—   189   —
Novičar iz slovenskih krajev.
1% Gradca 2* listopada. (p Pretečen teden smo bili tudi mi tukaj tako srečni, da smo štiri dni slavni-ga rojaka, gosp. Dr. Knobleharja v svoji sredi imeli, ki nam je mnogo znaminiviga pripovedal od zamorskih krajev in tujih še divjih narodov. V pondelek se je g. general-vikar v Beč podal, svoje skušnje in zvedbe vladi ponudit. Pred ta večer je bil častiti g. Ruard, posestnik fužin na Savi in podpiratelj vsakolike dobre domorodne naprave, v čast slavnimu rojaku večerno veselico napravil, pri kteri so bili skor sami rojaki v veselji in radovanji do pozne noči ekupej. — Na vse-učelišcu se je že razlaganje raznih vednost začelo. Kako vesel mora vsak Slovenec biti, da od treh slavnih rojakov zamore razlaganje poslušati. Častiti g. Dr. Kovač uči rimsko in cerkovno pravo; g. Dr. Škedl denarni zakonik (kameralistiko} in g. Dr. Kraj ne der-žavljanski zakonik, in sicer poslednji v slovenskim glad-kotekočim jeziku. Vsi trije gospodje si s priljudnim in prijaznim   obnašanjem   in z jasnim   razlaganjem  serca
ucencov pridobivajo. Le zalo je vsim Slovencam, da ee ne bode o pervim polletju „kaznovavnik" (kriminale) v slovenskim jeziku razlagal, kar je pa slavni g. Škedl o drugim polletju storiti obljubil. Bog daj! — Na vsih svetnikov dan je imelo tukajšno ,,slovensko družtvo" veliko skupšino; po nagovoru so se starašina in pod-starašina in odborniki izvolili. Za perviga je bil g. profesor Kvas, za druziga g. prof. Dr. Muršec izvoljen; — oba slavno znana močna podpiratelja slovenstva. Posvetovalo se je potem mnogo zavolj družtve-niga premoženja, staniša, pristopnine i. t. d. Veselo je viditi, kako da se naša knjižnica množi, in kako da si marljivi družtveniki iz nje vednosti zajemajo, ktere bodo med svoje rojake priiožno razlivali. Bog daj družtvo veselo napredovanje!
v Iz Brešc 26 okt. — c.    Na Dolenskim Krajnske in Štajarske dežele se letašnja letina ni dobro obnesla; žita, to je, reži in pšenice se je letaš   malo pridelalo; proso zgodne seve je bilo nekako dobro obrodilo, pozne setve pa slabo; ajda je malokje dobro obrodila, na ne-kterih   njivah   še   semena  ni povernila; koruza (debe-lača) je na malokterih njivah lepe  in polne stroke naredila; sočivja,  fižola  so pa na  nekterih krajih   obilno perdobili.   Sadja, sliv, jabelk, hrušk, kostanja, želoda, bukevce (žira) je letaš   prav   malo,   v   nekterih  krajih clo nič.    Korun ali krompir  se je letaš   slabo   obnesel, če ravno ni gnjil, pa je prav droben bil, nekteri so ga več posadili, kakor ga poznej perdobili,  ker se je bila krompirjevca prezgodaj posušila,  de na dalje   ni mogel rasti.    Korenje in repa ste še na polji,   ker se ne morete zavoljo dežja in mokrote domii spraviti, in ste srednje   debelosti.    Mošta  ali   noviga  vina   so   ljudje  prav malo, komaj po S, 3, 4, 5 do 6 vedrov   perdobili, in še tega po 5 do 6 goldinarjev cenijo. — Pa za drugo leto se že tudi slabo  kaže,   ker  skor  zmeram   dežuje, polje se nič ne obsuši, ljudje ne morejo ne orati ne sejati zimskiga žita; ajda še v   razstavkih  na polji stoji, in bo začela kaliti, ker ljudje  nimajo   kozelcov,   de bi jo pod streho spravili,  in tako  se bo ajda  za   seme in moko skazila. — Hvala Bogu!  od kolere  se na dolen-skim Štajarske dežele blizo Brešc nič ne sliši,   pač pa po Krajnskim dolenskim  je od  Ljubljane   do   Samabora na Horvaškim nekteriga pod zemljo  spravila.    Le mer-zlica (treslica. zimica) je na dolenskim   po  Stajarskim in Krajnskim čez tri mesce močno ljudi terla, in malo-kteri ji je odšel, de ga ne bi bila zadela.