. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 1999: Zdravje v Sloveniji., Ljubljana. 8. Kožuh-Novak M. et al, 1998: Rodnostno vedenje Slovencev: nacionalno poročilo. Ljubljana, str. 11. 9. Kukar, S., 1995: Regionalni razvoj Slovenije, Strategija gospodarskega razvoja. Prostor, okolje, socialna varnost, Zavod republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, str. 7-22. 10. Ministerstvo za delo, družino in socialne zadeve, 1994: Akcijski program Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, Kairo, od 5. do 13. septembra 1994, Ljubljana.. 11. Pavček, T., 1997: Soneti za sina, ciklus: Iskanje sveta (izbor iz drugih zbirk), Partizanska knjiga, Ljubljana, str. 102. ¡3 Tone Pavček: ciklus: Soneti z.a sina. Iskanje sveta (izbor iz drugih zbirk), Partizanska knjiga, Ljubljana ¡997, str 102. 14 Glasnik UNESCO, št. 64, leto XXX, december ¡999, str 4-5. 83 Nelka Vertot Prebivalstvo Slovenije danes 12. Puhar, A, 1994:: Samo Švedom seje posrečilo, da se jim rojeva več otrok, Delo - Znanje za razvoj, 14. sept. 1994. 13. Statistični urad RS, 1996: Prebivalstvo republike Slovenije, 1994, Rezultati raziskovanj št.664, Ljubljana. 14. Statistični urad RS, 1997: Prebivalstvo republike Slovenije, 1995, Rezultati raziskovanj št.685, Ljubljana. 15. Statistični urad RS, 1998: Prebivalstvo republike Slovenije, 1996, Rezultati raziskovanj št.703, Ljubljana. 16. Statistični urad RS, 1999: Prebivalstvo republike Slovenije, 1997, Rezultati raziskovanj št.730, Ljubljana. 17. Šifrer, Ž, 1963: Razvitak stanovništva Slovenije u poslednjih sto godina, Stanovništvo 1963/3. 18. Šircelj, V., Vertot N., 1995: Projekcije prebivalstva Republike Slovenije za statistiko, 1995-2020, Zavod RSlovenije za statistiko, Ljubljana. 19. UMAR, 1999: Poročilo o človekovem razvoju, Slovenija. Urednik: Matjaž Hanžek. 20. UMAR, 1999: Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, razvojni scenariji, št.3/ letnik VIII/1999. 21. UNFPA, 1992: Long-range World Populations, Two Centuries of Population Growth, 1950-2150, New York. 22. UNFPA, 1994: The State of World Population 1994, Choices and Responsibilities, New York. 23. UNFPA, 1999: World populaton 1998 Chart, Population Division, New York. 24. Vertot, N., 1991: Projekcije svetovnega prebivalstva 1990, Sporočila Zavoda Republike Slovenije za statistiko, 18. jul. 1991. 25. Vertot, N., 1983: Starostna struktura prebivalstva socialističnih republik in pokrajin SFR Jugoslavije ter občin SR Slovenije, Zavod SR za statistiko, Ljubljana. 26. Vertot, N., 1994: Projekcije prebivalstva Republike Slovenije 2020, Sporočila Zavoda Republike Slovenije za statistiko 7. 4. 1994. ZAKLJUČEK Slovenija je, ne glede na ozemeljsko majhnost in skromno število prebivalstva, zemljepisno, družbeno in zgodovinsko zelo pestra država. V preteklih štirih desetletjih se je njeno prebivalstvo številčno povečalo skoraj za četrtino, od 1 590 000 leta 1961 na slaba 2 milijona danes, čeprav prebivalstvo Slovenije v zadnjih letih že stagnira: rodnost upada, pričakovano trajanje življenja in število neto selitev pa rahlo naraščata. Tako kot prebivalstvo Evrope se tudi prebivalstvo Slovenije intenzivno stara. Povprečna velikost gospodinjstev seje v obdobju 1971-1991 zmanjšala s 3,4 na 3,1 člana. V enakem obdobju seje delež družin brez otrok povečal s 17,9 % na 20,8 %, delež družin z enim ali dvema otrokoma s 65,6 % na 76,1 %, delež družin s tremi ali več otroki pa se je zmanjšal s 16,5 % na 7,7 %. Značilno seje povečalo tudi število samskih gospodinjstev. SUMMARY POPULATION OF SLOVENIA TODAY Although small in size and the number of population, Slovenia is geographically, socially and historically a very diverse country, in the past four decades the number of its population increased by a quarter - from 1,590,000 in 1961 to slightly under 2 million today - even though it has been stagnating in the last few years. Fertility is declining, while life expectancy and net migration are slightly rising. As in the rest of Europe, in Slovenia the population is intensely growing old. In the period from 1971 to 1991 the average household size decreased from 3.4 to 3.1 members. In the same period the share of families without children increased from 17.9 % to 20.8 %, the share of families with one or two children increased from 65.5 % to 76.1 %, while the share of families with three children or more decreased from 16.5 % to 7.7 %. It is also characteristic that the number of single households is on the rise. 84