MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Ooapoaka ul. tl / Talelon uradniitva 2440, uprava 2*SS Izhaja rasan nedelja In prašnikov vaak dan 18. uri / Valja maaeino prajaman * upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Oln / Oglasi po ceniku > Oglaae ■prejema tudi oglaanl oddelek »Jutro* v Ljubljani , Poitnl čekovni račun St. 11.40« ■HM— 99 JUTRA 99 Podonavski pakt V kompleksu velikih načrtov, ki so bili kuhani v osrednji diplomatski kuhinji v Parizu in potem še prekuhani v Rimu in Londonu, je v samem neposrednem o-sPredju tudi načrt takozvanega »podonavskega pakta«. V Parizu so ga pripravljali že leta in leta, lahko rečemo vso dvojno dobo, enkrat kot podonavsko fe-jjsracijo, drugič konfederacijo, tretjič po-”tično-gospodarsko antanto itd., vedno Pa jim je lebdel pred očmi prav za prav pn edini cilj: zagotoviti Avstriji politično !n gospodarsko možnost samostojnosti 'n neodvisnosti od Nemčije. Iz vsega te-£a seveda ni bilo in ni moglo biti nič, dokler sta hodila Pariz in Rim vsak s v o j a pota, kajti med tem ko je Franca stala za m a Ho antanto je Italiji Priklepala nase Avstrijo in M a d-Za rsko. Prepad med tarna dvema skupinama se je vedno bolj poglabljal in :e ^Peljal naposled na eni strani do dana-s"je organizacije mse antante, na drugi Pa do znanega rimskega trojnega spora-Zl|rna, fiksiranega z znanimi lanskimi Protokoli. Spremeba odnošaijev med Italijo in jamčijo je pa lani zbližala Pariz m ^ i m, ki sta se našla zlasti brezpogojno j>a eni točki, na avstrijski samostojnosti, ‘talija se je tu bala svoje osamelosti na-P’am pritiku 80 miMjonov Nemcev s se-Ve>'a. zato je iskala oporo Francije in ^anriat za varovanje avstrijske ^neodvisnosti«, če treba tudi z oboroženo in-^rvencijo. Tedaj je pa nastal v sicer ‘Jčelno perfektnem italijansko-franco-.*ejn sporazumu nevaren konflikt: kjija je iskala za Avstrijo in svoj av-. rijski mandat samo garancije Franci-!e in še Anglije, Francija (in deloma U(li Anglija) je pa zaradi svojih obvezati napram mali antanti morala zahtevi razširjenje tega sistema na širšo ba-’n tako se je rodil omenjeni načrt ^donavskega pakta«. Italija se je spr-a otepala, a se je morala končno vdati ^led francoskimi argumenti, ko je spo-vnala novo veliko nevarnost, obstoječo , ^bližanju med Nemčijo in mato antan-,> ki bi lahko za vedno onemogočila vsa Venizdistična revolucija v Grčiji Revoita ^©d vodstvom generala Pšastšrasa — Ostrž fooiš - Obsedlo stanje m izredno sodišse — Vlada le ©branila oblast zagotovitev avstrijske neodvisnosti. ^ tem je pa tudi avstrijska vlada sa- M, •Ha ‘ant, ATENE, 2. marca. Sinoči je ob 19.30 izbruhnila v Grčiji po generalu Plastira-su In s pomočjo venizelistov vojaška revolta, in sicer najprej v pomorskem arzenalu v Salamini, v neki vojašnici ev-zonov in naposled v vojaški akademiji v Matriani. V Atenah je bil vodja vsta-šev polkovnik Saratis. Z njim se je uprlo 50 višjih in nižjih častnikov atenske posadke. V Matriani so nastali med vstašl in vladi zvestimi častniki ostri boji, pri katerih je bilo na obeh straneh več mrtvih in ranjenih. Ministrski predsednik Tsaldarin je skli | cal takoj sejo ministrskega sveta, vojni j minister general KondyIis pa je izdal naj l ojstrejše ukrepe; proglasil je obsedno j stanje po vsej Grčiji in uvedbo naglega i sodišča. Mnogi vstaši so bili prijeti in bodo še danes postavljeni pred izredno naglo sodišče. Ostrejši boli so se razvili pri pomorskem arzenalu v Salamini, kjer se je upokojeni polkovnik Demistos, ožji Venizelosov prijatelj, polastil dveh boj nih ladij, jih zasedel z vstaši in se na njih zabarikadiral. Mornariški minister odmiral Hadžlkirlakos je takoj ukazal obstreljevati obe ladji in se pričakuje vsak trenutek kapitulacija. Vlada je izdala uradno poročilo, v ka-terem pravi, da se ji je že po vsej državi posrečilo zatreti vstajo. Opozicijski listi so se ustaviti, nad ostalimi je pa uve dena najstrožja cenzura. Danes krožijo po atenskih ulicah tanki, oklepni avtomobili in veliki vojaški oddelki. Vsa vlad na poslopja so močno zastražena. Vojni minister genera lKondylis je izjavil, ds so vstajo pripravili venizelisti, ki so se poslužili generala Pl^irasa, O vstaji r>o ročajo tudi iz So* * tn Patrasa. Aitataiki komoromisn! nafrti SIMON NE POTUJE V MOSKVO. O BOROŽITVENI SPORAZUM. DELITEV VZHODNEGA PAKTA. PARIZ, 2. marca. Ob priliki svojega obiska v Parizu, je angleški zunanji minister sir Simon konferiral s francoskim zunanjim ministrom La-valom o vprašanjih svojega potovanja v Berlin in eventuelno v druge prestol nice vzhodne Evrope. Kakor se zatrjuje. je bilo določeno, da sir Simon zaenkrat v Moskvo ne bo potoval, Francija pa je prevzela nalogo v tem smislu pomiriti Rusijo. Izgleda, da je sir Simon ob tej priliki predložil La-valu tudi nov načrt organizacije, ki naj bi nadomestila razorožitvene načrte. Angleška vlada je namreč izdela la načrt, po katerem naj bi se sklenil sporazum za dobo desetih let, ki bi reguliral oboroževanje posameznih držav, toda tako, da bi bila Nemčiji priznana popolna enakopravnost in bi lahko postala tudi vojaško velesila, kakor so Anglija, Francija in Italija. Kar tiče vzhodnega pakta, je Nemčija slej ko prej proti njemu, zaradi tega je angleška vlada izdelala tudi v tem ozi ru nov kompromisni predlog, po katerem naj bi se načrt vzhodnega pakta razdelil na dva dela, v širši in ožji pakt. V širšem paktu bi se zainteresirane države obvezale za določeno dobo opustiti vsake vojne namene in si zagotoviti mir ter nedotakljivost svojih ozemelj, v ožjem paktu pa bi se združile one države, ki so si pripravljene nuditi medsebojno pomoč v primeru napada s strani tretjih. Gotovo je namreč, da Nemčija, Poljska, Romunija in Češkoslovaška nočejo pristati na to, da bi smele ruske sovjetske čete v kakršnemkoli primeru preiti njihova ozemlja. Na ta način bi se Nemčiji omogočilo pridružiti se vzajemnemu delu ostale Evrope. Simoatiie so na strani Ahesiniie uvidela, da garancija brez male an- s, 'e ni nobena garancija. Tako so se j^ haii zadnji znani rimski načrti, ki so f^Vali prav tako znano ljubljansko kon- j.!e»co ma'le antante ter njeno načelno Sjavo. ^^adaijnji razvoj prizadevanj sc je u-d^fril iz Pariza preko Londona in ! Pril V H^f&acijo v načrtih, sklenjenih o vc, Fla-mdinovega in Lavalo- 0 obiska v prestolnici Anglije. V (;.'.redje je stopila sedaj akcija z Nem-°> ki naj bi pripravila Berlin do vsto-it| ^ cel sistem mednarodnih varnostnih C«**** paktov, v katerem je seli^ ni del hidi podonavski pakt Pogajate' a . erlinom so se šele začela in prav *Udf'u 'H) v ta namen potoval v Berlin Si*1** Zunanji minister sir John Hn ~ °n- Neodvisno od pritiska na Ber-(i m 1)3 k^ha načrt podonavskega pakti^ ,Je v Parizu in Rimu. Ta teden so OosV-. aj,e,.v tem °*iru ugotovljene fran- k:1 a jans^e smernice, Po katerih ^eVna Se pr'^e'a v najkrajšem času zasuto p2gaJania’ ^ vsem z malo an-vesti mora Avstrija (po-todi Madžarska) temeljito spregan! syo}0 dosedanje stalKče do male Hč„ " .e m vzpostaviti z n|o tesneHe poH-m Rospodarske stike. Kastrat! se fttslr? tl»di italljansko-avstrljsko-mod- 1 rimski sorazmm, sklenjen z astk> OSTRO PISANJE FRANCOSKIH LISTOV. CINCANJE RODOV. ITALIJANI SE PRIPRAVLJAJO DALJE. DRUŠTVA NA- PARIZ, 2. marca. Ves pariški tisk je objavil izjavo abesinskega poslanika v Rimu, ki je s svojo in častjo abesinskega cesarja ter vsega abesinskega naroda izjavil zbranim novinarjem, da želi Abesinija z Italijo mir in bo takoj plačala zahtevano odškodnino, ako se sestavi neutralna arbitražna komisija, ki bo zadeve spora preiskala kakor do loča italijansko abesinska pogodba, sklenjena pred leti. Ta izjava abesinskega diplomata je napravila v Parizu silen ntls In ji nekateri listi posvečajo obširne komentarje. Tak komentar objavlja tudi »Peuple«, ki napada Italijo in jo obtožuje imperialističnih ciljtev v Afriki. Prav tako je napravila ta izjava globok vtis tudi v Ženevi In se splošno naglasa, da je Abesinija ves čas zvesta Društvu narodov. Po vsem tem je verjetno, da se bo morala Ženeva naposled le odločiti za Intervencijo, da ohrani svoj prestiž, ki zaradi sedanjega položaja silno trpi in ga zla sti izrablja Nemčija v svoje namene. Med tem pa Italijani dalje pošiljajo svoje čete v Afriko in se zdi, da bo po končani deževni dobi spopad neizogiben. Rlnteten pred voiašklm sodiSčem DUNAJ, 2. marca. Danes ob 9. uri se je pred tukajšnjim vojaškim sodiščem pričela glavna razprava proti univerzitetnemu profesorju In bivšemu proti mali antanti, ker ovira sporazum z malo antanto za sklenitev projektiranega podonavskega pakta. V tem smislu pritiska sedaj Pariz na Rim. Kakšer bo uspeh, še ne moremo reči. Ako bo Italija' izrazila vsaj načelno pripravljenost za popuSčanje, se bo sklicala v ta namen posebna konferenca (najbrže v Luzernu), na katero bodo poleg Francije in Italije povabljene tudi Avstrija, Madžarska, Češkoslovaška, Romunija in Jugoslavija ter menda tudi Nemčija. Ali se bo podonavski pakt sklenil ali ne, je pa odvisno še od mnogih pogojev in okoinosti in ne samo od želj ali dobre volje. Prav tako tudi še ni gotovo, kakšen bo v končni redakciji, ako bo sklenjen. V posebno praktično vrednost njegovo pa ne verujemo, kajti v Podonavju žive tako različni narodi, s tako različni mi interesi in nameni, da jih ni mogoče kar tako zmetati skupaj v en lonec. — Bojimo se, da bo — kakor umre bolnik od preobilice zdravil — poginil od preobilice »mirovnih« paktov nekoč tudi — evropski mir; -r. avstrijskemu poslaniku v Rimu dr. Antonu Rintelenu zaradi zločina veleizdaje. Razprava bo trajala do 7. t. m. in zaslišanih bo 20 prič. Rintelen je oženjen in ima tri že preskrbljene otroke. Za razpravo je izredno veliko zanimanje in se vodi v veliki dvorani porotnega sodišča. Iz tujine, zlasti Amerike, Anglije, Italije in Francije, je prispelo mnogo posebnih poročevalcev. Mimo tega je bilo izdanih še 120 vstopnic politikom in pravnikom. Razpravi predseduje general, vodi pa jo sodnik. Ostali člani senata so višji častniki. Nemtffa ponuia zvezo BERLIN, 2. tmarca. Izve se, da je Nemčija pripravljena ponuditi Češkoslovaški medsebojni nenapadalni pakt, ki bi sl tal razširiti celo na pakt vzajemnega podpiranja v primeru napada s strani tretjih. Nenapadalne pakte je pa pripravljena skleniti Nemčija tudi z vsemi drugimi sosedi, izključuje P« vsak pakt s sovjetsko Rusijo. Na drugi strani se pa pripravlja baje tudi sklenitev nenapadalnih paktov med Poljsko in Litvo na eni ter Nemčijo in Litvo na drugi strani. Tež* koče pri tem tvori le vprašanje Klajpede. ker hočejo Nemci doseči za to avtonomno ozemlje plebiscit. Vprašanje Vilne baje ne bi tvorl’o težkoč, ker bi Litva tih« priznala sedanje stanje. IZJAVA NOTRANJEGA MINISTRA. BEOGRAD, 2. marca. Notranji minister dr. Velimir Popovič je izjavil po seji vlade, da vlada ne bo prepovedala nobene liste, ki bo sestavljena po predpisih volilnega zakona. Vso kar se govori drugače, je laž. NOVA TAJNA AKCIJA V AVSTRIJI, LINZ, 2. marca. Po »prostovoljnem* razpustu narodne socialistične stranke v Avstriji, se opaža znatno povečana politična agitacijska delavnost in so že nekaj dni vsa mesta in vasi na Gornjem Avstrijskem preplavljena z narodnosocialističnimi letaki. Ker je policija po izdajstvu odkrila in razgnala prvo in drugo garnituro vodstva narodnih socialistov, se sedaj vidi, da je stopila v akcijo tretja. »BOSANKA« KLICE NA POMOČ. NEWYORK, 2. marca. Radiofonska oddajnica »Pomorske družbe« je prejela radiogram poveljnika ameriške ladje »City of Hamburg«, ki poroča, da je zaradi silnega viharja na Atlantskem oceanu v nevarnosti jugoslovanski parnik »Bosanka« in kliče na pomoč. Ameriška ladja je v družbi še drugih, ki so tudi prejele klice na pomoč, odplula proti »Bosanki«, ki je od-idaljena okoli 250 milj od Evrope. Dnevne vesti Sfrasna smrt železniškega zavirača v PTUJU SE JE POPOLDNE DOGOD ILA SMRTNA NESREČA, KI JE ZA-HTEVALA ŽIVLJENJE AVGUSTA ZORCA S PRAGERSKEGA. Ko je privozil včeraj popoldne okrog nol 5. ure v postajo Ptuj tovorni vlak iz Čakovca^ se je pripetila strahovita smrtna nesreča, ki si je izbrala za svojo žrtev železniškega zavirača Avgusta Zorca s Pragerskega. Ko je privozil ob navedenem času tovorni vlak na ptujsko postajo, je skočil zavirač Zore z zavore še preden je stro jevodja popolnoma ustavil vlak. Pri skoku se mu je zapletla suknja okrog nekega kavlja pri stopnicah zavore, da je tako obvisel na njem in drsal z nogami po tleh. Z vsemi napori si je prizadeval, da bi se rešil, toda zaman. Pomagati so mu skušali tudi drugi železničarji, ki so o-pozorki strojevodjo na nesrečo. Še preden pa je mogel strojevodja ustaviti vlak, je padel Zorc z zavore na tračnice pod kolesje. Zorcu so kolesa odrezala in zdrobila glavo, roke in razpolovila teio. Izpod vagona so izvlekli razmesarjeno njegovo trup.o in ga po komisionelnem o-gledu spravili v krsto. Žalostna smrt železniškega zavirača Avgusta Zorca je vzbudila pri vseh železničarjih globoko sočutje z zapuščeno ženo in dvema nepreskrbljenima otročičema, Občni zbor angleškega krožka Pretekli četrtek je bil v poslopju drž. ■ salne gimnazije ob povoljni udeležbi redni letni občni zbor Društva prijateljev angleškega jezika in prosvete v Mariboru. Potem, ko je to društvo predlani na manifestanten način proslavilo lOletnico svojega obstoja, se je v letih vsesplošne, gmotne in duševne stiske naenkrat znašlo sredi velikih težav. To se pozna zlasti na pojemajočem obisku društvenih angleških tečajev. Pač pa beleži društvena knjižnica in čitalnica v Vesni, ki danes šteje 561 vezanih knjig, razveseljiv razmah kar se tiče izposojanja knjig in števila čitateljev. Lc žal, da društvu skromna gmotna sredstva ne dopuščajo najeti si prostor v centru mesta, kar bi gotovo v veliki meri poživilo društveno gibanje. Društvo je v stalnih stikih z angleškim konzulatom v Zagrebu ter se nam še za tekoče leto obljubljata 2 predavanji po poklicnih predavateljih iz Anglije odno- sno Amerike. Meseca maja se bo zopet priredila društvena čajanka. člani društva so na občnem zboru vse stransko predebatira.i položaj društva in izglede za bodočnost ter dognali, da sme, društvo z optimizmom gledati v bodoče dni, tembolj, ker je tudi gmotno stalno aktivno. Treba pa bo za društvene cilje več smotrene propagande v časopisju. Stalen podpornik društva s knjigami, ki jih dobiva v recenzijske namene, je po svojem predstavniku g. Deteli Mariborska tiskarna, kar je občni zbor s hvaležnostjo ugotovil. Saj je društvo iz tega vira prejelo že daleč nad 200 knjig. Tudi angleška vlada podpira društvo z brezplačnim dostavljanjem dnevnika Times. Morda se bo dala dobiti še kakšna revija. Društvu, ki v našem obmejnem kraju vrši važno kulturno misijo, želimo trajen procvit in čim večje uspehe. gubljenj valček, ki je prirejena po splošno znanem zvočnem traku »Dve srci v tričetrtinskem taktu« ter s svojim pestrim dejanjem in s temperamentno mu ziko znova privlačuje. Veljajo znižane cene. — Zvečer ponove najuspelejšo letošnjo opereto, Falovega »V-~_'3ga Line tiča«. Vse dosedanje uprizoritve tega de la so ob splošnih simpatijah občinstva dajali pred nabito polnim gledališčem Naslednja dramska premiera bo ob kon cu prihodnjega tedna. V režiji VI. Skr binška uprizore dramo mariborskega notarja in književnika Iva Šorlija »Blodni ognji«. V Ljubljani, kjer je bila pred kratkim krstna predstava tega dela, so »Blodni ognji« dosegli izredno velik u speli ter naglasa vsa kritika, da je to »resnobno delo, v katerem živi mnogo dramatičnosti, zlasti pa zato, ker načenja vprašanje, ki stoji danes najbolj odprto med nama: stari in mladi svet«. — V posameznih ulogah nastopijo Kraljeva, Se verjeva, Skrbinšek, Furijan, Grom, P Kovič, Stupica in Gorinšek. Na pustni torek popoldne otroška pred stava. Uprizore bajno igro s petjem, glasbo in ples »Janko in Metka«, ki se je d: ' izredno prikupila. Veljajo znižane cene. Pohorska železnica. Sinoči sta imela , upravni in nadzorni odbor Zadruge »Pohorska železnica« skupno sejo, na ka-teri sta ponovno temeljito razpravljala o zadevnem načrtu, ki naj bi se realizi-. ral še letošnjo pomlad. Po izčrpnem referatu predsednika zadruge g. Valjaka, sta oba odbora sklenila poslati v Beograd deputacijo, ki se bo zglasila pri finančnem ministrstvu in posredovala v zadevi gradbenega posojila švicarske tvrdke, o katerem smo že svojčas poročali. V primmeru, da bo intervencija de-| legacije uspela, bo pričela zadruga graditi Pohorsko železnico že pomladi. Drevi ob 20. v kazinski dvorani BOKS MATCH S. K. Svoboda : S. K. Slovan (Ljubljana) &mo Občni zbor krajevne organi eacije JNS za .IV. mestni okraj V sredo zvečer je imela krajevna organizacija JNS za IV. okraj svoj redni občni zbor, ki se ga je udeležilo nad 70 elanov. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik krajevne organizacije g. Golež. V uvodnih besedah se je spomnil tra-cične nesreče, ki je lani v oktobru zadela ves jugoslovanski narod in so navzoči zborovalci iskreno počastili spomin bla-gopokojnega viteškega kralja. Iz izčrpnega tajniškega poročila je bilo razvidno, da je bil odbor v pretekli poslovni dobi pridno na delu, da je utrjeval pozicije, pridobil pristaše in skrbel za informacije članstva v vseh važnejših vprašanjih. Po magal je povsod tam, kjer je bila pomoč potrebna in n rožna. Tudi je dal pobudo in pokrenil vse potrebno na merodajnih iriestih, da dobi IV. mestni okraj prepotreben otroški vrtec. Blagajniško poroči- lo priča o veliki požrtvovalnosti odbora in članov, ki so sami skrbeli za kritje najnujnejših izdatkov. Pri volitvah je bil izvoljen z malimi spremembami dosedanji odbor s predsednikom g. Goležem na čelu. Sledilo je nato poročilo bivšega narodnega poslanca g. dr. Pivka, ki je orisal politični pobožaj pred volitvami in poročal tudi o postavitvi kandidatur za državnozborske volitve. Po njegovem poročilu se je razvila daljša in stvarna debata. S pozivom na krepko in zavedno delo v prid narodu in državi je novoizvoljeni predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor. Vozne ol8;šave Jadranska obala, zdravilna kopališča, objezerska mesta in višinska letovišča po desetdnevnem bivanju četrtinska vož nja na železnici pri povratku. — Zagreb, 3. do 10. marca, geometerska in geodetska razstava, polovična vožnja pri povratku v času od 3. do 7. marca na podlagi železniške legitimacije za 5 Din. — Beograd, 10. marca, skupščina društev za potovanje, polovična vožnja od 8. do 12. marca na podlagi železniške legitimacije. — Ljutomer, 12. marca, razstava In sejem vin, polovična vožnja pri povratku od 10. do 14. marca na podlagi železniške legitimacije. — Zagreb, 14. do 16. marca, kongres gostilničarskih zadrug, polovična vožnja od 12. do 19. marca na podlagi železniške legitimacije.— Leipzig, 3. do 10. marca, mednarodni se jem, 25% znižana vožnja na avstrijskih čeških in naših železnicah ter 60% na nemških železnicah v času od 25. febr. do 16. marca. Legitimacija 100 Din, — Praga, 10. do 17. marca, spomladanski vzorčni sejem, 25% popusta na avstrijskih in naših železnicah ter 50% na čeških v času od 5. do 23. marca. Legitimacija 47 Din. — Dunaj, 10. do 17. marca, spomladanski vzorčni sejem, 33l/a% popusta na železnici in vizuma prost vstop v Avstrijo v času od 3. do 25. marca. Legitimacija 50 Din. — Nemčija, do 31. oktobra po sedemdnevnem bivanju v poljubnem kraju 60% popusta na nemških železnicah pri vožnjah tja in nazaj. — Avstrija do 31. marca po sedemdnevnem bivanju v poljubnem kraju 60% popusta na avstrijskih železnicah pri povratku, za avstrijske državljane po deset dnevnem bivanju 50% popusta pri povratku. — Italija do preklica po šestdnev nem bivanju v poljubnem kraju 50% popusta na italijanskih železnicah pri vožnjah tja in nazaj. Vse nadaljnje informacije, nabave vozovnic po originalni ceni, preskrba viz, nakup valut po liajugodnej ših dnevnih tečajih, preskrba registriranih mark pri »Putniku« Maribor, Aleksan drova c. 35, tel. 21-22 in »Putniku« Celje, Aleksandrov trg, tel. 119. Narodno gledališče REPERTOAR. Sobota, 2. marca ob 20. uri. »Zdravnik na razpotju«. Red A. Nedelja, 3. marca ob 15. uri: »Izgubljeni valček«. Znižane cene. Ob 20 uri: »Veseli kmetič«. 'onedeljek, 4. marca: Zaprto, iorek, 5. marca ob 15. uri: »Janko in Metka«. Otroška predstava Znižane cene. Drevi sprememba gledališkega repertoarja. Zaradi obolelosti ge. Savinove Ponove drevi namesto »Profesorja Žiča« Shawovo komedijo »Zdravnik na razpotju«. Predstava ostane za red A. Nedelja v gledališču. Ob 15. uri bo prva popoldanska uprizoritev operet? »Iz- GBUJSKI KINO Sobota Sillsr ■ Mikky - revila iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiii krasni, veseli, zabavni spored v naravnih barvah. Kino Union. Danes pustolovni film. Roman noči. Liane Haid, Gustav Diessel. Smrlen padec z mosta Včeraj popoldne okrog pol 5. ure sta skakala po novem mostu na Mariborski otok 8-letni Slavko Pungartnik iz Kamnice in njegova 12-letna sestra. Slavko je splezal na ograjo in izgubil pri tem ravnotežje. Padci je v deroče valove Drave, ki so ga takoj pogoltnili. Sestra, ki je bila priča groznemu dogodku, je pričela klicati na pomoč. Prišli so ljudje, toda zaman, ker umazani in deroči valovi Slavkovega trupla niso več izročili. Dr. med. univ. METOD ŠPINDLER naznanja p« n. občinstvu, da jc otvoril * 1, mar* čem 1935 v Strossma?erjevi ulici 38 (banovinska hiša) IL oadhtr., ZDRAVNIŠKO P RAKSO. Ordinacije ob delavnikih dnevno od 13. Ho 16. ure (4. ure pop.), ob nedeljah od 10. do 12. ure- Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en-do dvakrat na tedne pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Umetne oči, gotoVe. popolnoma naravne ‘za naše pacijente F. Ad. MOlier atthne, WI |. badon — v Mariboru hotel „Pri Zamorcu", Gosposka ul., 2 bil dobro založen, kupčija pa je bila slaba. Prignali so 420 rilcev, prodali pa 101. Cene za kilogram žive teže so bile sledeče: pršutarji 4—5 Din. debele 5—6 Din, plemenske so prodajali po kakovosti od 200—500 Din eno, prasci stari 6—12 tednov so stali 60—100 Din eden. Kino. V soboto 2. t. m. ob 20. uri ih v nedeljo 3. t. m. ob 18.30 in 20.30 se predvaja komedija »Charlyjeva tetka«. Radio Radio Ljubljana. Spored za nedeljo ,1 tm. Ob 7.30: kmetijska posvetovalnica, predava inž. Vinko Sadar; 8: špicpolka in druge take (kmečki trio na ploščah); 8.20: poročila; 8.30: klavir štiriročno, izvajata gdč. Jadviga Poženelova in g. Hary Svetel; 9: »Higijena delavskega stanovanja«, predava dr. Vinko Kanoni; 9.20: orgelski koncert na ploščah; 9.40: versko predavanje, predava ravnatelj J. Jagodic; 10: prenos cerkvene glasbe iz stolnice; 11; slovenske narodne z orkestrom, pojo ga. Neratova, gdč. Mišičeva, gg. Janko in Gostič; 11.40: mladinska ura; 12: čas, radio-orkester po željah; 15: plošče po željah; 16: šlagerji, poje Mirko Jelačin s spremljevanjem klavirja, g. Vondrašek, vmes šramel-kvartet; 19.30: nacionalna ura; 20: jedilni list, program za ponedeljek; 20.10’: Vomber-garjeve pesmi; 22: čas, poročila; 22.20: radio-jazz in harmonika solo. Spored za ponedeljek 4. t. m. Ob 12: plesi od davnih do današnjih dni na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas, zdravice na ploščah: 18: »O pust, ti čas presneti« (Niko Pirnat); 18.20: plošče; 18.40: slovenščina, poučuje dr. Kolarič; 19.10: zdravniška ura, predava dr. Magajna; 19.30: na- cionalna ura; 20: prenos opere iz Beograda, v odmoru čas, poročila, jedilni list, program za torek. Skrivnosti Himalaie Predavanje člana himalajske ekspedicije Petra Asciienbrennerja v »Unionu«. Ogromno himalajsko pogorje v Aziji, kjer je najvišii vrh sveta Mount Everest, visok 8.840 m, je bilo že pred vojno in Po vojni torišče raziskovalcev vsega sve ta, ki so hoteli dognati vse skrivnosti tega mogočnega gorstva. Nešteto ekspedicij se je že podalo na Himalajo, da Premagajo vse težave in nevarnosti in odkrijejo svetu tajne najvišjih vrhov. Prav tako veliko pa ie število žrtev, ki so morale kloniti pred snežnimi viharji ‘n meteži. pred mrazom in še drugimi zaprekami, ki onemogočajo osvojitev in raziskavanje Himalaje. Že leta 1895. se je podala v himalajsko Pogorje angleška ekspedicija, ki jo je vodil neki M u m m e r y, eden najznamenitejših angleških planincev in raziskovalcev. Ekspedicija pa ni dosegla cilja, ker so bile priprave za tako naporno pot oči-h> pomanjkljive. Mummery se ni vrnil še do danes je njegovo ln njegovih spremljevalcev izginotje ostalo nepojasnjeno. — 37 let pozneje, leta 1932., se je Podala na raziskovanja Himalaje, predvsem pa 8.120 m visokega Nanga Parba- &, ki leži 1.500 km zahodno od Mount ^«resta, nova ekspedicija, kd so jo ivo rili nemški in angleški alpinisti, vodil pa jo je monakovski planinec W iily Mer-kel. Pri tej skupini pa so se svoji nalogi izneverili domačini nosači, in je bil to vzrok, da tudi ta odprava ni dosegla zaželjenega uspeha. Kljub temu neuspehu vodja Merki ni izgubil upanja. Že Deta 1934. se je osnovala nova ekspedicija. Merki je zbral okoli sebe same izkušene ljudi, bili so to: dr. Wllly Welzenbach, Alfred Drexel, Peter Achenbrenner, Fritz Bechtold, Peter Miihlritter, Ulrich Wieland in Ervin Scbnelder. Tem so se pridružili še topograf dr. Finsterwakter in zemljepisec dr. Raecbl. Ta odprava si je zadala nalogo raziskati skalovito pogorje Nfange Par-bata. O doživljajih in uspehih te ekspedicije je pretekli četrtek predaval v Mariboru njen član Peter Aschenbrenner, kd je poleg Schneiderja edini ostal živ. Predavanje je vzbudilo, kakor po vseh drugih evropskih mestih, tudi v Mariboru ogrom no zanimanje, to pa še tembolj, ker so taka predavanja v našem obdravskem mestu prava redkost. Obširno unionsko dvorano so poslušallci napolnili do zadnjega kotička. Posebno številno so bili navzoči domači alpinisti, ki so prihiteli tudi iz bližnjih mest Ptuja, Celja itd. Sim-predavatelja je iiMOtkuua pred- stavil občinstvu predsednik Zimsko-sport ne sekcije SiPD g. dr. Rosina. Nato je predavatelj na podlagi krasnih diapozitivov pričaral pred poslušalce vso pot, težave in uspehe ekspedicije, ki je doživela tako žalosten konec. Le kdor je slišal predavanje in videl sJlike, si more ustvariti podobo vseh težav in bridkosti, ki so jih morali pretrpeti pogumni raziskovalci. 2e početkoma vzpona na Nango Par-bat je zbolel član ekspedicije Drexler m kmalu nato tudi umrl. Ta primer pa ni oplašil preostalih. Na čelu ekspedicije je bil vedno sam Merkel. V urah odpočitka so postavili šotore, in to v višinah 7.600 m. Od tu so prodirali dalje proti vrhu brez šotorne opreme. Že je kazalo, da bo ekspedicija uspela kljub ogromnim viharjem in snežnim me-težern. Prav na višini 7.900 m pa je bil pričetek velike tragedije, ki nima primera v vsej zgodovini planinstva m raziskavama. Nekega dne je nepopisen orkan zavel z veliko silo in z nepopisnim mrazom v tej višini. Raziskovalca Aschenbrenner in Schneider sta se utegnila pravočasno rešiti v nižje ležeče taborišče. Merkel, Welzenbach, Wie)land in drugi pa taborišča niso dosegli in so morali ostati približno v višini 7.500 m. Moči planincev «o Me jxi kraju, \tsak .korak .na .teh .wi- šavah je bil zvezan z velikimi telesnimi in duševnimi napori. Vsak dih je bil bolečina, kajti orkan ie izpred ust odnašal že itak majhne in sila razredčene količine kisika, ki je neobhodno potreben za dihanje. Kaj pa se je dogodilo in kako trpljenje so morali prenašati ostali člani ekspedicije, še ni docela pojasnjeno. V sitnem mrazu 50 stopinj C pod ničlo so jim odmrle roke in noge in v silnih mukali so hrabri raziskovalci položili svoja življenja na oltar planinstva in znanstvenega raziskavanja. Tak je bil konec himala jske odprave leta 1934. Kljub vsemu temu pa človeški duh ne klone in že danes se vrše priprave za ekspedicijo, ki bo 1. 1936. znova naskočila Himalajo, oziroma njegove najvišje vrhove. Vsaka nova človeška dognanja in pridobitve so zahtevale svoje žrtve, tako tudi ponosni himalajski vrhovi, na katere doslej še ni stopila človeška noga. Po predavanju, ki se je vsem navzočim vtisnilo globoko v spomin, je Peter Aschenbrenner v družbi naših planincev pripovedoval še marsikaj zanimivega iz svojega življenja. Dejal je tudi, da bo letošnje poletje »naskočil« pri nas Julijske Alpe, da tako spozna lepote in krasote naše domovine. Kje je pet in trideset tisočakov? SENZACIONALNA RAZPRAVA PRED ŠČEM. MIKA OBSOJEN NA Včeraj dopoldne je bila pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča kazenska razprava proti 26 letnemu delavcu Ivanu Miki in njegovi ženi, 251etni Mariji, ki sta bila obtožena, da sta Jani v novembru ukradla iz stano vamja zakoncev Terezije in Stanka Koruznjaka 35.000 Din. Za razpravo, ki je trajala od pol 9. do 13. ure, je bilo v Mariboru veliko zanimanje in je bila pro storna razpravna dvorana v I. nadstropju okrožnega sodišča tako nabito polna, da so morali mnogi prisluškovati nahod niku. Razpravo je vodil okrožni sodnik g. dr. Tombaik, prisednika sta bila okrožna sodnika gg. Kolšek in dr. Kotnik, obtožnico pa je zastopal državni tožilec g. dr. Hojniki Potek razprave je bil dramatičen in včasih celo razburljiv. Uvodoma naj o-menimo, da sta obdolženka Marija Miko-va in tožitcljica Terezija Koružnjakova, rodni sestri in da sta obdolženec Ivan Miko in tožitelj Stanko Koruznjak svaka. Obdolženka Marija Mikova je v spremstvu svojega moža Ivana zelo potrta in bledega obraza stopila pred sodnike. Na predsednikova vprašanja je odgovarjala boječe in razburljivo. Oba pa sta odločno zanikala krivdo, ki jima jo je očital državni tožilec. Obtožil ju je namreč, da sta tatvino, preden sta se spravila na delo, vsestransko dobro pre-tuhtala. Tako sta. si hotela že vnaprej u-stvariti možnost za zagovor z alibijem. MARIBORSKIM OKROŽNIM SODI-TRI LETA TEŽKE JEČE. Hodila sta kritičnega dne skupaj in se pokazala na raznih krajih v mestu in tudi v gostilni vse do začetka predstave v »Grajskem kinu«, ki sta jo obiskala. Tik pred predstavo sta se ločila. Obdolženec je hitrih korakov odšel na Meljsko cesto in vdrl v stanovanje svojega svaka Koruznjaka ter vzel iz omare za perilo v platno zavitih 35 tisočakov. Domače raz mere pri svaku je dobro poznal, saj sta bila z ženo tam dolgo časa stalna gosta, dokler se niso zaradi nekaterih malenkosti med seboj sporekli. Tudi navaja obtožba, da je Miko lahko izvršil vlom v eni ali dveh minutah in se nato naglo vrnil v kino, tako, da je kvečjemu zamudil okrog 20 minut predstave. Obdolženec in obdolženka sta bila prepričana, da bosta z vstopnicami lahko dokazala, da sta se v kritičnem času, ko je bil izvršen vlom, zadrževala v kinu. To se jima je tudi za silo posrečilo. Ukradeni denar je Miko skril takoj po vlomu, ali pa ga je skril pozneje, ko sta šla jz kina. Izključeno pa tudi ni, tako pravi obtožnica, da je Miko še pred koncem predstave zapustil kino in šel po svojih poteh. Med zaslišanjem obdolženke je nastal imed predsednikom senata in njenim branilcem oster kontraverz. Tudi je obdolženka ves čas razprave jokala in se je zgrudila na tla, da so jo morali odnesti na sveži zrak, kjer si je opomogla. Policiji je namreč Mikova priznala, da sta Bolgarski narodni praznik RAZVOJ BOLGARSKE KULTURE IN UMETNOSTI V SVOBODI Dne 3. marca slavi bolgarski narod >voj veliki praznik osvobojen ja. Prav je, da se tudi mi spomnimo tega važnega dneva, ki je pustil v vsem nadaljnem kulturnem življenju Bolgarov važne posledice in pregledamo na kratko njega pomembnost za razvoj umetnosti. Srednjeveška uspešno razvijajoča se umetnostna delavnost pri Bolgarih pod turškim gospodstvom popolnoma zastane, Svobodno umetnostno ustvarjanje preneha in se zadovolji le s stereotipnim ponavljanjem in posnemanjem vzorcev iz bogate prejšnje dobe. Vsa umetnost se izpremeni v ljudsko rokodelstvo, vplivi z zapada popolnoma izostanejo. To stanje traja ves čas turškega gospodstva. Z narodnim preporodom koncem XVIII stoletja se sicer začno odpirati pota za-padnim vplivom, toda popolnoma nov duh prinese šele 1. 1878. Politična osvoboditev prinese, poleg gospodarskih in po litičnih sprememb, tudi globoke spremembe na duhovnem in umetnostnem področju. Izobraženci, živeči doslej v tujini, pridejo domov. Z njimi pridejo tudi umetniki, ki so se učili drugod, se navze- li tujih vplivov in jih skušajo zdaj presaditi na domača tla. Romantiki (glavni med njimi Nikolaj Pavlovič) ob- delajo domačo zgodovino in vzbude med ljudstvom zanimanje za umetnost. V vse srednje šole uvedejo obvezno risanje; ker jim primanjkuje domačih moči za poučevanje, pokličejo- tujce, predvsem Čehe (Mrkvička, Vešin), ki mnogo vplivajo na nadaljnji razvoj. Društva za pospeševanje umetnosti kmalu oskrbe Bolgarom risarsko šolo (1896.), podlago za poznejšo umetnostno akademijo. S to šolo nastopi Bolgarija z lepimi uspehi v tujini. Zdaj tudi ni več treba hoditi domačim umetnikom na šolanje v tujino. Doba svobode prinese naraščajoče zanimanje za vse umetnostne panoge ter odpre zapadnim. naprednejšim vplivom vrata na stežaj. Toda vse, posebno pa. ekstremnejše struje, niso našle ugodnih tal. Ljudstvo, prestavljeno naenkrat v popolnoma nov svet, teh ne razume ter jih odklanja. Umetniki hočejo zato najti pot do ljudskega priznanja s tem, dasku šajo dati svojim dtfom nekaj pristno narodnega v osnovi in obliki; realistično obdelujejo motive iz narodnega življenja. Posebno arhitektura išče stikov s staro bolgarsko arhitekturo. To dovede do študija stare umetnosti, vzbudi zanimanje za njo in s tem so dani tudi začetki bolgarski umetnostni zgodovini. F. K. K. Sokolstvo Trgovska in obrtniška mladina v sokolske telovadnice: zoor! APEL SOKOLSKEGA DRUŠTVA MARI BOR MATICE VSEM MARIBORSKIM TRGOVCEM IN OBRTNIKOM IN TRGOVSKI TER OBRTNIŠKI MLADINI. če pogledamo v anale mariborskega sokolskega dela in udejstvovanja, moramo z veseljem ugotoviti, da je nekaj let po prevratu zavzemala mariborska trgovska in obrtniška mladina v aktivnih sokolskih vrstah naravnost zavidljivo mesto. Trgovske vajenke in vajenci, kakor tudi obrtniške vajenke in vajenci so ob prilikah številnih sokolskih nastopov in akademij z dovršenimi izvajanji sporedov vzbujali naravnost občudovanje in bili deležni priznanja ne samo sokolskih pripadnikov, marveč vse Sokolu nako-ajene javnosti. Na raznih tekmah je zasedel trgovski in obrtniški naraščaj prva inesta in tako ponesel sokolsko slavo in ponos širom naše domovine. Po letih pa so se pričele naraščajnike vrste manjšati in mladina je pričela iska- ti v prostem času zabave drugod. Krivico pa bi delali naši trgovski in obrtniški mladini, če bi metali vso senco na ni°-Da jc postala mlačna in apatična, da se je priček) odtegovati sokolskim vrstam, temu so krive prilike, v katerih se je znašla. Pritisnila je gospodarska kriza in šefi ter mojstri so zaposlili mladino do skrajnosti. Rano mora prihajati v obrat in utrujena, bledih obrazov ga zapušča v poztiih urah. Razumljivo je, da v takih okoliščinah nima veselja do ničesar, da uima veselja tudi do sokolske telovadnice. Zavedajoč,se svojih vzvišenih nalog in dolžnosti sokolske vzgoje, je te dni Sokolsko društvo Maribor Matica razposlalo raznim mariborskim trgovcem in obrtnikom apel, v katerem jih prosi, naj vzela z možem denar sestra iz maščevanja in da ga je ona vrgla v Dravo. Zaslišanih je bilo okrog 30 prič, od katerih jih je nekaj zelo obremenilno izpovedalo za obtoženca. Točno so namreč navedle, da so ga v kritičnem času videle pohajati okrog svakovega stanovanja. Zaslišana je bila tudi mati obtoženke, ki pa se je odpovedala pričevanju. Zelodra matično je bilo soočenje med obema sestrama. Obtožena sestra je očitala sestri tožiteljici, da ji dela veliko krivico, ki ji je ne bo nikdar Bog odpustil. Tudi je zanimivo, da je obtožena Marija Mikova nepismena, čeprav je stara šele 25 let. Razglasitev obsodbe je bila ob 5. uri popoldne ob nabito polni dvorani. Kakor potek, tako je bil tudi konec silno dramatičen in razburljiv. Ob splošni napetosti in tišini je predsednik senata, okrožni sodnik g. dr. Tombak razglasil sodbo: Ivan Miko je spoznan za krivega v smislu obtožbe in obsojen na 3 leta težke ječe in na izgubo častnih državljanskih pra vic za dobo 5 let. Ker se sodišče ni moglo prepričati o popolni krivdi njegove žene Marije, jo je oprostilo vsake kazni in krivde. Po razglašeni obsodbi sta ponovno oba, mož in žena rotila sodnike, da sta nedolžna in da je sodba krivična. Marija se je spustila v glasen in krčevit jok ter se je skušala dejansko lotiti svoje sestre. Le s težavo šo jo pazniki pomirili in jo odstranili iz razpravne dvorane. Pri vratih je še kričala, da ne gre brez moža domov. Zagovornik obeh obtožencev, odvetnik g. dr. Rosina, je vložil ničnostno pritožbo in priziv. bi priporočili svojim vajencem in vajenkam pristop v sokolske vrste. V svojem apelu jih obenem opozarja na kvarne posledice nezadostne vzgoje in na zdrav razvoj zaupane ji mladine. Priporoča jim, naj dajo mladini zdravo razvedrilo, v katerem se bo dvignilo njeno veselje do u-čenja in dela in jo bo odvračalo od kvarnih drugih zabav. Poslalo pa je Sokolsko društvo Maribor Matica tudi vsemu trgovskemu in obrtniškemu naraščaju sporočilo, da želi na novo oživeti trgovsko-obrtniški naraščaj in da bo ustanovilo posebne oddelke za naraščajnike in naraščajnice v starosti od 14 do 18 let. Sokolsko društvo Maribor Matica kliče in vabi trgovsko in obrtniško mladino v svoje naraščajniške vrste: Trgovska in obrtniška mladina! Bolj kakor ostali mestni mladini, ki ji je dana možnost nadaljnjega šolanja, je potrebna tebi trgovska in obrtniška mladina organizacija, ki ti daje priliko za telesni in duševni razmah, da boš lahko krepka po telesu in v značaju ter umu lahko stopila v samostojno življenje. Zato te vabimo iskreno v svoj krog! V naših telovadnicah in na našem novem prostornem soln-čuom letnem telovadišču boš po svojem napornem delu našla razvedrila v zdravem gibanju po napornem delu v često nezdravih lokalih. V Sokolu, ti je dana najugodnejša in najlepša prilika društvenega izživljanja in nadaljnje izobrazbe. V sokolskih vrstah boš našla družbo, ki te bo bratski sprejela med se in te bo skušala dvigniti, da dosežeš v življenjskem boju čim boljše mesto. Marsikateri ugleden trgovec in obrtnik se mora za svoj uspeh v življenju zahvaliti prav sokolski vzgoji. Trgovska in obrtniška mladina, ponovno te vabimo, ne presliši našega klica in pristopi k trgovsko-obrtniškemu naraščaju Sokola Maribor Matice. Prijavi se ob določenem terminu sokolskemu voditelju v telovadnici! Pripelji s seboj vse svoje tovariše in tovarišice. Hočemo tebi, mladina, samo dobro in vse najboljše, zato pridi in prihajaj v čim večjem številu. Trgovsko-obrtniške naraščajnice bodo imele prvo telovadno uro že v ponedeljek 4. marca. Nadalje pa redno telovadbo vsak ponedeljek in četrtek od 20. do pol 22. ure. Trgovsko-obrtniški naraščajniki bodo imeli prvo telovadno uro v torek 5. marca. Nadalje pa redno telovadbo vsak torek in petek od 20.15 do pol 22. ure. Oba oddelka bosta telovadila v telovadnici klasične gimnazije v, Koroščevi ulici, Iz Sokola Maribor 1. Po društvenem občnem zboru, ki jS začrtal delovanje društva v novem letu* se že kažejo prvi znaki uspešnega dcia, ki razveseljivo napreduje. Pri vseh telovadnih oddelkih je obisk telovadeeih ze- lo narasel in se vsi oddelki z veliko vne mo pripravljajo na bližnjo akademijo itt društveni nastop. — Redno se vrše lutkarske vaje, ki jih vodi br. Bernetič. Vsakih 14 dni je lutkovna predstava, ki vedno privabi polno, dvorano navdušenih gledalcev. Priden je tudi dramski krožek obrtnega naraščaja, ki pripravlja igro »Trije tički», katere vprizoritev bo predvidoma 13. aprila. Precej prometa je tudi v društveni knjižnici, kjer izposo-juje knjige društvenim pripadnikom s. Bertoncljeva. V informacijo vsem onim, ki bi hoteli posečati sokolsko telovadbo objavljamo, da se vrši telovadba v naslednjih oddelkih in ob naslednjem času: Člani: v torek in petek od 20.—'A22. ure. Vadi br. Cilenšek. Članice: v ponedeljek in četrtek od 'A20-—21. ure. Vadi s. Margučeva. Moški naraščaj: v sredo in soboto od 19.—X>21. ure. Vadi br. Cerkvenič. Ženski naraščaj: v ponedeljek in četrtek od 18.—'A20. ure. Vadi s. Margučeva. Moška deca: I. oddelek v sredo in soboto od A 15.—>2 16. ure. Vadi br. Jako-pec. II. oddelek v sredo in soboto od A16.—A\7. ure. Vadi br. Jakopec. III. oddelek v sredo in soboto od A17.—A18. ure. Vadi br. Golob. IV. oddelek v torek in petek od 18.—A2Q. ure. Vadi br. Ledinek. Ženska deca: I. oddelek v torek in petek od 15.—16. ure. Vadi s. Terglavčniko-va. II oddelek v torek in petek od»16. —17. ure. Vadi s. Terglavčnikova. III. oddelek v ponedeljek in četrtek od 16. —'A 18 ure. Vadi s. Štokova. Prednjaški zbor pa . vadi br. Cilenšek vsako sredo od 'A20.—21. ure. —» Zdravo! Spori Predsedstvo LNP objavila: V kolikor za prvenstveno tekmo ISSK Maribor :SK Svobodo, ki bo v nedeljo 3. t. m. ob 15.30 na igrišču SK Svobode ne delegira sodnika OZDS pri SZNS v Ljubljani, naj se kluba sporazumeta za primerno osebo, ki bo tekmo vodila, če se kluba ne sporazumeta, naj službujoči odbornik eno izmed obeh predloženih oseb določi z žrebom. Drevi boks-inatch v kazinski dvorani. SK Svoboda priredi drevi ob 20. v kazinski dvorani boks match, in sicer bodo nastopili boksarji SK Svobode proti boksarjem SK Slovana iz Ljubljane. Državno nogometno prvenstvo se bo pričelo 17. marca. Ker. sodeluje tudi ASK Primorje bodo termini podzveznega prvenstvenega tekmovanja nekoliko spremenjeni, in sicer termini v Ljubljani. Zbor nogometnih sodnikov, poverjeništvo Maribor, službeno. ZNS opozarja svoje člane na službene objave v »Jutru« z dne 1. t. m. O nastali situaciji bo reie-riral poverjenih na sestanku, ki bo v ponedeljek 4. t. m. ob 19.30 pri »Orlu«. Pridite vsi in točno! Poverjenik. Okrožni odbor LNP, službeno. Zaradi vprašanja sodnika za jutrišnjo prvenstveno tekmo, sklicujem za drevi ob 19. kratko sejo OOLNP. Predsednik. Lokomotiva, ki iima sedem osi. V Moskvo je prispela te dni iz Lugaua lokomotiva »272«, ki so jo izdelali v Lu-ganu po naročilu sovjetske vlade in P° načrtu sovjetskih inženjerjev Koroleva, Babenka in Markoviča. To je prva lokomotiva te vrste na svetu. Ima namreč sedem mod seboj zvezanih osi. Glavni namen te izredne konstrukcije je povečanje kapacitete sovjetskih železnic, da bi ne bilo treba preustrojiti dosedan#1 prog in mostov, pa bi se vendar lahko dosegla večja hitrost, kajti slab spodni* ustroj ruskih železnic ne prenese močnih lokomotiv. Obtežitev na os »naša 20 ton-Lokomotiva lalrko vleče 2500 do 4000 ton. V kotlu je prostora za 20.000 litrov? vode. Nova Jokomotiva lalrko doseže hitrost 70 km na uro, kar je za tovorn1 promet v Rusiji nekaj izrednega. Z vso I obtežitvijo tehta 208 ton. V afriškem solnco se bliskajo ba?oneff NOVO BOJIŠČE VZHODA IN ZAPADA. — OZADJE ABESINSKO - ITALIJAN5 SKEGA SPORA. Vesti o abesinsko-italijanskeni sporu •iO razgibale zadnje čase ves svet. Če se ne bo posrečilo italijanski diplomaciji pregovoriti Abesinije, je skoro gotovo, da bodo v nekaj dneh zaregljale tia vročih afriških tleh vojaške strojnice, da bodo zagrmeli topovi. Italija sicer odločno demantira možnost vojne in pravi, da je to samo pohod, s katerim hoče prestrašiti vroče Abesince in jih prisiliti h kapitulaciji. Torej neka vrsta ultimatu-ma, ki je podoben onemu iz leta 1914.! Iz Londona, Pariza in Ženeve poročajo, da so tam vesti o delr.i italijanski mobilizaciji povzročile precej skrbi. Te skrbi pa povzroča tudi dejstvo, da se Italiji silno mudi in da v veliki nervoznosti pošilja v Afriko transport za transportom. Prav gotovo pa je. da bi Italija nikdar ne pokrenila te akcije, če bi ne bila prepričana, da ima v tem pogledu prilično svobodne roke. Na rimski konferenci so na dolgo in široko razpravljali o kolonizacijskih vprašanjih v Afriki. Jasno :a, da je vojaški pohod Italije v Abesimi • posledica omenjenih razgovorov. Tisk, ki ni naklonjen fašističnemu režimu, pa mimo tega meni, da skuša Mussolini rešiti v vojni z Abesinijo socialno vprašanje in tudi nacionalno vprašanje krajev ki so po svetovni vojni pripadli Italiji. Tisk meni, da bodo prvi padli na afri5 ških tleh sinovi in očetje tuje narodnosti. njim pa bodo sledili tisoči brezposelnih, ki so se prostovoljno javili. Morebitna abesinsko-itaiijanska vojna pa ne bo samo lokalna afriška zadeva marveč bo razburkala tok velike svetov ne politike. Morebitna vojna na afriških tleh bo prvi krvavi krst vzhoda in zahoda, ali boljše povedano — vojna med belo raso na eni in med črno in rumeno raso na drugi strani. Gotovo je, da se bo Japonska postavila na stran Abesinije. Abesinija je zakladnica nepopisnega bogastva, zemlja najbujnejših kiimatič-nih prehodov od alpsko5gorske klime pa do čisto tropskega pasu. V Abesiniji so zakopane nepopisne zaloge premoga, železa, žvepla, bakra, zlata in platine Z mr lim trudom bi mogla postat’ največ ja svetovna izvoznica pšenice, bombaža, olja, vina, kavčuka in tobaka. Dandanes je sicer izvoz še malenkosten. Izvaža samo kože, kavo, vosek in belo kost. Ogromni gozdni kompleksi še niso izkoriščeni, Abesinei tudi ne poznajo umne živinoreje in sploh ne umnega poljedelstva. Pred 10. leti so bila vrata tujega kapitala v Abesinijo zaprta. Šele zadnja leta so se odprla. japonskemu kapitalu, s katerim so prišli v Abesinijo tudi japonski delavci in nove politične ideje, o emancipaciji pobarvanih ras. Pred letom so se po.iav'li v Abesiniji japonski vojaški inštruktorji in prišel je japonski vojni material, zlasti tanki in letala. Kaj to pomeni, dovolj jasno izpričujejo statistični podatki. Leta 1931. je znašal angleški izvoz v Abesinijo 57 odstotkov, japonski pa samo 12. Po najnovejših statistikah od lanskega leta pa se je ta slika popolnoma spremenila. Lani je znašal iaponski uvoz v Abesinijo že nad 80 odstotkov! S tem je pa postal tudi japonski hi politični ekonomski vpliv v Abesiniji dominanten in je razbil interese belih velesil. Kljub vsemu temu položaju pa so osta li Abesinei pravi gospodujoči narod. Abe sinci tvorijo mešanico semitov in liami- tov. Odlikujejo se po svoji nadarjenosti in višji izobrazbi. V splošnem imajo glad ko in temne lase, med tem ko je barva kože dokaj različna. Celo otroci istega očeta se večkrat razlikujejo. Nekateri imajo rumenkasto, drugi rjavo ali črno kožo. Prvotno so govorili jezik »geeze«, ki spada k južno-semitskim jezikom. Naj bolj soroden je južno-arabskim narečjem, ima pa mnogo primesi jezika starih Ai5 kadijcev. »Geeze« je izumrl že okrog leta 1000 po Kristusu in se uporablja sedaj 'e v literaturi etiopske cerkve. Po veri se večina prebivalstva Abesinije, zlasti Etiopci in severni Gala, priznava k narodni, takozvani etijpski cerkvi, ki uči, da ima Kristus samo eno naravo. Njihov ver ski poglavar ie abuna (naš oče), ki ima svoj sedež v Gondarju, odvisen pa je od koptskega patriarha v Kairu. Zanimivo je. da so se ohranili v tej cerkvi mno gi židovski vplivi, kakor mimo obrezovanja dečkov tudi posvečevanje sobote poleg nedelje. V splošnem pa cerkev v Abesiniji vedno bolj propada in vedno bolj izgublja svojo veljavo. Po vsem opisanem sodeč bo Abesinija trd oreh za Italijane. Abesinski zunanji minister je v nekem razgovoru, ki ga je imel v Kairu, razkril že lani razne podrobnosti o tesnem abesinsko-jaoonskem sodelovanju. Izjavil je, da je abesinska vlada odstopila Japonski brezplačno 40 tisoč ha zemlje za kulturo bombaža in da .ie pripravljena odstopiti Japonski še obširnejše komplekse. Tudi je bi! lani v marcu sklenjen med Japonsko in Abesinijo sporazum glede naseljevanja japonskih delavcev v Abesiniji. Ta sporazum vsebuje zanimivo klavzulo, po kateri je dovoljeno japonskim delavcem sklepati zakone z Abesinkami. Na minimum so bile znižane tudi abesinske uvozne carine za japonsko blago. Vsi pojavi so že lani povzročili pozornost v Londonu, Parizu in Rimu. Mimo omenjenih ekonomskih prilik, ki odrejajo stališče zahodnih velesil proti Abesiniji, je po sredi še važen političen moment, ki specialno tangira Anglijo. Politična vrednost Abesinije obstoji v tem, da izvira v Abesiniji Nil, od katerega je odvisna pozicija Anglije na trgu za bombaž, ker nilske vode vsako ’eto preplavljajo egiptske nižine in so tako pogoj za rodovitnost nilske doline. Boj za izvore Nila se bije že 10-letja. Abe5 sinci so prebrisani politiki in se jim je doslej posrečilo izigravati zahodne velesile. Tako so koncesijo za gradnjo velike električne centrale na jezeru Tsana. ki oskrbuje z električnim tokom Sudan in Egipt, podelili neki ameriški tvrdki. Na ta način se jim je posrečilo obdržati indirektno kontrolo nad prosperiteto Sudana in Egipta. Naravno pa je, da ima tudi Italija velike ekonomske interese v Abesiniji. Za ekspanzijo fašističnega imperializma je abesinska zemlja naravnost zapeljiva. Mimo tega pa so tu posredi tudi sentimentalni momenti. Ko je Crispi koncem preteklega stoletja poskušaj zavzeti Abesinijo, so primitivne abesinske čete porazile italijansko armado, ki se je morala brez zmage vrniti v domovino Kar se takratnemu poveljniku Italije ni posrečilo, to skuša doseči sedaj Mussolini. V pogledu velike svetovne politike pa b’ morebitna italijansko-abesinska vojna po menila vojno angleških in japonskih interesov. Iskrenost. Častnik: Kdo je iznašel smodnik? R e g r u t: Pokorno javljam, jaz ne! Harulte za ipomenik Viteškega kratla Aleksandra I. Zedin teiia v Mariboru! Mali o Razno V soboto, v nedeljo in na Pustni večer MAŠKERADNA ZABAVA in pojedina domačih klobas v gostilni »Novi svet« v Studen cih. Točijo se domača in dalmatinska vina. *S1 SPREJMEM ABONENTE na domačo hrano. Razen drugih jedil nudim specijalltete: ribe, bržolo, ražnjiče, čevapčiče, vse vseže in pečeno na rešetki po zmernih cenah. Večkrat v tednu primorske »meneštre«. rižoto, makaroni s fižolom. Točim črno, pristno dalmatinsko vino po Din 8— liter, dobro štajersko po Din 12.—. Gostilna »Rotovž«, A. Vicel. Rotovški trg 8. 501 NAJCENEJŠE ’ IZVRŠUJEM tapetniška popravila, kakor tudi puh in navadne odeje. — Miklošičeva 6, Kočjaš. 858 HALO! Na pustni torek vsi v Qani-brinovo dvorano na zabavni večer ob 20. uri. balonski Jazz. Vstopnine ni. Vabi zve-?a brivskih pomočnikov. 861 HALO! HALO! V nedeljo popoldne koncert, dobra kuhinja, prvovrstna vitla. Se priporoča Lojze in Ma-riia Jarc. 864 HALO! HALO! Gostilna »Triglav« na Glavnem trgu ima v soboto, nedeljo in na pustni torek tam-buraški koncert. Toči sc prist ni ljutomerski burgundec dter po Din 8—. Specijaliteta prvovrstna domača jedila. Sprcj mejo se ahouenti po najnižjih cenah. Za obilen obisk sc priporoča gostilničar Henrik Lakoše. 872 Posest STAVBIŠČA med Studenci in Limbušem na prodaj po Din 4.— za nr, tudi proti hranilni knjigi ali na obroke. Vprašati v gostilni »Zlati zvone«, Maribor, Ruška cesta 8- 839 NA PRODAJ HIŠA dve sobi, kuhinja, delavnica, hlev, sadonosnik, vrt, njiva, tik postajo Tezno. Ptujska cesta 29. 837 11 mane 8'-, začete 15'- Teden ročnih del BUDEFELD? VSA NOVA KLEPARSKA DELA. na stavbah, kakor tudi popravila in barvanje pločevine izvršuje solidno in poceni kleparstvo Anton Romih v Mariboru, Slovenska ul. 28, Tam sc dobijo tudi vsakovrstne vrtne škropiljke (goriški sistem itd.). Vsa naročila se izvršujejo točno.___________904 JOS riCHY IN DRUG Konces. elektrotehnnično po djetje. Maribor. Slovenska ul 16, tel. 27—56. Izpeljuje elektroinstalaciie stanovanj skih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motoriev lestencev, svetilk, elektroln- stalacijskega blaga no kom kurečnih cenah LEPO STAVBIŠCE. dve minuti od avtobusnega postajališča, na prodaj. Stu-denci. Radvanjska c 6- 825 NAPRODAJ NOVA HIŠA prostorna drvarnica, 1200 m zemlje. Cena 18.000 Din. Zg. Radvanje, Gozdna ul. 21, pri Mariboru. 849 GOSTILNA dva orala zemljišča na prodaj. Vpoštcvajo se tudi knjižice. Dopise na upravo »Ve-čemika« pod »Zelo ugodno«. 862 GRADBENA PARCELA na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 868 ENONADSTROPNA HIŠA z vrtom in veliko delavnico v posredni bližini kolodvora Maribor na prodaj. Sprejmejo se tudi hranilne knjižice domačih denarnih zavodov. Ponudbe na Prometno pisarno Maribor, Aleksandrova 30. 873 POSESTVA: Hoče. 2 orala nova hiša 65.000, Tezno 5 oralov nova hiša 75.000. Razvanje 5 oralov 50.000. Hiša pri Mariboru 25.000. Gostilne, vile, mestne hiše prdoaia Posredovalnica Maribor, Sloven ska 26. _ 887 STAVBENE PARCELE v najlepši legi v Studencih poceni prodam. Vzamem tudi hranilne knjige. Schick, Tržaška cesta 20-1, levo. 905 Lokal TRI LEPE GARAŽE in veliko skladišče v centru mesta oddam. — Vprašati Kino »Union«, Maribor. 823 DELAVNICO s kletjo, pripravno za vsako obrt, eventuelno tudi stanovanje, sobo in kuhinjo, oddam1 Vojašniška ul. 12. 803 SKLADIŠČE v centru, pripravno za garažo ali delavnico, oddam. — Vprašati Gosposka ul. 11, hodnik desno. 847 V naiem PUH. bel, zelo lep, za blazine fn per nice, kg po Din 160.—. Perje od Din 12.- naprej ori tvrdki A* Štuhec, izdelov. posetlj-nih odej. Stolna ul. 5. 875 DOBRO GNOJENO ZEMLJO poceni oddam v najem. Meljska cesta 58. 831 RIBNIK se da v najem. Licitacija 7. marca ob 16. uri v gostilni Primec. Hotinja vas. 857 Prodam NA PRODAJ konjski slamnat in listnat gnoj. Gostilna Goršič, Zg-Hoče. 863 Sobo odda POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po ‘krajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22, nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t PUSTNI KOSTIM na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 859 SOBO zelo primerno za pisarno, v I. nadstropju palače »Zadružne gospodarske banke« se odda takoj v najem. Informacije se dobe v poslovnih prostorih. 852 Slazine z začetnii matefiialom od 45* dalje oj Teden ročnih del Btidefeidt. IZVRSTNO VINO od 5 litrov naprej po Din 8.— in Din 6.50 liter pri Jernjaču, Meljski hrib 33 (prej Sriit Vorau). 860 OPREMLJENO SOBO v sredini mesta oddam. Stolna ul. 1/1. 854 SOBO s posebnim vhodom in hrano oddam. Vrbanova ulica 28, pritličje, desno. 870 SPALNICE kuhinjske opreme, žične vložke, madrace, otomane, naslonjače, kauče, železne postelje vsakovrstne najceneje pri Novaku, Vetrinjska 7. Koroška 8. 866 OPREMLJENO IN PRAZNO SOBO s posebnim vhodom pri parku oddam. Naslov v upravi »Večernika«. 898 Cenj. občinstvu sporočamo, da smo naše delavnice preselili iz Koroške ceste v lastne prostore CANKARJEVA ULiCA 6 (ooleg veletrgovine Weka) Trgovina na drobno pa se nahaja še vedno GOSPOSKA ULICA 13. Z odličnim spoštovanjem KARO industrija čevljev Stanovanie SOLNČNO STANOVANJI; v I. nadstropju, tri sobe, kopalnica, sobica za služkinjo in * vsemi pritiklinami oddam s l. aprilom. Pojasnila: Marijina ul. 27, med 11.—12. uro. ___________ 838 ODDAM SOBO IN KUHINJO dvema osebama, kakor tudi opremljeno sobico. Vodnikova ul. 3, Studenci. 485 UPOKOJENCA brez otrok iščeta stanovanje, obstoječe iz sobe, kuhinje in kabineta. Ponudbe na upravo »Večernika« pod Upokojenec«. &55 Službo iiie KROJAŠKI POMOČNIK išče službo. Navajen na konfekcijo in po meri. Naslov v upravi »Večernika«. 834 ——MFffl "luni i n n 1'nrrvi i DRUŽABNIK s primerno kavcijo se sprejme k dobremu malemu podjetje. Pismene oierte pod »Agilen in pošten« na upravo. 001 la jHfi Pouk Najlepše soblen slike Teden ročnih de! BiidefeEdt GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Sokolska ul. 95, Studenci. 865 Soliden zakonski par išče SOBO IN KUHINJO. Ponudbe pod »Točen nlače-valec« na upravo »Večerni-ka«. 874 SOBO IN KUHINJO oddam v najem mali družini. Naslov v upravi »Večernika«. _____________«35 ___________ NA STANOVAN.IL sprejmem gospoda. Korošče-va ul. 5-11, 9. 806 GOSPODA sprejmem na stanovanie. Stritarjeva ul. 7, pritličje. <597 Službo dobi BOLJŠO GOSPODIČNO. čedne zunanjosti, zmožno slovenskega in nemškega iezika. kot prodajalko, sprejme Auto-matični buiet, Maribor. Predstaviti se je v kinu »Union«, ____________ 824 ______ SLUŽKINJA pridna in poštena, ki zna nekoliko kuhati, ima rada otroke in se spozna pri vrtnem delu, dobi dobro službo. Ponudbe pod »Dobra služba« na upravo »Večernika«. 856 TEMELJIT POUK na citrah. Orožnova ulica 5. 882 Hranilne knjliice vseh denarnih zavodov kupujemo po najvišji ceni. Poso tla dajemo drž. urad' nikom in privatn kom proti jamstvu, kakor tudi na hranilne knj-žice Obrnite fe direktno na Bančno kom. xavod Aleksandrova 40 KROJE riše in izdeluje modni atelje ,PALOMA* MARIBOR Gosposka ul. 56, pritličje MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem. Mizarstvo Aleksan drova cesta 48. *93 VOLNENO BLAGO dražestne novosti prinaša Teksti lana BUDEFELDT Gosposka 14 Dobre kakovosti Nizke cene Naznanjam cen j. damam, da sera otvoril s 1. marcem Solidne cene Dobra postrežba Priporoča se JOSIP NOVSAK, frizerski salon MARIBOR, KRALJA PETRA TRG 9 VSGf kar Ti srce poželi, sev Koštomaievi gostilni v Mlinski ulici dobi Topla in mrzla jedila — Vsak petek ribe — Prvovrstna ljutomerska, bizeljska, vršačka in dalmatinska vina I" zagorsko APNO v kosih, sveže, dospelo 1 C. PICKEL d z o z Koroščeva 39, telefon 2039 Donavski krapi ščuke kablje morski loti jegulje danski fileti MARINIRANE RIBEt rusi zviii slaniki slaniki iz Vzhodnega morja slaniki v a »piku marinirane jegulje PREKAJENE RIBE: biklingi sproti iz Kila saški slaniki plemeniti losi, pripravljeni v olju dobi o namočene polenovke SPECIJALIT ETA ribja salata, porcija Din 4‘- Kakor tudi vse ostale konzervirane ribe v škatljah nudi po najnižjih cenah in najboljši kvaliteti L. UHLER delikatesna trgovina GLAVNI TRG Soomnite se CMD POSOJILNCA R. Z. Z O. P. MARBBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranilnih vlog 60 milijonov Din Rezervni sklad 9,668.000 Din Sprejema hrani'ne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje DUNAJSKI liJSM (WIENER-MESSE) 10. do 16. marca 1935. (Rotunda do 14. marca). Luksuzni in praktični predmeti (pohištvo), reklamni sejem FRANCOSKA KOLON5JALNA eijizstava tekstilni in oblačilni sejem, pletenine, krzna POSEBNA RAZSTAVA RAZVOJ GOiPOaAKSm tehniški sejem (gradbeni in cestnagradben>' 0e-jem), pisarniške potrebščine, izumi mednarodna razstava avtomobilov in motornih koles, lovska in strelska razstava RSZSTftVJI ŽIVI! Poljedelska in gozdarsko-gospodarska razstava Brez vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod meje v Avstrijo. — Ogrski prehodni vizum se izda proti predložitvi sejmske izkaznice na meji. — Znatne vozne olajšave na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju, kakor tudi v zračnem prometu. — Vsakovrstna po asnila in sejmske izkaznice (a Din 50'—) dobite pri „WtENER.MES E “e. <3.. UHEN Xi . in pri častnem zastopstvu v Mariboru: Podr Ljubljanske kred. banke „PUTNIK“ d. d., Aleksandrova35 ČEDNE ZAVESE napravijo Vaš dom lep in prijeten Bogata izbira novih vzorcev Tekstilana BUDEFELDT Gosposka 14 Gostilna hb alkan II V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša skrbna, preljubljena mama, stara mama, in tašča, gospa Svansi vd. Muha, Boštjančič dne 20. februarja 1935, po daljši težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 84. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Ptuj, Zagreb, Pula, 27. februarja 1935. Dr. Miroalav Muha, dr. Vladimii Muha. linova Adela, Vanda, sinahi; Vlasta, Sonja, Nekira, vnukinje Zahvala. Za izraze iskrenega sočutja ob bridki izgubi naše nepozabne gospe LiudmSIe Jegličeve se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vencev in vsem onim, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Žalu oč ostali. v nedeljo in na pustni torek pojedina puranov in piščancev, domače klobase ter najboljša sortirana vina iz Ljutomera. Za obilen obisk se priporoča g052ili£ličar. Prvovrstne ta brez vonja po ribah v ribnikih prodaja po Din 9*50 kg Uprava veleposestva grofa HERBERSTEINA V PTUJU Pri večjem naročilu popust. Darujte za Pomožno akcijo! V cvetu mladosti nas je včeraj za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni sin in brat Maks Hoškar Pogreb nepozabnega nadebudnega mladeniča bo v nedeljo 3. marca ob 15. (3.) uri popoldan iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče na Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 4. marca 1935 ob 7. uri v magdalenski cerkvi. Maribor, dne 2. marca 1935. Žalujoči ostali. iP Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske uFicc RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Malbolj varna naložba denarja, kar jamii za vloge pri tel hranilnici Dravska banovina s tmlim svojim prnnolenjem in x vso svojo davtno moljo — - Hranilnica i i y r i u I e vse v denarno stroko spadajoče posle t o i n o in k u l a n t n o J Sore I 6 ms »<°9* Jn knliilce na tekoii raiun K » ---- po ni/ugodneJi«ffl obrestovanju Podružnica: CELJE Južnoštajerska ° **' hranilnica Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik IzdaJateUr "rpdnik: RA DIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik 3TANK0 DETELA v Mariboru,