Ueiteljski politični klubi. »Povdarjamo, da ne more biti naloga stanovske organizacije, odvračati učiteljstvo od delovanja v drugih organizacijah in društvih, bodisi političnih, kulturnih ali gospodarskih lin je njena naloga, v kolikor sega preko meje ožjega stanovskega programa, samo regulativnega in dnpolnilnega značaja. Deklaracija, točka VIII. Nai ne misliio oni. ki so ustanovili v nedeljo znova »Demokratski klut> učiteljstva«. da so s tem uistanoviili kako fronto proti Deklaraciii. Tega namrec ne more.io ustvariti. ker i:rn Deklaraciia da popolno svobodo v tem oziru in io ceio povdaria Tudi druffi ostanemo radi teea izven organizaciip ravno tako ddbri demokrati. čeprav so nas mnago izikliu511 i od soustanovitve tega kluba Celo zdravi so taki klubi. če so v treznih rokah in trezno oostopaio: lahko pa stvari in svoiemu nameTiu tudi veC škodujeio kakor koristijo. kar nas uiCi polpretekla doba Predvsem bi morali videti zdravo iedro učiteliskih klutoov raznih strank v tem. da se potezaio pri svoiih strankali n pr. za .pravice vsega učitelistva in pravično oostopanip ori učiteljskih nameščaniih itd.. to \e /a vsa ona vprašania. ki iih iproelasi onranizacija za vsc u5itelistvo kot obvezne v zastopanm na zunai in na katerh ie vse učitelistvu interesirano. Ne bi pa svetovali klubom. da streme zgoli za pridobivaniem dobrih službenih <mest svoiim članom ter da na^ ta način uvaiaio oartizanstvo in krivično postopan>ie pri učiteljskih stanovskin vprašanjih. S tem np vlagaio ravno bdinega bacila v moralno osnovo učiteliskega stanu. temveč si zapisujeio razdor in smrt tudi sami sebi in bodo > tem škodili np samo stanu. temveS tudi stranki sami. Druga dobra stran teh klubov raznih strank bi bila ta. da bi rootom rnjih lahko zastopale posamezne skupme prl svojlh strankah ona načela. s katerlmi ne soglašaio vsi člani v organizaciii m se ne moreio proglasiti -/a skupne. in bi tam poskušali svo^io srečo. 5e iih lahfoj uveliaviio. Na ta načiti bi lahko ostala naša organizac-ia strotro strokovna in nestrankarska in bi laliko tvorila zdrav rezervoar za zdravp ipogled^ v strokovnm vprašaniih iin proiekt'h. iz katerega bi lahko črpali vsi učiteUskj klubi ^drave strokovne ipoelede. načela in načrte. v pagledu razvoia narodme prosvete. šolstva iin uči'teliskeca stanu. ki bi iih stratike lahko uveliavlialp v korist naroda Tudi v pogledu politične izdbrazbe iiič:tel.istva bi imeli klubi veliko nalouo. Oni bi lahko med učiteljstvomi s siste.matičnim delom dviigali ipoilitično iz*obraz-bo učitelistva in ibi lahko nadomestili ono vrzel. ki io ie šola zamudiila dati učiteljskemu stanu. Politična (ne agitatorska) šola. za učiteljstvoi (bi tala tudi v veliko korist naroda in klulbi bi io lahko aranžirali za ¦nosamezne skupine, ne da bi bilo treba organizaciio eksponirati za to To bi bil regulativ. ki ea otnenja Deklaracija. in naloea organizaciie .le, da to razmerie varuie pred kvarnimi Izrastki. Jasno ie. da za zrele liudi ni bojazni vzdrževanja tega edino zidravega ra/> meria med slrokovno organizacijo in političnimi strankami in tudi v interesn stvari moraio stranke pristati na neoavisnost strokovnih organizacij in na zdravo osnovo klubov. ker sicer vm bodo saimim v škodo in bo stranka trpela in odrvenevala 'glede strokovmih vorašani v doernatizmu: s krivičnim postopkom Pri nameščaniu na bo rušila oravnc temelie. kar se bo tudi maščevalo nad n io samo Klubi nai tudi ne bodo avantgarda za naskokp na neodvisnost strokovnin organizacii Ivan Ditnnlk.