LETO XIII
PRILOGA ŠTEVILKA 62
SEPTEMBER 1986
DELEGATSKA PRILOGA
	GRADIVO
ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE	
	OBČINE VRHNIKA, KI BODO
	V MESECU OKTOBRU 1986
i.	osnutek poročila o stanju in varstvu okolja v občini Vrhnika
2.	analiza izvajanja davčne politike za leto 1985 v občini Vrhnika
3.	poročilo o stanju kmetijstva v letu 1986 v občini Vrhnika
4.	pobuda za spremembo 270. člena Statuta občine Vrhnika z osnutkom odloka
5.	osnutek odloka o ustanovitvi in organizaciji enot in štabov civilne zaščite v občini Vrhnika
DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
Na podlagi 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79, 5/82 in 11/86) in 51. člena Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter Predsedstva skupščine občine z dne 24. 9. 1986
SKLICUJEM
6. sejo DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Skupščine občine Vrhni-ka.
Seja bo v ČETRTEK, 30. 10. 1986 ob 17. uri v prostorih Osnovne šole Ivan Cankar na Vrhniki, Tržaška cesta 13.
Za sejo predlagam naslednji
2. informacija o višini ocenjene škode ob neurju, ki je dne 23.8.1986 prizadelo občino Vrhnika
3. osnutek poročila o stanju in varstvu okolja v občini Vrhnika
4. poročilo o stanju kmetijstva v letu 1986 v občini Vrhnika
5. predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1986
6. predlog odloka o priznavalninah udeležencev NOV
7. pobuda za spremembo 270. člena Statuta občine Vrhnika z osnutkom odloka
8. volitve in imenovanja
9. - odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih
vprašanj
PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Tone JEREB, l.r.
DNEVNI RED:
1. pregled in potrditev zapisnika 5. seje DPZ z dne 25. 9.
1986
OPOMBA:
Gradivo pod točko 1.
2., 5., 6. in 8. bo posredovano naknadno.
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
Na podlagi 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79, 5/82 in 11/86) in 51. člena Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter Predsedstva skupščine občine z dne 24. 9. 1986
SKLICUJEM
6. sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Skupščine občine Vrhnika. Seja bo v ČETRTEK, 30. 10. 1986 ob 17. uri v prostorih Osnovne šole Ivan Cankar na Vrhniki, Tržaška cesta 13.
Za sejo predlagam naslednji
DNEVNI RED
1. izvolitev in poročilo verifikacijske komisije
2. pregled in potrditev zapisnika 5. seje ZZD z dne 25. 9. 1986
3. informacija o višini ocenjene škode ob neurju, ki je dne 23. 8. prizadelo občino Vrhnika.
4. osnutek poročila o stanju in varstvu okolja v občini Vrhnika
5. analiza izvajanja davčne politike za leto 1985 v občini Vrhnika
6. poročilo o stanju kmetijstva v letu 1986 v občini Vrhnika
7. predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika
8. predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1986
9. predlog odloka o priznavalninah udeležencev NOV
10. pobuda za spremembo 270. člena Statuta občine Vrhnika z osnutkom odloka
11. osnutek odloka o ustanovitvi in organizaciji enot in štabov civilne zaščite v občini Vrhnika
12. volitve in imenovanja
13. odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih vprašanj
PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA deGLERIA Dušan, 1. r.
OPOMBA:
Gradivo pod točko 2., 3., 7., 8., 9. in 12. bo posredovano naknadno!
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Na podlagi 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 31/79, 5/82 in 11/86) in 51. člena Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter Predsedstva skupščine občine z dne 24. 9. 1986
SKLICUJEM
5. sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Skupšane občine Vrhnika. Seja bo v ČETRTEK, 30. 10. 1986 ob 17. uri v prostorih Osnovne šole Ivan Cankar na Vrhniki, Tržaška cesta 13.
Za sejo predlagam naslednji
DNEVNI RED:
1. izvolitev in poročilo verifikacijske komisije
2. pregled in potrditev zapisnika 4. seje ZKS z dne 25. 9. 1986
3. informacija o višini ocenjene škode ob neurju, ki je dne 23. 8. prizadelo občino Vrhnika
\
4. osnutek poročila o stanju in varstvu okolja v občini Vrhnika
5. analiza izvajanja davčne politike za leto 1985 v občini Vrhnika
6. poročilo o stanju kmetijstva v letu 1986 v občini Vrhnika
7. predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika
8. predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1986
9. predlog odloka o priznavalninah udeležencev NOV
10. pobuda za spremembo 270. člena Statuta občine Vrhnika z osnutkom odloka
11. osnutek odloka o ustanovitvi in organizaciji enot in štabov civilne zaščite v občini Vrhnika
12. volitve in imenovanja
13. odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih vprašanj
PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Andrej OCEPEK, l.r.
OPOMBA:
Gradivo pod točko 2., 3., 7., 8., 9. in 12. bo posredovano naknadno!
OSNUTEK
POROČILO o stanju in varstvu okolja v občini Vrhnika
NAMEN PORO'ČILA
Namen poročila je kritično prikazati stanje človekovega okolja v občini Vrhnika, ugotoviti možnosti za izboljšanje in preprečevanje novih negativnih jjojavov. Poročilo naj bi dalo zborom občinske skupščine osnovo i:a sprejem stališč in sklepov za reševanje problematike na področj u varstva okolja.
V poročilu se do.' tikamo tudi vprašanj, ki na področju varstva okolja niso rešena, predv :sem sistem financiranja ukrepov za izboljšanje človekovega okolja, tako v smislu odpravljanja obstoječega neustreznega stanja kot za.t ;otavljanje upoštevanja ekološkega vidika pri izpeljavi investicij in drugih posegih.
Poročilo je pri j: >ravljeno v strnjeni obliki za posamezno ekološko problematiko, saj je splošno vedenje o potrebi varstva okolja našteto-krat razloženo, poudarjeno in dokazano kot prioriteten problem potreben reševanja.
ZAKONSKA OSNOVA
Varstvo okolj a urejajo številni zvezni, republiški in občinski predpisi. Občinski predpisi so bili sprejeti ali kot posledica pogoja republiškega predpisa (obvezen povzetek občin) ali kot ugotavljena potreba, da s predpisom zavarujemo naravne ali kulturne danosti oz. preprečimo možne ekološke katastrofe. Seveda ta način varovanja okolja deluje pasivno, i it kot uporabniki prostora dosledno ne sledimo predpisu, ali kot priistojna upravna služba, predpisov ne izvajamo. Kot uporabniki pro s ;tora ogrožamo okolje zaradi še vedno prisotne ekološke neosveščen osti, samozadovoljnosti in pridobitništva, kot najpomembnejšega :f aktorja. Stremljenje po čim višjem standardu na nivoju občana ali i OZD ne glede na ekološke posledice je očitna. Prisotno je izogib anje delu obveznosti ob posameznih posegih, ki bre-mene posameznika in OZD in pomenijo ekološko vrednoto. Namerno opušča nje del, ki pomenijo ekološko pozitivo investicije je stalna praksa., Upravni organi sicer v upravnih postopkih vseh vrst upoštevajo ek ološki vidik s sledenjem predpisov, kar pa žal najpogosteje ostane k: na papirju. Sankcioniranje kršilcev se sicer izvaja, vendar ne vpliva na izboljšanje stanja in ima le trenuten vzgojni učinek.
STANJE OKOLJA
A) prostorski posegi
Izgrajevanje prostora kot posledica razvojnih tokov, hitre rasti prebivalstva, povečanje materialnega blagostanja, rasti kulturnega in izobraževali nega nivoja, družbenih pogojev samoupravne socialistične ureditve je povzročalo stalno spremembo človekovega okolja. Razpršenost zase'lkov in njihova različnost v številčnosti in komunalni ureditvi je men, jala in razširjala problematiko. Prisotna je problematika spreminjanja socialne strukture naselij. Naselja so se širila na ugodnejših lokacijah, kar je imelo za posledico siromašenje posameznih območij, Id so nudila težje pogoje bivanja. V prostoru Vrhnike se je pojavil pi; oblem zaradi bližine republišiega centra in individualne poselitve v j spalna naselja.
Pozidai va se je širila v dolga obcestna naselja, tudi na najboljše kmetijske površine, obremenjena s prekomernim hrupom in slabo komunalno opremljena.
V bliž; nji preteklosti smo stanje omenjenih naselij sanirali, še vedno pa ostajj ajo komunalno neurejeni najstarejši stanovanjski zaselki. In-dustrial, izacija se je naslanjala predvsem na razširjanje obstoječih kapacitet, brez ustreznih sanacij v smislu varstva okolja. Šele v novejšem času uv eljavljamo prostorsko usmerjanje industrijskih con, kar pa le s težavo dojema obstoječa industrija, ki seveda na obstoječih lokacijah
razp olaga s centralno organizacijo in ji selitev pomeni dodatno finančno obremenitev.
V pogledu usmerjanja urejanja prostora bomo morali dosledno sled. iti dvema ciljema:
— strnjevati stanovanjsko pozidavo ureditvenih območij naselij, ki s; svojimi funkcijami služijo širšim gravitacijskim območjem in ima >|0 glede na naravne razmere, prometno povezanost in komunalno ureditev, pogoje za nadaljnji razvoj;
— usmerjati industrijo in proizvodno obrt v industrijske in obrtne cone ob dosledni družbeni kontroli, zastarelo ekološko problematično tehnologijo v obstoječih industrijskih kompleksih pa preusmerjati.
Med večje probleme spadajo črne gradnje posameznih stavb. Ta črna dejavnost posameznikov je posledica skrajne neodgovornosti teh in j e doslej povzročila tudi nepopravljive posledice v naši pokrajini. Po s eg je lahko problematičen lokacijsko ali pa glede vrste in kvalitete posega. Obejkt postavljen na vzpetino, samotno pobočje, greben ali druigo daleč vidno lokaliteto, v neposredno bližino varovalnega ali kul turno zgodovinskega objekta ali izbira lokacije na samotnem mi; :stu, čeprav brez prej omenjenih karakteristik razvrednotijo okolje do Igoročno. Zunanji videz stavbe, ki je pogojen s tlorisnimi merami, viii ino stavbe, naklonom strešine, izbiro gradbenih materialov in barv, ut( ;gne z neprimerno izbiro zelo kvarno vplivati na pokrajino. Takim posegom ne sledimo samo v primeru črnih gradenj, pač pa tudi v primerih objektov z gradbeno dokumentacijo, ki pa je seveda investitor z.i.nemari in samovoljno preoblikuje objekt.
Na podoben način spreminjajo krajino in njene naravne oblike vse vrste odkopov terena kot so kamnolomi, peskokopi, glinokopi. MI imo legaliziranih tovrstnih posegov, ki so sicer najobsežnejši, ven-dar vezani na obvezno sanacijo po opustitvi so problematični tudi ni.anjši kamnolomi in peskokopi, ki jih posamezniki še vedno izkoriščajo kar pa onemogoča naravno sanacijo s preperevanjem zgornjih si'ojev kamenine in poraščanjem s prvotno vegetacijo.
Vode
Gospodarjenje z vodami je usmerjeno na povečanje možnosti za sinotrno rabo, izkoriščanje voda in na varstvo voda.
Občina Vrhnika je podpisnik dogovora o skupnih akcijah občin in n test pri preprečevanju osnesnaževanja voda v porečju Save, kar smo 'tudi opredelili v družbenem planu občine Vrhnika za obdobje
1 986—1990 in SS o temeljih plana Samoupravne komunalno-cestne s'kupnosti.
V preteklem srednjeročnem obdobju je bil dan večji poudarek oskrbi s pitno vodo, gradili pa smo tudi kolektorje in sekundarno ka-i nalizacijsko omrežje.
Posebnega katastra onesnaževalcev voda ne vodimo, izlivna mesta večjih onesnaževalcev pa so redno kontrolirana. Reka Ljubljanica in Borovniščica sta kategorizirani in sicer je Ljubljanica na izviru II. kategorije, nizvodno od Industrije usnja Vrhnika IV. kategorija, v Ljubljano pa zaradi samočistilne moči priteče II. kategorija, Borovniščica je razvrščena v IV. kategorijo.
V občini Vrhnika so največji onesnaževalci voda.
— Industrija usnja Vrhnika, ki ima že zgrajeno predčiščenje industrijskih odplak. Čistilna naprava obratuje poskusno. Realen efekt čiščenja je dosežen 50%, z ozirom predvidene projektne parametre pa 110%.
— LIKO Vrhnika — nima predčiščenja, vendar so njihove odplake bolj komunalnega značaja in se bo lahko direktno priklapljala na CČN.
— DONIT — TOZD Fenolit Borovnica ima zgrajeno čistilno i napravo za komunalne odplake, ki obratuje poskusno. Industrijske < xl-plake spuščajo kontrolirano preko usedalnika v Borovniščico.
— V. P. — večji onesnaževalec, vendar nimamo podatkov o izgradnji kakršnih koli objektov predčiščenja.
Poleg navedenih, velikih onesnaževalcev je še druga »indust rija (Iskra, Mlekarna, Avtomontaža itd.), ki pa bodo svoje odplake od va-jale direktno na centralno čistilno napravo, saj njihove odplake i liso industrijskega, ampak bolj komunalnega značaja. Isto velja za objekte V. P., ki jih je po naših predvidevanjih tudi možno priključiti direktno na centralno čistilno napravo.
V Donitu — TOZD Fenolitu imajo opredeljeno gradnjo čisti ilne naprave v naslednjem srednjeročnem obdobju s pričetkom gradn je v letu 1986—1987.
Skupščina občine Vrhnika je v letu 1984 sprejela minimalni ()ro-gram odvajanja in čiščenja odpadnih vod, (program je v dopolnje rvanju), ki je vključen v celoti v družben plan za obdobje 1986—199 0. S tem programom je predvidena gradnja minimalne mehanske čist ilne naprave v naselju Borovnica in I. faza centralne čistilne naprave: na Vrhniki.
Industrija usnja Vrhnika sama kontrolira kakovost vode Ljub lja-nice ob normalnem vodostaju 1 x mesečno, ob nizkih vodostajih (1< etni meseci) pa 1 x tednesko. 2 x letno jemlje primerjalne vzorce in izc lela analizo Inštitut Jožef Štefan.
Kvaliteto vode v Borovniščici spremlja TOZD Fenolit in si icer redno večkrat dnevno v lastnem laboratoriju ca. 5 krat letno pa izd lela analizo Inštitut Boris Kidrič.
Specifičen problem predstavlja varovanje zajetij pitne vode.
Še vedno uporabljeno zajetje Staje varujemo z odlokom o stiini-tarni zaščiti vodovodnih zajetij in smo kot ukrep bistveno skrčili m ož-nost pozidave v varovalnih pasovih.
Z odlokom predpisana sanacija obstoječe pozidave, predvsem v eč-jih kmetij ni realizirana zaradi stroškov, ki jo pogojujejo:
Z istim odlokom, ki so ga v mesecu septembru zbori občin ske skupščine sprejeli dopolnjenega oziroma spremenjenega, varuje mo zajetje Borovniški vršaj. Nova dognanja strokovne organizacije G< :o-loškega zavoda Ljubljana o smereh glavnih dotokov vode v zajetje so narekovale spremembo odloka, ki pomeni blažje varovanje za (iel južno od ceste Borovnica—Podpeč oz. strožje za območje nase :lij Breg—Pako.
Če ponovimo aktivnosti, ki slede določbam odloka, so nasledn, je:
— sanacijski program za obstoječe objekte in komunalne napra ve v varstvenih pasovih, ki vplivajo na kakovost podtalnice Borovniš ki vršaj,
— zahtevek, da se v dolgoročni plan SR Slovenije vnese sanaci ja železnice in ceste na območju zaščitnih pasov,
— zahtevek občini Cerknica, da v svoj odlok o varstvenih pasov ih vključi del območja, ki je vplivno na zajetje Borovniški vršaj,
— novelacija varstvenih pasov za gravitacijske vodne vire in vi re po posameznih krajevnih skupnostih.
Ugotovimo lahko, da so vse gornje aktivnosti v teku. V zadnje m obdobju se pojavljajo samovoljni posegi na ali v brezine vodotoko v. Obzidavanje brežin z opornimi zidovi na način, ki bistveno zmanjšuj e pretok vode, posledično lahko pomeni ob večjih vodnih ujmah pc>-plave in nizvodno radikalno izpodjedanje brežin. Za te primere s o uvedeni postopki za sanacijo stanja.
Kmetijske površine
Kmetijske površine varujemo pred spremembo namembnosti, pre< J onesnaženjem in zastrupitvijo z industrijskimi odplakami in plini ii n pred zaraščanjem z gozdovi.
V občini Vrhnika se je od leta 1961 do leta 1985 zmanjšal sklae 1 kmetijskih zemljišč od 6.949 ha na 5.935ha, to je za 1.013ha. Nave- -denim kmetijskim površinam smo spremenili namembnost s pozidave > stanovanj, industrijskih in infrastrukturnih objektov, 139ha kmetijskih površin pa je prerasel gozd. Navedeno zmanjšanje kmetijskih površin je tembolj pereče, ker smo pozidavah najbolj kvalitetno kmetijsko zemljo na obrobju barja. Po kategorizaciji imamo danes v občini le 62 ha I. kat. kmetijskih zemljišč, 418 ha II. kat. kmetijskih zemljišč, 1.052ha III. kat. kmetijskih zemljišč. 1.167ha IV. kat. kmetijskih zemljišč, ostalo so slabše kat. zemljišč. Kar 2.842 ha imetijskih zemljišč III., IV. in deloma VI. kat. je takih, kjer so na podlagi proučitve naravnih danosti namenjena agrotehničnim operacijam, to je hidromelioracijam in agromelioracijam. V srednjeročnem obdobju
1986—1990 je po planu Kmetijske zemljiške ski tpnosti predvidena ureditev ca. 1.500ha slabših kmetijskih površin. ! Zaradi izgub kvalitetnih ravnih kmetijskih površin, zlasti ob večjih naseljih, bo tudi v bodoče nujno potrebno nadaljevati z izvajanjem agrarnih operacij. Novogradnje industrijskih objektov in stanovanj b io potrebno izvajati izključno v okviru usklajenega dolgoročnega pros torskega dela družbenega plana oziroma naselja širiti na neuporabne kmetijske površine in tudi v slabši gozd. Kmetijska zemljišča so post :bnega družbenega pomena, zato moramo z njimi gospodariti tako, da . bodo ohranila svoj prvotni namen, to je za proizvodnjo hrane.
Proces zaraščanja kmetijskih površin, predvsem iv odročnejših krajih občine, se je pričel zaradi pomanjkanja delovn e sile, ostarelosti in odseljevanja ljudi. S planiranimi agromelioracijan ni v srednjeročnem obdobju 1986—1990 je predvideno zmanjšanje zć iraščenosti in s tem ohranitve kmetijskih površin.
Hujših onesnaženj kmetijskih površin z industrij skimi odplakami in plini pri nas še ni bilo, razen posledice černobils ke nesreče letos v maju, katere radioaktivno sevanje je povzročilo ve liko škodo kmetijstvu tudi v naši občini.
Problem pa, sicer ne popolnoma dognan, predst avljajo pridelki ob večjih prometnicah, saj domnevno vsebujejo svinče -ne primesi, zemlja pa tudi akumulira onesnaževalne snovi iz intenzivno uporabljenih mineralnih gnojil in pesticidov in obstaja možnost njil lovega vključevanja v pridelke.
K uničevalcem kmetijskih površin lahko priklji učimo tudi prebivalce novih kompleksov stanovanjske gradnje, ki br ezbrižnoobrobne kmetijske površine uporablja za rekreacijo (kljub z; agotovljenim), jih prepredajo z bližnjicami ali celo uporabljajo za ot ilaganje različnih materialov.
Gozdovi
Na gozdove v občini, od vseh ekoloških dejavni! kov, najmočneje vplivata:
— onesnaženo ozračje
— divjad
Dolgotrajno delovanje onesnaženega ozračja na . gozd je privedlo do pojava umiranja gozdov. Pri oceni ogroženosti gl lavnih drevesnih vrst je stanje sledeče:
— jelka je ogrožena, pogosto pa je celo v propac lanju,
— smreka je malo ogrožena do ogrožena (ob avt :ocesti),
— bukev še ne kaže zunanjih znakov umiranja.
Pri površinski oceni gozdov glede na možnost nori nalnega gospodarjenja smo te razdelili v tri skupine:
ha _%
možno normalno gospodarjenje               4.166 • 45
moteno gospodarjenje                          3.802 42
onemogočeno normalno gospodarjenje       1.215 _13
9.183 100
Vidimo, da se na 55 % površine (5.017ha) srečujemc > z večjimi ali manjšimi motnjami pri gospodarjenju z gozdovi. Normalno gospodarjenje pa je onemogočeno v delu gozdov v katastrsi leih občinah: Vrhnika, Verd, Borovnica, Zabočevo in Breg.
Zaradi fiziološke oslabelosti iglavcev opažamo vsak o leto večji vpliv sekundarnih škodljivcev (lubadar). Neprestano odstranjevanje odmrlih dreves iz gozdov pa ima za posledico tudi močne > zmanjšano stojnost tako, da ruši drevje po gozdovih že vsak malo mo< :nejši veter.
Močno se je zmanjšala lesno proizvodna sposobnost gozd ov. Jelka že več let praktično ne prirašča. Pričele so upadati tudi le: sne zaloge.
Divjad je sestavni del gozdnega eko sistema, vendar pa j e v zadnjih letih prišlo zaradi različnih vzrokov do prenamnožitve divj adi v naših gozdovih (zlasti jelenjadi). Divjad z objedanjem naravne ga mladja pogosto blokira naravno obnovo gozdov. Tako moramo ui rietno obnoviti gozdove tudi tam kjer to ne bi bilo potrebno. Poleg te ga pa moramo umetno obnovljene gozdove zaščititi pred objedanjen i divjadi s posebnimi premazi. Za zaščito nasadov pred divjadjo smo U iko v letu 1985 samo v družbenih gozdovih porabili preko 1.000 delovnih ur.
Gozdovi okrog višje ležečih kmetij so še vedno najbližje od llagališče kosovnih odpadkov. Zato bo potrebno odvoz tovrstnih odi zadkov v bodoče bolje organizirati.
Zrak
V preteklem obd obju smo varstvu zraka posvečali večjo družbeno skrb. Zbrani so bili podatki o onesnaževalcih v občini (anketa) in posredovani Meteoroli oškemu zavodu Ljubljana zaradi nastavitve katastra onesnaževalcev zraka. Z odlokom o varstvu okolja v občini Vrhnika smo zadolžili v. ečje onesnaževalce, da pripravijo sanacijske programe, z ljubljanski mi občinami pa smo ustanavljali SIS za varstvo zraka. To ni ustano1 hijena zaradi nedorečenega načina financiranja.
Na podlagi zadnjih, i podatkov o onesnaženosti zraka v občini, predvsem mesta Vrhnika 1 ahko ugotovimo, da onesnaženost zraka ni problematična in je pred vsem v emisijah smradu brez škodljivih sestavin.
Interes, da bi indivi dualna kurišča uporabljala predvsem kvalitetne vire energije ostaja n euresničen zaradi minimalnih možnosti nabave kvalitetnih vrst prem c }ga.
Prostorsko načrtova .nje upošteva gradnjo skupnih kotlovnic za zaključene zazidalne kom iplekse. Prvi tak projekt je v realizaciji na Vrtnariji.
Možan onesnaževal ec zraka je tudi promet, katerega moramo upoštevati pri razvoju obcestnih naselij.
ODLAGANJE ODI PADKOV IN ODVAJANJE ODPLAK
Obveznost zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov v občini Vrhnika že več let ureja i odlok, ki se je tekom let izpopolnjeval in širil območja obveznega zbi ranja, odvoza in odlaganja odpadkov. Kakovost uslug pooblaščene i organizacije se je z leti izboljšala, prav tako je bila izvedena sanacija c dlagaliišča na Tunjicah.
Odlok je za krajevne : skupnosti, kjer ni bil predviden reden odvoz, predvideval zbiranje ode >adkov v kontejnerjih, ki pa zaradi finančnih težav (nabava kontejner jev) ni zaživel. To je verjetno tudi vzrok za konstantno število črnih odlagališč (14 registriranih).
Pristojne inšpekcije in Komunalno podjetje Vrhnika so predlagali razširitev območja obvez nega odvoza, kar je urejeno z novim predlogom odloka.
Obstoječe javno odlat ;ališče na Tunjicah, ki ga upravlja Komunalno podjetje Vrhnika 1 x> po predvidevanjih možno uporabljati še približno do leta 1988. Po zapolnitvi bo sanirano in dolgoročno namenjeno proizvodnim in ser visnim dejavnostim.
Za novo javno odlagališ iče je Zavod za načrtovanje Vrhnika pripravil variantne rešitve, ki so lokacijsko predlagane v Podlipski dolini, v opuščenih glinokopih na 1 "unjicah in odvažanje na ljubljansko deponijo.
Večji problem, kot korr mnalni odpadki, predstavljajo posebni odpadki, ki vsebujejo nevarn e snovi, ki se še vedno skladiščijo po delovnih organizacijah, saj ljubi janska regija še vedno nima deponije za nevarne snovi. 14.6. 1983 je bil konstituiran konzorcij za ravnanje s posebnimi odpadki Ljubljan ske regije na osnovi zadolžitev, ki so jih sprejele občinske skupščin t| tega območja, v dogovoru o skupnih temeljih planov medobčinski :ga sodelovanja za obdobje 1981—1985. Do konca leta je konzorcij opravil naslednje naloge:
— popis posebnih odpac ikov v ljubljanski regiji,
— opredelil makro lokac ije za trajno odlagališče nevarnih odpadkov.
Ker dokončnih rešitev ni podanih in jih zaradi spremljajočih problemov še nekaj časa ne bo, « ;e nevarni in drugi posebni odpadki odlagajo na odlagališčih komi inalnih odpadkov, ki ne zagotavljajo ustrezne zaščite okolja, ali na »črnih« odlagališčih, izginejo »neznano kam«, oziroma se zlivć ijo skupaj s tehnološkimi in odpadnimi vodami v površinske vodotoi ke ali kanalizacije.
Za obe predlagani lokaciji v naši občini je bila izdelana študija hi-drogeoloških razmer. Ljublj anski regionalni zavod za spomeniško
var stvo pa odklanja tudi lokacijo v opuščenih glinokopih. Zavod za načrtovanje Vrhnika v svojem poročilu predlaga izdelavo programski videjnih načrtov, kjer bi se že pokazale prednosti ene ali druge lokacije glede ekoloških vidikov, tehnologije odlaganja in ekonomskih kri terijev.
IlPoleg navedenih variant bi bilo nujno raziskati tudi možnost odlaganja na ljubljanski deponiji ter jo ekonomsko ovrednotiti, saj so naj-novejša dognanja v svetu pokazala, da so ekonomsko ugodne čim večje deponije, posebno zato, ker bo vključevala tudi nenevarne posel me odpadke.
Kljub večji budnosti inšpekcijskih služb in razširjenemu območju obveznega odvoza odpadkov, se število črnih odlagališč ne zmanjšuje, am| oak je zadnja leta konstantno. Problem je sanacija teh odlagališč, saj ni nikjer zagotovljenih sredstev v te namene. V predlaganem osnutku odloka je bilo predlagano, da bi se sredstva poiskala v okviru Samoupravne komunalno-cestne skupnosti, vendar predlog ni bil osvojen tako, da ostaja kot edini vir neposredni krivec, ki ga je težko ali nemogoče izslediti.
O'dvajavvnje odplak je opisano v delu ekološke problematike voda.
VA RStVO KULTURNE IN NARAVNE DEDIŠČINE
Vedenje o tem, da je neki objekt ali okolje naravna ali kulturna de-dišči na, je pogoj za kakršnokoli varstvo pa tudi za uživanje dediščine. Koli korbolj bi objekti sami po sebi zdrugimi svojimi lastnostmi utegnili biti izpostavljeni poseganjem, spreminjanju ali uničevanju, toliko pomembnejše je, da občani nasploh, imetniki in upravljalci pa še posebej vedo za njihovo vrednost kot naravne ali kulturne dediščine.
Kot vsaka občina, ima tudi občina Vrhnika evidentirano kulturno in naravno dediščino. Evidence so nastajale predvsem priložnostno, le delno s sistematičnim pregledovanjem terena.
Za kon o varstvu kulturne in naravne dediščine določa, da občina lahko posamezno dediščino razglasi za spomenik. Razglasitev sama seveda ne more pomeniti varovanja, če ostane le vpisana v odlok. Varovanje' kot bi bilo idealno je vezano na večja ali manjša finančna sredstva, ki pa jih zaradi splošno znanega neprimernega odnosa do kulturne in naravne dediščine kot pastorka družbenega razvoja, zmanjka ali preprosto sploh ne planira.
Kul turna skupnost Vrhnika je v preteklem letu naročila strokovne osnove za zavarovanje dveh spomenikov: ostanek viadukta Borovnica in cerkev na Kurenu. Z odlokom o zavarovanju teh spomenikov bomo prevzeli obvezo, da spomenika saniramo in kontinuirano vzdržujemo.
Družbeni plan občine vključuje tudi varovanje naravne in kulturne dediščine. Z določili plana (dolgoročnega in srednjeročnega) varujemo vso dedščino in jo obravnavamo v povezanosti s celotnim prostorom in njegovimi funkcijami.
Družbeni plan seveda ni izvedbeni dokument, zato je naslednja izredno pomembna faza, postopek sprejema prostorskih izvedbenih aktov. V teh postopkih smo ali bomo neposredno sodelovali s strokovno organizacijo in je predhodno mnenje, usklajevanje programa prostorskih izvedbenih aktov in soglasje obvezen del postopka sprejemanj a dokumenta.
V območjih kjer prostorski izvedbeni akt ni izdelan in na podlagi obstoječih evidenc in znanja, ugotavljamo v lokacijskem postopku naravno ali kulturno dediščino, vključimo strokovno organizacijo neposredno v postopek.
Vrhnika, seDtember 1986
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA
/
ANALIZA
IZVAJANJA DAVČNE POLITI KE ZA LETO 1985
I. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI
Sedanji davčni sistem je bil vzpostavljen z republiškim zakonom o davkih občanov, ki je pričel veljati s 1. 1. 1983, bistveno pa jie bil spremenjen z veljavnostjo od 1. 1. 1985. Zakon vsebuje načela, vrste davkov in pogoje obdavčevanja; občinam pa je prepuščeno urejanje nekaterih drugih vprašanj kot so priznavanje davčnih olajšav, določitev pogojev za odlog plačila in obročnega plačevanja davčnega dolga. Občine imajo poleg nalog tudi pravico do samostojnega odločanja in izvajanja davčne politike v mejah in v skladu z zakonom o davkih občanov. Ne glede na določeno samostojnost pa med posameznim i občinami ne sme prihajati do neutemeljenih razlik v višini odme:rjenih davčnih obveznosti; zato zakon o davkih občanov zavezuje občine, da usklajujejo davčne obveznosti občanov, kar naj bi prispevalo k izenačevanju pogojev gospodarjenja in do enakopravnega položajet občanov. V ta namen so vse občine v SR Sloveniji sprejele dogovor o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990.
D. OBDAVČEVANJE DOHODKOV IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
(obrt, gostinstvo, prodaja na drobno in avtoprevozništvo)
Zakon določa tri (3) načine odmere davka od dohodka iz gospodarske dejavnosti:
a) po dejanskem dohodku (vodijo zavezanci poslovne knjige)
b) -v pavšalenm letnem znesku (brez poslovnih knjig)
c) davek po odbitku (od storitev obračuna izplačevalec dohodka) Po dejanskem dohodku so obdavčeni zavezanci, ki so dolžm voditi
poslovne knjige in ne izpolnjujejo pogojev za obdavčitev v pavšalnem letnem znesku.
V pavšalnem letnem znesku pa so obdavčeni zavezanci, ki p>oslujejo v manjšem obsegu in ne zaposlujejo več kot enega delavca. V pavšalnem letnem znesku pa ne morejo biti obdavčeni avtoprevozniki, gostilničarji in prodaja na drobno, izjemoma so lahko obdavčeni v pavšalnem letnem znesku gostilničarji in trgovina na drobno v odročnih oziroma višinskih krajih, ki jih določi občinska skupščina.
1. Odmera davkov po dejanskem dohodku
Odmera davkov po dejanskem dohodku se opravi po preteku leta za nazaj. Davek se odmerja od osnutka čistega dohodka s propor-cialno stopnjo 35 %.
Število zavezancev, ki jim je odmerjen davek po dejanskem dohodku za leto 1985 je 280, skupaj pa jim je odmerjeno 112.359.161,00 dinarjev davka; medtem ko je bilo za leto 1984 odmerjeno skupaj 32,699.172,00 dinarjev davka 309 zavezancem.
Porast odmerjenega davka za leto 1985 v primerjavi z letom 1984 je kar za din 79.659.989,00 ali za 343,6%.
Število zavezancev, ki niso dosegli ostanka čistega dohodka je 96, skupaj pa jim je odmerjeno 10,144.581,00 dinarjev davka. Zavezanci, ki ne dosežejo ostanka čistega dohodka morajo po določbah zakona o davkih občanov plačati davek najmanj v višini kot zavezanci, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku in sicer po kriterijih občinskega odloka o davkih občanov.
Po napovedih zavezancev je skupaj 1,868.628.338,00 dinarjev celotnega prihodka in 759.411.784,00 dinarjev dohodka; me dtem ko je občinska uprava za družbene prihodke ugotovila din 1,947.184.152,00 celotnega prihodka ali za 78,555.814,00 dinarjev več in 881.786.915,00 dinarjev dohodka ali za 122.375,131,00 dinarjev več od napovedanega.
Iz prikazane odmere se vidi, da je porast višine odmerjenih davkov za leto 1985 v primerjavi z letom 1984 zelo občuten. Vzrok za to je po naših ugotovitvah naslednji:
prvič z doslednješim ugotavljanjem celotnega prihodka in dohodka, zlasti pa realno ugotavljanje materialnih in drugih stroškov, ki se sicer priznavajo zavezancem kot odbitna postavka pri ugotavljanju dohodka in ostanka čistega dohodka, drugič z novo določbo zakona o
davkih občanov, da plačujejo davek tudi obrtn j.ki, ki ne napovedo oziroma ne dosežejo ostanka čistega dohodka, d iilje zaradi uvedbe proporcionalne stopnje, določene v višini 35 %, k i je v sredi med prejšnjo najnižjo 20 % in najvišjo 57 % (progresivne :stopnje glede na višino ostanka čistega dohodka), ki pa zajame znatr to večje število tistih zavezancev, ki so bili prej obdavčeni z najnižji mi kot pa tistih, ki so bili obdavčeni z višjimi stopnjami. Poleg tega je bil dosežen znatno večji dohodek na račun inflacije, pa tudi zaradi re silnega porasta celotnega prihodka — večje proizvodnje izdelkov in opravljenih storitev.
V postopku odmere so bile zavezancem ] nriznane davčne olajšave po občinskem odloku o davkih občanov za vlaganje v razširjeno reprodukcijo z znižanjem davčne osnove od ; 2.5 % do 40 % odvisno od vrste dejavnosti, nadalje za izvoz proizvo dov na konvertibilno območje z znižanjem davka od 5 % do 35 % <) dvisno od vrednosti izvoženih proizvodov primerjano na celotni pri hodek obratovalnice; največji del olajšav v znesku din 10.332.086,0* fli je priznanih zavezancem, ki so pričeli opravljati obrtno dejavnost — začetniki in sicer za prvo leto poslovanja 100 %, za drugo leto 50 % i n za tretje leto poslovanja 25 % odmerjenega davka; poleg tega je p r iznana olajšava samostojnim gostincem, ki so imeli več kot 40 % cehi Dtnega prihodka s hrano in prenočišči za 30% odmerjenega davka.
Skupaj priznanih davčnih olajšav vseh vrst je din 14,375.250,00. Pri tem je potrebno še povedati, da so dav čne olajšave za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih ! sredstev vezane na pravilno vodenje poslovnih knjig. Ker pa so bile i nekaterim zavezancem poslovne knjige ovržene kot neverodostojn<; zaradi vsebinskih nepravilnosti, jim ni bila priznana davčna olajša va za ta namen.
2. Odmera davkov v pavšalnem letneitn znesku
Davek v pavšalnem letnem znesku se o> c lmer ja za naprej in ga plačujejo tisti zavezanci, ki opravljajo dejavno «;t v manjšem obsegu. Število zavezancev za davek v pavšalnem letner ki znesku za leto 1985 je bilo 96; davek pa jim je bil odmerjen v skupn um znesku din 3,317.200,00. Odmera tega davka 104 zavezancem za leto 1986 pa znaša 12,053.000,00 dinarjev. Porast odmer j enega davka v letu 1986 v primerjavi z odmerjenim davkom v let:u 1985 znaša 363% ali za 8,736.000,00 dinarjev več.
Davčne olajšave za zavezance v pavšalnem letnem znesku znašajo skupaj 828.400,00 dinarjev in to v cel oti za zavezance, ki so pričeli opravljati samostojno dejavnost — začetniki.
Porast davkov za zavezance obdavče r le v pavšalnem letnem znesku je izredno velik v primerjavi z višino da vkov v letu 1985. Vzrok za to je izredno nizka odmera tega davka za leto 1985, ki je znašala v povprečju 34.554,00 dinarjev na posamezi :iika. Z novimi kriteriji ugotavljanja višine tega davka s spremembo c > dloka o davkih občanov s 1.1. 1986 pa znaša ta davek povprečno ll.'Ji.895,00 dinarjev na posameznika.
3. Obrazložitev v zvezi z odmero i J.avkov in prispevkov po dejanskem dohodku in v pavšalnem letnei on znesku
Zaradi tako visokega porasta prih odka in dohodka, predvsem pa ostanka čistega dohodka, ki je osnov a za davek iz dejavnosti, je normalno prišlo do velikih obremenitev (posameznikov z družbenimi obveznostmi, posebno še z velikim por astom odmerjenih vseh prispevkov za samoupravne interesne skupn i osti, ki znašajo za leto 1985 skupaj 121.035.044,00 dinarjev, to pa j«; enaka višina kot znašajo odmerjeni davki. Pri tem pa je opozoriti še i na to, da so vsi prispevki, posebno pa za samoupravno interesno skupn ost poko jninsko-invalidskega zavarovan ja občutno porasli za leto 15g86, kar se vidi pri predpisu akontacij, ki so bistveno višje. Porast pnispevkov je na račun spremembe predpisa SPIZ na podlagi katerega s t: odmerjajo prispevki od ugotovljenega dohodka preteklega leta in n t; več od proste izbire zavarovalne skupine kot je bilo za leto 1985.
Pri poračunu davkov in prispevke j v glede na predpisane akontacije v letu 1985 in znatno večjo odmero, ki je bila prej obrazložena, je
prišlo pri večjem številu zavezancev do ogromnih razlik za doplačati. Iz tega dejstva je sledilo, da je v letu 1986 rekordno število vlog za odlog plačila in za obročno odplačevanje davčnega dolga, kar pa povzroča dodatno obremenitev občinske uprave za družbene prihodke. Vloge so bile skoraj v celoti pozitivno rešene (na podlagi odloka o davkih občanov) s tem, da se vsi odloki in obročno plačevanje dovolijo do 15. 12. 1986 in se v leto 1987 ne morejo prenašati.
Občinska uprava za družbene prihodke ugotavlja, da nekateri davčni zavezanci vodijo poslovne knjige in dokumentacijo pomanjkljivo in nepravilno. Kršitve predpisov so predvsem v nerednem dostavljanju mesečnih davčnih napovedi o obračunanem in plačanem prometnem davku, nedostavljanju plačilnih list za zaposlene delavce; najdeni izdani računi za prodane proizvode in opravljene storitve niso bili knjiženi v poslovnih knjigah, dalje, dejansko stanje osnovnih sredstev se ne ujema s knjižnim stanjem, nadalje je ugotovljeno, da posamezniki ne izdajajo vseh dokumentov — računov za opravljeni: promet z občani, ugotavlja se tudi neažurno knjiženje — zaostanki so tudi po več mesecev, nadalje je ugotovljeno knjiženje izdatkov brez dokumentacije in nevodenje materialnega knjigovodstva pri zavezancih, ki vodijo dvostavno knjigovodstvo, nekateri avtoprevozniki pa ne vodijo potnih nalogov pri opravljanju prevozov.
Zaradi navedenih pomanjkljivosti in nepravilnosti oziroma kršitev predpisov, je bilo v postopku za prekrške storjene v letu 1985 kaznovanih 33 zavezancev v skupnem znesku 1,320.000,00 dinarjev denarnih kazni.
Glede na regijsko usklajevanje zaradi enotne davčne politike ljubljanske regije, v katero je zajeta tudi občina Vrhnika, ugotavljamo, da je občina Vrhnika le nekoliko drugačna po razvitosti, po kraju in pogojih poslovanja obrtne dejavnosti in jo zato ni mogoče v celoti primerjati s kriteriji davčne politike ljubljanskih občin.
Predvsem je slaba založenost trgovin z repromateriali, nadomestnimi deli in orodji, ki jih dnevno potrebuje obrtna dejavnost. Vse navedene stvari se pretežno nabavlja v Ljubljani in to je velika izguba časa pri poslovanju osnovne dejavnosti. Enaki problemi, oziroma izguba časa je pri prodaji in opremi proizvodov in sklepanju poslov v manjšemn kraku kot je to v večjih centrih. Poleg tega so nekatere vrste obrti, posebno nekatere za servisne storitve gospodinjskih strojev in servisne za vzdrževanje osnovnih sredstev v obrtni dejavnosti v zaostajanju za splošnim razvojem nekaterih vrst, ki jih potrebuje občina pa sploh ni.
Glede na te ugotovitve bo zaradi pospeševanja razvoja drobnega gospodarstva občinska uprava za družbene prihodke še v tem letu predlagala skupščini spremembo odloka o davkih občanov v tem, da se za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev sprejme najvišja možna olajšava za vse obrtne dejavnosti, poleg navedenega, da se na novo določi tudi davčna olajšava za deficitarne dejavnosti zavezancem, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku.
4. Odmera davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti
Davek iz kmetijske dejavnosti se odmerja od katastrskega dohodka in na dohodek iz gozda od lesa odkazanega za posek.
Za leto 1985 je bilo 2.067 zavezancem odmerjenega davka od katastrskega dohodka skupaj 4,138.740,00 dinarjev, davka na dohodek iz gozda 371 zavezancem din 1,253,541,00, tako, da je skupaj davka iz tega naslova 5,392,281,00 dinarjev.
Davek iz kmetijske dejavnosti se odmerja od katastrskega dohodka iz na dohodek iz gozda od lesa odkazanega za posek.
Za leto 1985 je bilo 2.067 zavezancem odmerjenega davka od katastrskega dohodka skupaj 4,138.740,00 dinarjev, davka na dohodek iz gozda 371 zavezancem din 1,253,541,00, tako, da je skupaj davka iz tega naslova 5,392.281,00 dinarjev. Davčne olajšave za 413 zavezancev pa so znašale skupaj din 1,079.807,00. Olajšave so bile priznane za nabavo kmetijskih strojev in za vzdrževanje zemlje za skupno obdelavo.
Skupna odmera vseh vrst prispevkov pa znaša 2.661,354,00 dinarjev. Problemi, ki se pojavljajo pri odmeri davka iz kmetijstva je v glavnem še neurejeno lastništvo, neizpeljava katastrskega dohodka lastnikov zemljišč, ker geodetska uprava poseduje stare podatke, predvsem pri naslovih K.o. Borovnica, Log, Dragomeru in Verdu, ki jih prejema od zemljiške knjige. Poleg tega prihajajo spremembe lastništva prepozno, z zamudo več let in tako pride do obdavčevanja tistih, ki niso več lastniki zemljišč. Težave nastajajo tudi pri odmeri prispevkov za skupnost zdravstvenega zavarovanja, ker prejemamo bolniške liste še po odmeri, zato pa nastajajo velika preplačila.
5. Izvor premoženja
Zakon o davkih občanov je naložil ugotavljanje izvora premoženja in obdavčitev nenapovedanega dohodka občinskim upravam za družbene prihodke s 1. 1. 1984.
Povedati je potrebno, da smo s to nalogo šele na začetku in sicer nastavljena je evidenca vseh občanov, ki bodo po preverjanju vseh pridobljenih podatkov prišli v poštev, da podajo obrazložitev dohodkov za pridobljeno premoženje.
V primerih ko pridobljeno premoženje ni pokrito z njihovimni ugotovljenimi dohodki, bo uveden postopek za odmero davka od nenapovedanega dohodka.
Sedaj je uvedba prvih postopkov šele na začetku in še nimamo zaključenega primera za odmero tega davka.
Pri tem je še povedati, da so postopki za odmero navedenega davka zelo zapleteni in ponavadi dolgotrajni, zlasti z novimi dokazovanji dohodkov v teku trajanja postopka, ki pa se vlečejo daljši čas tudi zaradi upravnega spora pri pristojnem sodišču.
Zaradi pomanjkanja kadrov v občinski upravi za družbene prihodke in stalnega povečanja nalog posebno administrativnih, ki ne prinašajo vsebinskih in strokovnih rešitev, zlasti pa prepogostih sprememb predpisov, tudi ni bil odmerjen davek na dediščino za več let. Z novo sistematizacijo pa bo ta naloga rešena v najkrajšem možnem času.
Vrhnika, dne 22. 9. 1986
OBČINSKA UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE VRHNIKA
POROČILO o stanju kmetijstva za leto 1986
Kmetijstvo smo opredelili v dolgoročnih in srednjeročnih planskih dokumentih občine Vrhnika kot temeljno razvojno usmeritev, da bi s tem zagotovili čimvečjo osamosvojitev na področju oskrbe s hrano. »Poglavitna usmeritev razvoja« teži v izboljšanje zemljišč za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, doseganje cenejše proizvodnje hrane in surovin.
Razvoj kmetijstva je široko in zapleteno družbenoekonomsko vprašanje, ki ga to poročilo ne more in ne namerava celovito zajeti. Poročilo obravnava predvsem realizacijo nalog in programov na področju kmetijstva, to je proizvodnjo hrane, uresničevanje kmetijske zemljiške politike, s poudarkom na izvajanje agro in hidromelioracij ter komasacij, socialno in starostno strukturo kmetijskih proizvajalcev in izvajanje zakonskih predpisov s področja kmetijstva.
I. KMETIJSKA PROIZVODNJA
1. NOSILCI KMETIJSKE PROIZVODNJE
Kmetijska zadruga Vrhnika za individualni sektor in Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva — posestvo Verd za družbeni sektor, sta v občini Vrhnika nosilca kmetijske proizvodnje, le manjši del kmetijskih proizvajalcev ni vključen v organizirano tržno proizvodnjo, sicer z majhnim obsegom proizvodnje, ki pa bistveno vpliva na oskrbo s hrano v naši občini (ta proizvodnja poteka na približno lOOha kmetijskih zemljišč).
1.1. Kmetijska zadruga
Kmetijska zadruga Vrhnika organizira kmetijsko proizvodnjo na cca 5200ha kmetijskih površin, pretežno na površinah individualnega sektorja, na 188ha zemljišč vzetih v 20-letni zakup od Ljubljanskih mlekarn ter na lastnih zemljiščih. V zadrugo je vključenih 760 kmetov, ki so člani zadruge in imajo z zadrugo sklenjene dolgoročne pogodbe o proizvodnem sodelovanju.
1.1.1. Rastlinska proizvodnja
a) Setvena struktura
V letu 1986 so bile na območju občine Vrhnika posejane, oziroma zasejane naslednje glavne poljščine:
koruza za zrnje 152 ha
koruza za silažo 403ha
pšenica 63 ha
krompir 224 ha
Poleg tega je bilo na območju melioracij pod Veliko Ligojno zasejanih 31,5ha površin s kvalitetnimi sortami trav in detelj za trajno košno rabo.
b) Pridelovanje pšenice
V sezoni 1985—86 je bilo sklenjeno 97 pogodb o tržni proizvodnji pšenice, s katerimi je bilo predvidenih 1400 dt odkupa. Celotno leto pridelovanju ni bilo naklonjeno. Jesensko obdobje sušnega vremena je povzročilo slab vznik. Zaradi predolgega zadrževanja snežne odeje je predvsem posevke, ki so bili prebujni, prizadela snežna plesen (Fu-sarium nivale). Ob koncu zime se je pojavilo daljše obdobje suhega in izredno toplega vremena, ki je povzročilo prehiterprehod posevkov iz vegetativne v generativno fazo. Posledica tega je bila, da se je pšenica slabo razrastla, tako, da sklop ni bil zadovoljiv. Deževje, ki je sledilo, je povzročilo večje izpiranje hranil. Pleveli so se zatirali v veliki večini posevkov v optimalnih rokih, pač pa je bila pomanjkljiva zaščita rastlin pred pepelasto plesnijo (Evvsiphe graminis), kljub temu, da je Sklad za intervencije regresiral fungicida BAYLETON in TILT do polovične cene. To se je izkazalo za usodno konec maja in v začetku junija, ko je prav »tropsko« vreme (60 % več padavin in 2°K večja povprečna temperatura od normalne) omogočilo optimalne razmere za razvoj bolezni, predvsem rjavenja plev (Septoria nodorum). V tem obdobju se je cca 50 % posekov tretiralo s TILT-om, vendar je bilo v glavnem že prepozno za preprečevanje bolezni, omililo se je le njeno
širjenje. Omenjeni problemi so bili prisotni v vsej republiki, to pa se je bistveno odrazilo pri doseganju pogodbenih obveznosti pri odkupu.
Povprečni pridelek v naši občini je znašal 30dt/ha, kar je cca 10 dt manj od tistega, za katerega je bila prilagojena agrotehnika. Maksimalni doseženi pridelek je bil 46dt/ha, dosežen s sorto »Jugoslavija«, ki je od vseh sort bila najmanj napadena.
Letošnje pogodbene obveznosti KZ Vrhnika so znašale 1300dt, kasneje so bile zmanjšane za 30 % (enako v vsej republiki), odkupljenih je bilo 1270dt zrnja. Plan odkupa je bil tako izpolnjen le po samoupravnem sporazumu, ne pa tudi po individualnih pogodbah. Letino lahko, glede na vse težave, ocenimo kot zadovoljivo.
c) Pridelovanje koruze
Koruza je bila posejana na 555 ha. Semenska koruza najkvalitetnejših dvolinijskih hibridov je bila na razpolago po ceni 880 din/kg. Da bi se zagotovila setev kvalitetnega semena, je Sklad za intervencije regresiral setveni material* tako, da je bilo 95% površin posejanih s priporočenimi hibridi. Vrerhenske razmere pri vzniku so bile dokaj ugodne, deževje v začetku junija pa je povzročilo zastoj v rasti in izpiranje hranilnih snovi iz ornice. Rastline so pričele rumeneti, pojavili so se tudi znaki pomanjkanja hranil (predvsem P2O5), ki so se demonstrirali zlasti pri bolj občutljivih sortah »pioneer 38-39« in »pioneer 39-25«, ker je bila koruza takoj po koncu deževnega obdobja dogno-jena, si je hitro opomogla. Rastne razmere v poletju so bile izjemno ugodne zaradi optimalnih temperatur, pomanjkanje vlage se je občutilo le na lažjih tleh, na psevdoglejih pa so se tla zaskorjila.
Pričakovati je zelo dobre pridelke, prve ocene kažejo na povprečen pridelek zrnja okrog 70dt/ha, pri bolje oskrbovanih posevkih z optimalnim sklopom je pričakovati pridelek 80—85 dt/ha. Slabše bo le na področjih, ki jih je prizadelo, neurje, saj je na najbolj prizadetih parcelah cca 80—90 % koruze položene, kar bo znatno oteževalo spravilo. Ob lepem vremenu, ki spremlja siliranje, je pričakovati, da bo silazna masa kljub izgubam primerne kakovosti brez, za pravilen potek mlečnokislinskega vrenja, škodljivih primesi tal. Večje izgube (20—30%), je pričakovati pri pridelku zrnja. Koruza bo namreč predčasno dozorela, bolj pa je podvržena tudi napadu raznih škodljivcev.
d) Pridelovanje krompirja
Tudi pridelovanju krompirja spomladansko vreme ni bilo naklonjeno. Povečini je bil posejan prepozno in je zaradi hladnejšega vremena počasi in neenakomerno vznikal. Junijsko deževje je zahtevalo stalno zaščito pred krompirjevo plesnijo, medtem ko koloradskemu hrošču tako vreme ni preveč prijalo. Hektarski pridelek je ocenjen na 240 dt.
e) Pridelovanje krme
— pridelovanje krme na njivskih površinah
V zadnj em času postaja zagotavljanje krme na lastnih površinah vse večjega pomena. Pri tem ne gre le za pridelovanje kakovostne volu-minozne krme, temveč tudi za pridelovanje močne krme.
Ob energetsko bogatih pridelkih, ki jih dobimo s koruznim zrnjem, je potrebno zagotoviti tudi zadosti beljakovin. V ta namen so bili že v lanskem letu izvedeni demonstracijski poskusi s krmnim bobom. Za-sej ane površine z bobom v letu 1986 niso bile tolikšne, kot je bilo planirano. Vzrok temu je neugodno vreme, ki je preprečilo pravočasno pripravo zemlje in setev. Tudi pridelki (cca 30dt/ha) so bili nekaj slabši od načrtovanih, predvsem zaradi deževja v času cvetenja, ki je povzročilo slabšo oprašitev. Kljub temu kaže s pospeševanjem pridelovanj a krmnega boba nadaljevati, saj s pridelkom 30 dt/ha pridelamo blizu 10 dt/ha beljakovin.
Razveseljivo je, da se je večina strnišč obdelala in zasejala s krmnimi dosevki. Še vedno prevladuje tradicionalna repa, ki pa daje manjše pridelke, tako v suhi snovi, kot tudi v hranilnih snoveh. Od ostalih krmnih dosevkov je največ mnogocvetne ljulke, ki da 1 odkos
že jeseni, naslednje leto pa še 4—5. Sejala se je v mešanici s perzijsko deteljo. Na ta način se krma beljakovinsko obogati.
Poleg tega se je sejala še krmna ogrščica cv. »starška«, na cca 2,5ha pa je bila posejana ajda, ki je že skoraj povsem izginila iz naših njiv.
— pridelovanje krme na travinju
Še vedno se večina krme s travinja konzervira na klasičen način s sušenjem na tleh, pri katerem pa prihaja do največjih izgub. Letošnje lepo vreme v sredini maja je bilo idealno za spravilo prve košnje, vendar so ga izkoristili le kmetje, ki travo silirajo, manj tisti z dosuševal-nimi napravami in najmanj tisti, ki krmo sušijo na tleh. Deževje, ki je sledilo, je povzročilo, da je krma prvega odkosa zato slabše kvalitete. Poletna suša je zavrla rast travne ruše celo na dobro gnojenih površinah, tako, da je letošnji pridelek suhe voluminzne krme manjši od običajnega, kar bo predvsem kmetom, ki obrok bazirajo na krmi s travinja (silaža, seno) povzročalo težave pri ohranjanju števila živali osnovne črede.
f) Proizvodnja na melioracijskem kompleksu Velika Ligojna V letošnjem letu je stekla tudi rastlinska proizvodnja na melioracijskem kompleksu. Površine so bile v glavnem dobro obdelane, kmetje pa so upoštevali navodila pospeševalne službe. Setvena struktura je bila naslednja:
Kultura	Površina	%
koruza	27,3	36
TDM	31,4	41,5
pšenica	10,8	14,3
ljulka	4,5	5,9
ječmen	1,3	1,7
krompir	0,5	0,6
Pridelki pšenice in koruze so bili dobri (pri pšenici beležimo na eni parceli v izmeri l,9ha 88dt zrnja), za krompir se je izkazalo, da mu težka struktura zemlje preveč ne ustreza, največ problemov pa je bilo s travno-deteljnimi mešanicami. Semena trav namreč niso kalila, tako, kot je bilo v deklaracijah navedeno. Posevke si je ogledala zastopnica Semenarne iz Ljubljane, kjer je bilo seme nabavljeno, vzela pa je tudi vzorce za ponovno analizo na kalivost in čistočo. Ker so semena detelj normalno kalila, sedaj namesto večletnih travno-detelj-nih mešanic prevladujejo detelje, ki pa imajo krajšo življenjsko dobo od trav, pojavlja pa se tudi problem njihovega konzerviranja.
1.1.2. Živinoreja
Trenutno stanje na področju živinoreje (v proizvodnji mleka in mesa) lahko ocenimo kot zadovoljivo. Polletni rezultati realizacije odkupa mleka in mesa (mleko indeks 98, meso indeks 87) v KZ Vrhnika niso preveč vzpodbudni, vendar močan trend naraščanja odkupa mleka in mesa v avgustu in septembru daje upanje, da bo planirana stopnja rasti (2,5 %) primarne kmetijske proizvodnje, konec leta dosežena.
Prav tako kot lansko leto, se tudi letos živinoreja sooča v naši republiki z velikimi težavami. Proizvodna cena mleka se je v prvem polletju leta 1986 gibala med 80 in 70 din, odkupna s premijo vred je bila 55 din. Tudi pri proizvodnji mesa beležimo razkorak, ki pa je bil za malenkost nižji.
Predvsem mešane kmetije v bližini večjih krajev zelo hitro reagirajo v primeru, ko proizvajajo brez ostanka dohodka. Več mleka po-krmijo teletom, v obrok molznicam ne dodajajo močne krme, tudi prodaja mleka na domu se veča. Rezultat je tak, da se proizvodnja mleka po kravi zniža, pa tudi odkup je nižji.
Vzpodbudno je dejstvo, da ne beležimo zmanjšanja števila osnovne črede krav. Prodaja plemenske živine in predvsem vzreja te živine je postala v zadnjem 5-letnem obdobju oblika dohodkovnega sodelovanja med kmeti, zadrugo in kmetijskim zavodom Ljubljana na eni strani ter kupcem (iz sosednjih republik na drugi strani).
Ne glede na obilico težav, ki spremljajo prodajo plemenske živine (zahtevno delo za kmeta, selekcijsko službo in odkup, kupci ne plačujejo živine v zakonitih rokih), je treba stremeti, da ta oblika ostane stalna in trajna, saj je za kmeta vedno bila stimulativna.
Na območju občine razpolagamo z dovolj kvalitetno osnovno čredo krav, zato ob dobrem krmljenju kmetje lahko tudi v tej obliki prodajajo svoj, z dolgotrajnim delom ustvarjen proizvod — kvalitetno plemensko telico.
Za večji napredek v živinoreji je v delo pospeševanja vključena tudi
selekcijska služba, ki s svojim vestnim in rednim opravljanjem A kontrole in kontrole zaroda, pripomore k večjemu genetskemu napredku osnovne črede krav. Selekcijska skupnost rejcev rjavega in lisastega goveda tudi pripomore k večjemu napredku v govedoreji in drži vez med kmeti, zadrugo, veterinarsko službo in pospeševalno službo.
V okviru skupnosti je 6. septembra devet rejcev predstavilo svoje živali na regijski razstavi v Novem mestu. Prireditve ob 100-ti obletnici kmetijske šole na Grmu se je udeležilo še 40 živinorejcev iz naše zadruge. S tem smo dali lep pečat celotni prireditvi in na ta način dobili tudi ustrezna priznanja.
1.1.3. Proizvodnja v hribovskih predelih
Poleg obsežnega dela na področju hidromelioracij v ravninskem delu naše občine potekajo tudi ureditvena dela na pašnikih v hribovskih predelih občine. Stroški za urejanje travnatega sveta v bolj ali manj intenziven pašnik so bistveno nižji od urejanja odvodnjavanja v ravnini, ob pravem pristopu pa prav tako hitro dajo dobre proizvodne rezultate. Če se hribovska kmetija usmeri v pašo, pomeni to v 5 letih vsaj 2 krat povečano tržno proizvodnjo mleka in mesa. Osnovnemu ukrepu, to je izgonu živine na urejen pašnik, sledi gnojenje, zgodnja košnja in siliranje trave in če na kmetiji ne nastopijo subjektivne težave, je uspeh ob dokaj majhni investiciji hiter. Kljub zanesljivemu uspehu še premalo podpiramo pospeševalne akcije te vrste, čeprav sklad za intervencije v ta namen usmerja določena sredstva (sofinanciranje gnojil).
Z nepovratnimi sredstvi so družbeno podprte le skromne naložbe kmetov in zadruge v urejanje hribovskega sveta. Na ta način smo uredili nekaj pašnikov na Pokojišču, na katerih se že peto leto pasejo plemenske telice iz ravnine. Skupaj je na Pokojišču urejenih IlOha individualnih pašnikov in 89ha skupnih pašnikov. Da bi bilo delo na področju urejanja hribovitega travnatega sveta čimbolj strokovno in kvalitetno, poteka na skupnem pašniku Zavrh posebna raziskovalna naloga, katere nosilci so strokovnjaki Biotehnične fakultete in Kmetijskega zavoda Ljubljana.
1.1.4. Delovanje pospeševalne službe
Delovanje pospeševalne službe je prilagojeno osnovni usmeritvi proizvodnje (govedoreji) in naravnim danostim (ravninski svet na Barju in njegovo obrobje, hribovski predeli).
Izvršni odbor sklada za intervencije v proizvodnji in porabi hrane v občini, je v letu 1985 posvetil organizaciji pospeševalne službe precej časa. Organiziran je bil tudi poseben razgovor v okviru »Sveta za vprašanje kmetijstva pri SZDL« o bodoči organiziranosti pospeševalne službe s posebnim poudarkom, kako organizirati intenzivno kmetijsko proizvodnjo, na melioriranih površinah. Iz vseh teh razgovorov se je izoblikovalo mnenje, da naj bo pospeševalna služba organizirana na sledeč način. Zaposleni naj bi bili štirje pospeševalci in sicer dva živinorejca in dva poljedelca. Vsak bi opravljal svojo specialnost, vendar kljub temu bolj intenzivno delal s kmeti iz določenega teritorija. Teritorijalni princip pospeševanja ostane primarna naloga posameznega pospeševalca. V pospeševalni službi so v tem letu zaposleni trije pospeševalci in pripravnik, tako bo torej v letu 1987 služba polnoštevilno zasedena in bo lahko še bolj sistematično pričela z delom s kmeti na terenu, kar je tudi osnovni namen pospeševanja. Večletno načrtno delo bo lahko dalo rezultate v povečani proizvodnji hrane, če bodo dani osnovni pogoji za uspešno gospodarjenje na proizvodni enoti — kmetiji.
1.2. Ljubljanske mlekarne — TOZD posestva — Posestvo Verd
Na območju občine Vrhnika imajo Ljubljanske mlekarne — TOZD Posestva uporabno pravico na zemljiščih družbene lastnine, na površini 513 ha, od tega je 104ha gozdov. V začasno uporabo 20 let je bilo oddanih 188 ha kmetijskih površin Kmetijski zadrugi Vrhnika.
V prvi polovici letošnjega leta je bil plan proizvodnje mleka izpolnjen 68,9 %. Razlog za zaostajanje je predvsem zmanjšanje staleža živine zaradi prilagoditve ekonomske situacije TOZD.
Plan vzreje mlade živine je dosežen v načrtovanih okvirih in s tem so pokrite lastne potrebe po mladi plemenski živini.
V vzrejališču mlade plemenske živine v Bistri so v roku in brez podražitev dogradili potrebne silosne kapacitete za skladiščenje volumi-nozne krme. ,
Izvedeni so bili nekateri ukrepi za izboljšanje kvalitete osnovne krme, izboljšanje higienske kvalitete mleka in odstotek tolšče v mleku, za 0,3 tolščobne enote po litru.
Problematika proizvodnje je identična s problematiko ostalih kme-
tijskih proizvajalcev in jo rešujejo s prilagajanjem trenutnim tržnim razmeram.
1.3. Drugi nosilci nalog na področju kmetijstva
Poleg organizatorja proizvodnje in nosilcev kmetijske zemljiške politike v občini, se je v vse naloge na področju kmetijstva vključeval kmetijski inšpektor. To so naloge, ki jih je dolžan izvajati po zakonu o kmetijskih zemljiščih ter naloge v zvezi s kmetijstvom v okviru svoje pristojnosti.
V zadnjih dveh letih se je pokazalo boljše sodelovanje med Veterinarskim zavodom »Krim« Grosuplje in KZ Vrhnika oziroma kmeti. Delo na področju zatiranja živalskih kužnih bolezni in delo na področju kurativnega in preventivnega zdravljenja teče uspešno. Sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane regresira kurativno dejavnost v višini 50% od vrednosti storitev in sicer za intervencije pri porodih, zdravljenje mastitisa in presnavnih bolezni. Rezultat regresiranja je ta, da se število intervencij povečuje, medtem ko na postajah v sosednjih občinah beležijo zmanjšanje intervencij. Zato lahko pospeševalen ukrep ocenjujemo kot pozitiven prispevek k boljšemu zdravstvenemu stanju osnovne črede govedi v naši občini.
2. IZVAJANJE KMETIJSKE ZEMLJIŠKE POLITIKE
V zadnjem letu je bilo delo Kmetijske zemljiške skupnosti namenjeno v prvi vrsti v pripravo in uskladitev dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Vrhnika, da se čim več kmetijskih površin ohrani pred spremembo namembnosti. Stališče skupščine KZS je bilo vseskozi, da se tako dolgoročni, kot srednjeročni prostorski plan občine uskladi na podlagi usklajenega srednjeročnega družbenega plana 1981—1985, kateri je bil usklajen z interventnim zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti. Interventni zakon ni prinesel novih rešitev na področju varstva kmetijskih zemljišč, ampak je bil njegov osnovni cilj in namen, da se interventno zaustavi oziroma prepreči negospodarno ravnanje s kmetijskimi zemljišči, dokler v občini ne uskladimo potreb in interesov uporabnikov zemljišč, v skladu z že veljavnimi predpisi. Z interventnim zakonom in navodilom je bila predpisana obvezna enotna izdelava kategorizacije kmetijskih zemljišč ter razvrstitev kmetijskih zemljišč v območja na podlagi kriterijev zakona o kmetijskih zemljiščih. »Inter-ventnost« zakona je bila samo v dosledni zahtevi, da se spoštuje pri načrtovanju posegov v prostor veljavne postopke in predpise, zato se s prenehanjem veljavnosti zakona v novem planskem obdobju 1986—1990 in do leta 2000 kriteriji varstva kmetijskih zemljišč v ničemer ne spreminjajo.
Osnutke dolgoročnega in srednjeročnega družbnega plana občine Vrhnika je skupščina KZS obravnavala in zaradi planskih posegov stanovanjskih in drugih gradenj v 1. območje kmetijskih zemljišč, je pripombe posredovala planskim službam v občini in sicer:
a) na območju naselja Log—Mole so površine 1. območja kmet. zemljišč sicer deloma II. kat. in deloma IV. M kategorije, so v dolgoročnem in srednjeročnem družbenem planu namenjene za individualno stanovanjsko gradnjo ter za terciarne dejavnosti naselja Log:
b) na območju naselja Log—Jordanov kot je površina 1. območja sicer III. kategorije razvrščena v dolgoročnem družbenem planu za zgradnjo obrtnih delavnic in železniške postaje;
ol c) na območju mesta Vrhnike je površina zaščitene kmetije Koče -var na podlagi interventnega zakona razvrščena v 1. območje kmet. zemljišč, sicer II. kategorije, v dolgoročnem družbenem planu pa je namenjena za gradnjo terciarnih dejavnosti in železniške postaje.
Navedene pripombe skupščine KZS niso bile sprejete in usklajene v predlogu dolgoročnega družbenega plana občine Vrhnika, zato so bile pripombe posredovane republiški recenzijski komisiji, katera preverja usklajenost družbenih planov občin z zakonom. Do danes dolgoročni družbeni plan občine Vrhnika še ni bil v obravnavi na recenzijski komisiji, zato plan formalno še ni dokončno veljaven. Ker je skupščina občine Vrhnika na podlagi sprejetega dolgoročnega plana sprejela tudi srednjeročni družbeni plan 1986—1990. se ta plan v neusklajenih območjih, do obravnave dolgoročnega plana na recenziji, ne sme izvajati.
Na podlagi elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana Kmetijske zemljiške skupnosti občine Vrhnika, je skupščina KZS na svoji 7. seji, julija 1986 sprejela Samoupravni sporazum o temeljih plana KZS za obdobje 1986—1990 in plan KZS za obdobje 1986—1990. V skladu s SS o temeljih plana in planom KZS je skupščina na isti seji sprejela predlog SS o sofinanciranju KZS. Trenutno
teče podpisovanje sporazuma po organizacijah združenega dela, katere so po zakonu o kmetijskih zemljiščih obvezne pristopiti k sofinanciranju. V skladu s finančnim planom KZS v letu 1986, bodo sredstva združena na podlagi SS o sofinanciranju v prvi vrsti porabljena za delo strokovno tajniške službe KZS in za plačilo izdelave prve faze agrokarte, to je prikaza obstoječe izrabe kmetijskih zemljišč na PKN kartah 1:5000 s tabelarnim prikazom. V zadnjih letih je zaradi zaščite zlasti kvalitetnih kmetijskih površin pred spremembo namembnosti, vse manj prihodka od odškodnin po zakonu o kmetijskih zemljiščih, zato je navedeni sporazum o sofinanciranju obvezen, kar je bil tudi sklep zadnje skupščine Zveze KZS Slovenije oziroma je uzakonjeno v 7. členu zakona o kmetijskih zemljiščih.
Izvajanje prostorsko ureditvenih operacij v naši občini je v polnem teku. V letu 1984 začeta hidromelioracija na 75ha kompleksu je v glavnem zaključena, čeprav tehnični prevzem objekta še ni bil opravljen. KZ Vrhnika, kot investitor agrarnih operacij, pri združenih kmetih, preko izvajalca SCT, sedaj ureja naslednji 169ha kompleks Pod-lipske doline. Urejena je osnovna odvodnja in vsi melioracijski jarki, trenutno pa teče še polaganje drenažnega sistema. V kolikor bo suha jesen, bodo dela po zagotovilih izvajalca, končana še letos. V KZ Vrhnika trenutno tečejo tudi priprave na priče tek urejanja kmetijskih zemljišč zadnje etape Podlipske doline, to je področje vzhodno od ceste Sinja gorica—Mala Ligojna do Drenovega griča (dolina Kanta-le), kateri kompleks obsega 91 ha in priprave za ureditev drugega večjega kompleksa, to je področje kmetijskih zemljišč pod Sinjo gorico in Blatno Brezovico v skupni izmeri 270ha.
Zadnjo etapo Podlipske doline (91 ha) bodo pričeli urejati še letos, medtem, ko je za področje kmetijskih zemljišč pod Sinjo gorico in Blatno Brezovico za letos predvidena izdelava izvedbenega projekta hidromelioracije na podlagi že osvojenega idejnega projekta, tako, da se bo navedeni kompleks po planu KZ Vrhnika pričel urejati že v prvi polovici naslednjega leta.
Februarja 1986 je Komisija za izvedbo komasacijskega postopka pri SO Vrhnika izdala odločbo o novi razdelitvi zemljišč v komasacijskem območju Podlipska dolina in Bevke. Skupaj je komasacijski postopek zajel 129ha kmetijskih zemljišč, ki so bila po starem posestnem stanju razdeljena na 219 parcel, od tega 125 parcel zasebne lastnine in 94 parcel družbene lastnine. Po odločbi o novi razdelitvi zemljišč se je število parcel zmanjšalo na 26 parcel družbene lastnine in na 79 parcel zasebne lastnine. Povprečna nova parcela v komasacijskem območju Bevk znaša 11.947m2 v komasacijskem območju Podlipska dolina pa 11.096m2. V povprečju se je z novo razdelitvijo površina parcel povečala za 1,9 krat.
Staro stanje (št. pare.)_Novo stanje (št. pare.)
Komasacijsko št.zas.		zaseb.			zaseb.	
območje	last.	last.	DL skupaj		last.	DL skupaj
Podlipska dolina						
(112ha)	45	110	83	193	67	22 89
Bevke						
(17ha)	10	14	11	25	10	4 14
Skupaj (129 ha)	55	124	94	218	77	26 103
Zaradi povečanega števila jarkov in poti, se je vsem komasacijskim udeležencem zmanjšala površina dobljenih zemljišč za 5,67 % v Bev-kah in za 9,45 % V Podlipski dolini. Od skupaj 55 lastnikov kmetijskih zemljišč v komasacijskem območju, se je 7 udeležencev pritožilo na odločbo o novi razdelitvi zemljišč. Od teh sedmih (7) udeležencev so štirje (4) po dodatni izvedbi melioracije na njihovih novo dodeljenih zemljiščih in po uskladitvi s komisijo, že odstopili od pritožbe, tako. da bo drugostopenjski organ obravnaval le še 3 pritožbe. Ne glede na izid drugostopenjske obravnave treh (3) komasacijskih udeležencev, katerih se ne strinjajo z novo razdelitvijo zemljišč, je prva komasacija uspela. Parcele so pravilnih oblik in v povprečju so velike preko 1 ha, kar pomeni, da so 1,9 krat večje, kot so bile po stari posestni strukturi. Poleg tega so odpravljene vse služnostne poti, saj je do vsake parcele sedaj javna pot.
V letu 1987 bo potrebno, da Skupščina občine Vrhnika sprejme odlok o vzdrževanju hidromelioracij. Ker bo verjetno tudi interes OVS Ljubljanica—Sava, da se tudi večje vodotoke v naši občini vzdr-
žuje z vsakoletnimi košnjami brezin, bo potrebno z njimi skleniti ustrezen dogovor o nabavi kosilnice za košnjo.
V letošnjem letu je bilo na KZS sklenjenih 59 novih kratkoročnih zakupnih pogodb za zemljišča, ki ležijo znotraj naselij. Na ta način so tudi te površine, katere so z občinskim planom namenjene urbanističnemu urejanju, obdelane, dokler se na njih ne bo pričelo izvajati gradenj. Poleg kratkoročnih pogodb je bilo v letošnjem letu še obnovljenih in na novo sklenjenih več dolgoročnih zakupnih pogodb s tržno usmerjenimi kmeti.
Ob preverjanju obdelanosti kmetijskih zemljišč in sklepanju zakupnih pogodb je bilo ugotovljeno, da je bilo v občinski sklad kmetijskih zemljišč, s katerim razpolga KZS, prenesenih mnogo parcel, katere so dobili kmetje v zamenjavo, na podlagi arondacijskih odločb, katere pa niso bile zemljiškoknjižno izvedene. Navedeno neurejeno zemljiškoknjižno stanje bo potrebno v naslednjih letih postopno urediti.
V skladu z novelizacijo zakona o kmetijskih zemljiščih, je KZS pričela z aktivnostmi za izdelavo agrokarte. Z občinsko geodetsko službo je bilo dogovorjeno, da bomo glede na skupni interes za izdelavo kvalitetnega pregleda rabe in analize rabe kmetijskega programa, skupno financirali in omogočili izdelavo karte obstoječega stanja kmetijskih zemljišč, katera predstavlja prvo fazo agrokarte. V okviru plana in SS o sofinanciranju KZS je bilo dogovorjeno, da se po letošnjem letu financira izdelava navedene karte v okviru finančnega plana KZS, za končno izdelavo agrokarte s prikazom produktivnosti kmetijskih zemijiš" (zdajšnje in možne produktivnosti), z analizo stanja kmetijstva v občini in analizo razvojnih možnosti, z osnovnimi sociekonom-skimi podatki kmetijstva, pa bo potrebno v prihodnjem letu skleniti poseben SS o pripravi in financiranju izdelave agrokarte.
Z gozdnim gospodarstvom smo se letos dogovorili o razmejevanju površin na kmetijska in gozdna zemljišča, kjer se pojavlja prevelika zaraščenost z gozdom. Na Pokojišču je meja med gozdom in kmetijskimi zemljišči bila že urejena z družbenim planom in z načrtom ureditve pašnikov, medtem ko je v nekaterih območjih občine ta razmejitev še potrebna.
3. SKLAD ZA INTERVENCIJE V KMETIJSTVU IN PORABI HRANE
Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane, ki deluje od leta 1982, je v naši občini v vseh letih odigral pomembno vlogo v razvoju kmetijstva. S sredstvi, ki so se do leta 1984 zbirala po stopnji 0,4 % v letu 1984 in 1985 in letos pa po stopnji 0,8 % od BOD delavcev, smo zagotovili, poleg uresničevanja enotnega republiškega dogovora o intervencijah v kmetijstvu, tudi izvajanje interventnih ukrepov po občinskem programu. Republiška sredstva je možno pridobiti le, če so sredstva za premije, regrese, nadomestila in stimulacije zagotovljena tudi v občinskem skladu.
Ob vsakoletnih obravnavah poročil o izvajanju programov pospeševanja kmetijstva in o programih pospeševanja ter sprejemanju prispevne stopnje, je bil prisoten dvom o upravičenosti zbiranja sredstev za intervnecije v kmetijstvu, vendar je potrebno poudariti, da mora odgovornost in skrb za zadostno proizvodnjo hrane nositi ne le organizator proizvodnje, temveč celotna družbena skupnost.
Interventna sredstva v občini so edini vir financiranja investicij v kmetijstvo v občini (hidromelioracijska dela), pa tudi za povečanje proizvodnje hrane, nemoten potek proizvodnje, za izboljšanje tehnologije in postopkov proizvodnje.
Obsežen program pospeševanja proizvodnje hrane za leto 1986 s potrebnimi sredstvi se po posameznih nalogah uspešno realizira. Bistvene naloge po programu so: sofinanciranje hidromelioracijskih del v Podlipski dolini, premiranje pitanja govedi, premiranje proizvodnje mleka, sofinanciranje dela pospeševalne službe, premiranje proizvodnje koruze in pšenice, veterinarski program, regresiranje mineralnih gnojil in drugo.
Izčrpno poročilo o realizaciji programa pospeševanja proizvodhje hrane bo tudi za leto 1986 posredovano v obravnavo zborom skupščine v začetku leta 1987.
V letu 1987 bo zakon o ukrepih za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe ter o samoupravni interesni organiziranosti na teh področjih, (ki bo predvidoma sprejet konec leta 1986), sistemsko reševal vprašanja s področja intervencij o kmetijstvu, tako na republiškem, kot na občinskem nivoju. V SIS se bodo opravljale zadeve posebnega družbenega pomena na štirih ločenih,
vendar med seboj tesno povezanih področij in sicer:
— kmetijske melioracije ter z njimi neposredno povezane prostor-sko-ureditvene operacije,
— pospeševanje družbenoorganizirane tržne proizvodnje hrane,
— zagotavljanje nemotene osnovne preskrbe,
— blagovne rezerve.
Izvajanje predlaganega zakona in nove organiziranosti ne bo terjalo finančnih sredstev proračunov družbenopolitičnih skupnosti. Finančne obveznosti, ki bodo nastale za delavcve in delovne ljudi oz. OZD, ne predstavljajo novih obveznosti,ker te obstajajo že doslej, njihov konkreten obseg in stopnja prispevka pa bosta odvisna od sprejetih planskih aktov SIS.
Glede na predpisane postopke za ustanovitev SIS in sprejem njihovih planskih aktov, ni realno pričakovati, da bo s tem zakonom predviden sistem začel delovati pred oktobrom 1987; zato se bodo sredstva za pospeševanje proizvodnje hrane in za republiške blagovne rezerve do nadaljnjega zagotavljala po dosedanjem načinu.
II. SOCIALNA PROBLEMATIKA
Ocenimo lahko, da se v zadnjih letih ni pokazala nobena aktivnost ali vzpodbuda pri reševanju problematike socialnega položaja kmečkega dela občanov. V okviru svoje dejavnosti se z navedeno problematiko ukvarja Center za socialno delo občine Vrhnika, Kmetijska zadruga za kmete,.ki so člani zadruge, Kmetijska zemljiška skupnost in upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
Obvezno pokojninsko zavarovanje je sicer prispevalo k večji socialni varnosti kmečkega prebivalstva. Po tem zakonu se je doslej zavarovalo 217 članov zadruge, približno 320 članov pa je zavarovanih iz drugih naslovov, kjer jim kmetovanje pomeni dopolnilno dejavnost ali pa jim je priznana pokojnina.
V občini je prisotna neugodna starostna struktura, ki pa ni značilna samo pri nas. Povprečna starost kmetov je 60 let. Po podatkih Centra za socialno delo obstoja veliko kmetij,na katerih je flelo prepuščeno starejšim, ki pa ne zmorejo sami brez pomoči, obdelovati svojo zemljo. Tako bi lahko s primerno aktivnostjo ta problem lahko rešili. Vendar je potrebno ob tem poudariti, da v mnogih primerih lastniki kmetije niso pripravljeni prepustiti kmetijo in s tem kmetijsko proizvodnjo naslednikom.
III. IZVAJANJE ZAKONSKIH PREDPISOV, SKLEPOV IN USMERITEV VIŠJIH ORGANOV, SKUPŠČINE OBČINE IN IZVRŠNEGA SVETA
Izvajanje zakonskih predpisov, sklepov in usmeritev višjih organov ter sklepov skupščine občine in izvršnega sveta zagotavljajo tako proizvajalci pri izpolnjevanju planirane proizvodnje, kot tudi kmetijska zemljiška skupnost, kmetijska inšpekcija in občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. V komiteju za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje ocenjujemo, da je doseženo v zadnjem obdobju dobro sodelovanje med vsemi nosilci nalog na tem področju, kar se odraža tudi na doseženih rezultatih.
Zakoni s področja kmetijstva zadolžujejo upravni organ za kmetij-stvoza vrsto upravnih postopkov, kot so: vodenje postopka za izdajo odločb o priznanju statusa kmeta, izdajanje različnih potrdiLza katere je potrebno voditi posebne ugotovitvene postopke, preverjanje že sprejetih odločb in odlokov itd. Poteka tudi medsebojno sodelovanje z upravnimi organi drugih občin zaradi reševanja problematike ter drugimi organi in organizacijami na republiškem in občinskem nivoju. Predvsem pa je bilo delo upravnega organa za kmetijstvo usmerjeno v skupno delo z nosilci kmetijske proizvodnje in kmetijske zemljiške politike, za realizacijo nalog na področju kmetijstva, pomoč pri delu komasacijske komisije, organizacijsko-tehnična in strokovna dela sklada za intervencije, izvedbo nalog na področju SLO in DS in opravljanje drugih nalog, ki jih je zahtevalo tekoče delo.
Upravni organ in drugi nosilci na področju kmetijstva, o stanju in problematiki obveščajo izvršni svet občine, ter sklepe, ugotovitve in stališča upoštevajo pri svojem delu.
IV. UGOTOVITVE, SKLEPI IN USMERITVE
Ocena razmer na področju kmetijstva v naši občini v preteklem obdobju in v letošnjem letu izhaja iz naslednjih ugotovitev:
— razvoju kmetijstva in problematiki na tem področju je bilo namenjeno veliko pozornosti strokovnih organizacij in upravnih organov;
— pogoji gospodarjenja v kmetijstvu se poslabšujejo zaradi slabšanja splošnih pogojev gospodarjenja in specifičnosti v kmetijstvu, zato ne dosegamo predvidene rasti organizirane tržne proizvodnje;
— zagotovljeno je dosledno varovanje kmetijskih zemljišč in le delno dosežena večja intenzivnost obdelave obstoječih kmetijskih kapacitet;
— ena od prednostnih nalog je še vedno izvajanje ureditvenih opercij (agro in hidromelioracij ter komasacij) ter organiziranje intenzivne proizvodnje na teh površinah;
— interventna sredstva so ugodno vplivala na obseg kmetijske proizvodnje in prispevala k izvajanju prostorsko-ureditvenih operacij;
— neugodno je stanje v pogledu socialne in starostne strukture kmečkega dela prebivalstva;
— pri delu strokovnih in upravnih teles so bile spoštovane zakonske norme, predpisi, navodila in stališča višjih organov ter predlogi in ukrepi izvršilnih organov v občini.
Da bi ohranili dosžene rezultate in tudi v bodoče zasledovali temeljni cilj kmetijstva, to je čimvečjo osamosvojitev na področju pridelave hrane, je potrebno:
— zagotoviti ohranitev proizvodnje na vseh obstoječih zmogljivo-
stih, predvsem na melioriranih površinah in dosegati vsaj obstoječi nivo proizvodnje;
— usposabljati nove zmogljivosti s področja prostorsko-ureditvenih operacij in na njih organizirati tehnološko, najsodobnejšo proizvodnjo z uvajanjem sodobnih agrotehničnih ukrepov. Na ta način bi dolgoročno pridelali dovolj krme na lastnih površinah.
— krepiti materialno podlago vseh nosilcev družbeno organizirane proizvodnje. V ta namen je potrebno zagotoviti nadaljnje zbiranje sredstev za intervencije v kmetijstvu in zagotavljati smotrno trošenje le-teh, predvsem za izvedbo melioracij in komasacij, kot osnovnih pogojev za intenzivno proizvodnjo.        2 c-
— v največji možni meri vplivati na družbenoekonomski položaj v kmetijstvu in socialni položaj kmečkega prebivalstva;
— izdelati konkretne programe aktivnosti za posamezna področja in jih dosledno izvajati.
Izvršni svet bo tudi v bodoče spremljal razvoj in stanje v kmetijstvu, koordiniral pospeševalna prizadevanja in dosledno uresničevanje sprejetih stališč in sklepov.
Vrhnika 29. 9. 1986
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA
POBUDA ZA SPREMEMBO 270. ČLENA STATUTA OBČINE VRHNIKA Z OSNUTKOM ODLOKA
ZAKONSKA OSNOVA: 289. člen Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79, 5/82 m-] 1/86)
OBRAZLOŽITEV
270. člen Statuta občine-Vrhnika določa, da se predpis ali splošni akt objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Pokazalo pa se je, da bi bilo
večkrat bolj primerno, če bi nekatere odloke ali druge predpise objavili v posebni prilogi občinskega glasila Naš časopis, glede na to, da to glasilo prejme vsako gospodinjstvo v občini, kar pomeni boljšo informiranost o najpomembnejših predpisih, ki jih sprejema občinska Skupščina.
Objava predpisov v Našem časopisu bi bila tudi cenejša, saj znaša objava na eni strani v Uradnem listu 28.360 din, v Našem časopisu pa 20.700 din.
Pobudo za spremembo 270. člena je obravnavala tudi statutarno-pravna komisija Skupščine občine Vrhnika in pobudo podprla. Vrhnika, 25. 9. 1986
IS SO VRHNIKA
: ;onv:;-
OSNUTEK
Na podlagi 289. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79, 5/82 in 11/86) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne — sprejela
ODLOK
o spremembah statuta občine Vrhnika
\___,_)
1. člen
270. člen Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79, 5/82 in 11/86) se spremeni tako, da se glasi:
Odlok ali drug splošni akt se objavi v posebni prilogi Našega časopisa i Uradne objave:
Začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem odloku ali drugem splošnem aktu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne odlok ali drug splošni akt veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen. Odlok ali drug splošni akt se lahko objavi tudi v Uradnem listu SR Slovenije.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Številka: 1. 1.02-8/79 . Datum:
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA Herman BOLE inž.
Na podlagi 70. člena Zakona o splošni ljudski obrambi (Ur. 1. SFRJ, št. 21/82), 73. člena Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Ur. 1. SRS, št. 35/82) in 201. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. 1. SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne... 1986, sprejela
ODLOK
o ustanovitvi in organizaciji enot in štabov civilne zaščite
v občini Vrhnika
I. USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA ŠTABOV CIVILNE ZAŠČITE
1. člen
Za vodenje enot civilne zaščite, usmerjanje, delovanje občanov in delovnih ljudi za osebno in vzajemno zaščito, organizacijo in izvajanje reševalnih ukrepov civilne zaščite, se ustanovijo štabi za civilno zaščito.
2. člen
Štabi za civilno zaščito organizirajo, usmerjajo in pripravljajo delovne ljudi in občane za osebno in vzajemno zaščito, usposabljajo enote civilne zaščite, odrejajo, organizirajo in usmerjajo izvajanje reševalnih in zaščitnih ukrepov, ter vodijo zaščitne in reševalne akcije ob neposredni vojni nevarnosti, v vojni, ob naravnih nesrečah in drugih podobnih prilikah.
3. člen
Ustanovijo se:
1. Občinski štab za civilno zaščito,
2. Štabi civilne zaščite v krajevnih skupnostih,
3. Štabi za civilno zaščito v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
4. Mestni štab za civilno zaščito ustanovijo krajevne skupnosti Vrhnika-Center, Vrhnika-Breg in Vrhnika-Vas.
4. člen
Štabi za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni organu, ki jih je ustanovil, pristojnemu komiteju za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter višjemu štabu za civilno zaščito.
5. člen
Občinski štab za civilno zaščito imenuje Izvršni svet občinske skupščine, štab za civilno zaščito v krajevni skupnosti imenuje svet krajevne skupnosti. Štab za civilno zaščito v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela imenuje delavski svet oz. njemu ustrezni organ upravljanja.
6. člen
Občinski štab za civilno zaščito je operativni in strokovni organ za organizacijo, pripravljanje in vodenje civilne zaščite v vojni, naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah.
7. člen
Občinski štab za civilno zaščito sestavljajo:
— poveljnik štaba,
— načelnik štaba,
— član štaba za zaklanjanje,
— član štaba za zaščito rastlin in živil rastlinskega izvora,
— član štaba za zaščito in reševanje živali in živil živalskega izvora,
— član štaba za RKB zaščito,
— član štaba za zaščito in reševanje ob požarih,
— član štaba za reševanje iz ruševin in ob poplavah in eksplozijah,
— član štaba za evakuacijo in oskrbo ogroženega prebivalstva,
— član štaba za prvo medicinsko pomoč,
— član štaba za asanacijo.
8. člen
Štabe za civilno zaščito v krajevnih skupnostih sestavljajo:
— poveljnik štaba,
— načelnik štaba,
— komandirji enot (po ukrepih).
9. člen
Štabi za civilno zaščito v temeljih in drugih organizacijah združenega dela imajo praviloma isto kadrovsko sestavo kot v krajevni skupnosti.
10. člen
Člane štabov za civilno zaščito se imenuje izmed strokovnjakov, ki glede na strokovno izobrazbo lahko uspešno opravljajo dolžnosti v štabih za civilno zaščito.
11. člen
Štabi za civilno zaščito morajo izdelati načrte za izvajanje ukrepov za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin. Načrte civilne zaščite sprejmejo organi, ki so štabe imenovali.
II. USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA ENOT CIVILNE
ZAŠČITE
12. člen
Za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah ter ob izrednih razmerah se ustanovijo enote civilne zaščite.
13. člen
Enote civilne zaščite v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, organizirajo delavski svet oz. njim ustrezni organi upravljanja. Enote civilne zaščite v krajevnih skupnostih organizirajo sveti krajevnih skupnosti.
14. člen
Enote civilne zaščite so splošne in specializirane.
Specializirane enote civilne zaščite so namenjene za opravljanje posameznih vrst ukrepov.
Ustanavljajo jih občine, krajevne skupnosti in temeljne in druge organizacije združenega dela.
Splošne enote za civilno zaščito se ustanovijo za izvajanje manj zahtevnih ukrepov in nalog civilne zaščite v manjših naseljih, krajevnih skupnostih in manjših temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
15. člen
Vrsto, velikost in število enot civilne zaščite se določi na podlagi ocene ogroženosti občine, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti pred vojnimi dejstvovanji ter naravnimi in drugimi nesrečami.
16. člen
Izvršni svet občinske skupščine lahko na predlog občinskega štaba za civilno zaščito določi temeljne in druge organizacije združenega dela, ki morajo ustanoviti specializirane enote civilne zaščite za reševanje na območju občine.
17. člen
Ustanovitelji enot po tem odloku skrbijo za kadrovsko popolnjeva-nje, strokovno usposabljanje in materialno opremljenost enot in štabov civilne zaščite.
Pri opravljanju teh nalog so dolžni sodelovati z občinskim štabom za civilno zaščito in Občinskim oddelkom za ljudsko obrambo.
III. MOBILIZACIJA ENOT IN ŠTABOV CIVILNE ZAŠČITE
18. člen
Civilna zaščita se aktivira ob vojnih akcijah, naravnih in drugih nesrečah ter ob izrednih razmerah v skladu z načrti civilne zaščite in odločitvami pristojnih organov.
Aktiviranje in mobilizacijo lahko izvršijo naslednji organi:
— v organizacijah združenega dela delavski svet oz. njemu ustrezni organ upravljanja,
— v krajevni skupnosti svet krajevne skupnosti,
— v stanovanjski stavbi hišni svet,
— na področju več krajevnih skupnosti ali celotne občine Izvršni svet skupščine občine,
— v primerih, ko je potrebno takoj ukrepati, pa tudi pristojni štab civilne zaščite ali njegov poveljnik.
Soglasje za aktiviranje in mobilizacijo štabov in enot civilne zaščite poda pristojni komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
IV. FINANCIRANJE PRIPRAV IN DELOVANJA CIVILNE ZAŠČITE
19. člen
Glavni viri financiranja civilne zaščite so:
— sredstva, ki jih delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih zagotavljajo za uresničevanje svojih programov civilne zaščite iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela oz. delovnih skupnosti,
— sredstva, ki jih delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, združujejo na temelju samoupravnega sporazumevanja in financiranja nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite splošnega pomena,
— sredstva krajevnih skupnosti, ki jih namenjajo za potrebe civilne zaščite,
— sredstva za financiranje gradnje zaklonišč,
— sredstva občanov, ki jih namenjajo za lastne priprave za osebno in vzajemno pomoč.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Ur. listu SRS.
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi krajevnih skupnosti ter delovnih ter drugih organizacij združenega dela, ki morajo ustanoviti organe in enote civilne zaščite. (Ur I. SRS, št. 29/75).
Štev.:
Datum: 30. 9. 1986
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE
VRHNIKA inž. HERMAN BOLE
OBRAZLOŽITEV
Na osnovi Zakona o splošni ljudski obrambi (Ur. 1. SFRJ, št. 21/82) in Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Ur. 1. SRS, št. 35/82) terStatuta občine Vrhnika (Ur. 1. SRS, št 31/79) so vse krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije ter društva, odgovorne za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob bojnih delovanjih, naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah.
Skrbeti morajo za stalno usposabljanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za vzajemno zaščito ter za določanje posameznih ukrepov civilne zaščite v delovnem in bivalnem okolju.
V ta namen organizirajo enote in štabe civilne zaščite ter izdelujejo načrte civilne zaščite.
Na osnovi doktrinarnih načel civilne zaščite, smernic za razvoj civilne zaščite ter ocene ogroženosti, je občina Vrhnika že sprejela odlok o določitvi krajevnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij združenega dela, ki morajo ustanoviti organe in enote civilne zaščite, ki je bil objavljen v Ur. listu SRS št. 29/75.
Na osnovi zgoraj citiranih dokumentov in dopolnjene ocene ogroženosti občine Vrhnika, je potrebno odlok novelirati ter ga dopolniti z novimi ukrepi civilne zaščite.
Bistvena sprememba v novem odloku je ukrep civilne zaščite za vzdrževanje reda, ki sedaj odpade, ker je to nalogo prevzela narodna zaščita.
Po novem pa so v okviru civilne zaščite formirane enote za vzdrževanje zaklonišč in zaklanjanje.
Ker se civilna zaščita angažira tudi v izrednih razmerah, so določene kompetence za aktiviranje in uporabo enot civilne zaščite prenesene tudi na komiteje za SLO in DS.
Z osnutkom novega odloka želimo konkretneje urediti posamezne dejavnosti in pristojnosti pri nadaljnjem organiziranju in delovanju civilne zaščite v naši občini.
Osnutek o odloka sta obravnavala tudi Občinski štab za civilno zaščito in Izvršni svet skupščine občine Vrhnika.
OBČINSKI ODDELEK ZA LJUDSKO
OBRAMBO