Oredništuo in upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 8.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
2 uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Št. 87.
Maribor, dne 26. julija 1909.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
naročnina listu:
Celo leto			K
Pol leta		. 6	K
Četrt leta		. 3	K
Mesečno			K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik I.
Liberalna sredstva.
Slovanskih liberalcev še vedno ni pamet srečala. Dan na dan napadajo po svojih listih naše poslance In skušajo svojim lahkovernim ovčicam na vse mogoče načine dokazati, da je obstrukcija; v državnem zboru neznansko škodljiva za Slovence, t— Vedno pa pozabijo pristaviti —’ posebno v zadnjem času, odkar je Hribar dobil od vlade 900.000 K — kako zelo nam škoduje Bienerthova vlada, v kateri sedita naša najhujša nasprotnika] in sovražnika Ho-chenbu,9ger fin Stürgkh, in radi katere so se naši poslanci v dosego pravic slovenskega naroda poslužili skrajnega sredstva — obstrukcije.
Oglasilo se je pa slovensko ljudstvo in, kar je posebno značilno, govorili, so tudi obmejni Slovenci na severi; in jugu slovenske domovine in odobrili možati nastop naših poslancev, pozivajoč jih, naj nadaljujefa odločno pot, katero so si začrtali. In to je merodajno za naše poslance, ne pa liberalno bevskanje po listih.
Ampak čudno je pa to-le: j Nemški listi se še vedno zelo hudujejo in kričijo rad našimi poslanci, posebno nad njihovim voditeljem dr. Šušteršičem, ker so stopili v obstrukcijo proti vladi. Ho je pač lep dokaz,: da je obstrukcija v naše dobro in da je bila poražena vlada. Cernu bi sicer otresavali nemški vladni listi jezo nad našimi poslanci, ako bi zmagala vlada? Slovenski liberalci pa trdijo, da je zmagala vlada, da so se naši poslanci z obstrukcijo blamirali, da se nam bo sedaj Še slabše godilo, nego kedaj poprej, ker smo se zamerili vladi.
Nemci se tedaj hudujejo, ker je obstrukcija naših poslancev že in Še bo prinesla lepe uspehe za Slovane, slovenski liberalci pa obsojajo obstrukcijo, češ, da so naši poslanci ž njo V škodo slovanstva Še bolj pa slovenstva pogoreli. 'Ce bi človek bral samo nemške vladne in pat slovenske Heroine liste, bi res ne vedel, pri Čem da je.
Ker se pa slovenskim liberalcem s takimi neumnimi trditvami ni posrečilo dobili javnega mnenja za^se, so se poslužili pa svojega navadnega orožja — laži. Vsakdo ve, kolikega pomena je za slovenski narod, da so v državnem zboru vsi Jugoslovan-» ski poslanci združeni, 'da skupno nastopajo za ljudske pravice in koristi. Liberalci so dobre vedeli, da bi slovenska javnost ostro obsodila tistega, ki bi povzročili neslogo jugoslovanskih poslancev na Dunaju. Z'ato so po svojih listih Širili vest, da se je
Narodna zveza razdražila in da so to zakrivili naši poslanci. Pa laž ima kratke noge. Predsednik Narodne zveze dr. Šušteršič je javno izjavil, da ni dobil nobenega dopisa od Saveze južnih Slavena, v katerem Jbi ta k#ub naznanil: izstop iz Nar. zveze. Narodna zveza tedaj še vedno obstoji in liberalci so morali utihniti.
Z lažnjivo vestjo, da je Narodna zveza razbita, so trosili liberalci tudi laž, da se je vsled obstrukcije omajala eksistenca Slovanske Jednoie, in da se bo najbrže razdražila. Zaupniki akcijskih strank pa s,o imeli pretekli teden politično konferenco, v kateri se je dognalo, da se ni posrečilo omajati: obstoj Slovanske Jednote. To je liberalce zelo zabolelo in zato skušajo utajiti. Pišejo, da je bilo» na Dunaju le posvetovanje zaupnikov obstrukcionistiških strank in da je njihova izjava oficielna laž. Kaj takega si seveda more izmisliti le modra glavica kakega celjskega urednika, razsoden človek pa ve, da bi neou-strukcionistiške stranke takoj demontirale izjavo zaupnikov akcijskih sitrank Slovanske Jednote, ako bi ne bila resnična.
Sicer pa ne smemo zameriti liberalcem, da se sedaj z vsemi mogočimi sredstvi izgovarjajo in branijo,, ker so si s dvojim nastopom proti (obstrukciji naprtili take blamažo, da jo bodo težko prenesli. Zavozili so jo in se skušajo oprati. jAli vse jim ne bo nič pomagalo. Slovensko ljudstvo je prišlo do spoznanja, odobrilo odločen nastop naših poslancev in obsodilo liberalce.
Naši poslanci pa bodo v bratski zvezi s Češkimi in poljskimi ljudskimi zastopniki Šli dalje po začrtani poti, ne da bi se dali -zapeljati v stran, ali pa voditi od malenkostnih sebičnih ozirov. Nobena sila na svetu jih ne more zadrževati, da ne bi zastavili vse svoje moči, da se podere lažni temelj vse-nemško-mažarskega nadgospodstva in ustvari nova 'Avstrija. Njihov boj ni boj za zastarele privilegije, preživele državne tvorbe in državnopravne umišljo-tine, ampak: boj za poštenost, Za to, kar nam po božji in naravni postavi gre: boj proti laži, nasilju in oderuŠtvu.
Politični pregled.
Vzroki1 častniške zarote naj Grškem.
Na Grškem, v deželi večnih ministrskih kriz, nevarno vre. Nevarnost vojske s Turčijo bi morala
združiti vse prebivalce kraljevine v odločen odpor, mesto tega pa kaže Grška, svojo notranjo slabost s parlamentarnimi krizami, pouličnimi demonstracijami in častniškimi zarotami. Ravno sedaj, v najbolj neugodnem času, se pojavlja med ljudstvom nezadovoljnost nad slabo državno upravo in nad Še slabšim parlamentarizmom, in na ta način zelo Škoduje ugledu dežele. Kako naj bi velevlasti zaupale Kreto Grški, katera v odločilnem trenutku tako jasno kaže, da ni zmožna voditi niti uprave lastne dežele.
Najbolj značilne so pa čast/hiške žarojte, proti kraljevi rodbini. Vzroka, da vlada med častniki taka nezadovoljnost, je treba pač baje kje drugje iskati, kakor hočejo nekateri. Že letaj in' leta (tvorijo grški častniki stan, ki je najbolj nezanesljiv )jn ki je že večkrat vprizoril pravcate vstalje proti vladi in državi.
Tako je na primer leta 1900 organiziral vpo-kojeni major; Phikioris vstaško gibjanje, meseca avgusta istega leta se je pa veliko Število častnikov uprlo. Vzrok, da ravno v teh krogih cvete politično intrigantstvo, je pač ta, ker so imeli do zadnjih let častniki aktivno in pasivno volilno pravico in jim je bilo na ta način omogočeno, da so se vmešavali v politiko, v kateri so večkrat igrali vodilno ulogo. Vsled tega je skušala vlada temu zlu odpomoci. Posebno se je zato zavzemal prestolonaslednik Konstantin. Na tega so stavili pravi patriot j e svojo nado: On naj bi izpeljal potrebno reorganizacijo armade. Res je bil 28. septembra 1900 imenovan za vrhovnega poveljnika] armade, kar pa je v/ častniških krogih izzvalo veliko nevoljo.. Skušali so na vsak način! omejiti gospodstvo prestolonaslednika. To so jim pa ni posrečilo. Prestolonaslednik se je z vso silo vrgel na reorganizacijo armade. Leta 1904 je zbornica sprejela tozadevno predlogo. Število vojaških novincev se je zvišalo na 15,000, tako da razpolaga/ Grška v vojnem času s 135.000 vojaki. — Ustanovila se Je posebna blagajna za narodno obrambo in najelo posojilo 20,000.000 za - pomnožitev mornarice.; Seveda velik del tega je ostal samo na papirju. Leta 1906, ko je tozadevni prepir vrgel Še eno ministrstvo, se je konečno posrečilo izključiti aktivne Častnike iz parlamenta. Po jako hudem volilnem boju je namreč vlada dobila pri novih volitvah tako večino, da je zbornica sklenila z 100 proti 32 glasovom, da ne sme biti noben aktivni Častnik do polkovnika izvoljen poslancem. ITa sklep zbornice, vsled katerega so prišli častniki ob svoj politič-
FODLl^TKK.
Zal in Rudabeh.
Dr. Karol Giaser.
{Daljo.)
Tako povsod v, visokih krogih je navada. Pripravljen bil je šotor za sprejem dostojni, Pripravljeno je bilo vse za gostovanje, Pripravljene so bile mize za junake,
Služabniki' obilo vina so prinesli.
Mohrab zdaj opazuje gosta korenjaka.
Zelo mladič mu je ugajal vitkosŠpsni:
Srce se veseli o tem pogledu divnem.
Pozdravili so se ter sedli tja za mize,
Ki nudile krepčila so v obilni meri.
Ko je Mohrab bil vstal od mize po obedu, Se; tudi Zal začudi njega lepi rasti,
In Še o njem pohvalno reče te besede:
«Le častnih d j an j je zmožen tak',vladar na zemlji, Ker o rasti, dostojanstvu «• vrstnika n.emu;
Kdo takemu je jednak v hudih borbah vojne ?“
Na to omenja Žalu jeden velikaše v:
»V izbanah ženskih ima hčerko on uzorno;
Svetlost obraza solnce samo le prekaša.
Iz njenih 'lic odseva raj ti poln razkošja,
Po nje srebrnem vratu vijeti se kiti,
Vonjavo divno kodri širijo ji krasni.
In usta se ji z cvetjem merijo granatnim, Prekašajo nje ustne še najlepše črešnje,
Le deklicam v Tirasu* so obrvi take.
Ce vidiš njeno lice, misliš, da je luna.
Vonjavi njeni lasi so celo nad ambro.
Očara vsako družbo glasek njen prijetni,
Podoba njena vitka raju je jednaka..“
* Mesto Tiraš v Turkestanu je slovele radi lepih deklet.
Mladenič sliši to in srce se mu Širi;,.
Pokoj zapušča ga in ž njim razsodnost ^trezna.
Roje po glavi mu presladke misli o noči:,
Prešinja slika deve dušo mu sanjavo.
Glej, ’solnce se prikazalo je izza hribov Ter svet pretvorilo si v sliko iz kristala;
Destan, sin Samov, pa odpira vrat;4 v Šotor, Dostojno se prikaže vsa njegova družba;
In kabulski vljadar Mohrab prihajal s spremstvom. Po vrsti velikaši stopajo njegovi,
Da bi se veselili s {svojim dragim gostom.
Ko slišali so glase: „Bliža se poveljnik“,
Umaknili so sit ter pot mu naredili.
Mohraba je pozdravil Zal z veselimi srcem :>
„Zasedi častni prestol, ki sem ga pripravil; Karkoli si želiš, to dam ti drage volje,
Naj bode prestol sam in vse orožje naše.
Mohrab je odgovoril: „Vitez ti prejasni!
Že dolgo jaz gojil sem vroče želje v srci,
Da pogostim na domu moža taket vrste,
Da dom 'mi ti okrasiš, kakor solnce jasno.“
Nato pa reče Zal mu: „Tega jaz ne sprejmem. Primerno bi ne bilo za me vi tvojem domu,
Moj oče Sam bi nikdar ne 'dopustil tega,
In ne vlafäajr naj višji, Šahi naš;, IMibučihCr,
Da bi malikovalski me vladar pogostil;
Le stavi drug 'predlog in radi se udlamo.“
Stišavši to Mohrabi lepo ga pohvali;
Zazdelo se mu je, da Zal je. drage vere..
Lepo se poslovi ter dalje odkoraka.
Premnogo lepega je; Zal o njem govori^
In spremstvo Zalovo pa so skrbi morile,
Da kabulski slavni kralj moli krive:, boge.
Zal pa se nič ni brigal za govore take,
Mohrabovo zvunanjost hvalil je, oliko.
Ko zdaj opaža spremstvo Zalovo vedenje,
So tudi oni slavili Mohraba kralja.
Častili so njegovo viteštvo, dobroto,
Njegovega kraljestva veličino dično,
Da skromno slavoljubje on goji dostojno,
Otti! Srcu Zalovemu mir ni bil prisojen; Pokoj ga zapusti in ljubav ga prešinja.
Boji. se, da poštenja ne bi zdaj izgubil,
Ko snubi on dekletce, ki je drage vere Izrek je le resničen, ki ga je proglasil Arabec duhoviti v mnogih svojih skušnjah:.
„Konjič le bodi meni druže moj jedmi.
Nebo naj mene Čuva, ki zemljo razsvitlja; Ljubljenke ni mi treba, ona le omehča Človeka in v sramoto spravlja ga na svetu.“
Ta rek na misel hodi vnuku Nerimana*,
In ga hudo vznemirja: hčerica Mohraba Po noči in po dnevi dušo mu prešinja.
II.
Rudabeh se posvetuje s svojimi,'sužnicami.
Palačo svojo rano zapusti Molirabi Ter se obrne proti ženskim dvorom.
Dve zvezdi on zagleda v, ženskem domovanju*.
Bila jedna Rudabeh z obrazom svetlim,
In druga pa Sindoht, njpgova blaga žena.
Obe jednaki vrtu rajskemu v spomladi-On občuduje v polnem krasu svojo hčerko,
In prosi vsevladarja, naj jo skrbno čuva.
Jednaka v svitu lune, bila je cipresi, -Na glavi se je lepa svetila ji krona.
Ogrnena je bila v svilnato obleko;
Bila je ta posuta z biseri, smaragdi.
Prijazno ga pozdravi žena ter ga vpraša: „Kako se druže imaš, dragi moj ljubljenec?.*
Povej nam kaj o Zalu, ki ima bele Aasi.
Spominja li se gnezda, ali pa prestola?
Ga diči hrabrost le? Želi si morda slave?
In kako ima lice in moči telesne?“
* Neriman je bil Peržaspov in Samov oče ter je otoril smrt ob obsedanju grada Lipond.
ni upliv, je povzročil še večjo nezadovoljnost. To je tudi glavni vzrok, ida tako slepo sovražijo prestolonaslednika in zahtevajo, da odstopi, kakor tudi zahtevajo izločitev vseh princev, od vodilnih mest v armadi -in mornarici.
Najbrže si hočejo zopet pridobiti politični upliv in zato so skovali zaroto proti kjraljevi hiši in vladi, izrabljajoč zlovoljo ljudstva radi slabihl vojnih priprav proti Turčiji in radi predvidnega poraza v krečanskem vprašanju.
Španska in Maroko.
Iz Španske prihajajo slabe vesti:	Boj z Ka-
bili v Maroku ne najde v deželi odobravanja in vedno delavni nezadovoljneži izrabljajo to priliko, da spravljajo vlado in krono v zadrego. Človek bi skoro več ne poznal nekdaj vitežkega Španskega ljudstva, ki je svoje dni z sveto navdušenostjo šlo v boj proti Mavrom, sedaj se pa upira prijeti za meč v obrambo lastne zemlje. Veliko že itak ni ostalo Špansko od nekdanjega inozemskega posestva. Po nesrečni vojski v Ameriki poseduje Španska le Še ob severozahodnem afriškem obrežju nekaj zemlje: mesto Ceuta z 14.000 prebivalci, utrjene kraje Melilla, kjer sedaj divja boj, Allhueemu in Štiri male, brezpomembne otoke. Za to malo posest v Afriki so morali Španci že večkrat prijeti za orožje, ker sosednji rodovi le redkokedaj mirujejo. Saj so Beduini znani kot roparji, pa tudi kot neustrašeni bojevniki. Zato se ni čuditi, da so nastali vsled beduinskih napadov na Španske podanike že večkrat neprijetni konflikti.
Omenjamo samo znano maroško afero v pretečenem letu, ki bi sjkoro povzročila evropsko vojsko. Takrat je skušala Francoska pridobiti si edini upliv na ves Maroko in Špansko je stalo veliko truda, da si je ohranila zgodovinske pravice na Maroko vsaj v principu.
Sedaj so pa Kabili zopet napadli Španske podanike in kakor vse kaže, se sedaj ne gre za navaden roparski napad. Resni boji, ki so zahtevali že veliko človeških žrtev, so se vršili okoli Melille, in govori se, da namerava Španska poslati na bojišče 30.000 mož, na drugi stkani )se pa pej vsem Maroku oznanuje sveta vojska. Španskems. posestvu v Afriki mora tedaj zelo slaba presti, Če je treba v obrambo istega poslati toliko vojaštva. Francoska, se pa seveda veseli, da je prišla njena edina konku-rentinja v Maroku v? tako zadrego. Nemiri v notranjosti španske države in pa nevolja ljudstva-vsled teh’ bojev, katera se je že pokazala, v revolucijonar-riih demonstracijah in v uporu vojaštva, so slabi predznaki za izid teh bojev, kateri bi znali povzročiti, da izgubi Španska Še zadnji ostanek svojega nekdanjega inozemskega posestva, kar bi seveda zelo zmanjšalo politični ugled države.
Veleizdajniški proces.
Zagovornik Budisavljevič navaja po redu vse one znane osebe iz Slov. Juga, katere so bile določene za teroristično akcijo,! ter Vpraša Njastiča, ako je katera od njih določena bila za metanje bomb.
Nastič zanika to, daj bi bila katera od naštetih oseb za to določena.
Budijsavjljevič:	Vi ste rekli, da je Banjanin
dopisoval s Slov. Jugom. AH ste vi mogoče videli kako tako njegovo pismo.
Nastič: Jaz sem se izjavil že tudi za to vprašanje.
(Budisavljevič: Dejali ste, da je dokazano, da in H?,t ..Sr s v a Riječ8 subvencionirana od srbsko vlade. Dokažite to vašo trditev.
„Ti draga žena moja s srebrnimi grudi, Ciprese sestra draga.“, ji Mohrab odvrne. „Nobeden pehboanec*, druže, ni jednak mu, Celo slikarji slike mu ne pogodijo,
V spopadu on je kakor oroslan razjarjen,
Srce mu je levinje, moč pa ona slona.
Ce on zasede prestol, ' razsipava zlato,
Ce se prikaže v bitki, pa pobija glave.
Njegove lici kakor tulpe se žarite,
Njegova sireča mladim letom je jednaka..
Ce kdaj zasede konja/ jaše v kruto bitko, Jednak je zmaju v jezi, kadar sika ogenj.
Glej, /zemlja plava v krvi, kadar meč potegne. Jedino kar ga kvari, lasi so mu beli.
Njegova ta napaka delo je sovragov.“1
Ko pa je 4® besede Rudabeh slišala, Jednako je granatom zarudela v Jm.
Ljubezen se je gorka vnela ji do Zala,
Ne mara več za jed in ne za mir, ne družbo, Glej, če srce Človeku kakov Čut zasede,
Dobi on drugo barvo, in navade druge.
Mož, kteri\nas poznade, dobro on omenja:
„Ne jemljite mi v mislih moških pred dekleti, Ker njihovo srce je divom* bivališče,
Privedejo v zvijače taki jih govori,
Imela pet je služkinj Rudabeh turanskih; Tem pametnim dekletom ona to le pravi: „Odkriti hočem vam jaz srčno- tajnost svoj(o,
Pa Čuvajte jo zvesto, nudite tolažbo.
Razumna vsa ta leta bila ste. dekleta,
Spremljala ve ste skrbno mlado mi usodo;
To tajnost morate ve skriti v svojem srci.
Srce prešinja meni ljubav do junaka,
*	Beseda „pehboanec“ pomanja vitez, jernak.
*	„Div“ pomeni Pazzom hudoben duh.
Nastič: To je dokazano žet iz knjig omenjenega lista.
Budisavljevič: Govorili ste tudi o, dispozicij-skem fondu. AH vam pa je tudi znano, da je /bil ta fond za časa .Obrenovičev ' tudi večji, kot je pa danes?
Nastič:: To je že mogoče,, ker je obče znano, da je kralj Aleksander ta fond izrabljal v svoje privatne svrhe.
Radi nekega izraza je pjrišlo do nesoglasja med predsednikom in Budisavljevičem, nakar je predsednik odvzel besedo zagovorniku in ga kaznoval v sporazumu z sodnim senatom na globo 100 kron.
Nadalje izprašuje zagovornik Miladinovič Nar stiča, kako on to ve, da je bil Tomič subvencijoni-ran od vlade.
Nastič: Iz časnikarske polemike sem jaz to izvedel,
Miladinovič: Vi ste trdili, da je bil komitadži Skopljanč 15 dni pri dr. Žarku Miladinoviču, . Ali vam je pa mogoče tudi znano, kedaj da je on prišel
v.	Rumo? (Porogljivo.)
Nastič: Meni je to povedala sama njegova soproga.
Miladinovič: Po vaši trditvi ste vi prišli v Mi-trovico z jednim priporočnim pismom, katerega ste potem oddali dr. VojiČu. Ko ste potovali,: iz Bosne v Srbijo, ste šli pa do Dervente, preoblečeni v duhovniško obleko.
Nastič mu pritrdi.
Miladinovič: Ali je bilo 'to mogoče, da se je v enem samem zborovanju sklenil in sestavil ves Statut, kot ga imamo tu pred nami.
Nastič: O tem sem že govoril in tudi omenil, da mene ni bilo na zadnjih zborovanjih in torej tudi ne morem vedeti, vkolikih sejah,1 ee je obravnar valo o statutu.
Predsednik vpraša nato Nastič a,, ako on Zna, da ima konkurenta v tem, da je on avstrijski vohun, kateri je hotel spraviti Srbijo v bratomorno vojsko s Crnogoro?
Nastič:	Da, vem kdo je tat konkurent. To je
svobodomislec Masaryk.
Predsednik: „Mali Journal“' piše, da se je Masaryk umešal v srbska vprašanja kot tujec, ter je obtožence v Zagrebu s svojo obrambo še bolj obtežil. Kako si more Nastič to tolmačiti?
Nastič: Srbski gospodi ni bilo po godu Masa-rykovQ odkrivanje Jurijevega nastjopa v Kraljevem svetu srbskem. Ravno sem dobil ^Politiko“, v kateri je tudi pismo Masaryka,
Nato čita Nastič omenjeno pismo iz „Politike.“
Dr. Mazzura izprašuje pričo o črnogorski aferi, o bombah in o zagrebški policiji.
Med tem je nastal velik nemir med obtoženci, ker jim je dejal državni pravdnik, naj se nikar ne vesele na abolicijo procesa, ampak naj bodejo zagotovljeni, da se bo kazen pravično: za vse izvršila.
Raznoterosti.
Dan OrlOT. Dne 8. avgusta bo v Kamniku eden gotovo najbolj zanimivih dni za slovensko krščansko mladino. Tu bodo pokazali vrh in neustrašni mladeniči, kako da je napredovala izvrstna telovadska organizacija med njimi. Naša telovadska organizacija „Orlov“ je danes tudi visoka šola naše mladine, pravi dom poštenih fantov in zibelka zavednih mož, ki naj ustvarijo našemu narodu lepše dneve, kot jih je pa imel do sedaj. „Orel“ ima nalogo, da uporablja naložen kapital, ki so ga nakopičili naši veljaki, da si vzgoji jeklene mišiee, nezlomljivo vztrajnost, plemenito
Izjavljam vam: Srce mi moje ljubi Zala; Prihaja on na misel v sanjah mi nejasnih. Srce mi napolnjuje, dušo, hrepenenje.
Povsod in vedno spremlja slika me njegova; Pomagajte mi v sili, dušice predrage.
Da se pomirim, treba najti bode siredstva.“' Začudila se strahu deve so dekleta,
In tekale v izbi širni trepetaje,
In konečno junaški rekla te besede:
„Vladarjevi preponosnih vseh hčera ti krona,. Ki te časte brez mere v vseh' deželah širnih, Od Hindustana tjekšaj Kjer živi Kitajec,;
Ti v ženskih naših dvorih biser si prekrasni. Ciprese tvoje rasti v vrtu ni nobene,
Plejade nadkriljüjeS s svitom svojih ličio,
Od vzhoda do zahoda častno se prestavljaš. Je, deva, tebi tuja vsaka sramežljivost?
Saj jo pognal je oče. sam od svojih prsi In v ljubavi goreči hčeš ga ti objeti?
Vzgojila ga je v gnezdu svojem lica redka*;, Nobena mati ni Še porodila starca.
In Če se narodi tak, sreča ni njegova.
Dovolj je čudno to že, ustne da rudeče In črni lasi ti po starcu kopernijo.
Z ljubeznijo do tebe je ves svet napolnjen: Palače velikašev krasi slika tvoja.
Z četrtega nebesa naj bi prišlo solnce.
Da združi se z dekletom tolike krasote.“
Ko Rudabeh začuje častne te besede, Srce se ji je vnelo, kakor ogenj v| vetru.
In proti njim zažene krik z veliko) jezo;
Oko se ji zmrači in lice nagrbanči:
(Dalje prihodnjič.)
* Limurg po imenu. Ope ga je ukazal izpostaviti, ker je imei bele lase.
srce in železen značaj. Podpirati jih morajo seveda v tem trudapolnem delu vsi somišljeniki naši brez izjeme. Naša telovadska organizacija je razširjena že po eeli naši lepi domovini od Maribora doli do Trsta in šteje že okoli 80 trdnih odsekov. V teh so zbrani krepki mladeniči, ki niso za parado in štafažo takozvanih narodnih veselic, ampak so prava bojna četa, ki je vsega spoštovanja vredna. In v Kamniku bo ta telovadska mladeniška četa nastopila častno, o tem je vsakdo prepričan, kajti samih prostih vaj se bo udeležilo čez 350 telovadcev. Da bo prirediev izvrstno, uspela, za to skrbe na eni strani naši vrji somišljeniki v Kamniku, na drugi pa Z. T. O. Tudi naš marljivi telovadski odsek „Orlov“ v Mariboru se bo udeležil te prireditve v lepem številu; čas odhoda iz Maribora se bo še pravočasno razglasil po našem listu radi morebitne priklo-pitve celjskega in drugih odsekov ob južni železnici. Spored prireditve v Kamniku je v glavnem ta: Dopoldne: Ob pol 10. uri prihod posebnega vlaka v Kamnik; ob 10. uri sveta maša v župni cerkvi; od 11. do 12. ure govori in pozdravi pred „Kamniškim domom“ in obhod po mestu s kavalkado in godbami, in ob 12. uri skupno kosilo. Popoldne: Ob 4. uri je javna telovadba; ob 6. uri se pa prične ljudska veselica. Sodelovale bodo pri sprevodu, javni telovadbi in pri veselici vojaška godba c. kr. pešpolka št. 47 iz Gorice in kamniška mestna godba. Ob telovadišču bodo postavljene tribune S sedeži. Vstopnina: I. vrsta 2 K,
II.	vrsta 1 K. Vstopnina k veselici 40 vin. Telovadci v kroju so vstopnine prosti.
Na dan „Orlov“ naj pohiti vsakdo v Kamnik, kdor sodelnje na polju krščanske in socijalne ideje. Na tem sestanku naj se medsebojno spoznajo najoddaljenejši fantje, tu naj pa tudi spoznajo svoje voditelje in prvoboritelje naše politične in napolitične organizacije in misli.
Mladeničem! Na Holmcu se naj v nedeljo dne 1. avgusta zažari iskra mladeniškega gibanja v slovenjgraškem okraju. Naj ne bo nobenega pridnega mladeniča tega okraja, ki bi se ne vdeležil prihodnjo nedeljo tega velevažnega shoda, kakršen se še ni vršil v slovenjgraškem okraju. Zato naj bo deviza vseh dobromislečih poštenih krščanskih mladeničev: V nedeljo se vidimo v najobilnejšem številu na Holmcu. Na svidenje!
Splošni pokojninski zaklad t Graden. Večkrat smo že opozarjali slovenske zavarovance pri splošnem pokojninskem zavodu v Gradcu, naj dopisujejo izključno v slovenščini in dosledno vračajo nemške dopise. Z žalostjo moramo pa konstatirati, da velikanska večina slovenskih zavarovancev korespondira izključno v nemščini in da je vrnilo nemške dopise samo pet Slovencev. Vsled tega so prišli Nemci do zaključka, da ne rabijo slovenskega uradnika in sklenili so ga odslovili. Slovenski zavarovanci in njih delodajalci so krivi, da bomo izgubili edinega slovenskega uradnika pri zavodu in da bo prišel en Slovenec ob kruh. Sramota!
Zaročil se je včeraj g. Josip Sever, davčni asistent v Mariboru z gospodično Ano Urbanc iz Ptuja.
Glasovi O obstrukciji. „Dilo“, glasilo ukrajinskega državnozborskega kluba, odobrava odločen nastop naših poslancev proti sedanji vladi. Povdarja, da je bila pravica v glavni kampanji z vlado glede na bosansko agrarno banko brez vsake dvojbe na strani dr. Šušteršičevega predloga. Vlada pa da je zdaj rajši zaključila zasedanje, kakor pa da bi se sporazumela z obstrukcijskimi strankami. Viadui korak le kaže nje slabost in da je takorekoč zbežala pred parlamentom. — „Dom“, glasilo „Hrvatske Ljudske Kmetske Stranke“, ki nikakor ni klerikalna, piše, da so naši poslanci branili ugled in koristi cesarstva, ko so ustali proti temu, da se bosanski kmetje prodado mažarsko-židovski oderuški banki in proti temu, da se vsem kmetom v državi otežkoči življenje z rumunsko, srbsko in bolgarsko konkurenco in da nastop ponovno dokazuje, da je slovensko zastopstvo v resnici doraslo za veliko nalogo, ki si jo je postavilo. Tako sodijo o nastopu naših poslancev naši slovanski bratje, slovenski liberalci pa seveda pa še vedno trobijo svojo staro neumno pesem.
„Ceske Slovo“ in 'štajerski liberalci. „Nar. Dnevnik“ v Celju se je zaletel v novoizvoljenega češkega radikalca 'dr.i Šviha. „jCeske Slovo“! registrira ta napad, ki ga imenuje «slatanino“, in dela odgovorne zanj štajerske pipslance Robleka, Ploja in Ješovnika. O Špindlerju pa pravi Ceske Slovo“, da tegp, žurnalistia, kateregvf poiitjični streli vzbujajo le pomilovalen smeh, iz »Prage dobro poznajo.
Štajersko.
Zahvala. Dne 16. t.i m, nam je pložar uničil gospodarsko in hišno poslopje, in že 19. t. m. je naša domača Vzajemna zavarovalnica pregledala Škodo ter pripoznala celo zavarovalno svoto. Tu so vidi, kako hitro in pravično oceni edina slovenska zavarovalnica svojim udom povzročene škode. V dolžnost si Štejemo podpisani s tem izreči^ našo iskreno zahvalo, pozivamo pa tudi vse svoje rojake: opustite druge zavarovalnice in zavarujte se pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. — Prvenci, dne
19.	julija 1909. — Alojz ZagoršeK 1. r., Alojz Strelec 1. r., Ivana Strelec I. r., Jurij 'Golob 1. r., kot
priča.	.	....
asmoumor. V petek popoldne je zapustil mariborski špediter Franc Quandest svojo pisarno, vzel seboj nabasan samokres in se podal v smeri proti Pobrežju. V soboto zjutraj pa so ga našli s prestreljeno glavo v gozdu pri Brezju. Quandest je bil star 58 let. Vzrok samomora so najbrže slabe denarne razmere.
Utopil se je dne 19. julija v Muri mladenič Franc Tomažič, 27 let stari vinčarjev sin iz Slamnjaka. Bil je na Krap ju mlatič in se šel omenjeni dan z več tovariši kopat v Muro, v katere valovih ga je doletela prerana smrt. Utopljenca so dobili šele v četrtek dne 22. julija v sv. Martinu pri murskem Središču.
Ribnica. Podpisani izreka najsrčnejšo zahvalo vsem, kateri so pri slovesnem pogrebu č. g. Fr. Mandeličeka sodelovali, posebno č. duhovnikom, posebej še č. g. Sigelnn, kateri je vodil pogreb, bralnemu društvu, obitelji Zapečnik in njegovim ožjim prijateljem za darovane vence ter lepo uredbo mrtvaškega odra, pevcem za lepe nagrobnioe, gg. učiteljem, da so se otroci pogreba udeležili i. t. d. Bog povrni! Spominjajte se ga v molitvi. Andrej Fišer, župnik.
Ribnica. Vsako leto se obhaja tu ali tam 25 letnica mašništva. Tako se je letos zbralo 20. t. m. na lepem Pohorju v Ribnici lepo število duhovnikov in sotovarišev -tukajšnega g. župnika, da slavijo velepomembni dan 25 letnice. Dobri župljani in drugi so se v obilnem številu vdeležili te slavnosti. Na predvečer so se zažigali na raznih krajih kresovi ter se je streljalo. Pred župniščem se je videl umetalni ogenj in slišalo lepo ubrano petje moškega zbora, ognjegasei pa so napravili lepo bakljado prvokrat v svoji novi obleki. Drugi dan je bila ob 9 uri glavna svečanost. Marijina dekleta so v lepi besedi pozdravile jubilante, posebno še vodjo družbe. Sotovariš preč. g. kanonik Matek je v krasni, ganljivi besedi razlagal pomen te svečanosti ter opravil slovesno sv. mašo. D ra sotovariša se nista radi bolezni mogla udeležiti te svečanosti. Potem je imel č. g. Mikuš Št. Jurski župnik črno opravilo za dva rajna sošolca. Vsem, kateri so k tej slovesnosti kaj pripomogli, naj Bog stotero povrne.
Sv. Barbara V Halozah. Pri volitvi načelnika krajnega šolskega sveta, so prodrli „nemški naprednjaki“ iz sv. Elizabete, Gradišč in sv. Barbare, katerim se je pridružil tudi šviga-švaga z Gor. vrha ter „narodni nadučitelj“ Ogorelc, boječ se zmage našega kandidata, s 5 : 3 glasovi, ker je bil baron Kiibeck odsoten. Izvoljen je torej zopet poštar Rakuš, ki je že načelnik Posojilnici, zdaj bi še pa eelo rad postal z Brkovo milostjo občinski predstojnik pri sv. Barbari v Halozah. Po volitvi so pili pri Židu zmago celo dopoldne in se navduševali že za nadaljne boje proti „črnim“.
Občina Slatina v Halozah je po večini izvolila poprejšnje vrle odbornike, le 2 stranska sta vnovič prišla v odbor. Ker pa komisija ni bila pravilno sestavljena, bodo se v kratkem vršile nove volitve, ki liberalcem gotovo ne bodo všeč, saj tudi te niso bile, ker so prodrli le z enim Štajer-uiancem iz Dolan, ostali pa so sami pristaši Kmečke zveze. — Slatinčanje, ostanite edini in držite se značajno krščansko slovenskega programa, po tem ste lahko zgled ostalim občinam, kako naj pometejo z izgubljenimi naprednjaki.
Ljutomer. Za liberalno „ljudsko knjižnico“ prav pridno agitira pri iz šole komaj izstopivših deklicah, učiteljica ročnih del Angela Karba. Ker pa jo vrle naše mladenke večinoma zavrnejo, predbaciva to šolskim otrokom oziroma sestram dotičnih deklin v V. razredu Fran. Jož. dekl. šole. Kaj poreče k temu gospod ravnatelj ? Priče na razpolago.
Ljutomer. Znana, a večinoma brezvspešna velikanska reklama' „Murskega Sokola“ se baha v svojih že danes prilepljenih lepakih, da sodelujejo pri veselici dne 1. avgusta narodna društva iz Ljutomera in okolice. Razun liberalne „Čitalnice“ se menda nobeno tukajšnje narodno društvo ne brati s Sokoli. Torej na dan z imeni onih sodelujočih društev, ki so obljubila svoje sodelovanje pri omenjeni sokolski veselici, če ne, moramo trditi, da se Sokol že zopet krasi s tujim perjem.
Slivnica j>ri Celju. Umrl je dne 23. t. m. trgovec Adolf Eichberger. — Kmetovalec in nov liberalni tednik „Slovenski dom“ si morata biti zelo sorodna, ker je prvi zadnjemu posodil svoje dodelane naslove, pod katerimi prihaja na ogledi.
Slivnica pri Celju. Slivniški dopisun ima pa res slabo glavo, da mu dijaki kar plešejo pred očmi, kakor opisuje Narodni List na dolgo in široko. Svetovali bi mu, da si jo kmalu pozdravi, sicer bo pozabil, pred kom in vsled česa je isti dan pretakal solze. Kadar bo pa zdrav, naj gre k Vebrovi gospodinji namesto dijakov „prekapat“ in tam bo zvedel, kako zdrav človek vse drugače vidi, sliši in misli, tudi o študentih. Upati je, da ga bo sčasoma pamet srečala. — Na svidenje!
Dol pri Hrastniku. (Stavba nove cerkve.) Delo vrlo napreduje. Snaženje je skoraj končano. Dne 20. t. m. je prvokrat zapel veliki zvon v novem zvoniku. Njegov veličasten, glas je globoko ganil vse župljane in sosede, tembolj, ker skoraj 14 dni nismo slišali zvonovih glasov. Naj večjo pozornost pa vzbujata dve krasni mozaični podobi v stranskih kapelah, kojih ena je že končana. Predstavlja nam sv. Jurija po vzorcu slavnega laškega slikarja Mantegna iz 14. stoletja. Vzorec za drugo sliko je napravil glavni slikar poljski Lebiedzdi, in nam kaže sv. Frančiška Asiškega, kako podaja siromaku zrel grozd. Podobi je dala napraviti na lastne stroške gospa baronica de Seppi pri tvrdki Antonnio Suzzi & C. v Trstu, in staneta približno
14.000	kron. Sliki ste prava dika naše nove cerkve in kakor poroča laški list z dne 17. t. m. „bellissimo effetto decorativo“, napravljata najlepši dekorativni vtis na gledalca. Pod podobama je lat. napis: Emma de Seppi baronissa in memoriam fratis Georgii oziroma Francisci de Gossleth. Anno MCMIX. S tema slikama si je postavila plemenita rodbina Gossleth de Seppi najlepši spomenik.
Strašno neurje — Ubogi kmet.
Lepo so kazali vinogradi po Slovenskih; goricah in Halozah. Vinogradniki so se že veselili obilne trgatve, a v malo (trenutkih jim je naravna sila izpremenila veselje v silno žalost* V soboto popoldne se je po dveh zelo vročih dnevih naenkrat zob-lačilo, pričelo je bliskati in grometi, in vsula se je ploha in — debela toča, ki je razpršila vse nade poljedelcev in vinogradnikov. iToča je pobila v smeri od Zerkovc pri Sv. Petru niže Maribora črez Jerčovo, Metavo, Jablance, Sv. Rupert, Sv. Lenart, Sv. Trojico, ormožki, svetinjski in ljutomerski! okraj in kakor čujemo, tudi Halozam ni prizanesla:
Toča kakor pesti lOletnega otroka je potrla vse pridelke, ki so ostali na njivi. Kmetje obupavajo; ne vedo, kako bodo prehranili sebe in živino. Koruza, pves in del pšenice je uničeno,, da ubogi kmet ne more dobiti niti enega zrna. Različne živali, kakor gajcey perutnino i. dr. je pjoklala toča pa polju. Hiše, ki so e opeko krite, so vse razkrite, ker vsa opeka je potrta popadala na tla. Sadja ni ostalo niti enega na drevesu. Gorica je za par let uničena; grozdje plava po potokih. [Ta toča se je usipala brez vsakega dežja. Kaj takega tudi najstarejši ljudje ne pomnijo.
Koroško.
Celovec. V torek, dne 20. t. m., so priporakali ob Y* na 6 zjutraj s tukajšnjo vojaško godba na kein gojenci L, II. in III. letnika Marije Terezije vojaške akademije v Dunajskem Novem mestu peš, deloma na konjih na novi trg pred spomenik Marije Terezije. Navzoča sta bila ekscelenca feldmaršallajtnant Karol pl. Terntzänsky iz Požuna in vojaški postajni poveljnik, generalni major Hess z de-putacijami štabnih in nadčastnikov garnizije. Poveljnik akademije feldmaršallajtnant baron Giessl je imel krepak nagovor, v katerem se je spominjal ustanoviteljice vojaške akademije, cesarice Marije Terezije in je položil k spomeniku lep lovorov venec. Gojenci so na to defilirali pred generalitete in odkorakali na vojaško vežbališče k vojnim vajam s tukajšno garnizijo. V sredo so počivali. V četrtek so imeli ostre strelne vaje pri Glinjah. V soboto se je odpeljal I. in n. letnik s posebnim vojaškim vlakom nazaj v Dunajsko Novo mesto. III. letnik bo odkorakal deloma peš deloma na konjih črez Ljubelj, skoz Kranj in Ajdovščino v Pulj k taktičnim vajam.
Celovec. V poročilu o sijajnem manifestacijskem shodu S. L. S. v Ljubljani pretečeno nedeljo poročajo „Freie Stimmen“ o govoru g. dr. Brejca, ki je povedal, da sloni vsa nemškonacionalna gonja na nemškonacionalnem uradništvu in uöiteljttvu. „Fr. St.“ so to pot enkrat pozabile lagati, da bi to ne bilo res, ampak so z uredniško opazko „du gemeiner Denunziant“ priznale, da je govoril dr. Brejc golo resnico. Sploh so „Freie Stimmen“ polne psovk, tako da bi se vsakemu izobražencu, četudi nemško-nacionalcu, morale studiti. Več nego otročjesmešno je vendar, da se list o Slovencih sploh nikdar ne more dostojno izraziti. Impozantni, sijajni shod v Ljubljani imenuje „die komödienhafte Versammlung“. Ali nacionalce res ni prav nič sram njihovega glasila?
Frica pl. Kleinmayra našli mrtvega. V sredo je našel neki orožnik v grmovju v bližini vile Theyrer nad Majernikom ob Vrbskem jezeru gimnazijca pl. Kleinmayra, ki so ga pogrešali od 21. junija, mrtvega. Truplo je bilo že nagnito in je ležalo kakih 100 metrov za cesto; zraven mrliča so našli plosko kupico, v kateri je bil še ostanek neke goste tekočine. Šamijo, da se je nesrečni mladenič zastrupil. Ne daleč v stran so našli pred 14 dnevi v bližini „črne peči“ pod cesto na obali jezera kolo, s katerim se je mladenič odpeljal. Čeravno so tedaj tamošnjo okolico natanko preiskali, vendar o pogrešanem niso mogli najti nobenega sledu. Ob dveh popoldne se je podal potrti oče na lice mesta, da spozna sina. Zdravniki so dognali, da je storil mladenič samomor v skrajni nervoznosti.
Celovec. Umrl je dne 14. jul. tukajšnjim slovenskim krogom dobro znani brivec g. Franc Krušič. Svojo obrt je izvrševal že od 1. 1872. v Celovcu. Bil je ud in odbornik več društev, ki so ga na zadnji poti spremila ter položila več vencev na njegovo krsto. N. p. v m.!
Bistrica V Roža. Kake razmere vladajo v bistriški tovarni, kaže sledeči slučaj: Mož, ki že 38 let dela v tovarni, gre prosit za zboljšanje svoje dnevne plače, oziroma, da mu dajo isto plačo, ki jo je že imel pred leti. Ali zavrnili so ga z izgovorom, da še tega ne zasluži, ter so ga postavili iz tovarne (t. j. od strojev) na dvorišče. Omeniti moramo, da je mož dobival skoz 20 let prosto tovarniško stanovanje, katerega sedaj nima več. Mož pač gotovo zasluži, da tovarna drugače ravna ž njim; pred tremi leti je mož rešil življenje* peterim ljudem z lastno smrtno nevarnostjo, da ga ne odnesejo valovi. Z največjo težavo jih je rešil gotove smrti ob 12. uri ponoči; otel jim je golo živ-ljenje, potrebne obleke ni mogel več rešiti, ker je vse drugo odnesla velika voda. V tisti noči se mu je prehladila žena in kmalu na to umrla. -— Revež je čisto izgubljen; od tovarne ni dobil niti najmanjše podpore, ali kake nagrade. Moža, ki zvesto služi skoro 40 let v istem zavodu, bodo navsezadnje še na cesto vrgli, namesto da bi mu kaj izboljšali! Skoro neverjetno!
Kranjsko.
Not savski most v Kranja bo v treh mesecih popolnoma zgotovljen. Minuli teden so odstranili vse opore od štirih obodov mosta, pri čemer so se ti sesedli komaj za 12 do 16 mm, kar je zelo malo. Sedaj bodo pričeli betonirati gornjo vožno konštrukeijo mosta.
Kdo bo ravnatelj „Mestne hranilnice“, to je najnovejša in zelo moreča skrb vestnega in nad vse Slovane vzvišenega župana Ivana Hribarja. Njemu ne gre seveda za ravnateljevo mesto samo, ampak za primerno osebo, ki bo njemu popolnoma pokorna na vsak migljaj in ki bo znala brusiti pete za njega kot agitator. Kakor smo zvedeli, še dosedaj ni mogel najti med ljubljanskimi liberalci primerne osebe. Kaj pa, ko bi si Hribar med celjskimi zadrugarji poiskal primernega moža. Saj tam se nahaja precej ravnateljskih aspirantov.
Potok izginil v podzemeljsko jamo. Prebivalstvo v okolici Zatičine na Dolenjskem je zelo razburjeno vsled nenavadne naravne prikazni. Potok, ki teče skozi Mrzlo polje proti Muljavi, je kar nenadoma izginil. V strugi se je odprla jama, v katero teče sedaj potok. Vsi mlini ob potoku stoje, ker nimajo gonilne vode. Pod zemljo je jako velika kraška jama, katero so začeli sedaj preiskovati. Vodo bodo sedaj morali na umeten način napeljati na mlinska kolesa.
Mesto Kamnik dobi električno razsvetljavo. Mestna občina kamniška namerava zgraditi električno napravo za razsvetljavo mesta in okolice. Vporabili bodo vodno moč pri žagi meščanske korporacije ob reki Bistrici. Znašala bode pri srednjem stanju vode 132 do 150 konjskih sil.
Primorsko.
Ne prodajajte posestev Lahom! Ta glas gre po Goriškem. Pred kratkim je prodal gosp. Kocijančič v Pod-gori obširno posestvo nekemu Lahu iz kraljestva. Sedaj pa je bilo prodano drugo obširno veleposestvo v Brdih zopet Lahu Bolafiju iz Gorice. Kam pridemo po tej poti? Vzemimo si v zgled Poljake v Nemčiji! Nemška država je potrosila milijone in milijone za odkup poljskih posestev, vendar vsi ti milijoni niso imeli zaželjenega vspeha. — Poljaki imajo svoje društvo, ki skrbi za to, da ostane poljska zemlja v domačih rokah. Zakaj ne ponudijo naši posestniki poprej taka posestva, ki jih imajo prodati, našim denarnim zavodom v Gorici ?! Le-ti bi potem taka posestva parcelirali in razdelili med male posestnike in kolone in pri tem lahko še imeli dobička, dočim ostaja tako ves dobiček Lahom! In to se godi na naši zemlji! To je skrajno žalostno; kaj nam pomaga, da se žrtvujejo naši najrevnejši sloji često tako, da dajajo težko prislužene vinarje za narodne namene, ko gredo po drugi strani tisočaki v laške roke. To je popolnoma resnično. Dokler se ne bodo otresli naši mogotci, ki pri vsaki priliki s ponosom udarjajo po svojih prsih, te narodne brezbrižnosti, dotlej bo delovanje revnejših slojev, ki so res narodni, zelo slabo napredovalo ker jim naravno primanjkuje potrebnega denarja.
Električna železnica Opčine—Sežana. Svoj čas se je že mnogo pisalo in govorilo, da namerava neka tržaška družba zgraditi električno cestno železnico iz Opčin do Sežane. Potrošek bi znašal okoli 600.000 K. Dotična tržaška dražba je naznanila to svojo namero goriškemu deželnemu odboru in je že izdelala tudi dotični podrobni načrt, a hotela je prej vedeti, koliko delnic bi prevzela dežela in prizadete občine. Deželni odbor goriški je bil pripravljen to podjetje izdatno podpirati in je to namero toplo priporočil namestništvu s prošnjo, naj vlada podeli čim večjo podporo za to velekoristno napravo.
Velika tatvina v koperski cerkvi. Oni dragoceni kelih, kateri je bil ukraden v koperski sostolni cerkvi, so dobili nazaj. Nekdo ga je prinesel v uredništvo „Piccola“, katero ga je potem izročilo oskrbništvu katedrale v Kopru. Zločincev še sedaj ne morejo zaslediti. V Trstu so pač prijeli že več sumljivih oseb, o katerih mislijo, da so soudeležene pri tatvini. Pri enemu, Bramante po imenu, je našla policija pri preiskavi stanovanja pozlačen srebrn križec in še nekaj drugih cerkvenih stvarij.
Razgled po svetu.
Amei’ikansld protestantski mornarji za svoje katoliške tovariše.. V začetku meseeaj julija je prispel en del ameriške vojne mornarice v francosko pristanišče Marzilj. 150 katoliških mornarjev je šlo skupno v slovečo cerkev Notre Dame de la Garde, da prisostvujejo sv. maši* ‘ Ko so korakali po končani službi božji iz cerkve, jih je sprejela vzunaj tolpa cestne drhali z žvižganjem, zasramovanjem, smešenjem in Še celo z dejanskimi napadi, in vse to, ne da bi se ganila kaka policijska roka. Katoliški mornarji so, dospevši na ladije, povedali svojim protestantskim tovarišem, kaj da so doživeli na kopnem. TI so pa to sramotenje njih katoliških tovarišev smatrali tudi za svoje,, so öe drugi dan zbrali v ogromnem številu in 1200 mož je korakalo resnobno in z izzivajočimi pogledom po ulicah v katoliško cerkev. Njih odločno zadržanje je napravilo na marziljsko pocestno drhal tak vtis, da se nikdo ni upal jih zasramovati ali pa 1© izzivati.
Belgijski jubilej. Minuli mesec je minulo 25 let odkar je v Belgiji prišla na krmilo sedanja katoliška vlada Teh 25 let znači za deželo dobo najsijajnejšega razvoja in vsak tudi najzagrizenejši svobodomislec mora to priznati, kar je katoliška stranka v Belgiji napravila za deželo. Prebivalstvo je v zadnjih 25. letih naraslo za okroglo dva milijona. V trgovini in industriji je Belgija v vrsti evropskih držav. Ako prav naraščajo državni stroški vsako leto, se vendar davki ne zvišajo, ker je belgijski proračun redno večji kakor pa stroški. V drugih državah kakor v Franciji, Angliji, Nemčiji in tudi pri nas v Avstriji je že primankljaj nekaj navadnega in nekatere države so skoraj pred finančnim polomom. Po zadnji uradni statistiki ima mala Belgija okroglo eno milijardo prihrankov, a so pri tem zelo pomnožili ceste in cestne jarke, pristan v Amsterdamu so razširili in pomnožili železnice, katerih največ ima ravno Belgija. Šole so v Belgiji naravnost vzorne. Vseučilišča, posebno ono katoliško v Lövenu so najboljša na svetu. Ljudske šole in nadaljevalne šole so se pomnožile in povečale in število analfabetov je padlo od 1880. od 2166% na 8 46%. Upeljala se je splošna volilna pravica zraven za popravo množinska volilna pravica in razmerne volitve. Po razmernih volitvah se je tudi liberalcem zasigural oni vpliv, katerega so zahtevali radi števila njih volilcev. Tako so odstopili tudi nasprotniku dalekosežno prosto mesto. In ravno „intolerantni“ klerikalizem je dal tukaj svobodomislecem zelo jasni poduk, .katerega pa oni nikdar ne posnemajo. Belgija je danes vzor vseh držav, ker je tudi jezikovno vprašanje najsrečnejše rešeno. Vse to je dosegla v mali Belgiji katoliška vlada, ki je delovala celih 25 let po strogih verskih načelih.
Obsojeni anarhist. Najvišje sodišče v Sofiji je obsodilo pod imenom Evropij Zabovsky prijetega anarhista na sedem mesecev ječe. Nameraval je izvršiti lani meseca oktobra atentat na kralja Ferdinanda. Pri njem so dobili že izgotovljeno bombo, več dinamita in nebroj anarhističnih pisem.
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Pećnice za lončene peči, zelenejin rujare barve, proda komad za 6 v radi selitve (samo 3 dni) pečar Schiller, Maribtr, Viktringhofova ulica št. 9.	1<0
Za letoviščarje! Lepa soba a kuhinjo in vrtom bl zu gozda se odda letoviščnikom. Več se izve v Rušah štev.	139
2 nčenca z dobro šolsko izobrazbo iz boljše hiše sprejme v trgovino mešanega blaga Adolf Eichberger, trgovec, Slivnica pri Sv. Jurju ob juž. žel.	129
Brata Rieger, c. k. dvorna tovarna orgelj, Jegerndorf, avstr. Šlezija, se priporočata velečastiti duhovščini. Cenik zastonj!	127
Ndvozldana, dvonadstropna hiša,
8 let prosta davka, s popolnoma novo opravo, lepim dvoriš) čem in majhnim vrtom se pod ugodnimi plačilnimi pogoji v Mariboru proda. Kje, pove upravništvo lista.
132
Absoviran petošolec išče primerne službe. Naslov pove uredništvo „Straže“.
Stare dopisnice s znamkami kakor tudi kuverte in znamke kupuje po najvišji ceni Karl Navratil urednik, Dunaj 18/1 Leitermayergasse 36.	126
Edina narodna čevljarska trgovina Štefan Strašek, Celje, Kovaška ulica št. 3 priporoča svojo bogato zalogo črevljev za moške, ženske in otroke. Izdeluje se tudi obuvalo po meri in se da na obroke. Najnižje cene! Postrežba točna in solidna.	130
if&~ 100 kg ovsa stane 14 K
če se e a del ovsa nadomesti z mo-lasin. Sestavina iz & kg ovsa in 2 kg molasina ima več vrednosti kakor sam oves. Molaskrma je sladka in ima 86—40°/0 sladkarja in je najboljša krma za konje ia drugo živino. 50 kg stane brez vreče franko na vsako postajo 7 K, če se naroči cel voz, drugače 7 K 60 v. K. Stein, Dnnaj II. Praterstrasse 54.	128
oooooooooo oooo ooooo ooooo oooo
8 Spodnještajerska ljudska posojilnica °
v Mariboru
O uljudno naznanja, da se preseli s 15. avgustom
O
8 v Stolno ulico štev. 6. o
oo	oo	oo
oooo oooooooooo oooo oooooooooo
XX
SMRT
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
Štajersko platno m. .	.	.
Slovensko platno m. . .	.
Savinsko platno m. .	.	.
Vojašto platno m. ... Domestih platno mehko m. Gorsko platno debelo m. Istrija tkanina, mehka m. . Holandska tkanina, mehko m.
po 86 v. po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v.
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K fraako.
Za nakup priporočamo tvrdko
M. E. Šepec, Maribor
€2rajski trg štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilib, perje za blazine itd.	7



X
X
X
X
X
X
X
X
X
Hotel
Pri belem volu v Celju
Pozor! Slovenci! Pozor! 5
Josip Macuh,Maribor i
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	48
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
51
Odvetnik
dr. Ivan Fermeve
uljudno naznanja, da otvori
1. avgusta 1909 svojo odvetniško pisarno v Ptuju
v hiši zdravnika gospoda dr. B. STUHECA
s se priporoča za obilni obisk, s
Pri angelju
Glavni trg 19
Nova trgovina!
Dovoljujem si vljudno naznaniti slavnemu občinstvu, da otvorim dne 31. jlllljd
v Mariboru s Glavni trg št.
popolnoma novo trgovino z modnim, suknenim in platnenim blagom ter raznovrstna perila, pletenine in krojaške potrebščine.
Svojim velecenjenim odjemalcem bom postregel lahko v vsakem oziru točno in solidno, ker imam zelo ugodne zveze s samimi prvimi tovarnami.
- Priporočam se torej cenjenim odjemalcem ter upam, da bodo podpirali mojo novo podjetje o obilnimi naročili.
!37	Z odličnim spoštovanjem
J. N. Šoštarič.
O
o
Pri angelju
Glavni trg 19
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža1
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.