ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 ' 2002 • 1-2 (126) ' 399-446 399 Damir Globočnik Škrat, Rogač in Brus - troje liberalnih satiričnih listov Satirični listi so v habsburški monarhiji začeli izhajati po letu 1848. Slovenci smo jih dobili sorazmerno pozno. Brencelj in Juri s pušo sta se pojavila leta 1869, prvi v Ljubljani in drugi v Trstu, naslednje leto je Levstik začel na Dunaju izdajati Pavliho, do konca 19. stoletja so jim sledili Sršeni, Škrat, Jurij s pušo, Rogač in Brus, pa spet Pavliha in Brivec. Uredništvo Sršenov je bilo v Mariboru, uredništvi Jurija s pušo in Brivca v Trstu, uredništva Pavlihe, Škrata, Rogača 'n Brusa v Ljubljani. Omenjeni satirični listi so se zgledovali po dunajskih (Figaro, Kikeriki, Roh, Wespen idr.), nemških (npr. Filegenden Blätter, Kladderadatsch, Ulk, Lustigen Blätter), 'talijanskih in čeških satiričnih listih (npr. Humoristickć Listy). Satirični listi Škrat, Rogač in Brus so bili rezultat prizadevanj, da bi slovenski liberalni tabor v osemdesetih letih 19. stoletja dobil svoj satirični list.1 Uredniki treh satiričnih listov so vodili različno uredniško politiko, vendar so ostajali pod liberalnim okriljem. S pomočjo Prispevkov in nekaterih karikatur v Škratu, Rogaču in Brusu lahko celo brez podrobnejših analitičnih razčlenjevanj zgodovinskih, kulturnozgodovinskih in političnih okoliščin sledi- jo tedanjim političnim in nazorskim nasprotovanjem na Kranjskem. V satiričnih listih se °draža tudi razvoj slovenskega časnikarstva ob koncu 19. stoletja. 1 Mladoslovenci so leta 1870 uničili Levstikov satirični list Pavliha. naslednje leto pa so sami poskusili izdajati 'humoristično satiričen- list Sršeni. Na ime Sršeni naletimo že pri rokopisnem listu leta 1867 ustanovljenega društva 5l°venskih dijakov na Dunaju Sava, v katerega so bili včlanjeni tudi Fran Leveč. Josip Jurčič, Fran Šuklje idr. Morda 80 ga izbrali z ozirom na Prešernove epigrame, ki jih je pod naslovom »Sršeni« leta 1832 objavil v Kranjski Čbclici. Štajerski mladoslovenci so sredi leta 1871 v Mariboru ustanovili svojo tiskarno, zato so se odločili poleg Slo- yenskega naroda izdajati leposloven in humorističen list. Slednji naj bi predstavljal nekakšen pendant starosloven- *emu Drenclju. Za urednika Sršenov so izbrali Ivana Zeleznikarja, ki je pomagal Antonu Tomšiču pri urejanju S1°venskega naroda. Kakšni bodo nameni Sršenov, je urednik pojasnil v »Vabilu za naročbo«: »Koncem tekočega £«Wa začnem izdavati humoristično-satiričen. ilustrovan list z imenom 'Srieni'. ki bode izhajal dvakrat na mesec, »laična smer tega lista bode. kolikor le mogoče radikalna, svobodna na vse strani. Prizanaialo se ne bode niti "sobam niti strankam, ampak vsakdo se bode predstavljal javnemu mnenju v obliki, ktereje vreden. V ta namen bode PrinaSal list tudi primerne podobe, ktere bodo izdelovale priznane spretne roke. Prosim tedaj vse osobne prijatelje in Znance. in vse rodoljube sploh, da me blagovolijo duievno in materijalno podpirati, da bode list zadovolil bralce in tKalu kazal napake in smeSnosti iz vseh pokrajin' (Slovenski narod 1871/107). Humorističen list, ki je imel štiri strani, je natisnila tiskarna »F. Skaza in drugi« v Mariboru, ki je tiskala tudi genski narod. Namesto nameravanih 24 številk v letu 1871 sta izšli samo dve številki, saj se list verjetno ni mogel °Wriati zaradi deficita, s katerim se je vse od ustanovitve dalje moral bojevati matični Slovenski narod. List je Pominjal tako na Pavliho, od katerega je prevzel zasnovo naslovnice s celostransko portretno karikaturo, njen sprem- ^J°2 komentar, napisan v prvi osebi, vsebinsko ureditev literarnih prispevkov idr., kot na Brenclja. o čemer govori ** naslov lista. Zbadal je predvsem nemškutarje, nekaj malega se je polotil tudi Novic, Jerana in Lesarja, hvalil pa je Carn>U (Po: Ivan Prijatelj. »Splošni razvoj literature in literarne kritike v obdobju •mladoslovenskega" romantičnega rea'izma«, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina 1848-1895, Četrta knjiga, Ljubljana 1961, str. 434). Leta 1873 so mladoslovenci načrtovali izdajo novega humorističnega lista z naslovom Strela, ki naj bi izhajal pri , ^odni tiskarni v Ljubljani. »('Strela'), nov slovensk humorističen list bode začel s I. julijem t. I. v Ljubljani v ._ r°ani tiskarni' izhajati. Potrebni fond in druge dufevne in materialne garancije za njegov obstanek so te gotove* j, lov«nski narod 1873/105). S Strelo naj bi sodeč po pismu Julija Polca Kersniku z dne 27.5.1873 sodeloval tudi glT ^evstik: ''Strela' izide l. junija, lehko bi se tudi farika krtača' imenovala, po farjih zelo vdrihajoča. Eden Vn'h sodelavcev bode Levstek...* (Po: Ivan Prijatelj, Janko Kersnik, Njega delo in doba, Ljubljana 1910, str. 224). 4 D rii.oitoTMK ŠKRAT, ROGAč i\ HKI s TKO» UBBRALMHSATIRIčNIH LISTOV Škrat. dan), če ga '"• kr. pravdništvo ne zasači in pripre. Upajmo, da te 'mi postopoma ne bode prigodilo tO, kar je bilo zadelo ze njegovo prvo številko [op. ši. i je bila zaplenjena]. Naj Svi in raste mnogo UH ta najnovejši 'zabavno-zbadljivi in .šaljivi list' ter naj kratkočasi m komediji) uganja vsem onim Slovencem, katerim fe svet sam ni dovoljna komedija. Pohvale vreden je ze z.ato. ker je pisan v čisfej, gladki slovenščini, a tudi njegovi vtipi so večinoma tako duhoviti, da nas :i\<> spominjajo na ranjkega 'Pavlino'.** Satirični list Škratje v Ireh letih zamenjal kar tri urednike. Njegov založnik in urednik je bil sprva književnik, politik, filozof in eden od vidnih sodelavcev Slovenskega naroda Janko Pajk (1837-1899). Od marca 1884 ga je urejal Ivan Zelc/nikar. izdajatelj, lastnik in odgovor- ni urednik tretjega, zadnjega letnika je bil Srečko Magolič. Če je verjeti »Vabilu na naročbo«, naj bi bil Škrat -nez.avisen list. kajti zavisen je jednako Od dobrega humorja in od naklonjenosti svojih naročnikov, do katerih \e obrača s prošnjo, da na tudi v prihodnjem letu s sodelovanjem m naročbo podpirajo, da bode vsestranski ustre- zal prevzetej nalogi V resnici so odločilno besedo pri uredniški politiki Škrata imeli liberalni »radikali• (ra- dikalna liberalna struja). Satirični list naj hi bil \ precejšnji meri namenjen napadom na Zafc-:. j.v in šaljiv list. «t s. V Ljubljani. 25. aprila 1884. Tefci| «• Naslovna vMeta škratu »Časnikarstvo in nasi easniki". Slovenski Narod 1883/289. »Vabilo na nan K? ho». Slovenski Narod 1884/1. ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 36 • 2002 ' 3-4 (126) 401 zmerno liberalne in zmerno narodne, provladne »elastikarje« oziroma »elastike« (F. Šukljeta, J. Kersnika, F. Levca), katerim so »radikali« (I. Hribar in I. Tavčar) zaradi spravne politike do nemških konzervativcev očitali nezanimanje za narodno vprašanje in oportunizem. Zato je Škrat moral zanikati obtožbe Šukljetovega Ljubljanskega lista (1884-1885), ki je izhajal kot večerna priloga deželnega uradnega lista Laibacher Zeitung, da bi za svoj obstoj potreboval finančno podporo Narodne tiskarne.4 Škrat pa je o Ljubljanskem listu, popularno imenova- nem tudi »Laibacherica«, leta 1883 zapisal: »4000 gld. letne podpore bode dobival neki slovenski listpočenši od novega leta. 4000 gld. za slovenske reptilije,«. Izraz »reptilski fond« oziroma »reptiljen-fond«, fond za »reptilije« ali »plazilce« je bil povzet iz nemščine: der Reptilienfonds (skriti fond, fond za tajno razpolaganje). Z njim je bil mišljen vladni oziroma opozicijski fond za plačevanje uslužnih in kupljivih časnikarjev. Ljubljanski list je torej Poskusil diskreditirati nadležni humorističen list z obtožbo o vladnem podkupovanju oziro- ma podkupovanju s strani kranjskega deželnega predsednika Andreja Winklerja, ki so jo mladoslovenci leta 1870 z uspehom uporabili pri Levstikovem Pavlihi. Škratovo pisanje naj °i bilo glede na Šukljetovo zagotovilo povsem neutemeljeno.' Škrat je napadal tudi nemškutarje in katoliški tabor ter bil sovražno razpoložen do gi- banja ljubljanskih malih obrtnikov, ki seje začelo s prvim shodom leta 1880 in končalo leta 1884 s procesom zoper »krvavce«. Glasilo obrtniških demokratov Ljudski glas (1882-1885) Škratu ni ostalo dolžno.6 Ostro gonjo zoper t. i. obrtniškodemokratično skupino in z njo Povezane socialne demokrate je vodil tudi Slovenski narod. Dušan Kermavner meni, da je Škrat »res jemal na tarčo tudi nemikutarje. toda obrtniški demokrati so bili v tolikini meri Predmet njegovih zafrkancij, da se ne moremo ogniti zaključku, da so ga voditelji 'Narodove' frakcije ustanovili predvsem za boj proti njim!«'' Urednik Škrata Ivan Železnikar je bil na »krvavškem« procesu v Celovcu celo ena najbolj obremenilnih prič zoper delavskega organi- zatorja, krojača Franceta Železnikarja (1843-1903), ki je bil zaradi anarhizma obsojen na 8 do 10 let težke ječe. 4 »Slaba stran se nikdar dobro in uspeSno zagovarjati ne da. Zaradi tega pa Se ni treba, da se pograbi po vsakem sinjem polenu in ocepku. da se rabi vsako. Se tako uma-jmo in podlo oro'Je. kakor to praktikuje na! slovenski Taftblatt. alias 'Ljubljanski list'. Preteklo soboto spravil seje v svoje j 140. Številki na 'Narodno tiskamo' in na dra. Zamika, brez katerega bi ^JnovejSi dnevnik niti izhajali ne mogel, konečno pa Se na naS list. ki mu tudi močno preseda. O 'Skrat-u'pravi """reč najnovejšega dnevnika gladiator: 'Vsa njegova (dr. Zamika) gospodarska razumnost obstoji v tem noč m dan &rbeti, da so polne jasli, iz katerih zobljela 'Slovenski Narod' in dragi bralec njegov 'Škrat'. In da imata oba do"tr želodec, dokaz nam je lepa svotica akcijskega kapitala, kije do zdaj uie zginila skozi njih goltanec. To vse je °dkonca do kraja nesramna talin perfidno obrekovanje. kakerSne-gaje v Slovencih zmoien jedino le 'Ljubljanski 'is'''"> njega zloglasni urednik, kajti Skrafne potrebuje niti krajcerja podpore od Narodne tiskarne', ker ob naročnini ^ko izhaja. 'Škrat'je popolnem nezavisen. zanj ne treba nikomur drugemu skrbeti, kakor jedino nam m naSemu "Pravniku. Laiin obrekovanje je vse. kar je pisal 'Ljubljanski list'o 'Škratu'in obžalovali moramo le to. da urednik S"klje. kij, v svojih postranskih urah tudi c. kr. profesor in član deželnega Šolskega sveta, daje tako pohujiljiv *ZgUd* (»v obrambo«. Škrat 1884/16). Ljubljanski list in njegovega urednika Frana Šukljeta je ostro napadal tudi AlcSovcev Brencelj. Po: Fran Suklje; Iz mojih spominov, I. del. Ljubljana 1926, str. 116. »'Škrat; nek v Ljubljani izhajajoč, jako aboten listič, prebudil seje 10. 1. m. zopet iz svojega čez tri mesece ,rajajočega spanja in menda le zarad tega. da leto konča in lažje zopet peSico svojih naročnikov v prihodnjem letu na led Vije. Zanimivo je to. kako nenavadno čudno njegov vrednik, g. Železnikar. računili zna. Letos izUoje S Številk. a toviamovanaje zadnja z 19! Mi sicer ne razumimo te viSje matematike, a kakor nam je to nekdo razložil, je stvar '"ko-le. 12x12 = 24 in 24/3 = H. ali pa 'Škrat': « = 'SrSen': 2. ali pa Železnikar : spomenik = Ivan TomSič : 0/. (LJudski glas, 1883/23). 7 Po: Duüan Kermavner, »Obrtniškodcmokratična skupina in 'Ljudski glas' v letu 1882", Slovenska politika v lc,'h 1879 do 1895. Političnozgodovinske opombe k peti knjigi Ivana Prijatelja Slovenske kultumopolitične in slov- stvene zgodovine 1848-1895. Ljubljana 1966. str. 707. 402 D. GLOBOĆNIK: ŠKRAT. ROOAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV Zaradi nekaterih prispevkov je na Škrata postalo pozorno tudi c. k. državno pravdništvo (državno tožilstvo), ki je zaplenilo že kar 1. St., tako da se je list javnosti pravzaprav predsta- vil šele z 2. št. Zaplenjena je bila tudi polovica 14. št. iz leta 1884 in zaradi podlistka »Resna premišljevanja penzijoniranega filozofa Izidora Muzloviča« nato še naslednja, 15. št. Držav- ni pravdnik je uredništvu Škrata odkazal tudi 10 goldinarjev globe. Med Škratove redne podlistke so npr. sodili tudi »Škratogrami«, »Vaške slike« in »Pogovori«. Naslovno zaglavje Škrata poleg z velikimi črkami izpisanega naslova lista krasi podoba škrata na konju, ki z bičem v roki preganja svoje nasprotnike. Podobne »govoreče« naslovni- ce so bile značilne za mnoge satirične liste 19. stoletja. Škrat ni objavljal portrctnih karikatur, temveč satirične oziroma humoristične ilustracije in t. i. karikature nravi, ki so bile delo tujih, najbrž čeških avtorjev. Karikature in ilustracije so služile za spremljavo besedilom, »razno- vrstnim daljšim zabavnim spisom, pesmim, dovtipom», in se nanje niso neposredno nanašale. Škratje bil torej predvsem »literarno« zaznamovan slovenski satirični list. Na prakso obja- vljanja uvoženih klišejev lahko naletimo pri vseh slovenskih satiričnih listih iz zadnjih dveh desetletij 19. stoletja. Kljub temu daje Škrat karikature reklamiral pod imenom »ličnepodo- be in naj bi si torej nadel pohlevno likovno podobo, je bilo med objavljenimi karikaturami tudi nekaj političnih karikatur. Imeni dveh čeških karikaturistov sta znani. Največ karikatur iz Škrata najbrž lahko pripišemo slikarju, ilustratorju in karikaturistu Karlu Krcjčfku (1857-1901). Na njegov podpis naletimo pod ilustracijo, ki je spremljala stalno rubriko »Izidor Muzlovič«. Krejčfk je najprej deloval kot risar dekorativnih motivov na porcelanu. Študiral je na praški likovni akademiji. Velja za enega najpopularnejših in najbolj plodovitih čeških karikaturistov s kon- ca 19. stoletja. Sodeloval je z vrsto čeških (Svetozor, Ruch, Humoristickć Listy, Paleček, Šotka in Šipy) ter z nekatermi srednjeevropskimi humorističnimi in drugimi listi, ki so obja- vljali njegove všečne satirične ilustracije, pisane na kožo (malo)meščanskemu okusu. Bral- cem seje prikupil z nezahtevnimi prizorčki v »dunajsko-münchenskem slogu«, ki jih je kdaj pa kdaj poživil tudi s satiro, naperjeno proti birokraciji, politiki itd. Dalj časa je živel v Parizu in na Dunaju, kjer je sodeloval s satiričnim listom Wiener Caricaturen (1881-1925). Sodelo- vanje z dvema pomembnima dunajskima listoma je odklonil, ker mu ni bila všeč njuna politična usmeritev. Posvečal seje tudi ilustriranju mladinskih del." Nekaj karikatur v Škratu je najbrž delo Františka Kolarja, npr. tudi ena redkih političnih karikatur v 20. št. iz leta 1885, na kateri je upodobljen ministrski predsednik grof Eduard Taaffe kot jezdec na polžu (prispodobi počasnosti), ki Čehom oziroma Slovanom nasploh prinaša »ravnopravnost«. Humoristični listi brez ali z manjšim deležem političnih karikatur seveda niso bili nič posebnega. V Franciji je bil v 19. stoletju politični karikaturi namenjen le manjši del satiričnih listov, v večini pa so prevladovale karikature nravi, satirični prizori iz vsakdanjega življenja in neredko tudi erotika, ki je lahko pokukala na dan prav v tovrstnih listih, saj jih je tako javnost kot cenzura smatrala za neresne. Od osemdesetih let dalje se erotične ilustracije na- stajale predvsem pod vplivom francoske Vie Parisienne. Františck Karel Kolär (1829-1895) je bil na Češkem vsaj tako priljubljen karikaturist kot skoraj tri desetletja mlajši Krejčfk. Še večjo priljubljenost si je pridobil kot igralec. Velja namreč za enega najbolj znamenitih čeških igralcev 19. stoletja! Gledališke deske so ga začele privlačiti že med študijem na slikarski akademiji, ki jo je obiskoval od leta 1845 dalje. Sprva je igral manj pomembne stranske vloge ljubimcev in komične vloge. Uspehi so prišli z vlo- 1 Po: Ottov slovnflc naučn^ / Illustrovanä encyklopxdie obecn^ch vdomostf, 15. del, Praga 1999. str. 115. ZGODOVINSKI ČASOPIS»; • i • 4ii26t 403 Tako bi morali Slovenci odpravljati agiUtorjo „Šnlferajna' Škrat, 1885/3. gami i/ ShakMpeaijevega dramskega repertoarja in vlogo mlinarja v »Raupachovć« Rych- "*>vskćga. v kateri je vse do smrti Sel triumfalne aplavze, Ukvarjal se je tudi / glodalüko režijo. Kol kankalurist je trideset let sodeloval s Humonsticke l.isty." Njegove karikalure pa wobjavljali tudi tuji listi, poleg slovenskih miir. tudi zagrebški Nafc gore lisi in srbski satirični lisi Zmaj (1864-1871), ki ga je urejal pesnik in prevajalec Jovan Jovanović - Zmaj ( I l 1904). V osemdesetih letifa Sta tako Iranlišck Kolar kol Karel Krejčik risala karikalure za Mu morisiuke hsiv 11858 I('I4). /aio lahko sklepamo da so tudi karikature Škratu in kasneje v Brusu prvotno nastale /a ta češki lisi. Zadnji urednik Škrata Magolič ni dosledno sledil smernicam SVOJih predhodnikov. Listje precej preoblikoval, Eaöel naj hi se tudi i/ogibati politični salin. lakoie je Magoličcvega Škrata bralcem priporočal leposloven in političen lisi Slovan (1884-18X7). ki sla ga i/dajala Ivan Hribar in Ivan Tavčar, urejal Anton Trstenjak in tiskala Narodna tiskarna: 'Škrat', z/ibavnozhadljiv in Šaljiv list je pričel s 7. fehruvarjem svoj tretji tečaj. Ureduje in izdaje ga gospod Srečko MagoliČ, kateremu ga je dozdanji urednik. Preobloien s preobilnim poslom, prepustil. Oblika mu je nekoliko izpremenjena m olepšano ter sti\neno tiskana. l:haja vsako prvo in tretjo soboto v meseci ter prinaša na štirih straneh IV» Otto» llovnft nauc'ny / IHuMrovanA cncyklopjcdic (»hecnych vdnmmii. 14 del. Praga I998.tlr.532 404 I) CiI.OB(X"NIK ŠKKAT. R'XiAC IN MRUS TROJK I.IHI-RAI.MH SATIRIC MM I ISI'A m>^* m-.^~^=. .Kaj pa ti ncscö, „Škrat"?" — .Obljubo slovenskih državnih poslancev njihovim volilcCliu" — „Ta jih je miioKo!" — .Ali so lahko!- Škrat 1885/19, izvorne humoreske m druge daljše zabavne spise v verzih in prozi: dalje: komune prizori. j katerimi bode gotovo slavnim čitalnicam m drugim narodnim društvom ustrezni o snovanji zabavnih programov. Prinaša pa tudi lepe humoristu nozbadljive podobe ter izvorne pesmi, dovtipe in drugo zabavno drohnjavo. Al mese<- januvar hode odškodoval eastite naroemke J Štirimi prilogami. Izhajal hode redno, in ako bi bila kaka številka konftskovana. izšla bode prihodnja eelo polo obsežna: torej bodo naroeniki brez izgube. Cena mu je m vse leto 3 gUL, za polu leta I gld. SO kr. in za eetrt leta HO kr.. katera naj se pošilja u/travništvu V 'Narodno tiskarno' v Ljubljani. - Ker je 'Škrat' najlepši, najeenejši in najboljši slovenski humoristiem list |op. v primerjavi z Brcncljem in tržaškim Jurijem s pušo], priporočamo ga na/toplejše vsem rodoljubom in eitalniiam, da ga najizdatnejŠe podpirajo.*• Škrat naj bi pod Magoličevim uredništvom izgubil precej politične ostrine in poslal samo zaha\no-zhadljiv odloma Šaljiv lisi, kar je sicer napovedoval že ob izidu. Konec leta 1X85 je Škrat prenehal izhajati. Morda je bila pri tem zaslužna tudi decembra 18X5 med »elastiki« i" »radikali- sklenjena sprava. Konec leta 1X85 je deželni predsednik baron Andrej Winkler prenehal izdajati tudi Ljubljanski list. Leto 18X5 je bilo sicer kar zadeva satirično periodiko pri Slovencih precej bogato, kajti poleg Škrata sla izhajala tudi Brencclj oziroma Novi Bren celj v zbadljivi in šaljivi obleki (1869 18X6) v Ljubljani in Jurij s puio | 1884 IXX6) \ listu Najstarejši slovenski satirični list Brencclj oziroma Novi Brcncclj svojih satiričnih konku- rentov Škrata in Jurija s pu£o praviloma ni omenjal. Kot je zapisal Brcncljev urednik Jakob Alcšovcc (1842-1901), ki je bil tudi plodovi! pisatelj, dramatik, publicist in časnikar, naj bi •5km«, Slovan. IKHS/4. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 36 • 2002 «3-4(126) 405 se tega načela njegov satirični strogo držal - »Naj livi ali životari vsak, kakor more.« Ko pa se je leta 1884 Železnikarjev Škrat po Alešovčevem mnenju neslano spodtaknil nad tem, da je Alešovec prodal nekoliko knjig Ne v Ameriko! kranjskim deželnim poslancem. Novi Bren- celj ni molčal. Alešovec je poudaril, da ni šlo za kolportažo. temveč za naročilo. »Kedar bo 'Škratov' vrednik, gospod Ivan Železnikar spisal, zlolil in na svitlo dal kako knjigo, 'Bren- celj' gotovo ne bo nevoSljivo gledal za njim, kam in kako se prodaja. A kakor kale, gospod Železnikar ne bo dal svetu nikdar prilike, grajati ali hvaliti njegove knjige, ker jih nikdar ne bo mogel 'kolportirali', jih bo prej vse pokupil.«" Rogač (1886-1888) »Slovenci! Pozor! Končali smo zopet jedno leto, leto nezloge in prepira. Mnogo neprilik nam ne ravno v čast. Se manj pa v korist, zabeleliti smo morali v tem letu. Zato si telimo odslej miru. 'Škrat'je cela tri leta udrihal z bičem po neprijateljih naSih in tudi po kratkovidnih Slo- vencih ter jih skuSal prevesti na pravo pot. Kogar je privel, hvaleten naj mu bode, kdor pa ga ni posMal, ostal je to kar je bil in brezuspešno bi bilo tudi nadalje vse 'Škratovo' prizade- vanje in besede. Zato si 'Škrat'umije roke ter odloti svoj bič, konja pa bode prodal mesarju, da postrete z okusnim njegovim mesom ljubljanskim gostilničarjem za guljal Da pa ne bodo Slovenci v dolgih zimskih večerih dremali kislih obrazov za pečjo za to bode skrbel Šaljiv in satirski list 'Rogač', kateri izide s 1. januvarjem ter bode tako nadalje redno izhajal vselej 1. in 15. dan v meseci na celi poli (8 strani, četvorke) krasnega, za oči neškodljivega papirja. 'Rogač'pa ne bode, kakor doslej 'Škrat' brzdal tudi razposajene naSe rojake, temveč Sčipal bode samo neprijatelje naSe: nemčurje, malarone, lahone in Se drugo jednako gola- zen. V prvi vrsti pa bode zabaval svoje častitite naročnike z drugim mikavnejSim in kratkočasnim berilom... Dalje bode 'Rogač' post rezal svojim cenjenim naročnikom z mnogi- mi daljSimi humoreskami, dovtipi, pesmimi in z vedno novimi, navlaSč za 'Rogača' izdelani- mi, času primernimi satirskimi in drugimi Šaljivimi podobami. Da bode pa 'Rogač' kolikor moči različen in v pravem pomenu besede humorističen, za to so nam porok najboljSi slov. humoristi, kateri so nam obljubili sodelovanje in svojo obljubo delno te izpolnili.«'2 S tem naznanilom je Srečko Magolič ukinil Škrata in napovedal svoj »ilustrirani zabavni Ust« Rogač, ki pa je vsaj kar se tiče domačih, vedno novih, posebej izdelanih karikatur in ilustracij obljubo izpolnil le delno. Magolič je tudi obljubljal, da bo v Rogaču objavil prevod popularne humoreske nemškega pesnika Gottfrieda Augusta Bürgerja (1747-1794) Čudovi- ta potovanja barona Münchausna, v slovenščini znanega kot Lažnivega Kljukca, ki pa je v Rogaču ni zaslediti.'1 Vendar je Rogač objavil več prevodov poljskega pisatelja Henryka " Po: »Škratu«. Novi Brencelj. 1884/10(19). Jakob AlcSovec tudi omenja, da mu je Narodna tiskarna poklonila »podobe« (karikature), ki so bile predvidene za objavo v Železnikarjevih Sršenih (Po: »VpraSanje gosp. Želcznikarju. vredniku "Slov. Naroda'«, Brencelj, 1883/ 20-21). 12 Škrat 1885/22. " Že leta 1856 je izšla Malavašičeva priredba izredno priljubljenega Münchausna. Baron Munchausen oziroma Po domače »Lažnjivi Kljukec« je bil kasneje večkrat ponatisnjen (1863. 1872. 1885...). Napovedano priredbo v Rogaču bi najbrž spremljale tudi ilustracije. Prve ilustracije za to humoresko je narisal francoski ilustrator in karika- turist Gustav Dorč (1832-1883). Toda slovenski bralci so lahko se dolgo prebirali samo ilustrirane nemške izdaje Münchausna. Neverjetne MUnchausnove dogodivščine so bile kot nalašč za upodobitev v stripu, ki ga pri nas srečamo leta 1940. koje strip »Baron Minhauzen« za beograjsko Politiko narisal Dordc Lobačev (1909-?). 406 D. GLOBOĆN1K: ŠKRAT, ROGAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV Sienkiewicza (1846-1916): »Komedija zmešnjav / Črtica iz življenja ameriškega«, »Prižigalec« in »Kako je Janez zmagal« (vse prevedel J. Satler). Redna Rogačeva podlistka sta bila »Slika iz življenja v nekem trgu na Slovenskem« in »Stari Olimp v sedanjem času«. Na zadnji strani je Rogač objavljal razne »zagonetke«, »skakalnice«, magične kvadrate, skri- vnostne napise in šahovske naloge. Slednje sta sestavljala Janko Kalan, c. kr. davčnega urada kontrolor v Velikih Laščah, in J. Dobrusk iz Prage. Med sodelavci Rogača sta bila tudi Makso Cotič (1854-1930), dolgoletni urednik tržaške Edinosti,14 in časnikar, založnik in tiskar, vo- ditelj slovenskih liberalcev na Goriškem Andrej Gabršček (1864-1938)." Naslovno zaglavje Rogača prikazuje norca, ki brenka na liro, dečka z norčevsko čepico na glavi, ki spušča milne mehurčke, in kot opozorilo, da gre pravzaprav še vedno za isti list z drugačnim imenom, tudi skratka z naslovnice Škrata, ki tokrat drži velikansko pero in kaže osle oziroma se »roga«. Norčevska figura se v tem času pogosto pojavlja na naslovnicah nemških humorističnih listov (npr. Münchner humoristische Blätter, Ulk (1872-1933)), ne- znani niso bili tudi rosno mladi otroški liki. Karikature in ilustracije v Rogaču so začeli risati tudi domači avtorji, predvsem urednik Srečko Magolič. Za psevdonimom »Milče« naj bi se skrival humorist Fran Milčinski (1867- 1932). Vendar se okorni poskusi domačih risarjev niso mogli meriti s kopico klišejev, ki jih je Magolič najverjetneje nabavljal v večjih mestih monarhije. Podpisi avtorjev pričajo, da so najbrž zopet prihajali iz češke smeri. Češki risar O. Pražanski je izdelal več nezahtevnih zabavnih prizorčkov iz vsakdanjega meščanskega in družabnega življenja, ki jih je spremljal moralni poduk in bi nekako sodili v območje modne salonske ilustracije. Njegova je tudi lahkotna naslovna ilustracija 1. št., ki je dovolj zgovorno pričala, da bo list namenjen predv- sem zabavi, kar je ponazarjal že njegov podnaslov. »'Rogač'bode v svojem II. tečaju porabil vse moči, ustreči slavnemu občinstvu z izvrstni- mi humoreskami, dovtipi, pesnimi, zagonetkami in sploh z zabavnim gradivom; posebno pa se bode oziral na krasne risbine, s katerimi bode solil berilo ter redno v vsakem listu bičal neprijatelje naroda našega. Konečno še poudarjamo, da namenja 'Rogač', ako se oglasi primemo število naročnikov, poleg mnogih risbin v listu, prinašati od časa do časa tudi razne krasne risbine na lepem trdem papirji, katere bodo gotovo dobro došle prijateljem umetno- sti,* je poudarjalo vabilo za naročilo drugega letnika Rogača.16 Omenjene »podobe artistične vrednosti na posebnem trdem papirju*, ki bi bile priloge Rogača, sicer niso izšle, saj si satirični list ni pridobil zadostnega števila naročnikov,17 kljub temu, daje imel boljšo tržno strategijo kot Škrat. Magolič je svoj »šaljivi in satirski list* poslal brezplačno in franko (prosto poštnine) na ogled nekaterim slovenskim rodoljubom in podpornikom. Slovenske rodoljube je posebej opozoril na številne, izvirne, času primerne »satirske in druge šaljive podobe«, ki bodo kra- sile posamezne številke, »s kratka: Rogač bode list, kakoršni smo si Slovenci gotovo ie dav- no teleli, in kateri se bode mogel morebiti prav v kratkem meriti z najrazširjenejšimi in najboljšimi humorističnimi listi, kajti noben trud in nobena Irtev nas ne bode plašila, da bodemo ustregli cenjenim svojim naročnikom. Slovenci! Da pa nam bode moči izpolniti vse 14 Po: Lelja Sancin - Reharjeva, »Makso Cotič - urednik Edinosti«, Jadranski koledar. 1975, str. 173. 15 šala o »fajmoštru in karabuljici«. ki jo je Andrej Gabršček objavil v Rogaču, je dr. Antonu Mahniču leta 1889 služila kot dokaz za Gabrščkovo sramotenje slovenske duhovščine (Po: Andrej Gabršček, »Goriški razkol. - 'Nova Soča'. - Mahnič urednik 'Stare'«, Goriški Slovenci / Narodne, kulturne, politične in gospodarske črtice /1, knjiga od leta 1830 do 1900, Ljubljana 1932, str. 280). 16 »Vabilo na naročbo 'Rogača' II. leto«, Rogač, 1887/2. 17 Po: »Vabilo na naročbo 'Rogača' / II. leto. drugo poluletje«, Rogač, 1887/12. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 • 2002 • ' 4(126) 407 Škrat 1887/15, te Obelite, da nam bode moči vrtino ustrezati zahtevam ČOStitih naročnikov, treba podpore, izdatne podpore, kajti vse tO stane neverjetno mnogo denarja. Zato tudi upamo, da hode 'lavno obČUIStVO vedelo eemti naš trud in naše žrtve, in da se hodo vsi slovenski rodoljubi, kateri $0 prejeli list na Ogled, ne samo naročili, temveč da ga hodo širili in priporočati TVOJim Prijateljem. V vsaki slovenski rodbini, pod vsako slovensko streho, najde naj Rogač zavetje m Podporo, soj dovtip m šala preganja skrbi in duha vedri! - Vkijuh tolikega m tako različnega Vadiva in toliko dragocenih podob pa je naročnina za ljubljanske m unanje naročnike v Avstriji tako nizka, da /e lahko vsak pogreši kajti za celo leto stane Rogač samo 3 goldi- narje, za polu leta l goldinar 50 krajcarjev a za četrt leta HO krajcarjev. Za druge dežele v Evropi 50 krajcarjev več. Za Ameriko. Azijo, Afriko in Avstralijo pa I goldinar več. Posamez- ne širvilke se bodo pa. ako jih hode kaj preostajalo. dobivale po J5 krajcarjev. - Naroenina "aj se blagovoli pošiljati p" poštni nakaznici upravnistvu Rogača, v Ljubljani na Kongre- snem trgu v Rud Kirbischevi hiši. Še jedenkrat torej. Slovenci' naročajte si Rogača! Kdor bi Pa ne želel prejemati našega lista, prosimo, da nam ga blagovoli vrniti. 408 l> (.1 0B0ĆNIK SKKAI H>x.\< IN Mki s iKcui- I [BERA! Mil SATIRIČNIH I ISTOV Dr. pi. Srhrex m Schaffet, RogOČ, 1887/10. Narodu slovenskemu vse najbolje v bodočem letu vosi uredništvo m ujiravntštvo 'Rogača'*1* Uredniki humorističnih listov običajno prihajajo i/ literarnih oziroma novinarskih vrst, urednik Rogača pa se je odločil preizkusiti tudi na področju likovne opreme svojega lista. Tiskar in slikar Srečko (Feliks) Magoličl ixoo 1943) je leta 1873 kot vajenec prišel v tiskar- no R. Miliea v ljubijani. kol stavec je nato delal pri Bamberg!! in v Narcxlni tiskarni, kjer je ISX4 postal tehnični vodja. Leta 1890 je upra\ Ijal tiskarno Dragotina Hribarja v Celju, kjer je 1895 odprl fotografski atelje. 1892-1894 je bil odgovorni urednik mesečnika slovenskega dijaštva Vesna. 1902/1903 je bil vodja tiskarne Stefan liel/e v Ustju ob Labi na Češkem. 1903 je vodil tiskarno Dragotina Hribarja V Ljubljani. MagoliČje bil spreten in inovativen tiskar, »glasnik svobodne smeri v tisk/irstvu, ki seje otreslo tesnosrenih pravd o izbiri črk in skupin terpOSpeSevaleC razdelitev in izpopolnjevanja prostora po lastnem preudarku in oku- su,- lahko preberemo v Slovenskem biografskem leksikonu. Ukvarjal sc je tudi s humorističnim pisanjem in pod psevdonimi objavljal humoreske. satire, kuplete in pesmi podobno kot Brencljeva Jezična Žefa m Levstikov Gregor Potrebnik »Slovenci!«, Rogač, IKWI/2. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 » 2002 » 3-4 (126) 409 je v nedeljskem Slovencu skrit za šaljivimi psevdonimi Žane z Iblane, Boltatu Pepe, Frataučku Gustl in Kurenčkuva Neška v ljubljanskem dialektu na humorističen način obravnaval ak- tualne dogodke, šaljive prispevke je pisal tudi za humoristične liste. Slikati je začel leta 1876. Izobraževal se je s pomočjo knjig in potovanj po Nemčiji. Najprej se je preizkušal v oljni tehniki in akvarelu in risal portrete in krajine, kasneje se je posvetil samo krajinskemu slikarstvu v olju, pri katerem je samosvoje učinke dosegal s kom- biniranjem bele, modre, rumene in rdeče barve. Motive je iskal v Ljubljani in njeni okolici. Kranjski gori in na Dolenjskem. Kot nam sporoča Slovenski biografski leksikon, je še v drugem desetletju 20. stoletja veljal za najbolj plodnega slovenskega slikarja - samouka in predstavljal s svojimi plenerističnimi krajinami poljudnega sopotnika impresionistov. Ob svoji sedemdesetletnici (1930), pctinsedemdesetletnici (1935) in osemdesetletnici (1940) se je z razstavami predstavil v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Razstavljal je tudi skupaj s sinom Srečkom Magoličem ml., ki je bil prav tako slikar samouk." Kot urednika ga srečamo pri treh humorističnih listih (Škratu, Rogaču in Ježu), kot ilu- stratorja pa pri zadnjih dveh. Izbira njihovega naslova nam po naključju izpričuje veliko urednikovo nagnjenje do iskanja imen pri »podzemskih« predstavnikih »človeške« in žival- skih vrst. Čeprav si je Magolič kasneje pridobil sloves znanega in cenjenega amaterskega slikarja - sicer najbrž ne pretirano kvalitetnega, saj gaje Ivan Cankar nekoč označil za »neumetnika«, so bili njegovi dosežki na področju satirične ilustracije večinoma dokaj pičli. Magoličeve karikature so bolj kot po likovni plati zanimive po zaslugi svoje kulturnozgodovinske sporočilnosti. Tako kot satire, pamfleti, podlistki, humoreske, smešnice, šale, anekdote, epi- grami, zabavne, polemične pesmice in drugi literarni, satirični in humoristični prispevki v satiričnih listih tudi karikature lahko predstavljajo pomožen zgodovinski vir. Redke Rogačeve politične karikature so bile naperjene proti Nemcem in nemškutarjem, predstavnike domačega katoliškega tabora in njegove Katoliške narodne stranke so puščale na miru. Magolič je npr. s kolorirano ilustracijo »Pozdrav severnim bratom ob prihodu v Ljubljano 8. dan avgusta 1887* in krajšo pesmico (»Veseli vskllki, jasen spev, /Kipeče radosti odmev, t Razlega se povsödi; / V Ljubljani beli tisočkrat / Iz srca slednji češki brat / Toplo pozdra- vljen hodi!«) v posebni slavnostni, 15. št. iz 1887, počastil obisk Čehov v Ljubljani. Redno karikatumo rubriko je predstavljala bleda »Galerija zloglasnih nemčurjev«, ki jo je napove- dovalo naslednje pojasnilo: »Galerija zloglasnih nemčurjev. Pod tem naslovom namerjamo priobčevati obraze raznih zloglasnih Nemcev in nemčurjev ter risati kolikor moči pristno njih livljenje in delovanje. Da pa nam bode moči to nalogo točno, v zadovoljstvo slovenskega občinstva in v strah vsem omahljivcem reševati, prosimo vse prijatelje svoje, da nas podpi- rajo s pošiljanjem fotografij razposajenih nemčurjev (fotografije bodemo vračali nepokvarjene) in - kar je tudi jako valno za izvrševanje ta naloge, - da nas podpirajo materijalno namreč, da Širijo naš list med svojimi prijatelji in znanci, kajti izvirne risbine pouzročujejo toliko troškov, da naročniki, katerim je prilolena nakaznica, nujno blagovole poravnati naročnino, da ne pridemo v materijalno zadrego. Ko bi po pomoti dobil kak naročnik, kije le poravnal naročnino, nakaznico, naj ga ne moti.«2" Med zloglasne nemčurje so se na Rogačevih karika- turah uvrstili Dragotin Dežman (1887/5), s Tirolske priseljeni dr. Friedrich Keesbacher (1887/ 9). dr. pi. Schrcy in dr. Schaffer (1887/10) ter Gariboldi (1887/20). »Danes predstavljamo 19 Biografski podatki po: Viktor Steska in France Stelc. Srčiko Magolič, Slovenski biografski leksikon, 2. knJiga. Ljubljana 1925-32, str. 6. 20 »Galerija zloglasnih nemčurjev«. Rogač. 1887/5. 410 D OLOBOĆNIK ŠKRAT,ROGAČ IN BKi's iKrur I.IHIKU MM SATIRIČNIH I ISTON •iftA**>* iKUi^.iiwr"-.. 6a!eri|A vlo^lasnih nr m*nrje v. — Tone rlUl Oaribtldi Škrat IXH7/20. . ZGODOVINSKI ČASOPIS • S6 • 2002 • 5-4 (126) £U našim bralcem dva nemškutarska politična invalida, hromega dr. pi. Schreya alias der 'schli- nxe Mensch' in dr. Dolfeta Schaffer ja, 'vortänzerja' iz Kazine, kakor so ga pokojni oče Bleiweis v svojih 'Novicah'nazivljali.« lahko preberemo v daljšem Rogačevem opisu nemških poslan- cev v kranjskem deželnem zboru dr. Adolfa Schafferja in dr. Roberta Schreya.21 Anton pl. Gariboldi, »po domače 'den schönen Tonerl'«, pa je bil renegat, ki je do leta 1866 pripadal slovenski stranki. Pri neki veselici na ljubljanskem kazinskem vrtu naj bi proti mirno stoječim Slovencem uporabil svojo palico in udaril nekoga po glavi, zato je na karikaturi upodobljen z veliko gorjačo.22 Zdravnik dr. Keesbacher je bil v Rogaču znan tudi kot »der lange Fritz mit seinem Pudel*. V 1. St. iz leta 1887 je bila objavljena ena izmed kulturnozgodovinsko zanimivejših Magoličevih karikatur z naslovom »Druiba sv. Cirila in Metoda, nemški Schulverein in Frauen- Ortsgruppe«. Angel kot personifikacija leta 1885 ustanovljene Družbe sv. Cirila in Metoda preganja iz Kranjske personifikaciji Schulvereina in Frauen-Ortsgruppe: »Poberita se mi izpred oči pohlepna pritepenca! Ta zemlja je bilä in bo ostala last Slovenca!« Personifikaciji nemških organizacij za seboj vlečeta ploh. Magolič je s pomočjo starega ljudskega običaja Želel povedati, da Nemci na Kranjskem niso našli primernega partnerja. Vlečenje ploha sodi med pustne šege: dekleta so morala na pustni torek vleči ploh, če v vasi v preteklem letu ni bilo nobene poroke, ploh je morala vleči dekle, ki ji je v predpustu spodletela poroka ipd. Med najbolj zanimivimi karikaturami v Rogaču je bila tudi v 23. št. iz leta 1886 obja- vljena karikatura, ki jo je sprožila postavitev in slovesno odkritje spomenika nemškemu pe- sniku in politiku Anastasiju Grilnu - grofu Antonu Aleksandru Auerspergu (1806-1876) v Ljubljani. Na karikaturi je upodobljena spominska plošča Anastaziju Grünu, pred katero straži dvoje »turnarjev« (članov nemškega telovadnega društva Turnverein), oboroženih z grabljami (satiričnim atributom slovenskega odpadnika Dragotina oziroma Karla Dežmana 'n nato drugih renegatov). Eden od turnarjev strelja z grabljami proti nedolžni sprehajalki. Karikaturo spremlja komentar: »Govorilo seje zadnji čas, da so zlobne roke zopet onesnaiile Zelencev [op. France Prešeren je Auerspergovo pesniško, meščansko ime Anastasij Griinu Poslovenil v Anastazij Zelenec], reete: grobni spomenik kranjskih nemčurjev na nemškem trgu. Neprijetno nas je iznenadila ta novica in obžalujemo, da se kaj takega dogaja v Ljublja- ni. Zato bi bilo leleti, da bi turnarji, kateri kriče in razgrajajo v kazinskem salonu, ne mučili v mrazu policije, temveč imeli pogum, da bi sami stratili ta kamen, ker pa orožja baje niso vajeni, pomore jo naj si z grabljami.« Spominsko ploščo so postavili ljubljanski Nemci, organizirani v telovadnem društvu Tur- nverein, ob desetletnici Grünove smrti na vogalu ljubljanskih Križank, kjer je bil sloviti nemški meščanski pesnik rojen. Na otvoritev spomenika so bili povabljeni turnarji iz Celja, Gradca, Celovca, Trsta in drugih mest. Ljubljanski občinski svet je 1. junija sklenil, da spomenika ne °o sprejel v varstvo, če deželna vlada ne bo prepovedala nemških demonstracij, in da ne bo Prevzel odgovornosti za javni red in mir." Deželna vlada je svečanosti poskušala omejiti in s 21 »Dva ncmSkutarska politična invalida dr. Dolfi Schaffer in dr. pl. Schrey«, Rogač, 1887/10. Karikatura dr. Adolfa Schafferja je bila objavljena v 1. St. Sršenov. 22 Po: »Anton vitez Gariboldi vulgo der schöne Tonerl'«, Rogač, 1887/20. 21 'Dne i. t. m. pomikal seje po nekaterih ulicah ljubljanskih čuden sprevod." je pisal Slovan. »Kaka petdese- l°riea ljubljanskih telovadcev in njihovih povabljenih - domačih in tujih gostov - Sla je za zastavo nemikega telova- dnega druttva ljubljanskega s KrilevniSkega trga v kazino. To obeh straneh sprevoda stopali so pa mestni policaji in s kmetov nalaič v mesto pozvani tandarji z nasajenimi bodali. Ljubljanski Nemci in nemikutarji imenovali so ta žalostni sprevod 'Grilnovo slavnost'; v resnici pa ni bilo nič drugega, nego pogreb NemStva v Ljubljani. Da! dne 3. junija IRS6 polotili so oni molje - sit venia verbo - ki so mislili, da so poklicani pouzdigovati med "om/ Nemitvo. ravno to Nemitvo za vekomaj v grob. Slovensko prebivalstvo ljubljansko pa je zavalilo nanj tako 412 I) (i| UH( M N!K ŠKK \l. ROGAĆ IN BRUS IKOll I IUI KM MM S \l IKK" MM I [STO\ Dm ülm *r. Cirilu In Metodn, nemftkl Sch ill verein in Krim en-0 rtftffrtt pi>r~ Škrat, IHH7/I. MpW PoUnU M »i npr*] 0*1 pobUp»» p r i t • p» n •» f T» i.mljt ;• bili in bo dtUU Uit Slo ?••••! pomočjo Žandarjev in vojakov preprečiti izgrede, v Ljubljano je bilo poklicanih 30 Žan- darjev, prepovedan je bil slavnostni obhod. Na otvoritev spominske plošče so Slovenci odgo- vorili z demonstracijami in Štiridnevnimi nemiri, ki so \ nemških Listih naleteli na velikanski odpor. Mestna občina je po otvoritvi nastavila čuvaja, vendar so Slovenci med neko demon- stracijo kmalu pomazali spomenik / jajci in črnilom. »Anastazius dnin. /Zelencev sin, / tetak komat, da gotovo ne bode med nami uzdtgovalo več ruse tvoje glave Pra\ nU m pomagalo našim pravim in runu Senk • m. da so .<' tedne poprej biti ob veliki boben In tako, kokot fe navada ob sejmovth, valu!: vernike, naj - slavnosti m tako zasvedoctyo &vomo moč 'nemškega bitja In nemške narodnosti v UubUani Vse to senttrtja fako komično časnikarsko rotenje ni privabilo i Qubtymo vel nego lestnajst gostov. Prišli tO oplijeni : naudušenpm: .upustili SO pa l./uhl/unu pi/urn tlovenskega vi/111. ('ist- naravno je, da \r slovensko prtbtVOlstVO nas, i Si . tka obsojalo slavnost. ki u> /" namerjali oni mladiči kateri Imajo na vesti te "«/' nedolžno prelito tlovensko kri Naravno fe tudi, da te Isto ni moglo ogrevati :a slavljenje matu. kateri /< toliko falega ttoril našemu narodu Ucemersko kričanje neti Časnikarstva, da fe Ana i častni meščan {Jubfjanski, ni moglo nimm nikogar, ki poznaje ravnem kajti mann je, d" nut p' tO aillikovanp1 naklonila mestno ZflStOpnIMtVO, katero p- hiln vedno V ttTOgem nOSprOtStVU t Vi prebivalstva ljubljanskega. Mi tedaj, dasi tmo pravi prijatelji reda in miru in dasi strogo obsojamo vse. kar bi oboje utegnilo moti ••- da nam fs lahko popnfjtvo razburjenje, katero \e zavladalo i našem narodu proti Zelenčevt tlavnosti m nje tnovate^em. />a m gospod defekti predsednik, uvaf/tvaje warum gfcu mestnega zastopa, tlavnosti omejil m da t i -i zapovednik i Ml Kiel udio pravdno sodil celega onega dejanja, ii te fe potno v noč vršilo v ka izzivanji razburjenega slovenskega občinstva, m da ni dal karme zapreti In komen razgnati utegnila hi hda demon straiija hrrrvesindi nemških telovadi vv imeti Hujše nasledke JbJtO pa se Je obČUtStVO, videt. da pnklieane oblasti /(.(iIxAlNSkl ( ASOPIS • 36 • 2002 • 413 List 2a. Izdajatelj in odgovorni urednik SREčKO MM^H.U" L&Uđk I. 1886. && AuaUnJa «Jrttna «paBeiik ii Ijikljwuki turiarji QoTorilo N IH »dnji UM, d. ao ilobn* rok» »op*» oimnažil» Zaianćar rm-U: groom »pomfinli kr.nj.kih nemftirj« na nam.kam trp» Neprijetno nwlii unwadiU U none» in ifiSwB, di N k.j Ukaga dogaja * Ljubljani. Zato b. bilo uiti. d. bi tumar,,, katari krio* m raaMJ.m v kK.in.kam ealonn, ne mueMi v mrui policij«, tom»« .mah I»»»«!» bi N» etraiili tav kamen, ker p» orožja baja ni« vajeni, pomorejo naj m z - grabljami. A/ rat, 181 414 D. GLOBOĆN1K: ŠKRAT. ROGAČ IN BRUS - TROIE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV jajca jedel, / tinto pil* - tako se glasijo verzi »narodne« pesmi, ki je tedaj krožila po Ljub- ljani.24 Poslanci velikonemške stranke v dunajskem državnem zboru so dvakrat podali interpela- cijo proti sramotnemu početju ljubljanskega »mestnega zastopa« in v njej zahtevali zadoščenje za avstrijske Nemce, ki naj bi bili zaradi nedavnih ljubljanskih dogodkov »v svojih najilah- nejih čutilih najglobokeje taljeni«, ter neizogibna poroštva za vzdrževanje miru in reda, ki da sta v resni nevarnosti zaradi početja ljubljanskega mestnega zastopa. Na interpelacijo je obširno odgovarjal ministrski predsednik in notranji minister grof Taaffe: namen, postaviti avstrijskemu domoljubu grofu Auerspergu in odličnemu pesniku Anastaziju Grilnu spomenik v njegovem rojstnem mestu, je gotovo hvalevreden, vendar bi bilo morda bolj primerno, če bi k pripra- vam pritegnili večji krog udeležencev; deželna vlada Tumvereinu v dveletnem pripravljal- nem obdobju ni postavljala nobenih preprek, prav tako je tudi ljubljansko mestno upravništvo brez težav podelilo dovoljenje za vzidavo spomenika, narodno ravsanje se je začelo šele potem, koje deželna vlada odredila, da se mora skrajšati vračanje slavnostnega sprevoda do Kazine; nemški časniki so slavili odkritje spomenika kot orjaško delo nemškega duha in kot korak obrambe pred drugo narodnostjo v deželi, toda slovenski narodni list »zagnal je v nasprotnem smislu najostrejši glas«, čeprav je bil ta list zaplenjen, se je razširil v nižjih krogih slovenskega prebivalstva, katerega seje polastila neka razburjenost, ki ni mogla ostati neopažena pri nemških krogih; ljubljanski mestni svet se je sestal 1. junija pod vplivom naraščajočega narodnega razburjenja, njegovi sklepi nedvomno zaslužijo obsodbo, zato je deželni predsednik naslednjega dne opozoril mestni svet na njegove dolžnosti in ukrenil vse potrebno, poklical žandarje v Ljubljano, opozoril sosednja okrajna glavarstva in prepovedal slavnostni obhod gostov; če je 3. junija in v naslednjih dneh prišlo do motenj javnega miru in reda, »tedaj se more to smatrati za izrastek prenapetega, po zlobnem hujskanji motenega narodnostnega čustva, katero konečno hoče v najprostejših, najnaravnejiih činih videti hu- dobno izzivanje«, nikakor pa ne za posledico zanemarjanja dolžnosti kateregakoli organa oblasti; ljubljanski magistrat z županom na čelu kot izvrševalec sklepov mestnega odbora je svojo dolžnost izpolnil v najpolnejši meri, zato so se cestne demonstracije omejile na zbi- ranje množic in na vpitje, nikjer ni prišlo do poškodovanj oseb ali imetja; mestna občina je spomenik dejansko sprejela v svoje varstvo, saj je takoj po svečanem odkritju pri njem nasta- vila redarja, iz primernega vedenja občinskih organov v času cestnih izgredov se vidi, daje mestni svet spoznal, da se svojih sklepov z dne 1. junija ne more držati, in jih je zato primer- no spremenil; 9. junija je mestni svet sprejel tolmačenje k tem sklepom, ki ga je Taaffeju naznanil ljubljanski Župan. Taaffe interpelaciji ni ugodil, saj ni videl nevarnosti za mir in red, ki bi izvirala od ljubljanskega mestnega sveta, zato ni potrebe, posegati po sredstvih, ki bi zagotovila poroštvo v tej zadevi. »V kolikor pa sem bil vprašan, katerih sredstev se hočem posluliti, da bi 'najglobokeje taljenim in v njihovih najllahtnejlih čutstvih zadetim avstrijskim Nemcem podal zadostenja', izreči moram gotovo ne neopravičeno dvombo, jeli so avstrijski Nemci res voljni, se taljene in v svojih najtlahnejih čutstvih zadete se čutiti po početji večinoma iz Šolarjev, pouličnih pobalinov in rokodelskih učencev obstoječe ljudske mnolice v Ljublja- celo to stvar zmatrajo res kot tako, kakeršna je po mislih nemških telovadcev in po izjavah njihovih glasil imela biti. namreč kot nemško demonstracijo sredi glavnega mesta slovenskega naroda, in da se trudijo, da jej odvzamejo pravo ost. zadovoljilo se je z glasnim izražanjem svoje nevolje. Nemški telovadci in njihovi nemški in nemškutarski sosedje v deleli in zunaj nje pa so se sedaj - vsaj tako upamo - do dobrega prepričali, da med nami ni prostora njihovim velikonemškim aluram. Polotili so nemštvo na Kranjskem v grob in onej četici 'der biederen Deutschen' iz slovenskega Celja, ki jim je prišla k temu pomagat, sedaj lahko zakličejo: 'Bognlati, pogrebci!'* (»-L.«. »PoGrtlnovi slavnosti«, Slovan, 1886/12). Po: Janko Mlakar, »Zelenec«, Spomini, Prvi del, Celje 1975, str. 103. ZGODOVINSKI ČASOPIS » 56 • 2002 « 3-4 (126) 415 ni,« je poudaril ministerski predsednik Taaffe. Če bi bil proti njegovemu pričakovanju odgo- vor pritrdilen, potem bi po Taaffejevem mnenju morali žaljeni in prizadeti poiskati zadoščenje v policijskih kaznih, ki so ali šele bodo zadele cestne izgrednike.25 Med satiričnimi ilustracijami lahko zasledimo tudi nekaj t. i. »metamorfoz« oziroma »pre- obrazb« - prikazov spreminjajočih ali druga v drugo prehajajočih oblik. Metamorfoza »Otrok po Darwinu« v 3. št. Rogača iz leta 1887 prikazuje storž, ki se preoblikuje v otroka. Dve podobni »Darwinovi metamorfozi« je za 24. št. iz leta 1886 naslikal tudi Srečko Magolič. Prvi primer tovrstne satirične ilustracije v slovenskih satiričnih časnikih predstavlja v 7. št. Alešovčevega Brenclja iz leta 1870 objavljena serija štirih zaporednih sličic, na kateri se človeški obraz postopoma spreminja v osla. Verjetno je na ta način neznani dunajski risar predstavil enega izmed ljubljanskih občinskih svetnikov. V 1. št. Brusa iz leta 1889 lahko naletimo na vrč, ki se spreminja v opico. Komentar pod sličicami seje glasil: »Darvin izvaja človeški rod od opice. Naš risar, kateremu ta teorija prav nič ne ugaja, ker je s svojimi roditelji jako zadovoljen in neče svojih dedov iskati mej čveteroročnimi živalmi, bavil seje z uprašanjem, kako nastane opica. Posrečilo se mu je, daje rešil to uprašanje prav temeljito, kakor kale nastopna podoba, na kateri se vidi, kako se opica razvija ob 8. uri, ob 10. uri, opolunoči, ob 2. uripopolunoči.« V 7. št. Brusa iz istega leta je bila objavljena serija risbic »Po Darvinovi teoriji«, na katerih se goba počasi spreminja v žensko postavo, prekrito z dežnikom. Tovrstne metamorfoze so prikazovale spremembe oziroma preoblikovanja v določenih časovnih obdobjih, ki so se vselej končala z zabavnim presenečenjem, ali pa razkrivale pravi značaj upodobljenih oseb. Nastajale so pod vplivom francoske karikature in bile v evropskih satiričnih listih 19. stoletja dokaj pogoste. Na seriji štirih sličic pod naslovom »Les Poires« iz leta 1831 je urednik satiričnih listov in karikaturist Charles Philipon (1806-1866) preobliko- val francoskega kralja Louisa-Philipa v hruško. Po zaslugi Philiponove karikature je hruška, ki v francoščini v prenesenem pomenu pomeni »buča« ali »betica«, med leti 1831 in 1835 postala celo simbol za kralja - »prvi sadeï Francije«. Risali so jo tudi po pariških zidovih, Predstavljala je enega najbolj učinkovitih udarcev v vojni, imenovani »kampanja nespoštovanja«, ki jo je Philipon vodil proti meščanskemu kralju Louisu.-Philipu. Philipono- vi listi in samostojne izdaje so bili osemindvajsetkrat zaplenjeni, sam Philipon pa večkrat obsojen na denarne in zaporne kazni. Leta 1831 je bil Philipon obtožen zaradi razžaljenja veličanstva, ker je bil zlahka razpoznaven »roi bourgeois« na njegovih karikaturah prikazan v ponižujočih situacijah. Na sodišču je pokazal omenjene štiri risbe in dejal v svojo obrambo: »Prva je podobna Louis-Phillipu, zadnja je podobna prvi, toda zadnja prikazuje... hruško! Kje se boste zaustavili? Boste obsodili prvo risbo? Toda s tem boste morali obsoditi tudi zadnjo, saj je ta podobna prvi in s tem posledično tudi kralju! Obsoditi morate torej vse karikature, na katerih se nahaja glava, kije zgoraj ozka in spodaj široka! Zdaj ne bo malo dela, kajti moč umetnikov bo poskrbela, da boste te proporce ugotavljali v obilju nenavadnih reči.«26 Daje Louis-Philip naveličan soočanj z lastnim obrazom, preoblikovanim v hruško, leta 1835 znova uvedel cenzuro, ki je zadevala samo podobe in ne tiskane besede, je najbrž v tesni zvezi prav z njegovimi karikaturami. Največji mojster metamorfoz je bil Jean-Ignace- Isidore Gerard Grandville (1803-1847), ki je med leti 1830 in 1835 kot karikaturist sodelo- val pri Philiponovih listih La Caricature ( 1830-1835) in La Charivari (1832-1893). Nagnjenje 23 Po: »Spominek 'Turjaškega' in državni zbor«, Novice, 1886/25. 26 Po: Werner Hofmann, »Die Karikatur - eine Gegenkunst«, Bild als Waffe / Mittel und Motive der Karikatur in fünf Jahrhunderten, München 1984, str. 371. 416 I) (iLOBOf'NIK: ŠKRAT, R0GA£ IN HKI S IKOJI I HUK M.NIM SATIRIČNIH I M<>\ Otro k » o ])a rw i n n. Škrat, 1897/3. do mctamorfoz izražajo ludi Grandvillovc ilustracije, npr. ilustracije La Fontainovih Basni« Iger Bi je protagoniste zamislil kol človeške in živalske obenem. Mnoge metamorfoze so že v naslovu ali komentarju omenjale Charlesu Darwina (1SW 1882). Zdarvinizom - revolucionarnim razvojnim naukom fOpiČinega* Darwina o naslajanju in spreminjanju vrst. naravnem i/boru in evoluciji, po katerem naj bi bil »človek le spopol' njena opica-.r z lamarkizmom francoskega naiavoslovca Jeana-liaplisia de Monet Kamar- cka (1744-1829). z monizmom nemškega narovoslovca Ernsia llaeckla (1834-1919). descendenčno teorijo, historičnim materi al i zrnom, racionalizmom, naturalizmom, imanenti- zom, utilitarizmom. panteizmom in drugimi svobodomiselnimi in brcvvernimi ali v verskem oziru ikodljivimi dognanji, ki so rahljala katoliške dogme, se je morala v 19. stoletju spo- prijemati Cerkev oziroma krščanski apologeti,:x zato se tudi pri nas metamorfoze verjetno niso pojavile po naključju v satiričnih listih liberalnega porekla. Čeprav so se tovrstne zaba- vne ilustracije norčevale iz Darwinovcga »struggle lor life«, so hkrati na nevsiljiv način tudi opozarjale nanj. '-• »Dr l.idncrjc in hoče biti darwmisl Človek mu izhtyaizOpice/Klistyaodt Unter«, Rimski kaiohk. 1X91. sir J91 2* Oarvini/em je bil v nasprotju / naukom o Kalnosti vrst. ki naj bi |ih ustvaril hof (nauk o Mvarjenju). V »PtomDi brezvercu o najvažnejših filozofijskih in verskih vprašanjih", objavljenih leta 1890, je materialističnemu monizmu, darvinizmu in njegovemu nauku o večne »si i materije in njenih sil ter Izvoru vaega rastlinskega, Živalskega in Slovelkega bivanja i/ materialnih prasnovi / •modroslovnega* In naravoslovnega stališča oporekal Rimski kato- lik. Avtor -Pisem nre/vercu« je najhr/ dnktur teotogtfe, teološki apologet in ftlozoi Anion Mahnil, kije bil dobro ra/gledan po sodobnem in polpreteklem Iroluškem svrlu m sc/nan|en / vsemi proiiverskmu iokovi Nekaj odlomkov. •Zisterne, ki Izvaja i te "n \JenJe m tpioh vsa bilja Jedino i>- r maurißt, te pač ne da i iti' M sit tt dvomite o absolutni trqfavostt materije, češ, da more Imeti i drugih, do wdui It tkritth lastnosti Toda fat mislim, da W /""' wtkn /mili učenjaka, ki hi lartsno dvomil o absolutni trajavosti materije, ker />• lasna, evidentna, na nji slom vso mehanika m fizika. Vi sicer izpodbijate znanstveno potrjene rezultate t drugimi nepoznanimi m znanstveno Ve ne dokazanimi ' to Je pat predrzno m v znanstvu celö neprllefno.* Materialisti, ki so zanikali vsakrtno bivanje duhov, pt so potem, ko so se udeležili spintiiahsiu'nih shodov, /a.vh najodločnejle zagovarjati obstoj duhov ki ift kakor meni večina, dufce rajnkih (dede darvmistične »generaho aeuuivoca- (lat. samov/nikanje, nastanek Življenja i/ nežive snovi, abiogene/a). \c Rimski kalohk mend, da Življenj nikakor ne gN smatrati MUHO /a gol proi/vod kemične zgradbe in atomov -Kuhko spojin to vie Iztaknili kemiki, m vender te h celi kemiji m posrečilo stvarni s pomočjo kemične opt nm najmanjše 'Jvfjer^jske sumu.'1 Neovrg(jtva resnica fe, da te poraja itvijenje aim« \s It Uvljenja Mi absolutna /(,<)|HAI\SKI (\\SOIMS - '"< • 2002 • I i (126) 417 rtu. 1886/12, 418 D. GLOBOČNIK: ŠKRAT, ROGAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV Brus (1889-1891) Satirični list Brus je začel izhajati na začetku leta 1889. Takole je Brus predstavil bral- cem tržaški polmesečnik za politična in gospodarska vprašanja Slovanski svet (1888-1899): »'Brus', novi in sedaj jedini Šaljivi list na Slovenskem, je Sel s I. Številko v jako ukusni opravi predstavljat se po raznih slovenskih pokrajinah. Vidi se mu, daje iz dobrega kamna, da pozna kraje, kjer imajo nabrušeno ali pa le skrhano in zarujavelo orodje. Obilo dela ga čaka na jako zanemarjenem polju. Razni delavci so se ulenili ali pa so razposajeni, ker jim nihče ne ogleduje slabega oštrija, s katerim opravljajo svoj posel Slovencem. 'Brus' utegne dokazati, da ostrine za Slovence morajo biti ali na pravem jeklu, ali pa daje popačeno orodje vreči - med staro lelezo. Vtem zmislu mu telimo najsrečnejšega vspeha. 'Brus', kateremu je urednik g. Ivan Železnikar, izhaja 2krat na mesec in stoji za celo leto 4 gld.«29 »Pred leti smo imeli 'Slovenci' zajedno troje humorističnih listov, sedaj pa, ko s koncem leta preneha še 'Rogač', ne imeli bi nobenega več," je v »Vabilu na naročbo«, objavljenem v liberalnem Ljubljanskem zvonu (1881-1941), zapisalo uredništvo in upravništvo Brusa. »Ker bi to vsekakor bil nedostatek v našem javnem iivljenji, ker se v Šaljivi obliki more marsikaj povedati, kar sicer ni motno, ker je Se vedno mnogo predmetov za Sale in dovtipe, mnogo pa tudi takih, ki si novega tacega lista leli, sklenili smo izdajati z novim letom 'BRUS', političen in Šaljiv list, ki bode izhajal I. in 15. dni vsacega meseca. - 'BRUS'bode z odločno besedo, s satiro in humorjem razpravljal dnevna vpraSanja, pisal bode, kolikor razmere dopuSčajo, svobodno ter skrbel čitateljem svojim za pouk in prijetno zabavo. V ta namen bode phnaSal poleg raznega in šaljivega gradiva vsakovrstnih izvirnih ilustracij, vmes pa tudi lepo zdelane podobe naših velmol V prvi številki pride na vrsto prvi naš humorist, nepozabni Levstik, potem Preširen in dr. nerazumljivo bi bilo, kako da se je nekdaj iz anorganičnega bitja porodilo organično in kako da se dandanes kaj takega več ne posreči, navzlic velikanskemu napredku v fiziki. Kar je baje" narava nekdaj stvarila sama ob sebi. ne zmore več dandanes ista narava, akoravno jo podpira človeška umetnost! Kemik lahko sicer vstroje (organizme) razloii in pojasni, toda priznati mora. da je izven atomov in nad atomi Se druga posebna moč, katera se njegovemu opazovanju popolnoma odteguje; zovemo jo Življenjska moč - skrivnost za fizika in za kemika!" Organskih bitij nikakor ne moremo izvajati 17. ncorganskih, torej moramo nujno priznati, da biva izven materije in izven sveta stvariteljski vzrok, ki je obudil organsko življenje. S tem pa seveda pade darvinistični materializem. Darvinizem je tudi zatajil bistveno razliko med človekom in živaljo. »Človek se je spočel po mnenji danvinistov iz opice. Kdaj pa'' Pred mnogimi tisočletji, odgovarjajo. Ali kako. da se dandanes nobena opica več ne počloveči? In to se ne posreči, akoprav se je z vso umetnostjo vie poskušalo, kako bi se opica izredila in omikala v človeka ?! Pa pravijo: kakšen razloček je pač mej divjim eskimom in urang-utangom ? Na prvi pogled gotovo ne velik, odgovarjamo. Toda vzemite eskima in začnite ga učiti in vzgojevati. V kratkem času se bo izobrazil. Kolikrat so se vie najsurovejši dijaki izomikali se skrbno vzgojo v najbolj učene moie, ki se niso prav v ničemer vstrašili civilizovanih Evropejcev. Kaj je urang-ulang? Kakeršenje bil. je in bo vedno - urang-utang! Nas li ne sili ta primer, da pripozna- mo v človeku princip, katerega po vsem pogrešamo pri Hvali? Žival se giblje pri svojem razvijanji in delovanji vedno le v določenih mejah - človek pa je v svojem razvoji brezmejen. Kaker hitro se mu vzbudi samozavest, vspenja se k čedalje višjim smotrom ter si svobodno voli sredstva v njihovo dosego. Pri Hvali velja povsod zakon neobhodnosti. nespremenljivosti, materijalnosti - pri človeku pa svobodno gibanje, katero more izhajati edino le iz duhovnega vzroka. Nasprotje mej nujnostjo in prostostjo, mej materijo in duhom javlja se tu preostro, da bi se moglo spregleda- ti. Nad vse občudujemo n.pr. umetnostno zgradbo umne čebelice ali mravlje, toda po pozornišem opazovanji mora- mo priznati, da se vrši vse le po naravnem nagonu - neobhodno. Delajo tako, ker ne morejo drugače. Prav zato delajo pa tudi vedno jedjako. brez vsakeršnega napredka. Kaker so delale pred 2000 let. delajo tudi dandanes in bodo delale za 2000 let. A ne tako človek! Kolik razloček mej prvim vozom in mej lokomotivo? Kak gorostasni napredek! Pri Hvali vidite nespremenljiv zakon nujnosti, materijalen. fizičen princip, pri človeku prosto samozavest. - duhoven princip!* O bistveni razliki med človekom in živaljo priča tudi govor, pri katerem je bistveni dejavnik misel (Po: »Pisma brezvercu o najvažnejših filozofijskih in verskih vprašanjih«. Rimski katolik. 1890. str. 48-52) 29 »Brus«. Slovanski svet, 1889/1. . ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 ' 2(102 • 3-4 (126) , 419 Rodoljube po vsem Slovenskem uljudno vabimo, da nas dušno in gmotno blagovoljno podpirajo pri tem podjetji. Čim večji bode sotrudnikov in čitateljev krog, tem raznovrstnejši bode list. 'BRUS' stoji vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Dopisi naj se pošiljajo na uredništvo, naročnina pa na upravništvo 'BRUS'-ovo v 'Narodni Tiskarni', kjer se vzprejemajo tudi inserati, katerim se cena določa po dogovoru.«10 Urednik, ustanovitelj in izdajatelj Brusa je bil časnikar Ivan Železnikar, ki je že leta 1871 poskusil izdajati satirični list Sršeni. Rojenje bil 28. decembra 1839 v Stiski vasi pri Cerk- ljah. Po osnovni šoli v Kopru, kjer je bil rejenec strica Ivana Železnikarja, župnika v Ospu, je med 1850 in 1858 obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Leta 1858 seje vpisal na študij prava na Dunaju, vendar je bil zaradi pomanjkanja dve leti zaposlen kot vzgojitelj v trgovski družini V. Zeschka v Ljubljanu. Med leti 1860 in 1863 je ob pomoči ljubljanskih rodoljubov na- daljeval študij prava, vendar ga ni dokončal.11 Čez tri leta seje vrnil v Ljubljano. Nekaj časa je služboval kot notarski pripravnik pri J. A. Schitzu na Dunaju in nato v pisarni notarja F. Rateja v Slovenski Bistrici. Bilje eden najzvestejših dopisnikov Slovenskega naroda in gaje po smrti prvega urednika Antona Tomšiča (1842-1871) od maja do srede julija 1871 tudi urejal, vendar mu uredništva zaradi mladosti ter politične in narodne bojevitosti in tudi ostri- ne do klerikalcev liberalci niso hoteli zaupati. Uredništvo so mladoslovenci raje prepustili previdnejšemu Josipu Jurčiču (1844-1881). Železnikar seje vrnil v Ljubljano in se zaposlil kot korespondent pri banki Slovenija. Ker je slutil njen polom, je odšel na Štajersko, bil nekaj časa občinski tajnik v Sevnici in zopet pri notarju Rateju. Leta 1881 se je vrnil v Ljubljano in postal 1. januarja 1882 urednik Slovenskega naroda, ki sta ga dotlej urejala Ivan Tavčar in Peter Grasselli. Med leti 1884 in 1887 je bil tudi izdajatelj in odgovorni urednik Slovenskega naroda. Od 1858 do 1882 je sodeloval z Novicami, kasneje pri Einspielerjevem Slovencu, Slovenskem gospodarju in Ljubljanskem zvonu. Uredil je Izbrane spise Valentina Zamika iz 1888 in leta 1889 izdal Novo pesmarico. Umrl je 26. januarja 1892 v deželni bolnici v Lju- bljani. Železnikar po Tomšiču in Jurčiču velja za tretjega slovenskega poklicnega časnikarja. »Železnikarjevo časnikarstvo je bilo tesno povezano s politiko (več let je bil član Ij. občinskega odbora, sodeloval pri narodnih in kult. društvih), goreče je zagovarjal mladoslo- venstvo in tedanjo politično naprednost.« }C zapisal Fran Vatovec v Slovenskem biografskem leksikonu. »Pri uredništvu Slovenskega naroda je bolj ali manj sodeloval z I. Tavčarjem, kije kot 'gospodar hiše' in vodja starejše slov. liberalne burloazije tudi sicer odločal o politični smeri Slovenskega naroda in nanjo vplival. Jezik v Slovenskem narodu se je podŽeleznikarjem občutno spremenil. Ni se zatekal k ljudski slovenščini kakor prejšnji uredniki (Tomšič, Jurčič, Tavčar), temveč je prevladal duh tujih jezikov. V uvodnikih in političnih člankih mnogo irbohn-aških izposojenk. Ker je veliko pisal, je občutno vplival na časnikarsko slovenščino, 'ako daje pravzaprav začetnik in tvorec tistega neprijetnega in togega, nepristnega jezika, ki Je bil poslej vrsto let značilen za slovensko časnikarstvo (prim. A. Breznik, Jezik naših časnikarjev in pripovednikov, 1944). Sicer pa seje med Železnikarjevim uredništvom Sloven- ski narod izdatno povečal, predvsem vsebinsko in v oglasnem delu.«n M »Vabilo na naročbo«. Ljubljanski zvon. 1889, str. 64. 11 »Ivana Železnikarja sem bil Se poprej večkrat videl v kavarni 'Gnezda'. Bilje lep fant s črnimi lasmi in (mimi. blestečimi očmi. Vpraial sem po njem Jentla. kije t njim občeval, in pravil mije. daje Železnikar jurist na lutaju in da ga on in nekateri drugi podpirajo, ker od svojih, ki so revni kmetje na Gorenjskem, nima nobene Podpore. Toda Jentl mije le takrat dejal, da se boji. da Železnikar ne bo dovriil svojih študij, ker rajSi pohaja in se razveseljuje, kakor da bi se učil. In Jentlovo domnevanje seje uresničilo. Železnikar je opustil nadaljnje študije, tudi menda zaradi tega. ker so ga ljubljanski prijatelji prepičlo podpirali, in postal s početka agent za 'Slavijo'. potem je b'l malo časa pod Tomšičem sodelavec pri 'SI. Narodu'" (Josip VoSnjak. Spomini. Ljubljana. 1905, str. 104/105). 12 Fran Vatovec, »Železnikar Ivan«, Slovenski biografski leksikon. 15. zvezek. Ljubljana 1991. str. 947. 420 D. GLOBOČNTK: ŠKRAT, ROGAĆ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV Morda sc je Železnikar polotil urejanja Brusa, ker je uvidel, kam je Rogača pripeljal Srečko Magolič, ki je konec leta 1884 prejel iz njegovih rok uredništvo Škrata. Železnikar se je namreč moral kot urednik posvetiti predvsem Slovenskemu narodu. Fran Vatovec ugotav- lja, da je Železnikar večino tekstov v Sršenih, Škratu in Brusu pisal sam in v njih neizprosno smešil tedanje politične razmere." Kot je poudaril Slovenski narod, ki je objavljal naznanila o izidu posameznih številk Škrata in Brusa, je Železnikar »sosebno v zadnjem listu z brezob- zirnim sarkazmom bičal naše včasih neznosne politične razmere«.u Železnikarjeva kritika političnih razmer je bila usmerjena predvsem proti katoliškemu taboru, saj je Brus vodil ostro protiklerikalno gonjo. »Kdor je parnim okom zasledoval slovensko gibanje v zadnjih desetih letih, te jedino ve soditi, kaj je bil nam Slovencem Ivan Železnikar,« je ob smrti svojega bojevitega urednika zapisal Slovenski narod. »Rodoljub plemenitega in kremenitega značaja, neupogljiv in neo- mahljiv, dosleden v svojem delovanju do zadnjega trenutka, zastavil je svoje pero, kadar je bilo treba, v blagor svojega naroda, katerega je čez vse ljubil. Njegov pololaj bilje silno težaven, kajti delovati je moral v dobi, v kateri, bodi potoleno, razjedajo naše moči domače borbe. Ivan Železnikar se ni bal boja; boril se je kakor lev za principe, kateri nam morajo biti sveti, ako nam je mar obstanek slovenskega naroda. Uvidel je, da pot, na katero so lalibog krenili nekateri v verskem obziru preveč strogo misleči Slovenci, ni prava inje le na kvar našemu narodu; uvidel je, da bojni krik: 'Vera je v nevarnosti!', katerega so nekaterniki brez vsake potrebe trosili v svet, nima nobene podlage in daje zategadelj popolnoma nepotreben. Zato je vse take in jednake napade kot neistinite in neopravičene odbijal z nekako posebno, le njemu lastno spretnostjo. Kdor je imel priliko občevati l njim, občudovati je moral njegovo izredno nadarjenost. Ivan Železnikar je bil temeljito verziran v svetovni literaturi in za slovenskega lumalista kot navlaŠč rojen, kajti poznal je slovensko gibanje po raznih naših pokrajinah iz lastnega opazovanja. Kakor vsa njegova oseba bilje tudi njegov zlog markanten. Pisal je ostro in rezko, kadar je bilo treba, prekoračil pa ni nikdar meje dostojnosti, kar se talibog čestokrat dogaja v političnih listih.«" Vse tri satirične liste je tiskala Narodna tiskarna, zato se tudi v Rogaču in Brusu pojav- ljajo klišeji iz Škrata. Neprekinjeno izhajanje treh listov med leti 1883 in 1891. ki se hkrati tudi časovno ne prekrivajo med seboj, vodi k sklepu, da bi pravzaprav lahko šlo za en sam list, toda z različnimi imeni in različnimi uredniškimi pristopi. Zamenjava Rogača z Brusom je npr. potekala povsem logično in nemoteno.16 11 Po: Fran Vatovec, »Železnikar Ivan«, Slovenski biografski leksikon, 15. zvezek, Ljubljana 1991, str. 947. Biografski podatki tudi po: » Ivan Železnikar +«, Slovenski narod, 1892/21. u »Ivan Železnikar*«, Slovenski narod, 1892/21. w »Ivan Železnikar +«, Slovenski narod, 1892/21. "" »Tri leta minolo je. kar smo poprijeti težavnega, nehvaležnega dela: izdajati slovenski humoristični list- Koliko slovenski listi navadno donaSajo izdajateljstvu, vC vsakdo, in prav toliko donaialo je tudi nam. Ne bodemo sicer očitali čitajočemu občinstvu, da premalo podpira taka podjetja, da-si je istina, da mnogo bai zavednih (?) Slovencev poseza raje po nemških listih, nego po domačih, uzrok temu nedostatku je v prvi vrsti tudi Število sloven- skih časnikov in kdor bi hotel poseči po vseh. moral bi imeti ogromne dohodke, zato si naroča samo najpotrebnejše, ali pa nobenih. Tako je pri nas! Prijateljev, duševnih in gmotnih podpornikov, je imel 'Rogač' še dokaj, vender mu ni moči dalje vstrajati. kajti v primeri s stroški imel je vender le premalo dohodkov. Zahvaljujemo se toraj vsem, ki so nam olajšali izdajanje lista, bodisi z naročili, bodisi s spisi ter se poslavlja- mo od njih z leljo. naj skupno obstopijo 'Brus'. ki bode z novim letom po dvakrat na mesec brusil skrhane Slovence, nemčurje in druge, brušenja potrebne ljudi. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 • 2002 • .V-4 (126) , 42_[ Kot da bi kranjski liberalci prisluhnili nasvetom Franca Podgornika (1846-1904), ki jih je zapisal v članku »O našem literarnem gospodarstvu«, objavljenem leta 1885 v celovški reviji Kres. Podgornik je namreč menil, daje za Slovence dovolj en sam humoristični list. Nasploh je Podgornik zatrjeval, da mora imeti vsak slovenski list svoj točno določen namen, vsebino in obliko, obstajati pa mora tudi razlika med časniki za razumništvo in za preprosto ljudstvo. »Po tem takem bi bil uzor naše preustrojbe gledč na časopisje naslednji. Kritični oglednik naj bi kazal na vsestransko literarno življenje in nepristransko kritično vodil do Pozitivnega delovanja sosebno naobraieni del naroda, in ta list bi moral torej imeti vsak rodoljubni razumnik. Vdrulbi takega zanesljivega spremljevalca bi omikance bistril in utrjeval en sam dnevnik; priprosti, doslej najmanj prohujeni del naroda pa bi drami! en sam Polmesečnik. V sredi med obema bi se širil za vsako pokrajino, recimo na ravnost, po en sam 'ednik, kteri bi pa tudi omikancem dotičnih deiel ne bil odveč. Eden humorističen list bi v svojej obliki narod razveseljeval in ob enem podučeval. V obče naj bi slutil po eden list sam za vsako glavno namero in narodovo potrebo.« Časniki, ki so namenjeni preprostemu ljudstvu, morajo skrbeti za primerne teme in za pre- prost, odličen popularen slog pisanja, ob katerega se ne bodo spotikali omikanci, če bodo prisi- ljeni zajemati iz teh listov. Komur bi to povzročalo težavo, naj svojo nezadovoljnost žrtvuje v uvesti obče narodove koristi, je svetoval Podgornik. »Tudi mora literarnim močem slovenskim znano biti, da je še v našem narodu humoristična lila, ktero podpira ironija in sarkazem, v Polnej meri. Te lastnosti seje treba pisateljem močneje spominjati, in mi se jako čudimo, da oni, sami iz naroda vzrastli, veliko premalo tej lastnosti odgovarjajočih oblik sh-arjajo, bodisi v knjigi, bodisi v novinah. Glede' na probudo in gledi na nadaljni narodov pouk se ne dajo prece- niti ravno humoristične in ironične oblike. Sicer je dovolj, da valno literarno načelo, sosebno v Narodovo korist na široko, tukaj poudarjamo in ob enem za ta del terjamo, da se naši humoristični tisti tudi iz tega uzroka v eno samo podjetje zdrulijo ter se pisatelji te in enake vrste iz vseh Pokrajin istega podjetja z izdatno podporo oklenejo. Ravno humoristične liste bi bilo gleda na omikance in neomikance najabotnejše cepiti na dve sirani, kaj li še na več podjetij deliti!« Rajši naj en list pogosteje izhaja in naj ga izobraženstvo podpira, da se razširi v vse kroge. Če je kdaj v listu kaj gradiva, ki ga prostak zaradi političnega in družbenega nepoznavanja po naključju ne razume, je to izjema, ki ne zadošča, da bi omikanci morali zahtevati poseben humorističen list. Dunaj je npr. velik tudi glede na bralce humorističnih listov, saj višji in nižji krogi radi prebirajo doslej dobro urejevan humorističen list Kikeriki (op. izhajal je med 1861 in 1933), ki ustreza Vsem, navzgor in navzdol, še celo čez meje, ki si jih je določil. Slovenci skratka potrebujemo en sam humorističen list, ki bi bil dobro podprt z vseh strani, in to še toliko bolj, ker tudi prepro- stemu narodu namenjeni pokrajinski listi vsebujejo premalo zabavnega, humorističnega gradi- va. Nekaj ga je najti v celovškem Miru in mariborskem Slovenskem gospodarju, zgled bi bil lahko tudi Naša sloga iz Trsta, ki je namenjena istrskim Hrvatom. Podgomik je poudaril, da je želel še posebej naglasiti humoristično plat v časnikih, saj se mu zdi, da celo razumniki niso doumeli velikega pomena te zvrsti literature, saj bi jo drugače morali bolj podpirati." Vsekakor vrsta satiričnih listov, ki so se pojavili in izhajali v osemdesetih letih, Alešovčev Brencelj, ki gaje Podgornik poleg Mira in Slovenskega gospodarja hvalil kot primer lista, ki ugaja širokemu narodu, Škrat, Rogač, Brus in Jurij s pušo, priča o porastu slovenskega časnikar- stva, ki je prav v tem času dohitelo in preglasilo nemško časopisje. Podobno situacijo lahko 'Brus'stal bode za vse leto 4 gld. ;a polu leta 2 gld. Naročnina naj se poiilja upravnifnu. rokopisi pa uredniku * ' Zelezniharju v 'Narodno Tiskarno'. V Ljubljani, meseca decembra I8SH. Vredniilvo in upravnifhv 'ROGAČA'« '»V slov,,«. Roga,», 1888/24). 17 Po: Franc Podgomik. »O naScm literarnem gospodarstvu«. Kres, 1885/7. 422 D. GLOBOĆNIK: ŠKRAT, ROGAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV zasledimo npr. tudi v sosednji Hrvaški (1862 izide edina št. Podravskega ježa, sledijo satirični listi Zvekan (od 1867), Vragoljan, Bič, Tries, Čuk, Brico, Trn). V 1. št. Brusa je bila objavljena »'Brusova' pesem«: »Brusim, brusim škarje, britve, Glave puhle, glave plitve. Nose dolge, škrbe prazne, Vsi ti morajo na 'Brus', Oh, to bode 'Hochgenuss!' Hitro, hitro brus se goni. Zdaj na njem je kakšen Toni, Ali Linhart in pa Sima Potem Fekete prikima. Mahnič, Feuš in Kulavic Naj poskusijo naš 'Witz'. Brusiti bo vedno dosti, Zdaj pred pustom in v posti, V Trstu, Celji, Mariboru, V dunajskem drlavnem zboru. Kjer rešuje se budget in je večkrat kakšen 'Gfrett'. Da ne pride 'brus' iz tira, Ne zadene ga ovira: Pomagajte, priskočite Vragom čitajte levite, 'Brusu' bode vsakdo kum, Kdor je z nami 'nobiscum'. Kdor pod našo je zastavo Črti silo, ljubi pravo, Se poganja za resnico Krasno iz nebes devico. On odločen je značaj. Tacih bog nam mnogo daj!« Naslovnica Brusa (»risana glava«), ki je izhajal na osmih straneh, prikazuje norca, ki si ostri oziroma brusi puščico, s katero bo ustrelil v človeško tarčo (v nekakšnega prebrisanega škrica, ki se skriva za tarčo). Podobno kot pri Škratu in Rogaču je naslov lista izpisan z velikimi, posebej oblikovanimi črkami. Avtor Brusove naslovnice, češki karikaturist Karel Krejčflc, je črke oblikoval iz stiliziranih rastlinskih in živalskih elementov. Železnikar je torej naslovnico posebej (osebno ali pa preko posrednikov) naročil pri Krcjčfku, vendar je ostale karikature in ilustracije verjetno za mnogo nižji znesek plačila nabavil v Pragi,'8 najbrž iz » V Pragi naročene podobe so se po neljubem naključji zakasnile. Zato moramo to številko izdati brez podob. Gospode naročnike odikodovali bodemo v prihodnji itevilki. Uredništvo 'Brusovo'' (»P. n. gospodom naročnikom«. Brus. 1890/20). , ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 ' 2002 • .V-4 (126) 423 zalog že izdelanih klišejev, kar je počel tudi Magolič. Karikature in ilustracije v prvem in drugem letniku Brusa so v glavnem delo Karla Krejčfka in Františka Karla Kollrja, ki je narisal večino političnih karikatur. Posebej za Brus sta nastala tudi portreta Frana Levstika v 3. St. in Frana Erjavca v 5. St. iz 1889, napovedani Prešernov portret ni bil objavljen. Želez- nikar je Levstikov portret naročil pri risarju Vilimeku v Pragi.19 »Podoba ta izdelana je po fotografiji, narejeni na Dunaji, ko je pokojni Levstik ondu izdajal izvrstnega svojega 'Pa- vlilio'. Šteli smo si v dollnost, da se baš v našem listu priobči slika njegova, kazoča ga na vrhunci javnega delovanja, ker je Levstik brez ugovora bil najizbornejši slovenski humorist in satirik, velik prijatelj dovtipu in Mi in izboren humorističen pisatelj. Več v drugi števi- lki.**0 Narodna tiskarna je Levstikov portret v dvobarvnem tisku natisnila tudi na debelejšem kartonu. Brus je obljubljal, da bo brusil »vse kar je skrhanega in zarjavelega in prizadeval si ugajati čitateljem svojim. Boril se bode za načela narodnega napredka, svobode in prosvete ter zavračal vse izrodke, ki bi nam utegnili v narodnem in drugem oziru biti škodljivi«.*' »'Brus', političen in šaljiv list, bode izliajal I. in 15. vsakega meseca od novega leta naprej v Ljubljani. Novi list hoče s satiro in humorjem razpravljati dnevna vprašanja. Donašal bo 'udi vsakovrstnih ilustracij. Letnina mu je 4 gld.; za pol I. 2 in za četrt 1. 1 gld. Urednik mu bo R. Ivan Železnikar. List 'Rogač'pa preneha.«*2 V resnici je bil Žclcznikarjev satirični list ostrejši kot Rogač. Brus seje tudi hvalil, da doslej še noben slovenski šaljivi list ni premogel toliko izvirne, raznovrstne, zabavne vsebi- ne, narodnega blaga in toliko lepih karikatur in ilustracij. »Uredništvo si laska, daje vestno vršilo ulogo svojo in čitateljem podajalo izvirno gradi- vo in lepe podobe. Z dobro vestjo trdimo, da doslej še noben slovensk šaljiv list ni imel toliko zabavnega gradiva, niti toliko podob. Sodeč po dopisih, prihajajočih nam iz raznih krajev, in pa naših sotrudnikov člankih in drobnih noticah, gojimo prijetno zavest, da 'Brus'ugaja razumništvu našemu in daje doka- zal svojemu obstanku nujno potrebo. Po dosedanjih načelih pisal bode i nadalje in kritikoval vse izrastke, ki so kvarni našemu narodnemu in socijalnemu livljenju. Da pa bode svojo telavno ulogo točno in dobro vršil, k temu treba duševne in gmotne Podpore, treba, da pomaga vsak kdor je istih načel in nazorov, kakor smo mi. 'Svoji k svojim!' bodi gaslo vsem, ki korakajo našim praporom, vsem onim, ki so si v vsakdanjem livljenji ohranili primerno odločnost in dobro čutijo, kam pluje sedanji protivni nam tok. 'Svoji k svojim'bodi gaslo vsem somišljenikom, katerim prija dovtip, šala in satira "i kateri čutijo, daje to neizogibna potreba.«** Politične karikature so bile seveda ubrane na češke razmere. Ker sta bila statusa sloven- skega in češkega naroda v monarhiji podobna, sorodno pa je bilo tudi njuno gledanje na tojepolitične dogodke, so slovenski bralci brez težav lahko dojeli smisel vseh karikatur. Ka- rikature se zato seveda ne pojavljajo na prvi strani, saj bi češko zveneči likovni komentarji aktualnih dogodkov le težko nosili težo lista. Motili bi tudi napisi v češčini, ki so ostali na w Po: »P. n. gg. naročnikom!«. Brus. 1889/1. 40 »K Levstikovi sliki«. Brus. 1889/3. 41 »Vabilo na naročbo«. Brus. 1890/12. 42 »Brus«. Slovanski svet. 1888/23. Po: »Vabilo na naročbo«. Brus, 1889/12. 41 424 D, GLOBOČNIK: ŠKRAT, ROGAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV nekaterih karikaturah. Risarji, ki so se v tretjem letniku Brusa pridružili Kolarju in Krejčfku, so likovno opremo prenesli na področje všečne realistične ilustracije. Na karikaturah Františka Koldrja, ki je pokazal veliko nadarjenostjo za skicozen, nepo- sreden risarski pristop, pogosto nastopata stilizirani in tipizirani podobi nemškega kanclerja Otta von Bismarcka in grofa Eduarda Taaffeja, avstrijskega ministrskega predsednika v letih 1868 in 1879-1893. Taaffeja srečamo npr. na Koldrjevi karikaturi »Slovani smo v Avstriji vendarle prvi« iz 24. št. iz leta 1889. Vladni šef Taaffe sedi na težkem kmečkem vozu, v katerega so vpreženi Čeh, Slovak in Moravče. Voz - mišljenje državni voz -je zvrhano poln sena, z njim si je postregel konj, na katerem je napis »Nemec«, ki svobodno teče ob vozu. Motiv državnega voza ali kočije seje razvil iz upodobitev triumfalnih in sramotilnih sprevo- dov, katerim so v 19. stoletju karikaturisti nadeli satiričen pomen (npr. Grandville). Karikatura »Ravnopravnost na avstro-ogerski 'državni progi'« v 3. št. iz 1889 je državni voz predstavila kot železniško kompozicijo. V vagonu prvega razreda se vozi Madžar, v vagonu drugega razreda Nemec in Žid, v vagonu tretjega razreda Poljak, tovorni vagon za- dnjega, četrtega razreda je rezerviran za Čeha. Na karikaturi »Skoro, kakor sv. Martin« v 12. št. iz 1890 je Taaffe predstavljen kot Sv. Martin, ki daruje plašč revežu. »Tu imaš kos plašča za svojo nagoto!«, ponuja ministrski predsednik košček plašča češkemu »obubožancu«, ta mu odgovarja: »Ali s toliko radodarno- stjo ne boš sebe oškodoval?« »Jedenkrat on - jedenkrat ti« je naslov karikatur v 23. št. iz leta 1890. Na prvi sličici nemški Mihel odnaša požeto klasje, Slovan kaže na požeto njivo. »Sedaj sta oba dobila za svoj trud: Mihel to, kar je bilo zgoraj, ti pa to, kar je spodaj,« modruje Taaffe. Slovan se huduje: »Prekrasno, on klasje, jaz pa strnišče.« »Ne skrbi, to le jaz poravnam,« gaje pomiril Taaffe. Na drugi sličici Taaffe med Nemca in Slovana deli njivo repe: »Torej sedaj, da si drug drugemu ne bodeta nič očitala, imej ti Mihel narobe. Pri repi imel bodeš ti, kar je spodaj, ti Vaša pa, kar je zgoraj... Kaj ne, kako znam jaz ravnopravno deliti!« Taaffe se je opiral na nemške konservativce in slovanske narode, katerih naklonjenost si je zagotavljal z drobnimi popuščanji. Večina Slovencev s Taffejevo politiko podarjanja »drobti- nic« oziroma »drobtinčarstva« ni bila zadovoljna, vendar mu slovenski poslanci niso odrekli podpore, ker so se bali, da bi na oblast znova prišli nemški liberalci. Na karikaturi »Najnovejši avtograf princa Koburškega, osrečevalca Bolgarov« v 1. št. za leto 1889 je karikaturist poskusil samo s pomočjo podpisa (avtograf: svojeročni podpis, avto- gram)44 oblikovati portret saško-koburškega princa Ferdinanda Koburškega, ki je 1887 zav- 44 V 37. St. Jutra (1920-1945) iz leta 1928 srečamo zanimiv članek »Onomatografija«, ki je bralcem predstavljal novo tehniko karikiranja, ki pa bi jo za karikaturno zvrst smeli Šteti le pogojno: '...se je - zopet v Ameriki: - rodilo nova ideja, ki sicer nikdar ne bo dofivela tolikSne popularnosti kot kriinikarstvo ali izpraševanje po sistemu 'Do You know ?'. Vsaj ne v Širokih masah. Aktivno je namreč omejena le na ozke kroge ljudi, ki so zmotni umelniSko mislili in se udejstvovati na polju slikanja in karikiranja. Tem bolj pa utegne zanimati pasivno. Novo igro so Američani krstili na ime 'nameografija', Francozi pa so jo nazvali 'onomatograftjo'. kar naj bi po naSe reklo 'karikiranje (ali pa portretiranje itd.) oseh. livali in stvari s črkami njihovega imena.' Ideja sicer po bistvu ni nova (naSi čitatelji se utegnejo Se spomnili iz Številk letnice IV26 izraiene karikature Mussolinija, ki smo jo svoječasno priobčili po laikih listih jop. Jutro. I926/77J); novo na njej pa je sistematično in smoterno iskanje vedno novih karikaturističnih tipov in simbolov pojavov iz vsakdanjega življenja in njih izra'anje z zadevnimi črkami. Naloga ni bat lahka: zahteva pa mimo potrpežljivosti smisla za karikiranje, dobrega okusa, primerne doze domišljije in - last, not least - esprita. Čim čistejSe so črke. tem holjSi je onomatogram. Tudi pri te) panogi umetniškega udejstvovanja velja staro pravilo: preprostost je pni in največji pogoj. Takisto ni vseeno, ali teko črke v istem redu kot v dotični besedi, ki označuje karikaturo, ali pa so brez sistema pomeSane, kakor je pač avtorju bolje kazalo. Danes prinaSamo nekoliko dobro pogođenih onomatogromov. ki smo jih posneli po ameriških in deloma franco- skih listih. NaSe čitatelje pa naproSamo. naj tudi oni poskuSajo sestaviti kaj stičnega iz naSih domačih prilik. Objek- /(,< )|H )\ ISSM (' AM HMS • 56 • 2002 • 3-4 (126) 425 Slovini «no r A»ttrlji vtndor-la prri. Brus, 1889/24, lađa] Bolgariji. Izstopa velik nos, ki M> ga karikaturisti vselej vključili na karikature bolgar- skega kneza, od leta I90K kralja Ferdinanda L »&0«W tisti upodabljajo sedanjega kneza bolgarskega z velikim nosom, katere podobe pa doslej U niso dale povoda agentu bolgarske »lade na DunajU da bi uloiil zaradi tega kako tožbo,* je leta 1892 v zagovora urednika Pfcvlihe (1892 [984) Hrabroslava Debevca, ki seje moral zagovarjati pred ljubljanskim po- hotnim sodiSčera zaradi tožbe vodilnega tedanjega katoliškega politika kanonika Karla Kluna poudaril dr. IvanTavčai (1851 I923).43 Nekaj Številk Brusa |e bilo »plemenih, v 7. št leta 1889 objavljena pesmica »Das Lied vom geblendeten JoSko« \t Brusu nakopala obtožbo državnega provdniitva zaradi »prekršaja H 10. m IL tiskovnega zakona, kei smo i tem, da smo v slovenskem listu priobčili nemško Pesem, nekda prekoračili svoj program,* kol je zapisal Brus. Obravnava je bila 15. maja lx«l> pred ljubljanskim »c. kr, mestnem delegovanem sodiščem«. Sodnik je bil pristav, prav n'k in pisatelj Anton Leveč (1*52 1936). Urednik Železnikarje bil oproščen, oglede *°Zatoienega g. Hribarja, upravitelja 'Narodne Tiskarne'pa državno pravdmšlvo niti ka:ni Predlagalo ni«. Državno pravdništvo seje na obsodbo pritožilo.41 *» bodo naili na prtul bodla i zgodovini ali potitüd, bodisi i noti knjtUvnosti ali ijerioli i vtakdanjtm Učenju. "' bo dobrega bo naS Usi i veselem objavil • Smisel n lumJdranje, dober okus, primerni men dornifiJUe In •emtow.ki ßn pisec našteva med pogoji u uspešno "v«k-n (MomaiogiMU, so riCM tudi pogoji n ospetoosi karikature Osne* M iprenu>B udi raortni primeri ono- [rafske risbice Don Kitom, I hartem t hupHat In nnhe pk-saikc Ane Pavlove. Kmalu m M oglasili tudi ilovenski r^.UtopoeliJlneeuuducatoi cmtmiamgrunaov.HjfoJeJub^ nadednjmo^ mesecih, w »Izpred porotnega radiUa(Kanonik Klun contrt Pavliha'K Slovenski narod, L892/273. i »Tbfbaproti 'Brusu*«, Brus, 1889/10- 426 D '.I oiKK'Nlk ŠKKM ROOM WBRUS rROJI LIBERALNIH SATIRIČNIH USTOV Skoro, kakor ST. Martin. 5t. Martin — Taoffe: „Tu imas" kos plašča za svojo cagoto!- Obuboianec: „Ali s toliko radodarnostjo ne boš sebe oškodoval?" lints, IX90/I2. ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 • 2002 « 3-4 (126) 427 Zaplenjena je bila tudi 20. št. iz 1889. »Povod zaplembi bil je jako obširen dopis iz Pod- drage, v katerem seje opisovala zgodovina tamošnjega gibanja, v glavnem pa polemizovalo s 'Slovencem', kije Poddratane prav nekvalifikovano napadal.« 21. St. je imela zato dve strani priloge.47 Sledila je zaplemba 10. št. iz 1890 zaradi članka »Slovenski dijaki v primeri s češkimi«, z dovoljenjem deželne vlade in deželnega pravdništva pa je lahko izšla prirejena izdaja.48 18. oziroma 19. št. Brusa iz 1890 je državno pravdništvo zaplenilo zaradi dopisa iz Drage na Kočevskem, »v katerem seje pripovedovalo, kako so se ondukaj nabirali podpisi za nemške propovedi«, in zaradi dopisa »Iz Vipave (Slovenskim zdravnikom)«: »V njem bilje govor o tamošnjih zdravniških razmerah, o spletkah proti dr. Kendi. Prizadeta sta bila zlasti Fekete in Kami Mayer. Nam je prav tal, da izvrstni dopis ni prišel v vipavsko dolino, kjer bi ga bili izvestno z velikim zanimanjem čitali. Na našo prošnjo dovolila nam je visoka delelna vlada drugo izdajo 18. številke. Da gospode čitatelje za to zaplembo nekoliko odškodujemo, dali smo tej številki dve stra- ni priloge."*'' »'Brus', jedin slovenski humoristični ilustrovani list, ki izhaja v Ljubljani, nastopi sedaj svoj If. tečaj ter se priporoča pristašem 'odločne slovenske stranke', da bi ga podpirali duševno in gmotno.« je konec leta 1889 poudarjal Slovanski svet, ki gaje izdajal in urejal Franc Podgornik. »'Spet brusil bo in se vrtil - Ljudi nerodne bo pestil. - Pestil jih bode in smešil - Ter uro tu in tam navil. - Ker še vedno 'Brusa'treba, - Kakor dnevnega nam hleba.' Tako govorćprijatelji in somišljeniki 'Brusa', zato bo nadalje izliajal. No, na Slovenskem telijo 'nekaterniki', da bi za 'sušico'poginili ravno taki listi, kateri se niso zavezali na nobeno stran. 'Brus'je pa tak list, ki sme osvetliti mnogo takega, kar bi drugod bilo ne umestno in včasih tudi ne dovoljeno, kakor katejo skušnje tu in tam. Kolikor h°lj bodo rodoljubi podpirali 'Brus'gmotno in duševno, toliko latje in boljše bo izpolnje\'al svojo zadačo. Cena mu je za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld.«*> Sredi leta 1890 je Brus vabil naročnike, naj obnovijo naročnino in si s poštnimi nakazni- cami naročijo edini slovenski ilustrirani šaljivi list, ki bo ostal zvest svojemu namenu. »Na- l°ga naša ni baš najprijetneja, zato pa se nadejamo, da nam ostanejo dosedanji naročniki naklonjeni, kakor do sih dob. in da naš list širijo in priporočajo v svojih krogih, mej svojimi Prijatelji in znanci. Potem bilo bi nam motno, irtvovati za list. zlasti pa za podobe še kaj več. nego doslej. #" Brusova predrznost ni motila samo državnega pravdnika v Ljubljani. Med katoliškimi duhovniki je Brus ostro napadal zlasti urednike treh katoliških revij oziroma listov, ki so začeli izhajati leta 1888: urednika Rimskega katolika (1888-1896) pisatelja, katoliškega kul- turnega filozofa in duhovnega očeta slovenskega političnega katolicizma dr. Antona Mahniča (1850-1920). urednika revije Dom in svet (1888-1944) dr. Frančiška Lampeta (1859-1900) '« urednika Domoljuba (1888-1944) Andreja Kalana (1858-1933). Čeprav so se liberalci ozkosrčnim Mahničevim nazorom o kulturi in politiki ter zahtevi Po popolnem »ločevanju duhov« oziroma idejni, svetovnonazorski diferenciaciji, ki jo je ^popustljivo propagiral od srede osemdesetih let (znameniti kritični spisi »Dvanajst večerov« ir> trije dodatki konec leta 1884 in na začetku 1885 v Slovencu), poskušali odločno zopersta- v'ti tudi s strokovnimi argumenti, npr. s prispevki v Slovanskem svetu. Slovenskem narodu 47 Po: »P n. gg. naročnikom«. Brus. 1889/21. 48 Po: »P n. gospodom naročnikom«. Brus. 1890/10 . 49 Po: »Konfiskacija«, Brus. 1890/19. 50 »Brus«. Slovanski svet. 1889/23. " »Vabilo na naročbo«. Brus. 1890/12. 428 D, GLOBOČNIK: ŠKRAT, ROOAĆ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV idr., so se največkrat raje izogibali načelnemu spopadu in si pomagali s smešenjem in žalitva- mi »mahničijad« »preroka ob Soči« in njegovih pristašev v svojih časnikih, mdr. tudi v Bru- su, in na »zabavljivih« večerih.52 Katoliški tabor seje v bran Mahniča in njegovega Rimskega katolika postavil z zaupnicami. »Od leta 1888, koje pričel Mahnič z Rimskim Katolikom načelen boj za delitev duhov in je dobil v trnovskem kaplanu Andreju Kalanu, uredniku bojevitega tednika Domoljuba, vne- tega pristaša in poljudnega tolmača svojih učenih načel, so pričeli tudi liberalci mobilizirati odpor, čeprav niso mogli postaviti dveh podobnih trdnjav,« piše Marja Boršnik. »Leta 1889 je pričel Ivan Železnikar izdajati ilustrirani humoristični štirinajstdnevnik Brus, kije skušal s strupenim zasmehom in osebnim zafrkavanjem izpodjedati naval Mahničevih in Kalanovih napadov.«'* »Kar je malin brez vode, / Kar Ljubljana brez megle-, /Kar obutev brez podplata, / Kar je 'Vera' brez Pilata / In klobasa brez črevesa, / Gozd zeleni brez drevesa, / Kar tornister brez vojaka, /Kar so goske brez gosaka, /Brez primankljaja budget/In brez ljubice kadet, /Kar brez trtne uši Reichet, / Brez zobovja gospod Paichel, / Brez šivalnih strojev Jax, / Drsanje brez 'halifax', /Kar so polli brez lupin, /Kar zvoniki so brez lin, /Kar tercijalkaje brez bolh, / Kranjski pa brez dlake polh, /Kar konjič je brez kopit, /Ovca cela, volk pa sit, / Kar je koluh brez kocin, /Mastni tganjci brez tropin, /Opera kar brez tercćta, /Stara baba brez kofeta, / Kar je brez svetnikov prat 'ka, / Debeluh pa brez podbradka, /Kar brez papeža je Rim, /Kar je brez kuriva - dim / Kar je dama brez nazadka, *) / To je Mahnič brez dodatka. (* Nazadek je nekak slovenskih izraz za 'Cul de Paris'. Stavec Podvrbosmuk),« nam npr. sporoča odlo- mek iz v 1. št. Brusa objavljene pesmice »Dr. Mahnič brez dodatka« (op. cul de Paris: blazi- nica iz različnih materialov, pritrjena v krilu pod križem). V prispevku »Tri bele vrane« (mišljeni so trije članki v Slovencu) je Brus Mahniča obdolžil celo policijskega ovaduštva zoper narodna društva in narodnega pesnika Antona Aškerca, ki mu za plačilo »donese izve- stno mitro«.* »Goriški bojevnik« Mahnič je bil priljubljena tarča tudi v Rogaču, ki je v 21. št. iz 1888 objavil življenjepis »Toneta od kala« izpod peresa Vinka Gregoriča (kal: plitvejša kotanja s stoječo vodo, mlaka, Mahnič je psevdonim Tone od Kala uporabil pri satiričnem potopisu »Iz dnevnika Štefana Hodulje«). Gregoričev izdelek je tudi »Slavospev Tonetu od kala« v 23. št. »Hej Tone! Molsi bistra glava, /Evrope širne učenjak!/Vsa nd-te ko se vsiplje slava / Tam od Balkana do Triglava, / Kdo zdaj več tebi je jednak?! / Kje se dobi kot ti moiak?!« - tako se glasijo prvi verzi Gregoričevega »slavospeva« Mahniču. Na Mahničevo pisanje v goriškem političnem tedniku Soča (1871-1915), ki gaje urejal v letih 1889 in 1890, daje s šestimi številkami oziroma zvezki prvega letnika Rimskega kato- lika pobil liberalizem in ga osmešil pred svetom, kar so mu z molkom priznali tudi njegovi liberalni in radikalni nasprotniki (Stritar, Tavčar, Gorazd - to je bil Aškerčev psevdonim, Vošnjak, Zvon, Slovenski narod), je Brus odgovoril, da nihče ni obmolknil iz strahu, ampak zato, ker se vsakemu studi, da bi se pečal z njim. Mahnič, ki »maha s svojim 'krvavim ste- gnom' okolu sebe ter širokousti, kakor kak vaški pretepalec«, naj bi v svoji ošabnosti in prepričanju v nezmotljivost tudi pozabil, da Parlamentär in Slovanski svet zelo temeljito pišeta proti njemu in mu dokazujeta nekakšno herezijo. »Jedna povest Tavčarjeva, jedna pesem Stritarjeva je več vredna, nego vse, kar je Mahnič našušmaril. Zatorej blagovoli dr. 52 »Zabavljive« večere omenja Tomaž Miklavčič v: »Kulturne razmere na Slovenskem pred 100 leti«. Postava in hudodelstvo/ Kriminaliteta na Slovenskem v 19. stoletju, Ljubljana 1990. str. 77. 51 Marja Borsnik, »Opombe« k Ivan Tavčar. Zbrano delo / Janez Sonce / 4000, Ljubljana 1954, str. 336. 54 Po: »Tri bele vrane«. Brus, 1890/11. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 • 2002 « 3-4 (126) 429 Mahnič vzeti na znanje, da molčanje nekaterih listov in osob ne izvira iz strahu pred njim, ampak iz zaničevanja, katero mora vsak razumnik gojiti proti dr. Mahniču.«" Dom in svet je bil deležen kritične ocene v istoimenskem podlistku. Takole je avtor podli- stka »Ciril« razglabljal o potrebnosti Lampetove revije: »Začetkom preteklega leta čutil je g. dr. Lampe v sebi neodstranljivo potrebo, da svojo svetilko postavi na polovnik. Začelje izdajati leposlovni list 'Dom in Svet' in s to 'bliskovno svetilko' razsvetljeval je leto dnij Marijanišče in tudi samega sebe. Navadni ljudje neso čutili potrebe tacega lista, kdo bi tudi vodo v Savo nosil, kdo bi vodo sekal in oves 'špičil'? V leposlovnem oziru bili smo dobro zaloteni. Za razumništvo skrbel je 'Ljubljanski Zvon', za mladino vrli 'Vrtec'. Ker se niti 'Kres'ni mogel vzdriati, mislil bi bil vsakdo, da nihče ne bode skušal cepiti itak nedostatnih sil. A varali smo se! Stara taktika, katere j se imamo zahvaljevati, daje slovenski Herostrat - Dagarin selgal in uničil Prešimove umotvore, kolikor jih je dobil v surovo svojo pest, daje Globočnik pesmi Levstikove za toliko let potisnil v temnice, pesniku samemu pa pokvaril vse tivljenje, da so Levstiku odjedli več nego skromno plačo pri 'Matici Slovenski', i. t. d. - izliaja dan danes v novem pomnoienem izdanji zopet na svetlo. Danes imamo mnogo 'Globočnikov' a nobenega dr. Pogačarja, nobenega Dolidarja Raiča več, da o Slomšku niti ne govorimo. Današnje gasio je jedino to: Razcepiti in uničiti dosedanja leposlovna podjetja, unifor- movati je v duhu zelotov Ljubljanskih. Besedo 'Ljubljanskih' vedoma naglašam, kajti v duhovniških krogih štajerskih, koroških in primorskih je vender še dandanes nekoliko strplji- vejega duha, nego li v nas, na Štajerskem, Koroškem in Primorskem so v tem oziru razmere še boljše. V Ljubljani pa seje ukoreninila šola Zwergerjeva in jeden njenih izrastkov je baš Lampe- 'ov 'Dom in Svet'. Zatrjuje se, daje ta list namenjen srednješolski mladini, katero treba (uvati strupenih leposlovnih proizvodov. 'Dom in Svet'bistri jej um in blaii ukus, bodi jej kalipot v mladostnih letih in nekaka duševna telovadnica! Prelep smoter!«* Brusova zbadanja urednikov katoliških revij, duhovnikov, klerikalcev, vodilnih predstav- nikov katoliške stranke in njenih privržencev niso ostala brez odmeva. Katoliško časopisje se ni odločilo za molk in hladno preziranje, tudi na Brus so začeli deževati žolčni napadi. V enem izmed »Kritiških pismen«, objavljenem maja 1890 v Slovencu, je urednik Slovenca kaplan Ignacij Žitnik (1857-1913) ostro napadel »narodov brus« in »vrtilca ob brusnici«, urednika Želcznikarja, ki je nedavno propadel na volitvah za ljubljanskega odbornika. Žitnik je omenil misel nekega pisatelja, daje politikovanje nekako v sorodu z opojnimi pijačami, ki spremljajo tistega, ki se jim je privadil, navadno do smrti ali pa pogosto vsaj v cestno blato. »Slovenci smo napreden narod, vsaj kar se tiče izvirne in solidarne politike; nekateri naši Politiki 'prvoboritelji' so se le tako privadili politični omotici, da se jih prijemlje le 'delirium tremens', ki ima svoje ugodno pribežališče v salonskem, tal, da, v slovenskem ' revolverjour- nalu' [op. revolverski tisk, senzacionalističen tisk, časopis, list: časopis, v katerem ima večina člankov senzacionalno, malo vredno, plehko vsebino, v nemščini: »Revolverpresse«, »Re- volverblatt«], ki čuje na otolno ime 'Brus'. Taka 'politico tremens' se je pokazala v Slovencih Uoprav v zadnji dobi, odkar je namreč izhrusil nekdo svojo veljavo in zaupanje 'Slovenske- mu Narodu' in ima stoječ pod duševnim jerobstvom sorodne svoje prijatelje.« Prav zaradi lega so volivci pri zadnjih volitvah upokojili nekdanjega neodvisnega političnega »šefa« (ure- dnika Brusa Želcznikarja), »da lalje nastilja z umazanim perilom gnojnico v svojem 'libe- " Po: »Dr. Mahnič«, Bras. 1889/23. * »Ciril«. »Dom in svet«. Drus. 1889/4. 430 ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 ' 2002 • 3-4 (126) rjoumalu'.« Meščani tega niso storili brez tehtnih vzrokov. Vedeli so, kje bo njihov bivši kandidat bolj koristen, in ker ravno naše mesto krvavo potrebuje prostor za razne fekalije, so mu dali čas in priložnost za njegove nepristranske zasluge, če bo ostal zvest svoji dosedanji dejavnosti, je kritično razmišljal Žitnik. »V istini, gospod urednik 'Brusa'oskrbuje vestno in natančno, celö na svojo materijalno izgubo kanalizacijo natega mesta, kajti vstvaril je s svojim 'Brusom' ogromen prostor, kamor vozi smrdljive tekočine cele Slovenije. V svoji dela- vnosti in polrtvovalnosti pa vedno s svojo rovnico vrle na dvorišče, kar mu ravno pride na pot. Tudi livo domišljijo ima ta mol Ako sliši zvonit kje v deveti deieli, takoj imenuje pogreb- ce in mrliča, katerih imena so mu sicer neznana. Kar čuje o mestnih barabah, to on vestno podtakne svojemu junaku, katerega si izbere na piko.« Odlični naši rodoljubi, možje luči in napredka, si zato smejo čestitati, da imajo v svoji sredi Herkula, ki jim čisti slovenski hlev in svoje maroge pokriva s perilom, ki ga pomaka v gnojnico. Zadnji čas je, da Slovenci skličemo velik tabor pod milim nebom in požrtvovalnemu »šefu« podarimo koncesijo za prvo in največjo zalogo umetnega slovstvenega gnoja, je predlagal Žitnik. »Pa ne bodimo krivični! Izjaviti moramo, da so nekateri tudi pobolni in hvalelni, kadar zahteva narodna čast in da vedö ceniti zasluge slavnih svojih mol ako ne prej, vsaj po smrti, akoravno gmotno in s peresom v 'Brusu'prekidajo gnoj in precejajo gnojnico. Tako n. pr. smo se potili vsi naprednjaški Slovenci pred nedavnimi leti, da pred vsem svetom osramotimo 'leposlovno glasilo'pokojnega gospoda Trstenjaka [op. duhovnik, lepo- slovec, mitolog, etimolog, zgodovinar in libcralnokatoliški publicist Davorin Trstenjak (1817- 1890), nazadnje župnik v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, Trstenjak je leta 1872 dal pobudo za ustanovitev leposlovnega lista Zora (1872-1878) z znanstveno prilogo Vestnik, leta 1881 pa sprožil ustanovitev revije Kres (1881-1886)]," a sedaj mu po salonih in beznicah prepe- vamo slavo ter kličemo 'hozano'. Njegove zasluge in sorodno mišljenje reklamujemo na kolo 'modernih liberalnih vitezov'!« Kakšen »humbug« (op. prevara, goljufija, slepilo) je bil Tr- stenjakov večer (op. mišljen je spominski večer, ki ga je priredilo »Pisateljsko društvo«, na njem je pokojnega Trstenjaka proslavljal dr. Danilo Majaron)," kako hinavska je ljubezen in kako gorostasna je domišljija njegovih psevdočastilcev, nas prepričuje pokojni Davorin Tr- stenjak sam, ki je nedavno zapisal: »Ljubljanska pisačja svojat zasluli ime 'druha', njihovi humoristični listi so samo hanswurstijade'.« Vendar, čemu toliko krika zaradi nekoga, ki uživa mir pred svojimi prejšnjimi in sedanjimi častilci. Največjo zaslugo bi si pridobil tisti, ki bi s plahto zaničevanja zakril slovensko gnojnico, ki vrti ljubljanski brus v največjo sramoto in škodo naši domovini. Kdo nas bo spoštoval, če se sami ne spoštujemo? Vsak narod uživa usodo, kakršne je vreden!, je ob zaključku poudaril Žitnik.5' »Kapelan Žitnik je v sobotnem 'Slovenci' spravil se nad 'Brusa' in njegovega urednika in posvetil mu celo vrsto klerikalno-finih pridevkov...« je Žitniku zabrusil Brus, ki gaje motilo, da so iz posvečenih duhovniških ust prihajale neprimerne in nasploh neduhovite besede. »Mi te bujne cvetke klerikalne omike jednostavno konstatujemo, ker odgovora niti vredne neso. Kapelan Žitnik & Co. izgubili so vsled zadnjega poraza svoj kompas, zato si mislijo pomaga- ti s psovkami. A vse to zaman! Jedino, kar so dosegli je to, da zdaj vsakdo vidi, kako slastno piše kapelan Žitnik besede 'gnoj, gnojnica, fekalije, smrdljiva tekočina' itd., isti kapelan 57 Iz nekaterih prispevkov v Kresu, npr. iz historičnega romana Antona Kodra »Luteranci«. se je poleg Ljubljan- skega zvona norčeval tudi Škrat (Po: Ivan Prijatelj, »Ustanovitev 'Ljubljanskega zvona' in celovškega 'Kresa'«. Slovenska kultumopolitična in slovstvena zgodovina IR48—1895, Šesta knjiga. Ljubljana 1985, str. 185). " Po: Ivan Prijatelj, »Strankarska diferenciacija v slovenskem javnem življenju med leti 1880 in 1895«, Sloven- ska kultumopolitična in slovstvena zgodovina 1848-1895. Peta knjiga, Ljubljana 1966. str. 314. " Po: Ignacij Žitnik, »Kritiška pisma XXI.«, Slovenec, 1890/101. ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 • 2002 » 3-4(126) . 43| Žitnik, kije 'bei Tage hektisch, bei der Nacht elektrisch', to je: 'v krčmah skrajno liberalen in fantovsk, v 'Slovencu' pa najnestrpnejši klerikalec. O 'duševnem jerobstvu' raznih kanonikov in doktorjev sv. pisma utegnemo še spisati daljše Poglavje, danes nam prostor ne dopušča samo še par besed glede Trstenjaka. Kapelan Žitnik vedi, da prav dobro poznamo taktiko njegovo. Zdaj pozivlje na pomoč mola, ki ni klerikalec, zdaj odličnega Nemca, ki mu mora pomagati vsklikniti: 'Ein reiner Blödsinn!', zdajpa zopet podtaknjeno pismo. Vsem takim manevrom se mi le sme jemo zbok skrajne nerodnosti duševnega njihovega očeta. Glede Davorina Trstenjaka smo si namreč popolnoma na jasnem. On ni bil samo naročnik 'Brusov', ampak tudi naš sotrudnik in ako se gospod kapelan Žitnik potrudi k nam, pokazali mu bodemo v rokopisu Trstenjakove v 'Brusu' objavljene članke in notice. Blagovoljni čitatelj po tem sodi sam, kje tiči 'humbug' ali v kapelanu Žitniku, ali pa v nas.«60 Brus je objavil tudi osmrtnico za svojim sotrudnikom Davorinom Trstenjakom, »starino slo- venskih humoristov, uzornim rodoljubom«.''1 Žitnik se je v »Kritiških pismih« ponovno dotaknil Davorina Trstenjaka in njegovega sodelovanja z Brusom. Narodni Brus se baha s »Epicharmosom« (Trstenjakov psevdonim), ki pa je v Brusu objavljal le kratek čas. Ker Trstenjak v tej kratki dobi ni mogel pomagati Pogumnemu podjetniku do zaželjenih vencev in materialega uspeha, »kličemo po pravici z Macbetom, kije baje vskliknil, koje čul o smrti svoje boljše polovice-soproge: 'Umrla naj bi bila pozneje!' Da, umrl naj bi bil pozneje 'Epichannos' v cvetu 'Brusovega'ploda in izbrisal bi se bil brez dvoma in javno pred vsem slovenskim svetom iz kroga njegovih sotrudnikov. Poleg tega je pa v istini zanimivo, kako hvalefen je 'Brus' svojemu sotrudniku za izdatno pomoč in kako se trka na prsi za obilne grehe, katere je zagrešil nekdaj na Trstenjakovem 'Kresu', ker se Poslednji ni klanjal ljubljanskemu slovstvenemu monopolu.« Vzgledna je nadalje uredniška diskretnost Brusa, saj vpričo vsega slovenskega naroda ali vsaj vpričo svojih pičlih naročnikov izdaja urednik svoje slavne in neslavne sotrudnike, mor- da samo zaradi tega, ker gaje strah prevelike odgovornosti za zasluge preobilnega dišečega Naga v listu ali ker ga vodi prislovica: »Amicis non est servanda fides!« »Platon trdi, da se najlozje polnijo sofizmi z opisovanjem sofistov samih, a naši slavni možje se oslavljajo po najnovejšem receptu najboljše sami s slavo svojih zaslug.« Da ne bi urednik Brusa sodil, da mu zavidamo za slavo njegovih sodelavcev, javno izreka- jo, da mu privoščimo iz srca in da mu želimo še več, mnogo več, toda samo takšnih sodela- vcev kot je bil rajnki »Epichannos«. Obžalujemo le, da se slednjemu ni posrečilo povzdigniti •'sta na višjo stopnjo, kar je bil brez dvoma njegov namen, je poudaril Žitnik. »'Brusova' vredniška tajnost nas sili, da preklicema s pismi dokazano 'Epicliarmovo' sodbo o naših humoristih in o 'Brusu'samemu, ker se nam studi po 'Brusovih'častnih načelih uničevati ob nezaraščeni gomili ime mola. ki je v svoji dobrovoljnosti prestopil prag one hite, ki mu meče za plačilo kamenje na gomilo in odkriva tajnosti, ki so na vsem omikanem svetu svete. Koje zrl Kserks raz goro Atos svojo ogromno junaško vojsko, razjokal seje nekda, pomi- sleč, koliko krepkih mol utihne za vselej v blilnjem boju. Jednako sodimo in mislimo mi, ki Vemo s krvavečim srcem, kako smeši in uničuje s sumničenjem in zlobnostjo 'Brusova' 'gnoj- nica ' - mi razpišemo še jedenpot to opravičeno prispodobo - najbolj delavne naše mole, ker Protestujejo proti barbarstvu najnovejše naše literature. Le style c'est l'homme'«. Brus, 1890/9. K) 61 Brus, 1890/4 432 D. GLOBOĆNIK: ŠKRAT, ROGAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV 'Solitudo et silentium sunt maxima bona et solatium mundi,' trdi neki pisatelj.« Molk in tiho zaničevanje bi bilo v naši otožni dobi tudi naše geslo, če bi se nam ne smilil narod, ki je ječal po krivem tisoč let v sužnosti teme in ki ječi sedaj v otožni svetlobi naših slavnih revolver-literatov, ki mu izbijajo spoštovanje iz src in glave. Zato se ne bojimo pravičnega in vsiljenega boja vse do svojega zadnjega trenutka, je zaključil Žitnik." Duhovni pastir Tomanič iz sv. Jurija ob Taboru je za Slovenski narod in Brus uporabil svetopisemski prispodobi. Primerjal naj bi ju s kačo in hudičem. Kot je hudič v podobi kače zapeljal Adama in Evo, tako dandanes liberalni časniki, kakršna sta Slovenski narod in Brus, zapeljujejo mladino.63 Na zatrjevanje »dnevnika farovških kuharic Slovenca, da naj bi uredništvo Brusa preko svojih agentov satirični list pošiljalo med najnižje sloje ljudstva, konkretno med delavke v ljubljanski tobačni tovarni, je Brus odgovoril, da gre za navadno klevetanje.64 Marca 1891 je Brus prejel obvestilo, v katerem se dunajsko akademsko društvo Slovenija zahvaljuje za dosedanje pošiljanje satiričnega lista. Odbor Slovenije (ustanovljena je bila leta 1869, njen namen je bil »zdruievati na Dunaji učeče si slovenske velikošolce, bodriti jih v knjifevnem delovanji, seznanjati jih s slovanskimi na Dunaji livečimi brati ter jih v prija- teljskih shodih izobraževati in pripravljati na prihodnje njih zvanje«, poleg rednih članov je Slovenija imela tudi častne in podporne člane)65 je sklenil zavrniti Brus, ker se akademsko izobražen človek nikakor ne more strinjati s pisanjem lista, ki na nedostojen način napada »čestito duhovščino, katera je bila prva probuditeljica našega naroda inje deloma še sedaj ob periferiji slovenski jedina narodova zaslomba in nadalje, ker ne izpolnjuje naloge, katero sije sam postavil v svojem programu, ampak koplje še globlji propad mej strankami sloven- skimi.'« Podobna izjava dunajskih akademikov, a »z jako predrugačeno stilizacijo«, je bila objavljena tudi v Slovencu. Dodati velja, da slovenski visokošolci na Dunaju niso bili neza- dovoljni samo s pisanjem Brusa, saj je njihovo akademsko društvo Slovenija vrglo kritični pogled tudi na Rimski katolik. Brus je ugotavljal, da pri izjavi Slovenije ni bilo »merodavno moralično pohujšanje na- dobudne velikošolske mladine, oziroma odbora njenega, ampak vnanji upliv«. Izjava zagoto- vo ni delo jurista ali slušatelja logike. Uredništvo namreč Brusa Sloveniji ni nikoli ponujalo še manj vsiljevalo, kajti na prošnjo odbora so ga pošiljali brezplačno. »Star slovensk prego- vor veli: 'Darovanemu konju se ne gleda na zobe.' 'Brus' sicer ni konj, vender pa bi bili gospodje 'Slovenije' odborniki le pred dvema letoma in toliko tednov morali znati, s kakšnim slogom se more strinjati 'akademično izobralen človek'. Laskamo si, in čitatelji naši bodo izvestno potrdili, da je naša prva številka bila isto tako odločna, kakor vse nadaljne. Pisali bodemo v istem ztnislu tudi v bodoče, ako to tudi ne ugaja nekaterim odbornikom 'Slovenije '• /.../ Trditev, da napadamo, smešimo in črnimo duhovščino je popolnoma neosnovana. Duhovščina, to je ves stan. Tega se mi nikdar niti dotaknili nesmo, najmanje pa duhovniškega stanu ob narodni periferiji. Častivredno duhovščino na Koroškem, Štajerskem, Primorskem in tudi na Kranjskem puščali smo v miru. Kritikovali smo le herostratično delovanje dr. Mahniča, dr. Flappa, Kalana & Comp, in dveh treh jednacih razposajencev na Štajerskem- Ako se pa rečeni gospodje 'Slovenije' odbornikom v posebni meri na srce prirasli, to ni naša krivda. Čestitati jim na tej drulbi pri najboljši volji ne moremo. /.../Popolnoma nepotrebno 62 Po: Ignacij Žitnik. »KritiSka pisma XXIII.«, Slovence, 1890/112. *' Po: »Iz sv. Jurija ob Taboru«. Brus, 1890/14. 64 Po: »Slavno uredništvo "Slovenca'. Brus, 1889/18. 65 »Akademično druStvo 'Slovenija' na Dunaji«, Ljubljanski zvon. 1885, str. 700. ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 36 • 2002 ' 3-4 (126) 433 je bilo, spominjati nas, daje duhovščina bila prva probuditeljica naroda inje deloma še ob periferiji jedina zaslomba. To mi jako dobro znamo le več desetletij in smo tudi v nepretrga- nem občevanji z nekaterimi njenimi odličnimi člani. Gotovo pa je, da nekateri kapelani v Ljubljani in Kranjskem na zasluiujejo lepega pridevka 'probuditeljev naroda', marveč da ga hotć spraviti v propast. Ako se 'Slovenije 'odbor identifikuje s temi čudnimi poštenjaki, potem pač ne preostaje druzega, nego: De gustibus non disputandum.'« Poleg tega naj bi bila for- mulacija odbora dunajske Slovenije, da se akademsko izobražen človek ne more strinjati s slogom pisanja Brusa, zelo nesrečno izbrana. Med naročniki Brusa so tudi nekdanji, zelo izobraženi visokošolci, ki zavzemajo na Slovenskem in tudi v drugih kronovinah odlična mesta. »Nobeden izmej njih pa nam ni še kaj le približno jednacega pisal, temveč pri naročilih svojih dodajajo običajno zelo osrčevalne in laskave besede. Vsled 'Slovenije'izjave so mnogi mej njimi izrazili nam svoje oblalovanje, več jih je pa reklo, da bi kaj tacega od akademikov slovenskih ne bili pričakovali. /.../ Bi bili jako radovedni, kako bode 'Slovenije' odbor doka- zal, da ne izpolnjujemo stavljene si naloge, da smo prekoračili svoj program, in da je naša dolžnost 'stati nad strankami.'Ako je 'Slovenije' prestavni odbor posleden, mora izključiti tudi 'Slovenca' in Kalanovega 'Domoljuba'.* Odbor Slovenije ni dosegel svojega namena, kaj'' Brusu ni povzročil Škode, najbrž pa je škodoval društvu samemu, je za konec poudaril Brus, saj kakor se sliši in bere, izjava odbora Slovenije ni pomnožila njegovega ugleda in simpatij.66 Ker Brus mnogokrat omenja revijo Rimski katolik, bi se spodobilo, da se natančneje seznanimo z njim, tako je leta 1890 pisal dr. Anton Mahnič, ki je bil urednik, lastnik in glavni sodelavec Rimskega katolika, sicer pa prefekt v deškem semenišču v Gorici. Bralci Rimske- ga katolika poznajo Brus samo po piramidalnih lažeh, ki se porajajo iz njega, in po smradu, »kateri zapaha po celi Sloveniji in katerega njegovo kolo prši daleč po častnih osebah in celö Po udih (eis tuto proulelythen) duhovenstva Gospodovega.« je nadaljeval Mahnič, ki se je odločil lotiti Brusa z ognjem in mečem. Ne samo da ima satirični list zaničljivo, nizko ime, ki razkriva njegovo grdobo, tudi samega sebe blati v pesmici na prvi strani 1. št., ki bi jo lahko nekdo takole argumentiral: »Brus brusi britve, osla brusi noie, oslica pa noliče (za rezanje tenskih jezikov; radi tega bi je tebi pošiljali, da bi te nekoliko ogladili brusečega, ker si 'nekoliko'robat in rogat in voglat in kosmat!)« Še Paganini ni zmožen posnemati Brusa, kajti Pesmica je »res cvetka raz Parnas, katero so nam modrice presadile v 'dolino teh solz'. Kader pa se bodo prebirale srbske narodne pesni (čez 500 let) na Berolinskem vseučilišči, bode v šolski knjigi natisnena na zadnji strani za navriek tudi ta-le pesen. Takrat bode kak suh, kozlobrad germansk pedant zahteval od učenca, da pesen pravilno preloli in razloii. Toda čuj: 'Nein! die Stelle bietet Schwierigkeiten. Es ist eine Fälschung da. Es soll heissen: 'Kdor pod našo je zastavo. Ljubi silo, črti pravo. Se zaganja u resnico. Krasno iz neba devico, On ostuden je značaj, Tacih Bog nam malo daj!'« Brus se »poganja za resnico« tako, da smeši vse kar je svetega, je bil prepričan Mahnič. Duhovniki bodo torej morali držati jezik za zobmi, če Brus in drugi fabrikanti blagovolijo zavijati strup in smrad v tančico slovenske trobojnice in jo razpošiljati po povzetju navede- nim naročnikom! Kajti revčki vse sprejmejo, daje le zahaljeno v »slovenski zavitek«. Niti 66 Po: »Akadcmično druStvo 'Slovenija' in 'Brus'«. Brus. 1891/8. 434 D. GLOBOČN1K: ŠKRAT, ROGAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIM LISTOV Jurij s pušo pod uredništvom Ivana Dolinarja (op. I. Dolinar (1840-1886), politik in časnikar, organizator društvenega življenja v Trstu, soustanovitelj Edinosti) ni take ustrelil, kakršno so zabrusili pri Brusu. Mahnič je poudaril, da ne more razumeti vseh ironij in smešenja bogo- slovnih načel in sv. cerkve, pa še celo sanjalo se mu je o tem, kako se Brus »poganja za resnico«. »Kaj se mi je sanjalo? Da sem bil v mestu Lj. in hipoma se prikale čudokrasna deklica bolj meglenega stasa in drči bliskoma po ulicah, nedotikaje se tlaka. Zanjo drdra brusač se svojim kolesom, katero je porabljal Tja velociped [op. vozilo z velikim sprednjim in majhnim zadnjim kolesom na nožni pogon]. - Sreča ga znanec. 'Kam tako naglo, gosp. Ž - a r?'Ta pa je drvil le dalje. Res, prizor se ne da dopovedati, ker pripada slikariji. Zatobibilo dobro, če bi nam 'Brusov' Rafael blagovoljno napackal kako spako. Saj bi ne bilo zastonj. Plačali bi mu. ali pa morda še le celo se zmenili za 'Mahničevo fotografijo', s katero bi postreieni g. 'Brusov' vrednik 'vstregli nekim željam.' Brusača sreča drug prijatelj prašaje ga: 'Kam lomastiš?' 'Se poganjam za resnico Krasno iz neba devico'- bilje odgovor. Kakšna pa je bila 'resnica'? Meni seje zdela vsa v zlatu. Toda 'Brus'je pozneje poročal o njej, daje bila vsa gola in brez 'obligatnega Cul de Paris.' Torej je bila skoraj gotovo oni 'Brusov' ideal: 'dama brez nazadka.'« Med Mahničevimi očitki so bili tudi, da Brus piše smešnice, ki niso smešne, da pozna nenaravne strasti in da posnema židovske liste z nekaterimi inserati, ki se ne skladajo z estetskim in bogoslovnimi načeli.67 »Smešno je res, kako visoko misel ima brusasti 'Brus 'o svoji učenosti" je zapisal Mahničev Rimski katolik, kije leta 1891 postal mesečnik, v rubriki »Raznoterosti«, pogosto posvečeni aktualnim in polemičnim dogodkom, in nadaljeval, daje Brus v »vabilu na naročbo« omenil, da zasluži duševno in gmotno podporo slovenskih razumnikov. Če je torej res, kar učijo estetiki, da smešno obstoji v stikanju skrajnih nasprotij, potem je Brus odkar izhaja s temi besedami uspel objaviti največjo, a tudi edino smešnico. »'Brus'nam sicer ne nagaja več. Izpisal se je, nima več psovk v svojem slovarji. Vender pa ga mi ne moremo pozabiti. Hoteli smo pa reči, da noben list slovenski ne okuluje toliko slovenskega naroda kaker 'Brus'. Ne vem, zakaj se ga naši konservativni listi tako malo spominjajo. Slovenci, ako nam je mar, da ne dobimo iz našega pobožnega, poštenega ljudstva po kmetih in pri rokodelcih sprijenega proletarijata, kateremu ni nič več sveto, povzdignite glas ter svarite pred tako kugo. Vie v prvi številki 1891 obera po vrsti kapelane, iupnike, kanonike, škofa, daje sramota. Vsi glavni članki - dve tretjini lista, so posvečeni -farjem. Verske resnice, priinico. Boljo besedo, celo spoved in sv. mašo - vse mora osliniti in onesnaliti se svojim ognusnim nosom!* Ker je edini slovenski šaljivi list, so katoliški Slovenci Brusu prizanašali. Kajti če ni Brusa, potem ne bi imeli več šaljivega lista, kar bi bila sramota. »To da ni sramota, da se tak vmazanec valja po naših čitavnicah in druiinah! Naj tedaj še dalje male papir in l njim - duše slovenske in srca slovenska!«1* Liberalni satirični listi so bili med katoliško javnostjo precej osovraženi. Na začetku sep- tembra 1892 je na 1. slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani npr. poleg odsekov za šolo in narodno organizacijo zboroval tudi odsek za tisk, na katerem so časnike razdelili v tri skupi- ne: tiste, ki vero pospešujejo, tiste, ki veri nasprotujejo in tiste, ki so mlačni glede vere. Referent pripravljalnega odbora odseka za tisk, profesor verouka na državnem moškem in 67 Po: »Brus«. Rimski katolik. 1890. str. 343-346. M Po: »Tudi za razumnike?!« in »Še "Brus' / Raznoterosti«. Rimski katolik, 1891, str. 45-46. ZGODOVINSKI ČASOPIS » 36 • 2002 «3-4(126) 435 ženskem učiteljišču v Ljubljani Anton Kržič (1848-1920), je med drugim povedal: »Kristus Pa pravi: 'Kdor ni z mano, je zoper mene', in zato je treba po vsi moči časnike prve vrste Podpirati, druge vrste zatirati, tretje vrste pa vnemati in če se ne dadö, tudi zavreči. Žal, daje tudi v jeziku, ki ga imenujemo svoj materni jezik, mnogo lidovsko-liberalnega okušenega berila in ravno tak gnoj, kakor nekdanji 'Brus' ali temu podoben sedanji list (klici: 'Pav- lina '!), je treba odstraniti. Torej delujmo vsi po svojih močeh: spretni pisatelji naj pišejo; imoviti naj tisek gmotno podpirajo; vplivni moije pa pospešujejo.«• Na velik odmev v javnosti so naleteli Brusovi napadi na »kapelana« v Trnovem in od 1890 stolnega vikarja v Ljubljani Andreja Kalana, npr. pamflet v rubriki »Izidorja Muzloviča premišljevanja«, naperjen zoper Kalanovo kandidaturo na volitvah za kranjski deželni zbor leta 1889: »Žurnalist kaplan Kalanje tip najnovejšega bojevitega slulabnika boljega. Leca mu je gledališki oder, s katerega meče svoj sicer popolnoma nenevarni 'anathema', volitve Pa ugodni povod, da pleše v svojeglavosti svoji pred nami. Ne briga se niti za somišljenike, niti za klerikalno stranko, ona je stranka zäse, on se čuti, njemu ni nihče konservativen do- volj, niti gospod Detela, niti gospod kanonik Klun, Kalan je nedoselen, nezmoten, zaradi tega pa tudi kandidat, seveda le na svojo pest, katera pa ne sega daleč, kakor se bode skoro na svojo iahst prepričal. Jaz mu radi tega nesem prav nič sovralen, celö radujem se postopanja njegovega in mislim si, da on dela vseskozi v našem zmislu. kakor nekak 'liberalen Nikodem'. Dal Bog le še par Kalanov in kmalu bode zapihala druga sapica! Tudi program njegov je premisleka vreden. Kanonik Klun, poslanec Detela in drugi jed- naki gospodje, ki so doslej vestno varovali konservativno disciplino, neso mu dorasli niti do Preramnic, torej je bode odstranil vse. Naravno, da bodo dotični gospodje potem naši pristaši. Naša stranka bode se pomnolila in ojačila. Gospoda Kalan in Karlin pa bodeta stranka, kaj stranka! narod zäse. Onadva bodeta delila luč in senco, onadva rezala nam politiški hleb, onadva nam pripomogla do splošne blaginje na tem in onem svetu. Toda, vse to bode le tedaj, ako veledušni iurnalist kapelan Kalan pri volitvah tudi prodre. Ako se pa to ne zgodi, potem tresi se vsa Slovenija in sipaj si pepel tri prste na debelo na Srešno teme. Potem odlolil bode Kalan svoje topo pero in zavladala bode neprodorna tmina Po vesoljnem svetu. Nikogar ne bode, ki bi postavljal kandidate, nikogar, ki bi določeval defelne odbornike, nikogar, ki bi le naprej zagotavljal, koliko ljudij a la Kalan mora biti v delelni zbornici. Politika bode pa sploh 'na psu', kajti politika bodi izključno le Kalanova, ali pa ne bodi.«10 Kaplan Andrej Kalan je Brusu posvetil nekaj vrstic v kritiki Slovenskega naroda. Po Kalanovcm mnenju je ta osrednji liberalni časnik v zadnjih letih zabredel tako globoko, da dalje skoraj ne more. Pokazal je namreč, kako sovraži vse, kar je katoliškega. Patroni Sloven- skega naroda zaničujejo vero svoje matere, ljubše so jim tuje krive vere, papež, škofje in duhovniki pri njih ne naletijo na milost. Slovenski narod laže. obrekuje in tolče na vse strani, kakor da je podivjal, prepir je njegovo veselje. Katoliški shodi so mu brez pomena, verska Sola nesreča za slovensko ljudstvo. »Česar pa 'Narod'ne zmore, temu pomore 'Gnjus'list, ki dela največjo sramoto Slovencem; ta listje 'Narodov' kanal, kar v 'Narod' ne gre zaradi Prevelike umazanosti, spravijo pa v 'Brusa'vse po receptu mladočeških kričačev, katerega je udomačil med nami zastopnik banke 'Slavije'g. Ivan Hribar.« Pošteni ljudje in časniki so dolgo časa molčali, nato so prijateljsko opominjali, toda vse je bilo bob ob steno. Slovenski narod je iz tedna v teden postajal predrznejši, zato ni čudno, da so škofje naročili vernikom. Po: »Posvetovanje v odsekih«. Slovenec. 1892/201. »Izidorja Muzloviča premišljevanja«. Brus. 1889/11 436 D. CLOBOČNIK: ŽKRAT, ROGAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV naj ga ne bero in ne naročajo. O g. Železnikarju, ki je nekak glavni urednik Slovenskega naroda, je Andrej Kalan dodal, daje njegov list tudi »gnjus« Brus - kakšno drevo, takšen je tudi sad.7' V 11. št. Brusa iz leta 1889 so bralci lahko prebrali strupen namig, da naj bi Kalan na veliko noč namenoma par ur odlašal z obiskom pri hudem bolniku in zato naj bi zamudil s podelitvijo zakramentov za umirajoče.72 Čeprav je bila insinuacija zapisana v satiričnem listu, je šlo za ostro obtožbo. Kalan je zahteval, naj Brus objavi popravek. Brus pa je za- trjeval, da lahko tudi pred ljubljanskim porotnim sodiščem dokaže, da njegova trditev o Ka- lanu drži." »Trnovski kapelan ostal je na lali in v tej zadregi ne ve si pomagati drugače, nego da besede zavije in grize in trdi, da so njegove besede vzete V prenesenem pomenu'. 'Preneseni pomen 'je kapelanu Trnovskemu zelo priljubljen. V naravnem pomenu bi kot kapelan, kadar ga pokliče bolnik, moral prinesti svetstva za umirajoče. V 'prenesenem po- menu' pa je par ur odlašal in bolnik moral je brez poslednjega tolažila v večnost. V naravnem pomenu besed pričakovali smo tolbe njegove, a nesrečni 'preneseni pomen' vzel mu je ves pogum. V naravnem pomenu imel bi Trnovski kapelan širiti krščansko ljubezen, v 'prenesenem pomenu'pa seje strast in dela zgago.«1* Popravek je bil v Brusu vseeno objavljen,75 vendar gaje spremljal komentar: »Slavnemu uredništvu lista 'Brus'. 71 Po: »Slovenci in "Slov. Narod"«. Domoljub, 1889/21. 12 »A-hacelj: Te dni čital sem 'Domoljuba' ter videl, daje lumalist Kalan jako natančen človek. Vse vrste je naStel. ki jih je 'Narod' pisal o katoliškem shodu. B-hacelj: To je tudi res storil, a v svojo nesrečo. 'Narod'mu jo je dobro zasolil. Dokaial mu je lat in povedal mu. da niti seštevati ne zna. C-hacelj: Jaz pa pravim, Kalan vzemi metlo in pometaj pred svojimi durmi. Kaj se mu treba brigati, koliko je 'Narod'pisat o katoliškem shodu? Začne naj pri sebi! Potem bode spoznal, kako veliko bruno ima v svojem očesu. O veliki noči n. pr. je bilo. ko so ga k umirajočemu človeku poklicali na Rimsko cesto it. 5. Zurnalist kaplan Kalan odlafalje par ur, smrt pa ne, ubogi zemljan moral je brez svetstev za umirajoče 'sine lux, ine crux' v večnost. 'Hie Rhodus. hie salta!'. (Brus, 1889/11). 71 Žurnalist kapelan Kalan poslal nam je zaradi dogodka na Rimski cesti St. 5. popravek, katerega bodemo natisnili v prihodnji Številki, da se odkriiamo nepotrebnih potov. To pa je tudi vse. Preklicali ne bodemo niti pičice. ker je vse res, kar smo pisali, kakor bodemo, kadar bo treba pred sodiSčem dokazali. Da nam je kapelan Kalan sploh popravek poslal, to je pač skrajna predrznost. K temu treba specifično Kalano- vega čela. Kako bi sicer lagal, 'da ni odlaSal par ur, tudi par minut ne', ko vender lahko s pričami dokalemo. da so poslali ob 4. uri zjutraj ponj. a Kalan priSelje Sele ob 9. uri. Toliko za danes, da ljudje Kalana malo spoznajo. V prihodnjič kaj več. Uredništvo 'Brusovo'* (Brus, 1889/12). 74 »V prenesenem pomenu«. Brus, 1890/10. 75 Po avstrijskem tiskovnem zakonu z dne 17. decembra 1862 je periodična publikacija morala na zahtevo oblasti ali udeleženega zasebnika objaviti vsak popravek objavljenih dejstev v prvi ali drugi Številki, ki je izšla po prejemu zahtevka, in sicer na istem mestu in s podobnimi črkami kot je bil objavljen prvi, popravljen članek. Uradni popravki so morali biti objavljeni brezplačno, popravki zasebnikov pa so bili brezplačni le v primeru, če niso v dvakratni meri presegali prvotnega članka. Če je bil popravek daljši, je moral popravljalcc plačati listu običajno pristojbino za inserat enake oblike, ki bi bil objavljen na istem mestu. Če sc je odgovorni urednik neutemeljeno branil objaviti popravek, je storil s tem prestopek in je bil kaznovan. Dokler ni objavil popravka, je bilo izhajanje Časnika ustavljeno. Med neutemeljenimi načini obrambe odgovornega urednika je tudi trditev, da je vsebina popra- vka neresnična. Popravek ni zastaral (Po: Vladimir Knaflič. »Postanek in vsebina tiskovnega prava do 1914 / Av- strija«. Traktat o tisku, I. del, Zgodovinska in primerjalna studija o pričetkih, razvoju in zaprekah tiska in o vsebini in pomenu tiskovnega prava in tiskovne svobode, Ljubljana 1936, str. 80-83). . ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 « 2002 • 1-4 (126) 437 Prosim, da v svojem listu objavite v času in na kraju, po zakonu določenem, sledeči stvarni popravek: 'Brus' piše v svoji zadnji Številki: 'O veliki noči n. pr. je bilo, ko so ga k umirajočemu človeku poklicali na Rimsko cesto št. 5. Žumalist kapelan Kalan odlašal je par ur, smrt pa ne; ubogi zemljan moral je brez svet štev za umirajoče, sine lux sine crux v večnost.' Temu nasproti stvarno popravim: Ni res, da bi bil podpisani odlašal par ur, ampak tudi par minut ne; rečeno je bilo cerkve- niku, naj pridem po prvem opravilu, in takoj nemudoma po prvi sv. maši sem bil te na potu. Ni res, daje moral ubogi zemljan brez svetstev za umirajoče v večnost, ker je bil, kakor spričuje pokojnikova lena, teden dni poprej z vsemi sv. zakramenti za umirajoče previden. *) Ljubljana dne 19. junija 1889. And. Kalan. *) Kapelan Kalan pripada, kakor se iz predstoječih vrstic vidi, oni mnogobrojni vrsti skrajno naivnih ljudi, ki mislijo, da so si s slabo skrpanim popravkom olajšali slabo vest. 'Si fecisti, nega!' tega načela drli se tudi kapelan Kalan, drli se ga z isto predrznostjo, kakor svoje kandidature na Gorenjskem. Za tako postopanje je izraz 'predrznost' veliko prerahel. a Pravega izraza za to uprav Kalansko smelost nesmo našli v nobenem slovarji. Najboljši izraz bi morda bil 'Kalanomalija'. Kapelan Kalan seje v "Slovenci'širokoustil, da nas bode tolil, ako svoje notice ne prekličemo. Konstatujemo: da nesmo ničesar preklicali in tudi ne bomo, konstatujemopa tudi, da nas kapelan Kalan ni tolil. Iz tega nasip. n. činitelji lahko sklepajo, daje kapelan Kalan blizu na isti stopnji, kakor vodja 'Povše', katerega so svoje dni v Gorici sploh le vodja 'Plausche" imenovali. Uredništvo 'Brusovo'.«1* Poravnava pred porotnim sodiSčem med Brusom (Železnikarjem) in mahničevskim ka- planom Kalanom seje končala z Brusovim preklicem namiga o Kalanovem neizpolnjevanju duhovniških dolžnosti, ki je bil objavljen v 18 5t.: »Ker smo imeli priliko osvedočiti se, da smo bili napačno informovani, trdeč v svojem listu, 'da g. Andrej Kalan zanemarja svoje duhovske dollnosti in da niti ne utegne umirajočim dati cerkvenega tolalila v večnost', prekli- cujemo, odzivajoč se dotični poravnavi, navedene laljive povsem neosnovane trditve. V Ljubljani, dne 30. avgusta 1890. Urednišn'0 'Brusa' Sledil je »Dostavek«: »Poravnava, vsled katere so se ustavile hkrati štiri tiskovne pravde, bode vsakomur ugajala, izimši morda par oseb, ki bi tem povodom pasle svojo radovednost in se naslajale s pikantnimi podrobnostmi. Kar se našega slučaja tiče, izpovemo resnici na čast, da so naših prič izustila bila za gosp. Kalana. Imeli smo v ozadju še dve priči, a koje flosp. Kalan ponudil poravnavo, vsprejeli smo jo. ker je narodni stvari na korist inje bolje, da se stvar mirnim potom reši, nego da bi v porotnih obravnavah znašali gradivo, s katerim bi se mastili 'Deutsche Wacht'; Tagespost" in gritasti 'Wochenblatt'. Gosp. Kalan je povo- dom te poravnave drulbi sv. Cirila in Metoda poklonil 100 gld, in stvar je bila na ta način najbolje rešena.*77 76 Bras. 1889/13. 77 »Preklic«. Bras, 1890/18. Tudi Kalan je septembra 1890 moral v Domoljubu objaviti preklic žaljivega osebnega, v volilni mrzlici zapisa- la napada na Ivana Hribarja in dr. Ivana Tavčarja, ki ga je maja istega leta objavil v članku »Po volitvah« (Do- moljub, 1890/17). Leta 1891 je Tavčar vložil tožbo zaradi razžaljenja časti zoper odgovornega urednika Slovenca 'gancija Žitnika in Ivana BorSnika. Razlog tožbe sta bila dva prispevka v Slovencu. Deželno nadsodiSče v Gradcu je Tavčarjevo tožbo odbilo (Po: »Kdo je nesramen?«. Slovenec. 1891/27). 438 D. GLOBOČNIK: ŠKRAT. ROGAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV Andrej Kalan78 se je v času Brusovega izhajanja neuspešno poskušal podati v politično areno. Na deželnozborskih volitvah leta 1889 je kandidiral v kranjskem volilnem okraju brez privoljenja centralnega volilnega odbora, njegov protikandidat je bil klerikalni poslanec Oton Detcla.79 Zaradi kupovanja glasov naj bi bil celo obsojen na 14 dni zapora. Zaključek propa- dle Kalanove kandidature je komentiral »Šaljiv rebus« v 24. št. iz leta 1890. Rebus sta sesta- vljali dve ilustraciji: velik ključ in pod njim postava, oblečena v dolg plašč in pokrita s cilin- drom, ki je obrnjena proč od gledalcev. Rešitev rebusa se je glasila: »Andrej (Kalan) pod ključem.« - torej v zaporu. Domači risar M. Tušek je za 9. št. iz 1890 narisal karikaturno slikanico »Kalanova kandida- tura« oziroma »Zaloigra v Štirih podobah«. Zaloigra prikazuje »kepelana Kalana«, ki se po ozki brvi poskuša približati klobasi z napisom »Mandat«. Njegova prizadevanja so neuspešna, saj na koncu štrbunkne v vodo. Na zadnji sličici po vodi plava samo še Kalanov cilinder. Tuškova karikatura je predstavljala izjemo, saj Brus ni objavljal karikatur domačih risarjev. Andrej Kalan je v vlogi gospoda Andreja nastopal tudi v Tavčarjevi utopični povesti 4000, ki je leta 1891 v nadaljevanjih izhajala v Ljubljanskem zvonu.80 V njej Tavčar (»dr. Nevesekdo«) karikira oblast, ki si jo je katolicizem lastil v posvetnem življenju. Tavčarjevo »času primerno povest iz prihodnjih dob«, ki jo je »po vzorih dr. Ničmaha napisal Nevisek- do«, je spodbudil ponatis Mahničeve satirične utopije oziroma polemične satire »Indija Ko- mandija« v Rimskem katoliku (prvič je bila objavljena v Slovencu 1884), v kateri je Mahnič (»dr. Ničmah«) smešil ideje svobode, enakosti in bratstva. Istočasno s ponatisom Indije Ko- mandije je Mahnič v Rimskem katoliku začel objavljati novo polemično satiro zoper libera- lizem in socializem z naslovom »Iz dnevnika Štefana Hodulje«. Brus je leta 1890 moral objaviti tudi popravek glede dopisa iz Središča ob Dravi. Popra- vek je na podlagi sklicevanja na 19. člen tiskovnega zakona iz leta 1862 zahteval tamkajšnji župan Jurij Zadravec. Kako ostri so bili Brusovi dopisi, nam priča popravek župana Zadrav- ca. Zadravec je poudaril, da ni postal župan zaradi častihlepja, kot je zapisal Brus, temveč je to breme prevzel, ker gaje v to silil ves občinski odbor; ni res, da bi po izvolitvi obrnil svoj plašč, saj je ostal enako skrben za blagor občine, ni pa postal hujskač zoper duhovščino, kakor so od njega zahtevali nekateri odborniki; ni res, da bi bil ponosen na svoje dostojan- stvo, saj je županstvo prvič odklonil in ga sprejel šele po prošnji odbornikov; ni res, da je morala obveljati njegova beseda in ne sklepi odbora, vse sklepe odbora je izvršil, mdr. tudi tistega, zaradi katerega je dobil nezaupnico, namreč daje terjal od nemškega viteškega reda dokaz lastninske pravice do središke kapele; ni res, da bi mu gospod župnik Venedig obljubil, da bo občina kupila njegov hram za potrebe šole; ni res, da bi mu župnik pomagal do stričeve 78 Na Kalanovo pobudo je začel izhajati poljudni list Domoljub, ki gaje II let tudi sam urejal. Od 1891 do 1899 je bil urednik Slovenca. Bil je duševni vodja Katoliškega političnega druStva. Od leta 1892 je tesno sodeloval z dr. Janezom Evangelistom Krekom, s katerim sta organizirala katoliško politično gibanje z močno socialno noto. Leta 1895 je bil v kmečkih občinah volilnega okraja Kranj-Trzič izvoljen v kranjski deželni zbor. Po letu 1900 ni več kandidiral, ker je postal ravnatelj MarijaniSča. Leu 1903 je postal predsednik Katoliškega tiskovnega druStva. Leta 1917 je podprl Krekovo strujo v SLS v boju proti ŠuSteršiču. Ko je ŠuSterSič razglasil razdružitev SLS, je postal začasni predsednik stranke. Leu 1918 je bil imenovan za poverjenika za poljedelstvo v Narodni vladi Slovencev. Hrvatov in Srbov, isti resor je vodil tudi v Deželni vladi za Slovenijo do pomladi 1920. V prvem desetletju Jugosla- vije ni več posegal v politiko, vendar je poleg Frana SaleSkega Finžgarja in Izidorja Cankarja veljal za moralno avtoriteto v katoliških političnih in kulturniških krogih (Po: Janko Prunk, »Kalan. Andrej«, Enciklopedija Slovenije. Ljubljana 1990. str. 371). 9 Po: Dušan Kermavner, »Odmiranje libcralno-klcrikalnega zavezništva«. Slovenska politika v letih 1879 do 1895. Političnozgodovinske opombe k peti knjigi Ivana Prijatelja Slovenske kultumopolitične in slovstvene zgodo- vine 1848-1895. Ljubljana 1966, str. 467. 80 Po: France Koblar, »Gospod prelat«, Moj obračun. Ljubljana 1976. str. 225. /ii()IX)VINSKI ČASOPIS • Mi • 2002 * 3-4 (126) 439 Šaljiv rebus #m39n f[3[ pod (UK[V)]) fo.ipuy :A8}ISö}J Brus, 1890/24. 440 D. GLOBOĆNIK: ŠKRAT. ROGAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV , dediščine, saj ni dedič po svojem stricu; ni res, da sebi in trgu v sramoto spodkopava vse, za kar se Središčani potegujejo, res pa je, daje primoran izvrševati sklepe odbora, čeprav so v sramoto trgu, v njegovo ne, ker zanje na glasuje; ni res, da vsak pogovor občinskega zastop- stva takoj naznani župniku, poleg tega pa so seje javne; ni res, da je ovaduh častivrednih duhovnikov..." Na zahtevo vrhniških kaplanov Petra Bohinjca (op. pisatelj in duhovnik P. Bohinjec (1864- 1919)) in Mateja Sitarja je Brus moral objaviti popravek »telegrama« iz Vrhnike, ki je bil objavljen v 24. št. Brusa iz 1890. Sodeč po izmišljenem telegramu naj bi kaplana trdila, da ima Brus več sto goldinarjev podpore. Kaplana sta se sklicevala na tiskovni zakon iz leta 1862 in uspela. Popravek je bil objavljen skupaj z »Dostavkom uredništva«: »Tiskovnega zakona 19. §je preveč elastičen, da bi se sploh mogli proti njemu po konci postavljati, ker se dokaz resnice sploh ne dopušča. To je bil menda tudi povod gg. Bohinjcu in Sitarju, da sta se poslulila starega, a še vedno lalostnega gesla: 'Sifecisti nega!'Mi smo kratek ta popravek tiskali, a konstatujemo, da smo vsak dan pripravljeni, dokazati s pričami, da se je to res govorilo, kar smo mi pisali. S tem smo mi dovolj opravičeni, kako pa sta gg. Bohinjec in Sitar, to je drugo uprašanje.«*2 Urednik Brusa Ivan Železnikar seje leta 1891 znova znašel pred sodiščem. Tokrat naj bi zakrivil prestopek razžaljenja časti, pa tudi »goljufijo, nenravno livljenje i. t. d.« Brus je namreč v 16. št. iz 1890 objavil dopis »Iz Košanske doline«, v katerem je nek anonimni dopisnik o posestniku, gostilničarju in oderuhu Jožefu Želku, po domače Mršniku, iz Male Pristave na Notranjskem, zapisal, da si je prilastil cerkven kip in ga samovoljno postavil na lastno hišo, iz enega soda točil sedem vin, da ga imajo dekle rade, on pa njih, da daje koruzo na upanje in pri tem marsikaj pripiše sebi v korist."1 81 Po: »Popravek«, Brus, 1890/11. 82 »Slavnemu uredništvu 'Brusovemu'«, Brus, 1890/1. 81 »Gospod urednik.' upratam vas. ali za naf kraj nimate patenta, ker Vas ni nič k nam? Pridite, pridite tudi v nafn dolino, bodemo Vas prav veseli. V nas je veliko topega in skrhanega. torej dela za 'Brus' dovolj. Ker pa treba 'Brus'vrtiti, bodem pa jaz pomagal in dobil fe kakinega pomočnika. Morda Vam nai kraj ni dobro znan. Nič zato. jaz ž~e pomagam in Vam naznanim, kje se snideva. Doli 'k vodi pojdeva. ondu namakava brus z vodo, grlo pa z vinom. Gostilno v brkinski Ribnici lahko najdeva, saj se ie od daleč vidi. Na strehi stojč sami svetniki, kakor pri kakini cerkveni fasadi, pod streho, v hiSi so pa nesvetnice. Vino bodeva pila kaj izvrstno, kajti nekdaj imel gaje gospodar - čujte in strmite! - vjednem sodu sedem vrst. če je bilo treba, tudi fampanjca. Se pokojni Juri strmel je nad tem. Mislim, da ga ima tudi sedaj, ker je sedaj bolj bogat in se fteje za prvega bogatina za grofom llohenwartom, ki ima v nafi sosefčini graščino. Gospod urednik! uiesa si bodeva tudi morala nategniti, ker g. Mrlnik veliko pripoveduje, a malo pove. Ker sem nedavno potoval po onem kraji mimo gostilne njegove, ustavil meje. kakor je njegova navada, s sladkimi besedami, naj plačam pol litra 'močkaca'. ali kakor je ie rekel. Ne dam si dvakrat reči, usedem se k mizi pod kostanj, on mi prinese vina, potem pa začne razlagati vsakovrstne stvari. Prvo je bilo to. da bode kmalu volitev za lupanski prestol. On da bi prav pridno iupanil. ko bi ga izvolili. Spodobilo bi se tudi. da bi ga izvolili. Koliko ljudij ohrani s tem. da jim daje koruzo 'na upanje'. Čeravno jim včasih kaj pripite /&r sploh ni naša navada matan dopisnike in ker je bilo Želkovo pismo skrajna s'""w>, m,/ niti odgovorih nesmo,* je zapisal Brus.* Ker se |e /elk.. zbaL da bo Zaradi BrusovejM pisanja propadel na bližjih volitvah /a župana, se |e odločilno |e bilo predvsem prigovarjanje koSanskega kaplana odločil za tožbo Vaški bogataš Želko je tore, pripadal katoliškemu in ne liberalnemu taboru, čeprav BO Podeželski magnati, gostilničarji, trgovci in oderuhi poleg učiedjstva najpogosteje predstav- 'jali edino Liberalno oporo na podeželju. Želko ie. koi je bralcem sporočil Brus, Htvtgnil toibth proti uredniku Brusa Mam izraz dviga obtožbo'silno ugaja,kerje uprav plastičen. \Mmog.dr.P^ia,ozimmadr.Sus^eriliča M »'Brot' pred porotniki«, Bm 1891/3 442 D. GLOBOČNIK: ŠKRAT. ROGAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV . v vsej svoji dolgosti pred seboj 'dvigujočega obtožbo' in vihteč jo na vse strani s primerno brezusmiljenostjo. V slovenski terminologiji bode izraz 'dviga obtožbo' gotovo posajen na častno mesto, ker je tako lep in plastičen in obtoženca le naprej prošinja s strahom in trepetom. Na nas seveda obtožba ni napravila tega utiša, ker se nam sploh ne zdi osnovana.«• Zgovorna so imena vpletenih odvetnikov. Zasebni tožitelj Želko se je po pravno pomoč zatekel v advokatsko pisarno dr. Franca Papeža (1838-1929), kjer mu je obtožnico napisal dr. Ivan Šušteršič (1863-1925), najagilnejši odbornik konec leta 1889 ustanovljenega Katoliškega političnega društva. Dr. Papež je odpovedal zastopanje, zato je dr. Šuštcršiča kot tožilec nadomestil dr. Ahazhizh. Dr. Ahazhizh je Železnikarju ponudil spravo, kar pa je ta odklonil. Zeleznikar je bil dvakrat zaslišan, poleg njega pa tudi devet prič.86 Razprava se je odvijala v senci državnozborskih volitev pred ljubljanskim porotnim sodiščem, ki mu je naČeloval predsednik deželnega sodišča g. Franc Kočevar (1833-1897), eden izmed najbolj sposobnih in izobraženih tedanjih slovenskih pravnikov.87 Začela se je 5. marca 1891 ob 9. uri dopoldne in končala istega dne ob 14. uri in 45 minut. Obtoženega Železnikarja je branil dr. Ivan Tavčar. Poročilo o razpravi, ki sta ga objavila Brus in Slovenski narod, se bere podobno kot humoreska. »Zatoieni urednik Zeleznikar pravi, daje dobil dopis od verodostojnega dopisnika ter ga vsprejel, ker ni bilo v njem nič posebnega,« je v zagovoru poudarjal Tavčar. »Dopis je tak, kakeršni se sploh nahajajo v humorističnih listih, za katere se pite vse drugače, nego za resne politične liste. Oblika je Šaljiva, pravo ime tožiteljevo niti imenovano ni, on ga tudi do danes niti poznal ni. Obtožba je neumestna v vseh točkah. V 'Brusu 'pisano je namreč: Nekdaj imel je gospodar vjednem sodu sedem vrst vina. To se vendar ne more tikati totitelja, kije še le tri leta ondu. Če je pisano, da ima Želko dekle rad, dekle pa njega, ne očita se mu s tem nič nenravnega, marveč, stvar je razumeti tako, daje dober gospodar in dekle ostajajo 5-6 let pri njem, kar je gotovo znamenje, da dobro l njimi ravna. Stavek o koruzi 'če tudi včasih kaj pripiše', tolmačiti je tako, da h koruzni ceni pripisuje obresti in toibinske stroške in takozva- no 'dobroto'. Za sv. Jožefa kip pa je župnika res prosil pod pretvezo, da ga bode postavil v kapelico. Tega pa ni storil, marveč postavil ga je na svojo hišo. To vse se bode v razpravi dokazalo. Predsednik potem jako obširno razpravlja z zatoŽencem vsaki inkrimovani odstavek do- pisa. Kot prva priča nastopi Jožef Želko, po domače Mršnik, iz Brkinske Ribnice, ki se kot toiitelj tudi zapriseže brez ugovora. Tožitelj, ki ne napravi posebno ugodnega utiša, izpove, daje posestnik, da ima dve krčmi inje podlupan. Na njegovi hiši so štirje svetniki, sv. Jožef Mati Božja itd. in vsak je moral znati, da je v dopisu 'Brusa' označena hiša in gostilnica njegova, kajti take hiše, kot je njegova ni do Dunaja. (Veselost.) On je res prvi za grofom Hohenwartom [op. grof Karl Sigmund Hohenwart (1824-1899), politik, poslanec v držav- nem zboru, 1871 ministrski predsednik, nato do 1896 vodja parlamentarne desnice, ki je povezovala konservativce in slovanske skupine, t. i. Hohcnwartov poslanski klub] glede da- vka, katerega plačuje 500 gld. 'Brusov' dopis mu je baje povzročil neizmerno škodo, in tako žalostno je zanj, da mu ne kaže druzega, nego vse prodati in oditi. Hči löletna in sin se 81 »Tiskovna pravda proti 'Brusu'«. Brus, I89I/3. "* Po: Brus, 1890/23. 87 Po: Janko Polec, »Kočevar pl. Kondcnhcim Franc«, Slovenski biografski leksikon. Ljubljana 1925-1932. str. 488. ZGODOVINSKI ČASOPIS ' 56 • 2002 » 3-4 (126) . 443 jokata. Želko skuša pri tem jokati, pa se le kremli, ne da bi iztisnil kako solzo. Potem pripo- veduje o svojih vinih, obrne besedo na dekle, in naposled na sv. Joiefa kip in skuša napraviti "tis, da mu je 'Brusov'dopis neizmerno škodoval, da se nikamor ne upa prikazati, da gaje neki konjederec vprašal: 'Kaj pa 'Brus'?' Koliko len pa imate, ali dve?' Drugi pa zopet: 'Kako pa gre kaj kupčija s formentinom?' Naposled so prišli gospod kapelan in so rekli, da mora toliti, sicer sramote ne bo konec. Na vprašanje dr. Tavčarja odgovori toiitelj Joief Želko, daje po svojem očetu dobil 'švoh' Premotenje, a sedaj za grofom Hohenwartom plačuje največ davka v občini, na kar dr. Tavčar °Pazi, da je jako čudno, pridobiti si toliko bogastva mej revnim ljudstvom, katero si še koruze kupiti ne more. Nadaljnjo vprašanje dr. Tavčarja, ali toiitelj kaj vina kupuje pri Šternu v Zagrebu, to Želko nekako neodločno zanika.« Nato so prebrali pričevanje učitelja Strehovca, ki je trdil, da se je o vsem, kar se je o Želkotu (Mršniku) pisalo v Brusu, že zdavnaj govorilo po občini. Dr. Tavčarje vprašal tožitelja, zakaj ni tožil prej, ampak šele potem, koje vsa zadeva prišla v Brus. Želko je trdil, da nikoli n' slišal za takšne govorice. Priča Matija Ambrožič, posestnik in mlinar v Sušici, je Brusov dopis razumel, kot da Želko kupuje vino pri raznih vinogradnikih, potem pa zlije vsa vina v en sod in tako jih res Pride več kot sedem skupaj. Dopis ne počasti Mršnika, a tudi boli ga prav nič. Pri koruzi si v dogovorih s kupci kaj pripiše. Glede dekel je Matija Ambrožič izjavil, da je to kočljivo vprašanje, naposled pa je le povedal, da nekateri mislijo, da se Želko peča z njimi, drugi pa zopet ne. O vsej stvari seje prej govorilo bolj malo, šele koje Želko vložil tožbo je zadeva zares prišla v javnost. Škode pa Želko zaradi Brusovega dopisa ni imel in nima nobene. Priča Leopold Dekleva je menil, da Želko več vrst vina zmeša v enem sodu, kakor jih je ravno kupil, pri koruzi pa pridobi 10, 12 ali 30 krajcarjev za mernik, kar on smatra za izrek, da »pripiše«. Priča Anton Morel je slišal za Brusov dopis pri Deklevi in zdelo se mu je, da je Želkotu *"a zuper«. Priča župnik Matija Torkar (1832-1902) iz Košane na Notranjskem, ki je bil sicer tudi znan nabožni pisec, je povedal, da seje ob branju dopisa v Brusu smejal. Glede vina je menil, da bi bil krčmar, ki bi točil iz enega soda sedmero ali celo osmero vin, pravi umetnik. Vso zadevo je razburkal Mršnik sam, kajti dokler ni vložil tožbe, se ni nihče brigal ne zanj ne za Brusa. Podobo sv. Jožefa, ki ni nič vredna, je dal Želkotu zastonj, saj se mu je zdelo primer- neje, če pride v kakšno kapelico, kot pa da leži na pokopališču. Bilo je govora o kapelici, ki se bo gradila in vanjo postavil kip. Želko je postavil kip na svojo hišo. Mogoče je, daje mislil na kakšno »Nische« v hišnem zidu. Z zaslišanjem košanskega župnika je bil dokazni postopek končan. Člani porotnega sodišča so odšli sestavljat vprašanja, namenjena porotnikom. Vprašanja, ki jih je predsednik sodnega zbora pri kazenskem postopku pred porotnim sodiščem zastavil porotnikom, so morala vse- leJ biti oblikovana tako, da so porotniki nanje lahko odgovarjali z »da« ali »ne«. Glavno vPrašanje ali glavna vprašanja so vselej zadevala obtoženčevo krivdo glede dejanja, katerega je bil obtožen. Če so porotniki na neko izmed vprašanj odgovorili pritrdilno, so lahko sledila dodatna vprašanja, sicer so se lahko postavljala eventuelna vprašanja.8' V primeru Zelkotove •ožbe je sodišče od porotnega zbora želelo, da se o Železnikarjevi krivdi izreče z odgovori na Štiri (glavna) vprašanja in eno dodatno vprašanje, ki pa v časnikih niso bila navedena. Po 88 Po: Jelka Melik, »Kazenski postopek pred porotnim sodiScem«. Kazensko sodstvo na Slovenskem s poseb- ozirom na arhivsko gradivo Deželnega sodišča v Ljubljani. Ljubljana 1994. str. 60. n'm i 444 D, CLOBOČNIK: ŠKRAT. ROGAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV postavitvi vprašanj so sledili nastopi zastopnika tožitelja dr. Ahazhizha, obtoženca Želez- nikarja in njegovega zagovornika dr. Tavčarja. »Zastopnik tožiteljev dr. Ahazhizh v obširnem govoru skuša dokazati obtoženca krivdo in posebno naglasa velikansko materijalno škodo, ki seje toiitelju po 'Brusovem'dopisu godi- la. (Želko zopet skuša jokati, kar vzbuja veselost.) Zastopnik tožiteljev pravi da, noben list ne sme imeti patenta, da bi tako pisaril in ko bi se ne napravil eksempel, potem bi več ne veljale Prešernove besede: 'Ena se tebi je lelja spolnila - V zemlji domači, da truplo leti', ampak ljudje bi kar bezali iz delele, da bi ne bili pokopani v zemlji, kjer se kaj tacega piče. Naposled nasvetuje porotnikom, da potrde vsa štiri vprašanja. Urednik Železnikar pravi, daje obialovati, da se spravljajo tako malenkostni dopisi pred porotnike. Ako bi ti obveljalo kot načelo, morali bi porotniki sedeti celo leto, samo da bi sodili o tacih tiskovnih tožbah. Naj se primerjajo le nemški in drugi slovanski humoristični listi, kdko gradivo prinašajo, a nikomur ne pride na um, tolitijih. Tudi Želko sam ni mislil toliti in le kapelanu gre zasluga, da se je zadeva obesila ne veliki zvon. Sicer bi v Košanski fari o njej se ne bili niti razgovarjali tako, kakor morebiti sedaj in vsa stvar ostala bi bila šala. Škode tožnik po 'Brusovem' dopisu ni trpel nobene, kar so izrecno potrdile priče. Na kako slabih nogah je vsa zatožba, kale najbolj to, da se prvi po tožniku naprošeni odvetnik ni niti upal zastopati jo pred porotnim sodiščem. Vino Želko kupuje res od raznih kmetov, torej ga ima gotovo raznih vrst v jednem sodu. Sploh pa se Želkotu ne predbacuje, da ima on sedem vrst vina v jednem sodu, ampak le prejšnjemu gostilničarju kar jasno pove beseda nekdaj, katera gotov ne meri na Mršnika, ki je na tem posestvu komaj tri leta. Da res pripisuje pri koruzi pri 30 litrih tudi po 30 kr, to so priče potrdile in zatorej se mu z besedo ni očitala sleparija. Potem zagovarja vse ostale inkriminovane točke in sklepa z upanjem, da ga bodo porot- niki nekrivim proglasili.« Zagovornik dr. Tavčarje v obsežnem govoru želel dokazati, da seje pri zadevi z omenjenim dopisom prišlo do umetnega pretiravanja. Zastopnik tožitelja je klical na pomoč celo pesnika Prešerna, tožitelj pa je skušal pred sodiščem točiti solze. To so čudna sredstva, ki naj bi podkrepila neutemeljeno obtožbo. Porotniki kot praktični možje naj presodijo, kaj veleva zakon v takem primeru in ali se je res zagrešilo razžaljenje časti. »To pa se ni storilo. Toženec ni bil imenovan v tem dopisu s svojim pravim imenom in v poštev je jemati, daje bil dopis v šaljivem listu. Tacega ni tako v poštev jemati, kakor resen političen list. Da bi bil dopis v 'Slovenskem Narodu' ali v 'Slovenci', potem bi bila stvar vsa drugačna. Ker je bil v 'Brusu'. pa je pravilno, kar je rekel g. župnik Torker, da seje bilo zgolj smejati o njem. Kaj pišejo in kako slikajo nemški šaljivi listi Bismarcka in kralja Milana (op. srbski kralj Milan 1. Obrcno- vić, 1889 seje odpovedal prestolu v korist sina Aleksandra), a doslej še ni bilo slišati, da bi se bil nemški ali srbski poslanik na Dunaji o tem pritožil in vender sta Bismarck in Milan vsa druga moža, nego Želko,« je poudarjal Tavčar. Priče so povedale, daje stvar brez pomena, in gospod župnik je označil vso zadevo s tem, da se je smejal med branjem Brusovega dopisa. Zagovornik je nato prešel na posamezna dejstva. Če dopis omenja, da Želko toči iz enega soda sedmero vin, je bila to le burka, šala, kakor bi Nemec rekel »ein schlechter Witz«, saj nihče ne bo verjel, da iz istega soda toči dolenjski cviček in visoko častiti šampanjec. Kakor je povedal župnik, bi moral biti tak oštir res pravi umetnik. Vsa tendenca dopisa se suče samo okrog kandidature tožitelja za županski stol. Zato se pripoveduje, kako Želko dobro prodaja koruzo s pripisovanjem, na hišo pa si je postavil celo vrsto svetnikov. Pri koruzi si je Želko pridobil veliko premoženja in za kupčijo s koruzo skriva lepo cvetoče oderuštvo, ki se prak- ticira ravno med največjimi siromaki. Z izrekom, da ljubi dekle in one njega, ga je hotel dopisnik le satirično usekati. Kip sv. Jožefa ni dobil na zvijačen način, kar ni sleparsko. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 56 • 2002 ' 3-4 (126) . 445 vendar pod pogojem, ki gaje pozabil izpolniti. Dr. Tavčarje upal, da bodo porotniki branili svobodo tiska, saj ima ta itak z oblastmi mnogo bojev, da ne bodo prihajale tako malenkostne tožbe pred oblastni »forum«. Kot je povedal učitelj, seje vse, kar pravi Brusov dopis o Želku, govorilo že prej. Šele ko je Želka opomnil kaplan, je vložil tožbo in to je »signatura« vse pravde. Če bodo porotniki danes osvobodili zatožbe Brusovega urednika, ne bo podlegel tožitelj gospod Želko ampak gospod košanski kaplan.1" Porotniki so z 9 proti 3 glasovi oziroma z 10 proti 2 glasovoma zanikali vsa štiri vprašanja, Železnikar je bil oproščen, Želko pa je moral plačati vse sodne stroške, ki ne bodo neznatni, kot je privoščljivo pisal Brus. Leta 1891 je Brus prenehal izhajati, za kar je bila kriva bolezen Ivana Zeleznikarja,*0 ki je naslednje leto umrl. Brusovo usmeritev je poskusil nadaljevati satirični list Pavliha (1892-1894). Zusammenfassung Škrat, Rogač und Brus - drei liberale satirische Blätter Damir Globočnik Die satirischen Blätter Škrat (1883-1885), Rogač (1886-1888) und Brus (1889-1891) waren Ergebnis von Bestrebungen des slowenischen liberalen Lagers, in den achtziger Jahren des 19. Jahr- hunderts ein eigenes satirisches Blatt zu gründen. Die Redakteure aller drei satirischen Blätter betne- ben eine unterschiedliche Redaktionspolitik, blieben allerdings unter liberaler Schirmherrschaft. Alle drei Blätter wurden in der liberalen Druckerei Narodna tiskarna in Ljubljana gedruckt. Mit Hilfe von Beiträgen und einiger Karikaturen in Škrat. Rogač und Brus kann man ohne ein- gehende Untersuchungen historischer, kulturgeschichtlicher und politischer Umstände den damaligen Politischen und weltanschaulichen Auseinandersetzungen in Krain folgen. Die satirischen Blätter spie- geln auch die Entwicklung des slowenischen Journalismus wider, der Ende des 19. Jahrhunderts die deutsche Presse eingeholt und übcrfliegelt hat. In der Redaktion des Škrat hatten die liberalen »Radikalen« das Sagen. Demzufolge griff das Blatt außer Dcutschtümlcr. das katholische Lager und die Bewegung der kleinen Gewerbcrtreibenden von Ljubljana und auch liberale Konformisten an. Die Karikaturen waren das Werk der bekannten tschechi- schen Karikaturisten Karel Krejčfk (1857-1901) František Karel Kolar (1829-1895). die beim Blat Humoristickć listy (1858-1914) mitwirkten. Redakteur des Rogac war der Drucker, Maler und Humorist Srečko Magohč (1869-1943). der selbst einige kulturhistorisch interessante Karikaturen beisteuerte. Redakteur des Brus war der Journalist Ivan Železnikar (1839-1892). der Reihe nach dritter slowe- nischer Berufsjournalist, der auch Redakteur des den Slovenski narod war. Auch der Brus veröffentli- chte vor allem tschechische Karikaturen. Von den katholischen Geistlichen griff das Blatt vor allem die Redakteure der drei katholischen Zeitschriften scharf an. die ab 1888 erschienen: den Redakteur des Rimski katolik (1888-1896). den Schriftsteller, katholischen Kulturphilosophcn und den geistigen vater des slowenischen politischen Katholizismus Dr. Anton Mahnič (1850-1920), ferner den Redak- teur der Zeitschrift Dom in svet (1888-1944) Dr. Frančišek Lampe (1859-1900) und den Redaktuer "9 Po: »'Brut' pred porotniki«. Brus. 1891/5. ali »'Brus' pred Ljubljanskimi porotniki«. Slovenski narod. 1891/53. w Po: »P. n. gospodom naročnikom«. Brus. 1891/17. »V opravičenje«. Brus. 1891/18. in »P. n. gospodom "aroenikom«. Brus. 1891/19. 20 in 21. 446 D. GLOBOĆNIK: ŠKRAT. ROGAČ IN BRUS - TROJE LIBERALNIH SATIRIČNIH LISTOV des Domoljub (1888-1944) Andrej Kalan (1858-1933). Die Angriffe des Brus blieben nicht ohne Echo. Über die politische Unangemessenheit und Unanständigkeit des Brus schrieben Anton Mahnič im Rimski katolik, Andrej Kalan im Domoljub, Ignacij Žitnik (1857-1933) im Slovenec. Der Wiener Akademiker- verein Slovenija kündigte das Abonnement von Brus. Einige Nummern des Brus wurden beschlagnahmt, der Brus mußte eine Reihe von Richtigstellungen veröffentlichen, etwa anläßlich des Angriffs auf Andrej Kalan. Im Jahre 1891 mußte sich der Redakteur Železnikar wegen eines seiner Beiträge vor dem Schöffengericht verteidigen. Žcleznikar wurde freige- sprochen, erkrankte bald schwer und deswegen stellte der Brus sein Erscheinen auf. —I i KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Sekcija za krajevno zgodovino Zveze zgodovinskih društev Slovenije že vse od leta 1953 izdaja svoje glasilo »Kronika«. Revija je ilustrirana in poleg poljudno- znanstvenih prispevkov iz slovenske zgodovine pogosto objavlja tudi razprave in članke, ki po svoji problematiki presegajo ozke lokalne okvire. »Kronika« ima namen popularizirati zgodovino in zato poroča o delu zgodovinskih ustanov in objavlja ocene novih knjig, pomembnih za slovensko zgodovinopisje. »Kroniko« lahko naročite na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2/1. Po izredno ugodnih cenah je na razpolago tudi večina starejših letnikov revije. V seriji »Knjižnica Kronike« so izšle naslednje publikacije: Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice (1955), 96 strani Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOČJU LJUBLJANE (1956), 72 strani Vlado Valenčič, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), 68 strani Sergij Vilfan - Josip Čemivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE MESTNE HIŠE (1958), 128 strani Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN ŠTIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE (1971), 104 strani