wmt w m(r V fe VNOST N* TAK OD GLAS OlTAJTE. ZANIMA f o: ~ Ust slovenskih deJavcevy Ameriki - Reentered u Second CUm Matter September 25th 1940 at the Pot* Offic e at New York, N. Y.t under Act of Conp%M of March 3rd, 187f. mm*A WAR BONDS X/ No. 177 — Stw. 17. — VOLUME IJL — LKTNIK I-U. NEW YORK, MONDAY. SEPTEMBER 11, 1044 — PONEDELJEK, 11. SEPTEMBRA, 1944 Tel : CHelsea 3-1242 NEMŠKA SILA Y JUGOSLAVIJI SE DROBI Zavezniki zmagujejo 11a vseh front ali: Rusija trka na vrata Jugoslavije, na Hrvatskem so upori, Bolgarska je iz prijateljice postala sovražnica Nenieije. vsled tega za Nemčijo ni nobenega npanja, da bi se mogla še kaj easa zdržati na Balkanu. Načelnik vojaško misije maršala Tita v Londonu, general Vladimir VeMiit, pa pri Visetli te pravi, tla se bodo Nemci na Balkanu borili do zadnjega in bodo skušali iz Grške in d ru if i h balkanskih dežel odpeljati kar na j ve«" svoje armade, ki mogoče Šteje i?Otl,OOC» vojakov. .Nemcem pa se 1k> zelo težko posrečilo rešiti kaj več svoje ar-made, kajti partizani so poroši-li skoro že vse železniške proge in na jugoslovanski meji je rd**ča armada, partizani pa so na vseli važnejših krajih Jugoslavije. Nemcem od režejo pot. Porodila iz Londona javljajo, da se je srbski narod dvignil proti kvidinšfci vladi: na Hrvatskem je revolucija; jugoslovanska osvobodilna vojska je blizu Beograda; vlada pogtavnika dr. Ante Pa veli ca razpada. Nemška časnikarska agent lira DNB naznanaja, da sta 'bila dva ministra Pavel i če ve vlade internirana; dvajset hrvatskih častnikov je bilo obsojenih na sni rt, ker so sestavili tajen vojaški revoluejonaren odbor. Do vsega tega je prišlo, ker je rdeča armada dospela na Rumunsko. v Bolgarijo in na jugoslovansko mejo. Kakorhi-tro je Bolgarska, ki je napovedala Nemčiji vojno, naznanila, da bo odpoklieala svoje vojaštvo iz Jugoslvaije, so Nemci Kot pravi general Velebit. se l>o polovica Paveličevih usta-šev ni MiliajJovičevili četnrkov pridružilo osvobodilni vojski maršala Tita. S prihodom Rusov Ih> vojska marala Tita zelo ojačena in tudi ohitfbožano ljud stvo Ih> dobilo potrebno pomoč. svojem dnevnem povelju je maršal Tito navedel, da je v Jugoslaviji 25 nemških divizij; v teh divizijah pa je vštetih tudi osem bolgarskih divizij in dve kavalerij)4ci (brigadi. Vedno -se še vzdržujejo poročila, ki niso uradno potrjena, dn so hrvaški uporni'ki prijeli dr. Paveliča, ga odpeljali do Drine, 'kjer so ga izročili o-svotbodilni vojski. Nekateri ministri, med njimi tudi novi vojni minister, ki je bil imenovan šele 2. septembra, so pobegnili v Nemčijo. Nemški poslank odpotoval iz Finske Nemški poslanik v Helsinkih Wipert von Blueeher je s svojim nradništvom odpotoval v Nemčijo. Petnajst minut po odhodu njegovega vlaka so žvižgale sirene, oznanjajoč njegov odhod in sicer zato, ker so se Finci bali, da ibodo ruski bombniki bombardirali vlak, kar se pa ni zgodilo. Pri odhodu so se od posilanika poslovili japonski in madžarski poslanik ter nemški častniki, ki morajo skrbeti za to, da do petka odide zadnji nemški vojak iz Finske. KONFERENCA V QUEBEGU Angleški ministrski predsednik Winston Churchill je včeraj prišel v Halifax. N. S. na konfereneo s predsednikom Rooseveltom v Qnebcen. V njegovem spremstvu so minister za vojni prevoz lord Leathers, generalni plačilni mojster lord Oherwell, šefi generalnih štabov, njegova soproga in njegov zdravnik lord Moran. V Quebec so prišli že tudi šefi ameriških generalnih štabov, kot general Marshall, admiral Ideally iu drugi. Lavalova hči osvobojena Po večurnem izpraševanju je pariška policija izpustila grofa Rene de Phambruna in njegovo ženo Marie Jose, hčer načelnika francoske vlade v Vi-elivju Pierre La vala. Grof je Lafavettov ]>otomee in sin Clare Longrvorth, sestre pokojnega kongresnika Nieliolas l^onsfwortha. Izjave dr-ja Drago Marušiča Prvi streli na "sveto" zemljo Prva ameriška armada je vč eraj s tanki in infanterijo napredovala 35 milj, je vdrla v Luksenburško in zavzela glavno mesto Lux-enburg; ameriška težka artilerija pa je prfeela obstreljevati oko-lieo Aaaehena v Nemčiji. Prvi ameriš-ki topovski strel na nemško zemljo je »bil oddan v nedeljo ob 11.20 dopoldne po ne\vvorškem času iz 155-mili-meterskega topa, katerega je izstrelil Pef. Josepr P. M nekton iz Carteret, N. J. Stroil je 'bii namerjen na majhno vas Bold-chen ob luksenburško-nemški meji na razdaljo deset milj in pol. Severno krilo ameriške prve armade je napredovalo 14 milj in je osvojilo -belgijsko mesto Limbourg, osem in pol milje od nemške meje. Amerfkanci so z vso silo pričeli obstreljevati Siegfriedovo utrjeno črto. Reuterjeva časnikarska agentura poroča, da so se zavezniški padalei spustil za nemško Siegfriedovo črto. Nepotrjena poročila postavljajo Amerikance v Etipen, ki je oddaljen od nemške meje le še nekaj milj. Henry Goreli, poročevalec United Pre** poroča, da je zajeta močna nemška armada v gozdovih med Liege in Ver-viem v Belgiji in da jo zavezniki uničujejo. Wal- splošui narodni vstaji, ki se je začela včeraj v Jugoslaviji in dejal, da je to dogodek brez-primerne veličine, brez primere v vsej dolgi zgodovini 'borbe jugoslovanski narodov za svobodo. Brezprimeren je prav tako v svojih ciljih kot v svojem obsegu.* * Dr. Marušič, bivši ban Slovenije in veteran rl»e proti Avstro-ogrski. je prispel pred kratkim v London kot predstavnik osvobodilnega gibanja v vladi dr. Subnšiča. B<1 je v prejšnji vojni v Ajneriki kot predstavnik osvobodilnega komiteja, ki je i»ozneje ustanovil neodvisno Jugoslavijo. Zastopal je tudi Jugoslavijo na versa jski konferenci in v komisiji za reparacije. "Vedeli smo od vsega začetka, da se ore. Drugje so London, 8. sep. (ONA.) — Vsa Jugoslavija bo kmalu osvobojena, in malo je takih Nemcev, ki se zdaj nahajajo tam in bodo še prišli nazaj domov v Nemčijo, je napovedal danes dr. Dra^o Marušič, jugoslovanskih m'nister za pravosodje in promet v izključnem intervuju, danem Overseas News Agency. Dr. Marušič je razpravljal o .. .. . ,. . ti odbori sestavljeni enostavno iz najbolj znamenitih o/.obnosti okraja. Naš narod je čakaj povsod po mestih, jk) vaseh in vasicah, na povelje, katero je dal maršal T it o včeraj ponoči. Izjema so le oni. ki so sodelovali z Nemci in Italijani. Njih število je danes majhno, ostali so le kolaboracijonisti višjih redov, kajti vsi oni, "katere se jim ji1 bilo posrečilo pijvar;.i, so jih zapustili iu ne sodelujejo več sovražnikom odkar je postailo jasno, 1tSri so jih vodili. "Prepričani smo, da so že prve ure naše narodne vstaje paral i žira le Nemce v Jugoslaviji. Verjemite mi, ni jih mnogo takih, da bi prišli živi nazaj ..." Dr. Marušič je poudaril, da je bila vstaja koordinirana z zavezniško vrliovno komando po načrtih treh velesil. Potrdil je tudi. da bodo Jugoslovani nadaljevali vojno tudi še potem. ko bo vsa rjihova zemlja osvobojena . . . 41 vse do skupne in popolne zmage . Rusi na Madžarskem Na 225 iruf j dolgi fronti so Rusi že 18 milj v Transilvaniji, južnem delu Madžarske, ki pa jo Rumunska smatra za del svoje dežele. Kot pravi poročilo iz Mo skve, je rdeča armada že blizu Cluja, kjer se križa več železnic, po katerih dobivajo Nemci vojaške potrebščine. Od Budimpešte so Rusi oddaljeni še 220 milj. V notranjosti Transilvanije in na Poljskem so včeraj Rusi zavzeli okoli (JO obljudenih krajev in so vdrli na Madžarsko zojiet čez nek prelaz. Na Bolgarskem so Rusi vda-rili čez balkanske gore proti (irski in Egejskenm morju. terja Modela, ki je dobila oja-čenja iz Danske, z veliko siJo protinapada. Angleška radijska postaja poroča, da so zavezniški letalci samo v enem dnevu opazili tri vlake z nemškimi vojaki, ki so prihajali na fronto. Bourg Leopold, ki služi v angleški drugi armadi, je bil pri vdaru čez Albertov kanal ujet. toda so ga -pozneje Angleži zopet osvobodili. Na južnem krilu zavezniške fronte tretja armada generafca Pattona je očistila ves desni breg Moselle pet milj od Nan-evja. Pri prodiranju proti Nemčiji je armado podpiralo 2iKK) aero planov, ki so boirJbardirali dolino Rene in železnice in ceste za fronto. Na južni fronti Amerikanci vedno bolj stiskajo obroč o-koli Belforta, ki so vrata do Rene. Medtem ko se nemška 19. armada neprestano umika proti nemški meji, se še vedno trdno drži okoli 20,000 nemških vojakov von B4a*dkowitz& v ju-gozapadni Franciji. Pavelič baje ujet Zavezniška radio postaja v ATžiru naznanja, da so revolucjonarji vjeli hrvatskega poglavnika dr. Ante Paveliča in ga izroa li partizanom maršala Tita. Maršal Tito je veeraj v svo- jem dnevnem povelju naznanil, da so partizani, ki prodirajo proti vzhodu, da se združijo z rusko armadi,, zavzeli Za ječa r. ki je velevažno železniško križišče v vzhodni Srbiji, pet milj od bolgarske meje. Partizani so pri tem vjeli 1000 Nemcev. Za ječ ar leži 52 milj jugoza-padno od Tnrn-Severina, ki so ga Rusi zavzeli. Partizani so tudi zavzeli Prijedor v Bosni, 70 milj jugovliodno od Zagreba. Titovo dnevno povelje, ki ga je razposlala radio postaja svobodna Jugoslavija, pravi, da je bilo v bitki za Prijedvor 4000 sovražnikov, med njimi tudi četni ki generala Miliajlo- viea in Nedičevi vojaki. Poleg tisoč Nemcev so partizani vjeli tudi mnogo in Nedičevih vojakov. Zavezniške oblasti v Rimu so potrdile izjavo maršala Tita, da na jugoslovanskem ozemlju ni zavezniških kopnih čet. Poročano je bilo, da so zavezniški komandos vpadli v Jugoslavijo, toda so se zopet n-maknili. "Na jugoslovanskem ozemlju ni zavezniških kopnih čet," pravi Titova izjava. "Bojuje se samo jugoslovanska o-svobodilna armada, pomaga ji pa zavezniška zračna sila.*' "Na jugoslovanski celini niso komandos in tudi zavezniki Nemci streljajo v Anglijo Nemci so s francoske strani. kjer je še njihovo zadnje stališče v Franciji, obstreflje-vali s težkimi topovi Angiijo o-koli Doverja. Najbrže se hoce- ___ jo s temi streli posloviti od Mihajlovičevih' KUPITE EN ..cxt«a" bono dankii1 Angležev. niso prosili, da bi se izkrcali." pravi izjava, ki pa ne omenja rdeče armade, o kateri je bilo poročano, da je že v Jugoslaviji. Berlinski radio poroča, da so ruski padalci pristali južno do Turn-Severina ob Donavi in ob jugoslovanski meji. To bi pomenilo, da so se Rusi združili z osvobodilno vojsko maršala Tita. Po cenitvi zavezniških poveljnikov je v Jugoslaviji, Grški in Albaniji odrezanih okoli 250,000 Nemcev, ki se ne bodo mogli umakniti v Nemčijo. V teh bojih poveljuje maršal Rodion J. Malinovski, poveljnik druge Ukrajinske armade. Tudi severno od Karpatov v smeri proti Kra'kovu so Rusi pričeli velike boje. Nemci po ročajo tudi o hudih bojih ob Narewu severno od Varšave. Zaplemba lastnine fašističnih voditeljev Italjanska komisija za fašistični graft je odredila zaplembo lastnine grofa Dino Grandi-ja, Roberta Farinaocija in Aehille Starace-ja. Grof Grandi je bil poslanik v Londonu, pozneje pa predsednik fašistične abornice; Fa-rinacci in Sta race sta bila tajnika fašistične stranke. Nevtralnost Francove Španije Vlade zavezniških držav so tekom zadnjega tedna vložile pri španski vladi mnogo protestov. ker se je izvedelo, da je tekom zadnjih tednov pri-bec^lo mnogo ngledi^/i nscijev z rodbinami na Špansko, da se tako rešijo posledic svojih grozodejstev tekom sedanje vojne. To se je zgodilo in se še dogaja kljub temu, da vlada pro-nacijske Španije še vedno zagotavlja zavezniškim vladam, da ne bode dopustila, da bi nemški zločinci, oziroma na-ciji prihajali na Špansko v zavetje. Vse to je namreč, dokazana in nesramna laž, kajti zavezniške vlade imajo na razpolago izredno mnogo neovrglji-vih dokazov, da je doseda j pri-bežalo v Francozo Španijo neštete tisoče nacijskih beguncev, katere bi morale zavezniške vlasti po vojni soditi in obsoditi radi njihovih grozodejstev. Vsi ti begunci so prinesli seboj velike svote ukradenega denarja in drugih, večinoma naropanih dragocenosti. Med begunci, ki so dospeli v Madrid je tudi mnogo takih, ki so saj deloma lastniki mnogiii španskih vojnih podjetij, katera vsa so tudi delni lastniki e-nakih podjetij v Argentini. Dognalo se je tudi, da so se tekom vojne mnoge nemške industrije preselile na Špansko, ki poslujejo skupno z raznimi južnoameriškimi podjetji. Titova dekleta so krasotice Hazeilton, Pa. — Narednik Thomas Mohan, ki je dospel na Posebna sodišča za kvizlinge v Franciji London. — Potom radio oddaje "France" v mestu Algiers v Alžiru. se javlja, da je general Pierre Koenig, vojaški governor mesta Pariz in poveljnik francoske vojske v Franciji ravnokar izdal nalog, glasom ka.terega bodo po vsej Franciji ustanovili posebna vojaška sodišča, katerih naloga bode soditi in obsoditi vse kvizlinge, izdajalce, kakor tudi tajne zastopnike, oziroma agente, ki so za časa okupacije Francije po nacijih, delovali v prid Nemčije. Istodohno se tudi javlja. da omenjena sodišča bodo sodila kvizlinge kot prva in tudi zadnja instanca, tako da bode po teh sodiščih izdana obsodba postala tako končno-ve-1 javna, kar pomenja, da proti razsodbi teh sodišč, ne more nihče vložiti priziva. Po tem načinu bodo sodili vse kvizlinge tudi v ostalih deželah osvobojene Evrope. Ustanovitev "Katoliške komunistične stranke" na Italijanskem Rim, Italija. — Po vsej Italiji se je pričelo povsem novo politično gibanje, čegar namen je, da se tako ustanovi nova stranka, ki bode nastopala pod imenom "katoliška komunistična stranka"; vodje te stranke namreč nastopajo z heovrglji-vimi dokazi, da je bitlo vse krščanstvo ustanovljeno na strogo komunistični podlagi in nazorih, da se je pn tekom kasneje.h stoletij spTeknenilo tako, da je zastopalo le dobrobit bogatinov, oziroma "kapitalistov". Ker Vatikan s tqm gibanjem ni bil zadovoljen, je "Katoliška Komunistična stranka" sedaj spremenila svoje ime, ta-ko, da je uradoma zabilježena pod imenom — "Krščanska ■Stranka Levice". Govorice o gen. Pattonu Marsikalk dogodljaj se pri-dopust iz Italije, kjer služi pri' poveduje v amerfcški tretji ar- 15. zboru naših letalcev, je po vedal časnišl^Lm poročevalcem, da je bil večkrat v Jugoslaviji, kjer je imel priliko občevati z Titovimi partizani, — in kar je glavno — tudi z jugoslovanskimi partizanlkami. Glede (sled-njih je de jail', da so prave krasotice in da se zamorejo v vsakem pogledu primerjati z anue-riSkimi krasoticami. Rabijo li partizanke tudi neobhodno potrebne "lipsticks" zabil povedati." je pa po- madi o generalu Pattonu. In k temu je Patton sam dodal nekaj zanimivega. Povedal je naslednje: "V nekem listu je nek vojni poročevalec pisal o meni, da sem prišel v Normandijo, držal v roki bankovec za $1000 in sem ponujal stave. Resnici na ljubo pa moram povedati, da sem prišel v Normandijo nepoznan in da še nikdar nisem vi-del bankovca za $1000." kupite en "extra" bond danes Pritožbe naših vojakov v Evropi vsled pošto-panja z naci-fašističnimi vojnimi jetniki Neki newyorski tabloid je te i gledati (3e včasih dobimo kako dni prejel od nekega našega moderjno sliko. Cigarette, naj-vojaka v Italiji sledeči dopis, ki je bil takoj objavljen: "Drugi gospod urednik: "Nedavno sem čital č+anke, ki javljajo, da (v Zjedinjenih državah) prihajajo nemški (iu italijanski) vojni jetniki k raznim Športnim igram, k piknikom, itd. Yes, vojaki, kateri so ubijali ameriške vojake, streljali naše zdravnike, bomba rdovali naše bolnice in libili mnogo a-meriakih vojnih jetnikov, so sedaj postrežem z vsemi ameriškimi luksuarijaznostmi. Jaz sem sedaj v prekomor-skem službovanju že dvanajst in pol mesecev, in tekom te dobe sem sfcuŠal razveseljevati se z premikajočimi se slikami, ki pa so tafco stare, da jih ni za cenejšega proizvoda, so take. da se jih c^lo Arabci in italijanski civilisti branijo. Naši odmerki slaščic (candyja), kadar jih dobimo — so tudi take vrste, da jih otroci v Italiji ne marajo potem, kio povžijejo par zavitkov. Iz pisem, katera dobivamo od doma, kakor tudi iz časopisja, smo d o znali, da dobivamo vse, kar je najboljše in da se le najboljše kakovosti potrebščin pošiljajo vojaštvu, ki služi v prekomorskiil krajih. Rad bi vedel kam. Čete, katere se bore v sprednjih vrstah, teh stvari ne dobivajo in tudi čete v o-zadjn jih ne dtfcijo. Morda gredo te stvari —v nacijsfca koncentracijska taborišča 7" NAKOPA1 MOXDAY^SEPTEMBER 11, 1944 ▼BTANOVLJEN L UM * v <•( t 51*t Year MA Q9LO URD YKJ* U99 EA TOPVtFNP OBŽAV W KANADO] fT.— ; ZA POL LJVTA |UO; ZA C*TKT I4TTA ~ •obot, nedelj 1b pruoikor. NEW SOBS a K I Pomoč je nujno potrebna Naša rojstna dežela j«' v razvalinah; porušenih so domovi, opustošena polja, ljudje brez obleko, brez obutve. Zarja svobode pa že žari za gorami in nesrečnim ljudem >e v/ijrajo upi, da bodo kmalu svofbodni. Po svobodi hrepene tako /oljno, tako lačni >vobode, da ne mislijo na nie druapo-.a, kot >aino na -Indko svoibodo. Kako bodo živeli, na to ne mislijo toliko, samo da bodo svobodni. V svojem velikem hrepenenju po svoibodi ne mislijo na to, kaj bodo jntri djali v »ista. kajti svoboda jim jo prva misol in svoboda jim je prva lakota. Zora vstaja, dan se dela — osvo*K»jenj«? jugoslovanske ženejo se 'bliža. Na^a rodna zendja 4»o osvol>ojeiia že v nekaj tednih. In ko »bodo na>i ljudje svobodni, <»odo vriskali veselja, rot udi jim bodo krulili želodci. Kaj njim za pralni žolodeo, samo če jim je duša polna svobode! Taki so naši ljudje; tafko je njihovo hrepenenje po svobodi in taka je njihova borba za svol>odo. Osvobojonjo ni ver daleč. Ko so se 4>orili, ni-so imeli ničesar, ko bodo osvobojeni, bodo imeli še manj kot nič. Imeli |*a IhhIo — svobodo! Tukaj smo njihovi.bra t je in naša srca ne smejo biti tako zakrknjena, da jiui ne -bi liiteli na pomor*. SAXS jo pri ameriški Wad i izposloval, da Ih> ameriška ladja odpeljala tJa^fo. ki ga bomo poslali svojim bratom in sostram, kakorhitro i>o zbraneira dovolj blaira, da l»o ž njim natovorjen puruik. V prvi vrsti fcodo naši ljudje najbolj potr<4>ovali obleko. Poglejte |h> -vojih omarah, prebrskajte vse skrinje. Tja ste /.»• nio^txV pred leti |K)ložii-i kako obleko, ker >to >i kupili novo. pa v-oono >te jo shranili, mislor, da jo bote takoj posla-ii, ko vam l»o naznanjeno, kam ga je trelwi poslali. Potrebovali pa ne bodo samo oWeke, temveč tu
  • odo sprejeli z največjim veseljem. Pod okriljem SANSa Je bil z dovoljenjem ameriške via-« j m ist a vi jen WAR RKLEEF OOilMITOK OF HOUTH-XLAVIC DKSOEXT. Ta odl>or bo upravljal pošil^atve in .-kHm*!, da ho Idago pošteno in pravično poslano in tudi razdeljeno. VtMiio, da so pri naših ljudeh Še vedno pomisleki glede ta ko pomoči, kajti mnogi se še ddhro spominjajo, kako je bilo s sličiio )K>močjo po zadnji svetovni vojni. Tedaj so pošilja t ve dobili županje in so jih razdelili med svoje sorodnike in prijatelje. Med ouimi, ki ni nič dohi4, pa je bil — največji revež. Danes »e tega ni tri4»a bati. \'sat stvar je pod strogim nadzorstvom predsednikovega ] mm nožnega «hHmh;i iu jugoslovanski ali slovenski odbor mota predsednikovemu odboru odgovarjati za vsak kos obleke, za vsak dolar. V Afriki je ie predsednikov odbor jkmI vodstvom bivšega uewvonškesra govemerja Lehmana. Postavljen jo že tudi jugoslovanski pododt>or. da i»o razdeljeval pontoč-. Razdeljevanje pa bo nadzoroval predsednikov odbor, da bo dobil pomoč oni, ki je najbolj potreben. Danes je naš narod vse boljše organiziran, kot pa je bil prvi svetovni vojni. Kaši kmetje, odkar je na )*ojnein podju in na braniku domovine osvobodilna vojska. x> obdelovali j*oJja. ue glede na to, ali je zemlja njegova ali njogovega so-. oda ali neso.MHla; obdelovali so skupno in pridelke so stražili i a poljih, jih pospravili in dajati vojski. Za sebe so pridržali amo na jpot r«4me>še. Zalaganje vojske jim je bila prva in e&Eta sfeafb, kajti vedeli so. da se vojska bori za njihovo zemljo in da bo vojg&a izvojevala svobodo. Koliko je vredna svoboda, najbolj vedo oni, ki so se borili PROTI svoji svolji v italjanski in nemžki armadi in so sedaj zavezniški ujetniki. To so tudi dejansko pokazali. Nek slovenski ujetnik, ki je sliržii v italjanski armadi, ki se nahaja v nekem umetniškem taboru nedaleč od Olevelanda, je poslal za podporo svojih bratov in sester v stari domovini $5; njegova dnevna plača pa jo samo SO centov. Slovenski vojni ujetniki v Kanadi, ki dobivajo ua dan samo po -tO centov, so na konvencijo SAKSa poslali za pomoč slovenskim revežem. Kaj bomo rekli k" temu f Mi, ki služimo mnogo vec na dan, kot pa oni v dveh tednih? Ali homo držali roke križem .ti ue bomo da H? Ali nas ni sram? V petek je bila v Slovenskem domu v Brooklvnu seja, na kateri je bil izvoljen začasni odbor, ki bo nabiral pomoč ya naše reveže. Na sejo so bila povabljena vsa društva. Večinoma so prišli zastopniki, pa vendar jo še nekaj društev, ki ni«o bila zastopana. Na prihodnjo sejo naj pošljejo zastopnike! vsa društva. Seja bo v petek, 22. septembra. Do tedaj pa zbirajte svojo obleko in orodje in pobirajte pri svojih sosedih, da boste v čim ua j krasom času nabrali toliko, da bo mogoče natovoriti parnik. Na delo, kajti pomoč je nujno potrebna POZIV OBČINAM DA ZAČNO KAMPANJO ZA fiOLSKI OBISK Nujen poziv je bil naslovljen staršem, občinam, šolam, cerkvam jn delavskim unijam, naj organizirajo kampanjo za vpisovanje v šolo otrok, ki so v stiski staro-ti. tako da se bodo '\* je'-eni vrnili nazaj na svoje šolsko klopi. Oddelek za otroke pri ministrstvu za delo. ministefstvo za vzgojo in federalna agent ura za varuo^ so izdali tskupaj, potom Office of War loi'ommtion, knjižico, v kateri naglašajo, da- je vsakemu Amierlkancu, moškemu ali ženi, potrebna prav najboljša vzgoja, katero mu more preskrl>eti država. "Za otroke same prav tako kot za bodočnost naše države je potrebno, da preskrbimo otrokom čim več izobiazbe v liiirh school. Vzifoja jfo ključ prihodni-tipiše ta knjiga. ffCot je moderna vojua odvisna od znanstvene sile, bo tudi t rajon mir odvisen od pameti in znanja, poudarja omenjana knjipra. "ALi dobro vemo, koliko >e ima dr/aaa zahvaliti zdravju — telesnemu in dušcvnenai — svojih državljanov. Kot. država pa hočemo, da postanejo naši otroki še BOŽIČNE POŠILJKE ZA VOJAŠKE IN MORNARJE Približno ;I3,000 mož in ženo v uniformi vojske in mornarice v uradih pošte se pripravlja na svoj največji po^ol — odvoz približno 70,000,000 zavojev božičnih daril (trikrat toliko kot lani) preko morja za iiwo;:?ke in ženske, ki služijo preko uv>ij!n. To jo obja«vil danes rrad zo Vojno Informacije na temelju podatkov' od vojsko in- m*>rnariK*e. Poštni uradniki vojske 1*0 Z I V I IZVIRI Spisal IVAN MATlClC Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v riji jo v 1.1 dol-;snh poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih počet kov v starem slovanstvn do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana. Cena $2 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 'RAZGLEDNIH I - ODMEVI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA "Atlanta Journal'* v Allan- d,-i so imeli rajšo Pariz, ti. Ga., objavlja kratek o!anokJ svoj lastni Berlin, v katerem elnnkar izraža na-! ^ do, da jo upati, da se bo Hitlerju posreoilo držati Xemoijo kot jednoto tnliko časa, da jo zavezniki jnavilno razdolo. nogo POTREBE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE Paul V. McXutt, ravnatelj War Manpower komiteje, pri-poioča raavoj sirom \>'e «lrža-vo profosijonalnih naprav in prfxlajalen. da so - tem ]iro prori nepotrebno izostajanj* dclaveev vojno industrije. G. MeXutt Jo priiK>rof*:l no le iz-'holjšanje teli podjetij v oboi liah, tomJvor tudi, da so uvod« prav \ tovarno nekatere toh organizacij kot n. pr. pobiranje perila, .plarevan.jo zavanv za jjripaanljeni na to, da lw>do valllIno" ter raoimov za elek-morali odpo-lati približno dva-'triko. lJ} popr»v1jnlnieo za av krat toliko božičnih /jivojov kot v letu 104:5. ko je odšlo 20,000/KK> zavojev pi-^ko morja .. Postni urad mornarice pa rarnna z najnuinj 4-k-atno množino daril v primeri z lotom 194.5, ko so uradi \ Now Vorkn in San Francisco oo-slali to število zavojev. Pošta moiTnarioo jo intola lani vsega skupaj 7.480.000 zavojem* v baze ali ladje na moryn, n 4.0<>0,-rtrt(> za ladje, ki «o pristala v Huueriških pristaniščih. fTako vojska kot ntornarica |X>rooata, da jo bilo letos ustanovi jeno nmotro voT- uradov povsod |x> svetu za dostavlja- Itolj pametni in bolj spretni, njo dobro zatvitih in p avilno i loko p> Ji fit podrftillo D* «1 j^pniip jtfmo topoWjmafr UXkm gn*o upiumm** m ^ le »ogočt, vnm ALI JT* BI 03B0YIU iFOfO HABOCjnUO 8S PAHISS ione čakaj-• 0mi prfbnuifta n^raTX^itm ter uspešni kot so zdaj. In vemo tudi, da liiun šole morejo poniaccati do te^a1'. dodajo. Vsa obe i na bi morala pomagati v tej kampanji, priporoča knjiara. KV>nsite. takih ljudi, ki poznajo in >e zanimajo za mja-ililio, zbianih iz vseh slojev, bi moral -voditi to kampanjo, katori 4jo potem, dobro, da si preskrbi ^x>dporo lokalnega časopisja in radio postaje. naslovijoftvili zavojov. namenjenih moškim, in ženskam v \oj-ni službi onstran morja, da jih dolie na hožioni dan ali pr j. Radi toira jo bil tudi doloeon mes(>c za razj>ošiljanjo hožione pošte od la. septembra do 1'). oktobra. Tradniki pravijo, da boo vojake in mornarje, ]»a naj se nahajajo kjerkoli, ako bodo pazili odpošilja tel j i na noka-lero podrobnosti. Zavoji naj ne bodo težji od ."> funtov in skupno in večji od skupaj r>6 inoev. Naslov napravite razloioio in pravilno, opozarjajo uiadniki vojske in mornarico. Ko jemljite takih lepljivih naslovov, da bi se mo-arli odlepfti. V zavoj spravite se en naslov. Xe j>ošiljajto stvari, do ravnateljstva tovaron in trirov-ei sodeiovall z WMC v . njenem programu za izboljša- ^ Daily .Vows" v Now Vorku jo mnenja, da ne bode prav uio koristilo, pao ]>a škodovalo, ako se pre rano kritikuje mednarodno povojno mirovno konferenco, ki se sedaj vrši v pa-la i Diuuharton Oaks v \Va>h-in.s:tonn. I>. C. Istora-no pa svetuje, da zaniorejo kritiki nastopiti v javnosti šele potom, ko bode imenovana konferenea imela priliko kaj storiti v mednarodnem pogledu . . . * < 'bieaška "Tribuno" ]n ipo-zna v svojem uvodniku, da stnr» š«* vedno vsj pretiivaloi to dežele — svobodno ljudstvo, in da bodemo vsled teffa imeli priliko izraziti svojo politieno mnenje j>o preteku par mescev, oziroma povodom predsedniških volitev 1'za " ali pa "proti" (Roosevelt u) . . . "The Press" v Houston, Texas p ril vi v svojem uvodniku, da se jej izjava generala Horshoya ulede demoJ>ilizaoije našemi vojaštva ne do pa de. I-menovani general jo namreo poslal javnosti svoj«.' mišljenje o «'oniobiliza<-iji in dejal, "ako ostanejo naši vojaki tudi po vojni v naši vojski, hode to veljalo ravno toliko denarja, kakor ako ustanovimo nov urad, e-iiar naloga bode skrbeti za bi-\Se vojake.'* hnonovani elan-kar odgovarja generalu eeš, da naši vojaki niso jeira mnenja..- "World - Tele-da Pariz tii le temvov povsem samo-oivilizai'ija, in jo mne- Xewyorska yram" pravi mesto, stoj na nja, da jo najlvoljŠ«». kar s»* /.a-inore trditi o Xoineili, dejstvo. MNOGA DELA V UVARMAS MORAJO OmVUATI 2ENE Akora v no je potrebno za našo livarne hi toq^lnLoo precej moT-nih delavcev, z jeklenimi mišicami, je vendar tam na razpolago tndi mnoiro lažjih poslov; za mo^ko in žene, ki ne zahtevajo posebnih moei. Tako je izjavila komisija War Manpower, ki je sestavila seznam lažjih poslov'\ da se zadosti kritičnim potrebam do lavcev wi dela\-nih s;|. pninn noži ali drugimi takimi JVlavccn- za toxka In lahka vega sijaja in moti. rot na dvo strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti Is angleUino — je jako zanimiva knjiga in jo Id razume angleško. "What's Your Name" <*Člove£kI odgovori na »pmlsnjn. ki oe tiče srete milijonov . . ft- tanje te knjige je bogato platano."--Tako se je izrazil veliki aneecHkl dnevnik o tej knjigi Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona Pagiljun Money Order sa f.............. za lastnoročno po<9plsann(l) kajlgo(l) : Moje Ime .................................................... St., ulica all Box At............................................. Mesto In država ................................................ ^Glas Naroda 216 W. 18th STREET --- NEW YORK 11, N. Y N«nvyorŠka •*S=un" ifrizn«-vii, no zjiinoro razumoli na--ih politikov, katori iu>uierava-jo ustanoviti prisilno ill v-f-stransko vojaško voboditi Varšavo po Poljakih, prodno bi prišli Tfn?i v mesto, tako da bi v lom slučaju Sovjetska TJu-ija morala poslovati a njim 2:1 ode upravo mostu Varšave. Vsled toira *e ni čuditi, da se sedaj poljska ubeijla "vladabolj trese . . . kakor koda j poprejo, kajti vsak član fašistične ]>olj-ko vlaotovanjo v Zjedinjene države, Kanado in Mehiko" . . . r "Daily Xe\v>"T v Xe\v Vorku trdi, da predsedniški kandidat, Dewey, ribari glasove Poljakov. (Mavna stvar pri tem je pa dejstvo, da nekateri naši politiki mislijo, da je njihova glavna naloga — brigati se zjv spremembo mej nekaterih ev-ropskili držav iu državie, in pošiljati v Evropo na^e mlade vojake, da tamkaj žrtvujejo svoja mlada življenja — za mej toh držav in državie. katero so iz svetovnega stališča 'brezpomembne. Chieaška "Daily Xews'' je mnenja, da mora vsak načr, ki zagotavlja trajen mir tak, da bode dalekose/en. tako da bode premirje izredno dol^o in šele }»otom terra premirja — mora slediti trajen mir. "TIr TeKi-ram" v Toron-tu, Kanada, pravi, da imamo v Wnshingtoiiu prave uzore jian-amerikanizma. Pri tem se imenovani list sklieuje na nedavni fjovor .senatorja McKellarja iz Tennessee, ki je zahteval, da si naša republika prilasti angleško otočje Bermuda, — tako da l>o zvezdnata zastava vihrala od severnega tečaja vse do republike Paname . . . Vse časopisje v Beverly IIills. Pal., javlja, da je tamkaj pravi raj na svetu, kajti v eoimtvju Tvos Atiareles je kar 000,000 žensk več, kakor moških . . . KUPITE EN "EXTRA" BONO DAN ESI "SLAB NABODA'—MKW 101 MONDAY. SEPTEMBER 11. 1044 VSTANOYT-JEN L UN Kratka Zgodba Butalski policaj in Cefizelj (Pran Milanski) Koij na ono -irau va<, ki ji pravijo Bn-dclja, pa jo Cefizlja spol zasrbelo, da gro v t.de Biitalei >o -adje; tisto leto. ko >ta HiliI Pntalc in je šel in se nastavil polieaju pod no?, dve krjiv i za «;n groš, -o Bntalci skregali s| **llop,'* je rekel polieaj. "ali te imam! Zdaj |...in«'ijo, pa /magaii Biitalei in no pamet in»i več n o uideš! in mi je prijel za rokav, lu^iii >0. Cefizi j je prosil zamero: "Tujec sem." je V Kutalah imeli tsga hlajen, ob do- i-kel. " »Vzela 11. pa sem zadnji«* pot zgrešil od .1 vrniti h j«- pn-ol goved;: >> lenol>o. nb rwdo-jjicka, pa vas nisem našel. Ali mi je bilo malo Ijuli in praznikih i»a si je li;« ,-'avo poveznil ka-jbiido !'* in jo s policajem kakor jasnijo za pit, ta k (u b*l>;ir apa ji* bila rdeve oV tj. v rokah je vzel lo ali >u!it-o in j»* iiil po'tfjij, strah tolo- vajev. O tem ioatorjo. Pa pridela mimo peka Ln Cefizelj se je irinil. da je I aren, in je lepo profil in polieaj ga Ti si zvit. policaju j<* slišal tudi groz.inski raz j«- spustil v pekarijo; mislil si je: S»«»j tli k Cefizelj, ki -o pravili, tla je zo sedem, jaz pa <0 Iwilj, to pot mi no uideš!** iu seje po-■ jUtli zadušil iu tri žen- ke. Pa je zaol»oj, pa je šel v Butale in se na- manjkalo, da ni zaklel. >tavil policaju tik (»od uos.0 Pot t sV j o trije tetini pa Cefizelj spol pride v Policaj je rekel: * * 1 lop, Cefizelj, te */.e tmaui! i Butae iu polieaju pod nos. Mar- v luknjo! imamo krojača, se mu pravi ' Hop." je rekel polieaj, "ali te imam! Jaz ral>elj, ti 4»o vzo mero okrog vratu." j :' pokažem, kaj je butalski policaj, da mu bos < Vfi/t | j ni rekel ne ln-v in* niev in j»- » po uhajal!" in ira Je prijel za rokav. I" aj. m. I'a pritleta mimo jM-ka. j Cefizelj je pro-il zamere: Ni vas bilo prod *"<>!t.' je vzdihnil <*ofizelj, "dokler šo lahko i vrat i." je rekel, "nji sem va? iskal, kje ste; | h/.i > atil. en >ain edini koruzni hlelxVk bi rad do današnjega due sem vn- iskal in do te-le -lieilel, t.hš. Ja-li'-aj ni maral odje-ti tlobir-ka iu je pu-til Ce |i;a! Daj semkaj groš, grem sani kupit koruzni jP^pnu i ime staiega maršala, fizlja v ,,-kari jo i„ j.- - helebanlo ali *nlifo< hiol>tVk, pa me ti čakaj tnkajle!** |Pa do m kfi ^ pojavil preil vrata, da srn jtoraka. čaka in .-a I" je policaj še1 in kupil in prišel nazaj iu ko UspolL «"n>opis k.-:, pa ira ni bilo Cefizlja — ^*nt jo >»■ I odVlijo hotel Cefizlju dati hlelu-ek. ni bilo CefiziJa. j i i zadnjih vratih in -e tiiii ni poslovil. Poli ! In je bil polieaj tako Jezen, da je jezik pokazal ' hnd krš«"-en\fntioskiisi '•beljenja" fašistov ostali brezuspešni — in kar -o tiče Lavala je tudi res. da jo najbrže iz-mibljen, pa naj s«» obrača kakor hoče in zna. Poskusi in pi izjuiovan jo, da so nekoliko u lo in m v-»e nič pomasralo. PoteV teileii, potečeta dva, pride je, ki j«* v splošnom tako previdno. je poneikotl že nasedlo ua te litnnniee. I>- v enem so imeli ViŠijei snmlo — vojaški tiosrmlki na Francoskem so se j prehitro razvijali, tako da jo j nepričakovani in nenadni DELAVCI NAJ OSTANEJO NA SVOJEM DELU I go Ca ruši. ekzckutivni pomočnik pri Attorney General, kateiega je predsednik pred jkralkini imenoval za komisarja priseljevanja in natiuiliiza-c:je, jK)zivlja d lavce v vojnih indnsrtrijah, ki so priseljenci, da i. stanejo na svojem po-hi prav do zmag.*. Vanisi j»- dejal: "Med Amerikanci. ki se trudijo na domači fronti, da bi omogočili one sijajne u-pehe. katere s» dosegle naše zavez- IZJAVA IN POZIV Slišal sem od različnih o>eb. t'a gre jk> celi naselbini v Oreater New Vorkugovoritta in obdolžitcv. da sta dva člana odbora. skupnih društev, naznanila vladnim oblastim, skrajšano F. B. I. petindvajset slo-venskih družin da so pro fašisti in pronaoisti. Tem potom javno kličem tiste osebe, katere =jo to nesramno laž raznosile po naši slovenski naselbini, naj javno obdol-že ona dva člana skupnih društev z dokazi. Mi vemo, kdo -o. To so osebe slabega in nizkega značaja, ker hočejo škorliti našemu skupnemu dolu, ker so bile te osebo vodno proti našemu delu v pomoč našemu trpečemu narodu v Sloveniji, Kot jaz spodaj podpiran, vem zagotovo, da nobeden od nas ni storil kaj takšnega, da bi škodil svojemu narodu, to so 1 juti je, kateri nočejo videti, da bi naš trpeči narod prišel k svoji svobodi, za katero so krvavo bori. Tem potom javno izjavljam, tla jo to podla laž in neresnica iti šo enkrat javno kličem tiste osebe, naj nas javno obdolže. Xa dan z Vašim umazanim delom! LTT)WIfJ ^11'TZ, predsednik skupnih društev. Menahan St.. | Brooklyn, X. V. ~ I S. septembra, 1044. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI-KALI JE, SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih peunl Izdala Glasbena Mat lea v Clevelanda. Ona — StJ»« Emil Adam If—16 JUGOSLOVANSKIH NAKOUNLH 1'KSMI za moftkl »bor..............- - - -........ SEST NARODNIH PESMI ta ■»•- ikl ibor .................... ^ Sest nakodnih pesmi ia m* ianl »bor .................... Franc Veatarlni—SEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... Fordo Javanee-K^ MLADIH LKT. otočki obori ...............— Peter Jereb—OSEM ZBOROV <■»• lid In meAanil ............. U FAŠISTI SE OPRAVIČUJEJO Napisal Donald Bell Ako »-i pogledamo pisma, -ko in Madžarske, kait ta >ti pn>tili za seboj Pier j l*ietl to vojno je bila Runiu-I«- Laval, maršal Petain. «vnli- nija irainnt integritete Ceho-mt». tla -t nahajamo v point mj>Io\aške, >e jo j*a kljub temu t< ! u kampanje za |>olM ljenjo'priključila Xwuviji na njenem in katti: ill najlxilj notoričnihj ijohodu, misleč, da l>o najti kar jih j.- mn>^očej bti^ait»^a plena na vzhodu. To-tuijti \ K\ ropi. OIxmhmii pa se,«ta -e ni konec obračanja — ,i< >a< :<» dodajati na druirem kar naenkrat zdaj postalo kt>n u Kvrop<» nt'kaj čisto >li-j ronrunske čete * 'za vezni bi" t iu'tra. ko je v Runtuniji Kralji-vojih prejšnjih največjih so-Miliael preokrenil tok runum*!vražnlkov, Ru-ov. -ke državne barke in jo obrnil Ta krajna piomičnost ni ono poiit čno in vojas-ko v kuiz>ka>- tako spominja na franco-■/. voznikov. X. siiRCfiKi namreč pozabljati, t!a je runminska vladajoča hi-;, dol rotlbino llohfiizollem-jt\. Rumni»-ka kraljeva hiša •e zna prav tako dobro in hitro obračati kot £avoj-ka dinastija v Italiji. Proti prvo Mvetovno Tojno jo imela ta vladajoča rumtmska kraljevska hiša tajno jK>«:t>tll>o z X niči jo. katero KI- ---I lom nemške vojaško -ile vi^ke "v"uxdo bo'lIVh Ko so začeli zavezniki svoj ,Franeiji ustvaril nekakšno ro-|3j'L* ulkdo tUhl 1ak° trdo |)oImx1 proti Belgiji in NŽzo-1volucijarno.razpoloženfe. I,n ,nuln° kot Vlll°rik'nno1 tu' >ke kvizlinge. Kar je š0 l>olj slično .je metoda n tehnika. Xobt neira vzroka ni. da bi lin-lili. da >o bili Višijei in Rtimunin v medsebojni zvezi in tla -.o v dnipri poliviei avsnista skupno kovali -voje načrte. Ttxla kljub temu j«- tako pri-:lo, tla jf bila temeljna mjsel višijskih tolovajev in rumun-skejra kraljevega dvora ista in pa je takoj prelomila, oba sta -klonila pahnili v pro-ko je začela vojna. Riuihi pad svojo -tare prijatelje in si nija -Ia v vojno torej na nadeti nekaj demokratične bar- z.i\ ezni "ki -t rani. a jo -kloni- ve___Ron run i so sfiomoli za la z Xemei separaten nVr, ko tem. da izbruhnejo boji me! lil upopoimu. zcnvki, J.aval ni hotel pobegnili z druirimi zločinci svojega kova. kot l>arnand, de Bri-uon in JAoriot. A kralj Mihael Jt* aretiral in zaprl maršala Ajitono>eu-a. Xamen oboli, Litva Ja in kralja Mihaela, je bil le ta. tla -ta si hotela priboriti ode vozijo poštenjaki. ' Xato je bilo še potrebno, da prelomita svoje odnošaje s Hitlerjem. Xiti Laval inti Petain nista mogla ostati v Franciji, kajti ljudstvo bi jih bilo skoro gotovo ubilo. Zato pa sta obr- . uila strar tako, da jih j(, O,..,^"';1 .^'I.'«1 ^jo pesem v tej tapo zaprla in odvedla „a an^njav.. m mnogo podpri varnost. vi ,jeiia rodu. Zanj*- je ta V slučaju kralja Mihaela pa j ista stvar kot za \se Mvar nikakor ni tako zelo jas- Am< ikaiuv — iu >o na. Ru-i uist> sprejeli tejjra -a-mozvanega zavezn'ka z otLp' timi rokanri, ter nadaljujejo borbo tudi zdfij, ko so pagaja.-nja v 4U'ku. V trenotku. ko je bilo to pisano, >t» Ril-i še vedno zajemali armado svojega novega in nepričakovanega "zaveznika", in prestol Holion zollern-jev na rumunskih tleh je videti še vedno jako opjri-jan. Tudi po-kus pregnanega kralja Karola. ki je tu
  • tol. Radi toga si .prizadeva, da bi stvar pokazal v taki luči, da bi >-vet mislil, da je kralj Mihael rarvnal po nasvetu svojega demokratičnega očeta. Kar pa pozablja je 1o. da svet no bo pozabil, da je bil on Karol, \rmada. dne 24. avgn-ta_ >jki je podrl rumunsko konsti- po>taL*i sovražnik že madžar ska vojska, a dan nato, 25. avgusta. so bili .-ovražttiki tndi že Xeniei. Mladi nimnnski kralj si jo oelo privoščil tole: Svoje prejšnje •sovražnike je nazval kratko in malo svoje zaveznike, ne glede na to, da li jim bo to v?eč ali no. , Zanimivo jo, da sta oba, kralj Mihael in Lava!-Petain opozarjala narod, da čas za kaznovanje fašistov doma še ni pti.šol, in tudi, da jo njihova ".vlada" legitimno in lc-aralno prava in veljavna. Popolnoma, jasno jo, da bo silc-n jo revolueijanami duh la tehnika izstopa iz Hitlerje- evropskih narodov, in drugič, vega tabora — ako >e pokaže]v koliko so zavezniki priprav-uspešna — prišla na red tudi J jeni, sprejet* in podpirati ali na Madžarskem in drtlgod. pa pobijali ta revolueijonarni Obenem pa se bodo prvaki fa- duh. siznia seveda tudi iz vzgledov} -\ko homo nezmožni spozna-naučili m postajali vedno boljjti, da je za prihodnost demo spretni v te vrsto spletkah. Lei-^rr.cije v Eviopi |K»trel*na krat val in kralj Mihael ?ta bila žo ka iw-olncijanmn 4oba — v tueijo in postavil prvega fa--ista na stolček mmistora li jim bo uspelo ali ne, je odvisno od dveh stvari — kako velik in voj na drugo nekaj Kpominjanjo so svoje le-p<- stare domovino. < Mii vodo. kaj je pomenila invazija. Oni »i prav lahko prodočujejo, kaj mi Xfinei razdejali in porušili. On! žalujejo za svojimi starimi prijatelji ali sorodniki, ka-tt n- >o Xaei>ti poklali. "Ti Amerikanci tujega ro-( tin vedo tudi. o^n -polka Zm tozadevni cenik In cen« plotč se obrnite m JOHN HABSICH, Inc. 4C3 W. 4tnd ST.. NEW YORK California: San Francisco, .lactib I^iushln* Colorado: Pueblo, Peter Culij: Walsonlmrs. M. J. Hajuk* Indiana: Imlinnaiolis. Fr. Marlrich Illinois: Cliieajfo, .If»soph Hovfif* Chicago. J. Fabian iCbicaso. Ci«*e-ro in Illinois) Joliet. Jennie Bambich La Salle, J. Si>cllch Mas<'outrih, Martin Dolenc Noith Chicago ln Waukegan. Math Warsek Michigan: Detroit, L. Plankar* • Minnesota: Chiaholm, J. Lukanlcb Ely. Jos. J. Pcshel E velet h, Louis HouŽe Gilbert, Louis Vessel Montana: Roundup, M. M. Pauian Nebraska: Omaha, P. B rode rick New York: Govranda, Karl Strntsha* Little Falls, Frank Masle* Worcester* Peter Rode* Ohio: Barberton, Frank Troha* Cleveland, Anton Bobek, Charles Karlinger®, Jacob Resotk Glrard, Anton Nagode Lorain, Lonis Balant, John Kumie Toungstown, Anton Eikelj Oregon: Oregon City. J. Koblar Pennsylvania: Conemangh, J. Brezovec* Coverdale tn okolica, Jos. Patornel Bessemer, John Jevnlkar Exiwrt, Louis SupančlC® Farrell. Jerry Okorn Forest City, llatb Ktmln* Frank Blod nikar Greensburg, Frank Novak Homer City, Joseph Kerfn Imperial, Vence Paldcb Johnstown, John Polants* Krayn, Ant. Taoielj Lnwrne, Frank Balloch Midway, John Žust* Pittsburgh in okolica, Philip Progar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. SchJfrer* West Newton. Joseph Jovan Wisconsin: Milwaukee, West Allla, Frank Skok* Sheboygan, Anton Kolar Wy sa ing: Rock Springs, Louis Tauchar* Dlamondville, Joe Rolich Moški zbori (j@KAR DHV: BarCica; OJ. ncoj docel >e »o*; Cam ml, Caotje, drov v vas poj- demo .......-.............. OSKAR DBV: .^ireCno, ljub^-a moja; Ko pt4W-ca oa tnje gre; Soči; MoJ otta 'ma konjička dva; Dobi* seua pisemce; SIoto; Je rpihnlla luč 44 EMI1. ADAMIČ: Modra derojka (belokranjska. ..It Vso noč pri potod ............ J ur je v a .......................** H-i Trije meianl zbori (Glasbena Matica) ..................—.............. * V pepelnUnl noil, kan tata sa sole, cbor in orkester, (8aitner).... M J« .M Ji Mladini, pesmi za mladino a klavirjem (E. Adami«) _______________ Dve pesmi, (Prelovee) sa molki cbor in solo .......................... NaSi himni, dvoglasno .................... Gorski odmevi. (Lekarnar), LL zvezek, nkoskl akorl________ £A TAMBUK1CK: NA GOKENJSKEM JU FLETNO, podpoari slovenskih narodnih pesmi za tauiburice, zložil Mar ko Bajak ...............71 Rlovenske narodne pesmi sa tamba-rafikl zbor (Bajnk) ............- .71 Bom Sel na planince, (Bajnk), ZA CITRE: Poduk za eltre. s zvezki — -, ZA KLAVIS: Buri pridejo. — Koračnica —__,ti KNJIGARNA Slovenic Publishing Co. 216 West ISth St., New York NOVA IZDAJA ~ Hammondov SVETOVNI ▲ TLA 8 V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barval. Cena 50 centoT NaroČite pri: "GLASU NARODA"; 216 West 18th Btroet, New York 11, W. Y. 0253485353535353234823485353 4853532323232323484848485353 MONDAY, SEPTEMBER 11,1944 PROKLETfl Spisal EMILE RICHEBOURQ Is francoščine prestavil J. L (117) "Študiral je, kakor ve»te, v kolegiju Saiiue Barlieskem ill je bil zmerom prvi odlienjak. Zdaj bi lahko napravil s |k>-luoejo svojega denarja iu mojih malih prihrankov karijero. A naenkrat se ga je lotila inalodnšnost in otoznost, in on meni : "(.'emu delati? ('emu živeti To me jmhV v sme. milostiva gospa grofinja! Jaz mu ne moreni pomagati! Kajti njemu nedostaje družine, nedostaje imi imena! Kdo drugi bi 8i ne gnad tako k srcu, eetudi nima matere, četudi ne pripada nikomur! A on. ou ima Mago, pouosa polno sree ter tr pi mnogo, mnogo" . . . 18. Marijonetivr nadaljuje: "Upro>tite, gospa grofinja., da vam vse to pri)»ovedtijeiii ter vam s tem jeiiUje-m dragi i-as." "Ne. ne, nasprotno: rada vas |>oslnšain. Vašega sina j»* treiui tolažiti; ne smete ija puhati v otožnosti!" "Ali, saj jaz rad storim, kar le moreni!** "(.V se prar spominjam tega. kar ste mi nekdaj pripovedovali. potem je mogoče, da njegova mati Še živi; to je treba mladeniču povdarjati!** "Žalfbog nima več nade, da hi zopet našel mater. Sam je hotel |>o materi poizvedovati, in tako sva nekega dne letovala v 1Jray. Povpraševal je v ltoliik»i tega kraja, a nivedoval Slučaj ga privede v trg. Saint Irnn po imeiru . . .*» "Saint I run!" ponovi grofinja prihližavši pripovedovalcu. I>a, m i lost i va gospa! Tam so I ponovi spomini oživeli, ko je zagledal dva kamenita p>a ob stopnicah goslilniee. Od tam je namreč njegova mati bila nastopil« nesrečno ,K»t v črno zimsko noč.** V t Kii tre not ku odpre Germain vrata salonova. "(io^jMxl grof pričakuje go^j»o grofi njo." "Jaz odidem.* reče (»oš. •* A še nekaj vam imam izročiti, milostiva gospa . . .** "Xe, ne. ostanite!" vzklikne grofinja živo. "Vedeti moram ..." In oA>rniv*i se k Oermainu, reee: t4Reeite gospodu grofu, da >e kasneje od pel jeva ; naj blagovoljno malo potrpi." Germain odide ter zopet zapre vrata salonova. Gos v teni povleče iz žejMi papirje, ki jih je bil prinesel s seboj. Izroči jih grofiniji. "Kaj je to. Gost" Papirji so, katerih boste izvestno prav veseli, milostiva gospa grofinja! Xeki rokopis je, nekaka pesem v prozi, potem dve pismi. Ti papirji so vročeni mojemu rejeneru; on pa me je naprosil, da jih vam izročim.*' ARMADNI KAPLAN NA BOJNEM POLJU Xedavna smrt nadporočni&a stna življenja, da so se mogli DominU-a Ternana, frančiškan-j rešiti drugi, ki jih je zajela skega duhovnika, katerega je strašna morska tragedija, so podrla sovražna krogla iz za- bili: rabinec Aleikaisnder Goo-sede medtem, ko je poedljeval tk\ n Yorka, Pa., kjer je slu«- zjidnje zakramente uniirajot-e-mu vojaku v Normandiji, priča ponovno o hrabrosti vojaških kaplanov — katoliški, kot prote-stantovski in židovski — bo val v templju kongregacije Beth Israel; župnik John P. Washington, uslužben pri cerkvi fiv. Štefana v Arlington, X. J.; župnik Clark V. Poling, vsi dnevno izpostavljajo .^voje uslužben pri ipiotestalitovski ž»ivl>nje smiliti nevarnosti, da eerkvi v Schenectady, X. Y., morejo nuditi umirajočim na ter župnik fJeorge L Fox, uslu-bojnem jKiljn poslednjo tolaž- žben pri metodistovski eerkvi v G: In win u. Vermont. -luži- bo (Duhovnik Teman, bivši asistent v eerkvi S\. Frančiška Asiškeira v X«*\v Yorku, je že trideseti vojaški kaplan, ki je padel v vršenju >voje dolžnosti odkar j«* Amerika stop:la v vojno. Trinajst od teh, ki so služi Ki \ ariiKidi in mornarici, je bilo ubitih v akciji, ostali so pod legi Itodisi boleznim ali pa so bili ubiti po nesreči. Vojna pa ne izbira med pripadniki ene ali druge vere in tako »o položili >»voja življenja na oltar domovine -i .katoliški i židovski, ikot tudi protestantski duhovniki. Dirljiva je stori ja, ki jo je objavil urad glavnega predsednika armadnih kaplanov v Vojnem oddelku v Watdiingtonu, iu katera se tiče štirih mladih kaplanov, ki so biki na nciki tiansportni ladji, katero je torpedirala so-vrazna podmornica. Ko >e je ladja pogrežala vedno globlje pod poivršino morja, so štirje izbruhi rasne aLi verske ne.str-kaplani dali >voje rešilne pa- pno-ti, toda možje in fantje na sove štirim mornarjem, sami bojnem polju tega ne poznajo pa tso se prijeli za roke in so...in ne njih duhovni vodje, pričeli moliti; nekaj mornar- vojaški kaplani. Kaplan Elea- K a plani različnih ver .Je na liojnem. polju, prav kot služijo vojaki v>eh ver in prepričanj Ka eno in isto stvar. Oni više svojo duhovno dolžnost pod ognjem sovražnih krogel in se nič ne oziiajo na to, kakšne vere je umirajoči in tolažbe ter utehe potrebni vojak. Židovski rabinec nudi duhovno tolažbo katoliškemu vojaku in protesta nt o vsk i čer sto poiruiga židovskemu, do-čim morda katoliški kaplan pogosto deli duhovno tolažbo vojakom ene ali druge vere, ali pa obojim____ 7jit frontnimi linijami, v armadnih talKHiiščih v najrazličnejših ikrajih sveta, vrše vojaški kaplani istotako svojo duhovno dofežnost na podlagi duhovnega bralstva ki je plulo po zraku nad Južnim Pacifikom na Velikonočno nedeljo zjutraj in popadka devetih mrož ga .je med potjo zaprosila, naj opravi zanje velikonočne obrede. In ker je bil, kot vojaški .kaplan, sposoben opravljati službe božje po obrni ill različnih vr. je fant >ni ustregel. In potem je tekom pogovorov s posadko dognal, da > bil pilot letala episkopa-lee, pomožni pilot babtistovske vere. krnuilar, inženir in radio-opeiator t=o bili metodistovske, prexbiterijanske in kongrega-cijonalističen »vere .. .od ostalih treh je bil eden katoličan, drugi pripadnik Adventistov, a tretji je bil Žid. « A red tem, ko je letalo mirno plulo po zraku, je kaplan Weitz vodil molitveno obrede za vse može posadko ,in sieet* za vsakega v njegovi veri ali verski pripadnosti. Xapravil je tndi pridigo, primerjajoč duhovno sorodnost obredov in pomena dveh največjih verskih praznikov. Božiča in Velike noči. v .krščanski in 'židovski religiji. Z njimi je opravil tudi molitve — in medtem, ko je /vodil pobožno?t tega opravila, so možje na tihem molili. I .i bera t or. v katerem, se je vršila ta čudna velikonočna služba božja, je napravil že 69 bojnili poletov. Xosil je znake boja v zraku in .......... ... znak na- JXoma, vL-]ikan na v nan ji strani letala varnem zaledju se moida re? pojavijo tu in tam mržnje in zasepece, "Ali naj te papirje pred vami berem, Gos?" povpraša grofinja jako ganjena. * Xe milostiva gospa. Berite jih pozneje sami." "Goš, ali veste kaka je vsebina tem papirjem?" • "Da, gospa grofinja.** "Kaj mi povedo ti papirji?*' " Malo, ali dovolj. V njih je govor o onem sinu, ki ste ga izgiAili in o komur ste mi omenjali nefcega dne." Grofinja prebledi ter se prične tresti. ' "Tedaj so ti papirji bili lastnina . . .** • Bili ho lastnina sina gospe grofinje Bussieresove!* * odvrne Go5. " Iu si<*er onega vašega sina, ki se je zval Leon. Rokopis je svojeročno pisal in vprav zato ga vam pošilja moj rejenee! * * "Pisane mojega sinu!** klikne grofinja. In s trepetajočo roko raztrga zavitek. Razgrnili rokopis poželjivo prebere nekoliko vrstic. Solze jej zastrejo oči in na dragi jej spis pritisne gorak poljub! Moj Bog, moj Bog. kaj bodem izvedela? "kako veselje mi pošilja nebo?*' Ona upre rosne oii v Goša, eegar obraz se je veselja sve- Goš! reče s hripavim glasom in s trepetajočimi ustnicami, "kdo je vafteviruVinu izročil te papirje?" "Xeki mož, ki jih je imel shranjene.** In zakaj je ta mož papirje izročil prej vašemu sinu kakor komu dragemu?" "Ker . . . ker . . . " zajeclja Goš, "ker je mislil, da 'bi mu alniil v to, da zopet najde rodbino svoje matere." "Pa rodbino njegovega očeta, Goš?" Leon ne išče rodbine svojega očeta, milostiva gospa.'* "Ah, o tem hon-eva takoj govoriti! A sedaj, prosim vas za božjo voljo, nadaljujte svojo pove«t. Vai rejenee je torej prišel slučajno v Saint Irun, pravite, in je izvedel, da je njegova mati nastopila iz tamošnje gostiln* pot v črno zimsko nočf" ^ "Da, gospa grofinja !** "In potem je še dalje poizvedoval ?" f I II \ I * J 1 * 1 "In kaj je izvedel?** ( ^ • > "Ki*." » * "Tedaj se zmerom ne pozna imena svoje matere? . . ." "Njenega družinskega imena ne pozna, ker se v teh pa-pirjilf ne nabaja. On ve tt"fbliko, da s« je njegova mati zvada ImOB." . \ tNadaljnvJ* »kdi.1"" • je v je bilo pozneje rešenih, a mladih kaplanov ni nihče «več videl.... 'Mlad mornar, ki je bil uslu-žben pri trgovski mornarici in je bil med onimi, ki so videli junaštvo štirih mladih kapla-nov, je povedal, kako so ti, ravno »preden se je ladja začela končno pogrezati, od pa sal i svoje rešilne pasove in jih dali mornarjem — "potem pa so s krova pogrezajoče ise ladje zrli za nami, ki smo bili prepu^ ščeni morju in usodi v malem lešilnem čolnu...** je d-ejal mladi pomorščak. Ti mladi kaplani, ki so iz lastne 'volje -žrtvovali svoja la- Note ea KLAVIR ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1,— of Spring * Bi Time of Blossom (Cvetni čas) * Po Jeseni Kolo * S pa v* J MUks lfojs Orphan Waits * Dekle na t rtu Oj, Marička. pegljaj * Bsrčk-a Kladi k a peta m« V Gremo na Štajersko fltajeri* * Hsppj Polka fli na tujem 9 Slovenian Danes Vanda Polka * Žida na marela Veseli bratci * Ohio VaUey Sylvia Polka * Z red el sem nekaj Ko ptlflca ta mala * Helena Polka Slovenska Polka * Pojdi s menoj Dol s planine fegrZVlflEEK 10 SLO-VENSKEH PESMI sa piano-fcarmopiko za $1. Po 25c komad Moje dekle je še mlada Barbara polka NaroSte pri: K ni i g arn1 Slorenic Pnblishiiur Oo. SI« W. ista Strast 11. N. T. zer Ijevi, pivi židovski rabinec, ki je bil poskm z armado v južni Tihi Ocean, se je pred kratkim povrnil, po dveletni službi, ter je povedal mnogo zanimivega o svojih izzkušnjah med skupino vojakov protestantov sk-e vere. "Organiza-ii sem*', je dejal, "nedeljske eerkfvene obrede na krovu ladje, ki je peljala mene in veliko število vojakov na Xovo (rvi ne.jo. ka jt i za vojaškega kaplana ne obstoja razlika venskega prepričanja. Pripravljen mom biti, da služi vojskam različnih ver in prepričanj. Ker sem bil edini kaplan na ladji, je bila moja dolžnost, da sem poskrbel za vršenje protestantovskih Verskih obredov. "Pri tem sem želel dobita nekoga, ki bi znal peti pri teh obredih. Iskal sem primernega gl-asu med posadko ladje in vojaki, ter končno naišel dva glasova — eden od pevcev je bil zamorski voja.k, ki me je hotel .ptepričati, da njegov glas ni primeren za cerkveno ipetje; mlad fant, tki je posedoval drugii glas, ki sem ga našel, je ravno .teden dni preden je bil vpoklican v vojaško službo, pristopil k San Fran cisco Opera družbi----Oba sta se izkazala prvovrstna pevca'*, je dejal rabinec, ki je svoje pripovedovanje takole za.klju čil: / *1 Morda bi bila baš služba božja, ki sem jo za fantje opra vljal na ladji tekom našega potovanja, povod, da so me ta ko zelo »vzljubili, da «so hoteli ko STrro dospeli na Novo Gvinejo, da postanem njih kaplan To pa ni bilo mogoče. Vender mi je uspelo, da sem spet prijel med nje za Zahivalni dan in opravnl zanje službo božjo po obredih njihove vere. In bil *em verjelo presenečen, ko iso me »vprašali, naj pridem spet med nje za Božič... toda, ker je bil že na potu ik njim kaplan njihove vere, sem moral njih prošnjo seveda odkloniti. Toda to je bil eden najlepših komplimentov, Iki ?em jih prejel »v življenju'*. Neki drugi židovski rabinec je enako pripovedoval, kako lepa složnost vlada med vojaškimi kaplani raa*ih ver in med vojujocim moštvom samim. Kaplan Weitz je bil ktot potnik v letalu tipa Liberator, je pričal, da je Liberator i^o->trelil dve jiiponski letali in potopil d:ve ja.pons(ki ladji---- (FTJS!—Common Counci 1.) DIRKA ORALCEV V MANITOBI V portage la Pairie, Manitoba, so tekom minulega tedna pri red i H letno dirko oral-cev .in sicer z traktorji, kakor tudi z navednimi plugi, v ;ka-tere so bili vpreženi konji.. T>ir ka se je vršila na Fred West ga te je v i farmi, tri milje Fever-no od Portage la Pairie in pri tem je zmagal orač Angus Mk*1-Vicar, ki je dobil .dirko tudi 1 a nt-ko leto. Priznanje boreremu se narodu Kitajske Napet iu dramatičen prizor iz lilm^keira priznanju borečemu >t narodu na Kitajskem, "Dragon Seed", v katerem nastopajo Katlierine He])burn, Walter Huston, Ttirhan Hev. Akim Ta mirov in briljanten pomožni zbor; sedaj igra v Radio City Music Hall, fit I) Avenue in oOth Street, Xe u York < 'it v. "Hive«' --------——.,...„.., .......... K—nrT"iin;"iiirin—ni 1 ■^iroiiiiiiiniwiiiiiinnimiitninw :.:. u iia: u imiraus inswii;;iffiirii-tffmTnr n hub y ■ Mali Oglasi imajo velik uspeh mm ii Prepričajte se! g V. ^MiRiianuaHUiwiitiBnfiinniTrifeiniininiifiiin^TnifUiuT1!^^ ;TittninKTtnririnrniinnnninuiijiiiK!iT;;TFriiinTi;Ti nnfn .--»immiiimmHnnBmHB j rwiwrwaiiirirr'"-—i—imfflipF^iimmim KNJIGARNA ■ Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City Razprodaja KNJIG .po 50 centov komad. IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA I Domače živali Splssl Damlr Felgel Ereutzer jeva sonata Spisal L. N. Tolstoj S Andrej Ternovc Spisal Iran Albreht 15 Suneški invalid Spisal Sllvo«tPr KoSutnfk 17 Vojnimir ali poganstvo in krst Spisal Josip Ogrlnec Preganjanje indijanskih misijonarjev Spisal Josip SpUlman 8 Pravljice ^ Zapisal H. Majar 12 Frank Baron Trenk Po rasnih virih napisal Gjaro Pand uril IS Pariški zlatar • Poslovenil 811t 14 Pravljice in pripovedke sa mladino 18 Mladim srcem Drugi zvezek. Zbirka ca slovensko mladino. Spisal K saver Mfftko 19 Študent naj bo Spisal Fr. S. Finžgar 25 Duhovni boj (Isdsls družba ST. Mohorja) L. SkupoU 28 Denar Dr. Kari Englls — Poslovenil Dr. Albin Ogrls Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, j« oni, ki ga niste kupili f 35 Praški Judek Spillmannova povest vel Josip Vole Pre- 1 (J R K 28 Magda (Igra) — Alojzij Keniee 29 Peterčkove poslednje sanje (Igra > — Pavel Ciolln 30 Potopljeni zvon (Igra > — Oerliart Hau|rtmann 31 Revizor (Igra) Nikolaj Vb Bil je v 10 32 Spodobni ljudje (Igra) — I* Lipovec 33 Črne maske (Igra) —- L. Andrejev 34 Antingone (Igra) Poslovenit O. Oolar 36 Sveti Just (Igra) — Spisal dr. F. Tetronlo 38 Tončkove sanje na Miklavžev večer (Igra) — J. Krbeinlkla T. Roje Kupite en "extra" bond ta teden! t39"Ker je saloga teh knjig selo omejena, je pri naroftln priporočljivo iTJr*uiti vsfi shirk, da nam bo na ta način mogoAs vsakega ladovoUlO.