Posamezna Številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini
Štev. 135.	v Ljubljani, v četrtek, dne 17, junija 1920.
Letom
»SLOVENEC« velja
f« po&tl na vse strani Jugo-
, davile in v Ljubljani: fma celo leto naprej. K 180-— sa pol leta „ .. „ BO-— n četrt Ista „ .. „ 4S-— sa en mesec „ .. „ 15-—
Ea Inozemstvo celoletno K140-.
BBS Sobotna izdaja:es
Sa oelo leto.....K 30-—
Asa taoasmstvc • • • , M 35—-
Inserati:
Bsastolpna petttvrata (58 man Mraka in 3 sa Tinoka jdt^fe
!>feitor) ■a eekrat . . . po K sradni r»tq'aal, postu« Itd.....»o K I
večje« a*rečQtt .^M{MML Satmar-l&t t glas i "Sitom UM«
I*fc*|* vs*K <t*n t g »s—sl pe*
ntV.jak in dun pf pcantkv 5. ur! ijntraV
BMBT Uredništvo je v Kopitarjevi tliol iter. 6/UL Rokopisi s« as vračajo; nafrsnklrana pisma so n§ sprejemajo. Uredn. tele!, štv. 50, npravn. 8tv. 326.
Političen list za slovenski narod.
Oprava I« t Kopitarjevi al, 6. — .a;ioa poilne hran. ljubljanske št. 650 sa naročnino i a št 349 sa oglasa, avstr. is čeita 24.787, ogr. 28.5tl, bosn.-hsre, 758S.
ji
ožine kras.	I
9 sa oglasa,	J
■hare, 758S.	I
■(■ItnriisbBgnf inšiiss&ti.
m.
Instinkt odgovarja vedno naravi tistega v katerem se udejstvujc; škode mu nc donaša nikjer nobene, vsaj lake nc, ki bi jo po svojem spoznanju mogel prcceniti. Vse to opažamo tudi v policijskem predlogu naših demokratov. Oni so liberalci. Vsa usta imajo polna o svobodi, ki jo tolmačijo tako, da jo sinejo lc oni uživati, drugi pa ne. Pod policijsko in žandamerij-sko kontrolo bi radi spravili duhovnike, župane in uradnike, a najbolj duhovnike. Le ena vrsla ljudi bi bila od tc kontrole po njih policijsko-uadzorovalnem predlogu izvzeta: kapitalisti. Njih predlog nikjer ne določa kazenskega postopanja proti gospodarjem, ki bi izvajali politično agitacijo na škodo te ah one politične stranke pri svojih uslužbencih. Tovarnarji, pri katerih je na stotine delavcev zaposlenih; trgovci, banke, v čijih službi stoje cele dolge vrste nastavljencev; razni obrtniki, podjetniki in veleposestniki, ki imajo eksistenco tisočev v svojih rokah, advokati, pri katerih se stekajo pota nešteto klijen-tov, vsi li bodo smeli nc samo v svojih »portah« in na svojih dvoriščih, ampak tudi v svojih uradnih prostorih, pri vseh svojih službenih potih, zasebno in javno agitirati, vplivati in morda tudi pritiskali na ljudi ki so gospodarsko in drugače od njih odvisni, da bodo tako volili, kakor bodo oni priporočali ali celo zahtevali. To jc čisto v duhu liberalizma, ki ga zastopajo sloven-sko-hrvatski demokrati. Tu ne poznajo zakonov in kazenskih določb. Svobodo pridigajo, teror izvajajo. Kapitalistično-kul-turnobojne stranke kažejo v predlogu, ki ga hoče njih zastopnik dr. Pcleček v Belgradu spraviti na glasovanje, svoje namene, kakor odgovarjajo njih naravi. Bič v svojih rokah; drugi pa njihovi hlapci in sužnji!
Toda inštinkti so slepi, tudi kulturno-bopii slovcnsko-hrvatskih liberalcev. Druge, ki so nedolžni, hočejo udarjati; tepeni bodo pa sami, kakor zaslužijo. Odpor proti njih nakanam se že dviga. Poskrbeli pa bo treba, da se poseben predlog in posebne kazenske določbe napravijo za tiste, kamere so hoteli izvzeti: za kapitaliste. To priporočamo našim poslane cm v Belgradu in vsem onim katerim je red, svoboda. in pravičnost pri srcu. Zapor dveh mesecev do enega leta, izguba volivne pravice za dobo najmanj pet let, konfiskacija premoženja ali ukinjenje obrtne pravice, to naj bodo kazni za tiste liberalne in demokratske mogotce, ki bi kakorkoli svoje politične nazore in svojo politično Voljo usiljevali podrejenim aH drugače od njih odvisnim uslužbencem in nastavljen-ceml Red, svobodo in pravičnost hočemo, ia jih hočemo pred. vsem proti nasilju liberalcev in demokratov.
Značilno za slepoto njih kulturnobof-nega instinkta je še to, d a ga kažejo prav sedaj.
Na Koroškem sc bliža plebiscit. Že do *edaj je liberalno kulturnobojno uradni-štvo kolikor mogoče povsod, s svojimi nastopi skušalo izbijali iz src simpatije do Jugoslavije. Nemci izrabljajo to čudovito v svoj prid. Tako se je zgodilo, da postajajo glasovi, ki veljajo plebiscitu, vodno aezaupljivejši in boječnejši.
Tu prihajajo še demokrati s svojim policijskim predlogom proti duhovnikom. Duhovnik jc bil na Koroškem ljudstvu vse, tudi ob času volivnih in političnih bojev. Naj prodre predlog demokratov, in kdo bo deloval za plebiscit, za to eminentno politično akcijo? Duhovnikom bi bilo lo prepovedano pod kaznijo zapora dveh me-seccv do enega leta, z izgubo službe.
Poleg tega bodo Nemci ta demokratski predlog sploh zopet izrabili, češ, glejte, kaj čaka Cerkev in duhovnike v Jugoslaviji; ga bodo izrabili proti nam, v našo škodo, samo radi tega, ker jc libcralccm in demokratom zljubilo, dali duška svojemu neumnemu kulturnobojnemu instinktu.
Naznanjen nam je tudi prihod prestolonaslednika regenta Aleksandra. Dovolj dolgo smo čakali na ta veseli trenutek. Kd#, vendar na, Slovenskem hi nc hotel
pozdraviti tiste osebe, ki je s svojim narodom herojsko trpljenje prenašala za osvoboditev in za ustanovitev naše ponosne države SHS? Pa prav sedaj stopajo demokrati in liberalci kulturnobojno proti našim županom, uradnikom in duhovnikom! Vsaj do prihoda prestolonaslednika bi morala vladali največja enodušnost v sprejemu, v veselju, v nastopu. Ne, demokratska nestrpnost in občudovanja vredna netaktnost mora tudi tukaj motiti in vpiti: roke proč od politike, kakor da bi spadalo k politiki tudi vse ono, kar se tiče sprejema. Morda si bodo res mnogi to tako tudi razlagali, in čc policijski predlog po željah demokratov prodre, ter predlog tudi izvajali... Seveda mi tega nikakor nc želimo; toda kaj demokratom, da imajo le policijo v rokah in pa nož proti, vfarjem*.
Naj bo kakorkoli, inštinkti so slepi; to se vidi očitno tudi pr ikulturnobojnem in š tink t u dem ok ra t o v -lifc c ral c e v.
Tržalte pisna©.
Trst, 15. junija.
Pred sestavo nove italijanske vlade.
Tržaško italijansko časopisje sc tc dni pač, kakor ono v kraljestvu, obširno bavi s sestavo nove italijanske vlade, ali kdor bi mislil, da se tudi tržaško prebivalstvo bogve kako zanima za to stvar, bi se temeljito molil. Ogromna večina tržaškega prebivalstva italijanske narodnosti sc meni bore malo za politične dogodke v Italiji in živi svoje lastno življenje, življenje čim dalje tem večjega neza-upneža in nezadovoljneža.. Z velikim zanimanjem .se pač čitajo vesti o stavkah, vojaških nemirih in drugih takih neprijetnih stvareh, ki prihajajo iz Italije, in razpravlja se, čini dalje tem glasneje, o posledicah teh gibanj, pri čemer se prav nič ne zakriva želja, da naj bi že vendar izbruhnilo, češ, potem sc obeta tudi Trstu boljša bodočnost Danes v Trstu že ni prav čisto nič nenavadnega, da čuješ tržaškega Laha, kako jo sorojaku iz kraljestva, pa naj je ta v civilni ali vojaški obleki, zabrusi v obraz na ves glas: »Do grla smo vas siti! Vi ste prinesli mizerijo v Trst!« Tržačan jc po svoji naravi velik radovednež, in tako imajo razne oblastvene prireditve. s katerimi naj bi se poživljal patriotizem, vedno dovolj gledalcev, toda ko se po končani slavnosti svet razhaja, se j čujejo potem vedno pripombe, češ, »zopet so vrgli tbliko in toliko tisočakov v morje, mi pa tolčemo mizerijo.« Tržačan je ma-terialist, se predobro spominja, kako imenitno je živel še pred kratkim, in patriotizem velja zanj samo toliko, kolikor mu nese. Zato se tudi ne ogreva za to, ali sedi na stolici ministrskega predsednika v Rimu, kakor pravi, Toni ali Pepi, temveč samo za to, ali bo kaj zaslužka ali ne, tega pa gotovo ne pričakuje iz Rima.
Drugače pa je seveda tržaško časopisje, ki se, kakor rečeno obširno bavi s sedanjo vladno krizo. »Piccolo«, ki nima stranke za seboj, očividno ne ve, na kako stališče naj bi se postavil napram Gioli-ttiju, ki ga je vse do zadnjega proglašal za izdajalca; zato poroča sicer obširno o dogodkih v Rimu, ali svojo lastno sodbo pa previdno zamolčuje. »Nazionc«, ki jc itak v zadnjih izdihljajih in jc bila vedno za vsako vlado, ki jo je podpirala, je seveda tudi za Giolittijevo. »Era Nuova«, ki naj bi bila glasilo reformistiške stranke, je odločno na strani nove vlade, v kateri je stranka zastopana po svojem prvaku Bonomiju. Odločno nasproten Gio-Iittijevi vladi jc socialnodemokralski »La-rovatore«, ki označa novo ministrstvo, n. pr. tako-le: »In glej, Giolitti jo na vlasti in so ž njim Meda, ki je minimalist klerikalcev, Bouomi, ki je minimalist refor-mistiškega minimalizma, in Ferra, ki je naravnost ničla, najpopolnejša ničla ra-dikalstva brez korenin (»radicaleria senza radici«).« Na drugem kraju pa pravi: »Res, kako sc more sestaviti ministrstvo »fascistov« (»fascio« — »zveza« strank, ki so bile za vojno) in besnih nevtralistov prav sedaj, ko gre za politično in gospodarsko likvidacijo vojne? Kako se moreta nostaviti Bonomi in Ferra nolacr Giolitti-.
ja, onega Giolittija, ki sta ga onadva sama in stranki, ki ju predstavljata, zaničevala, obrekovala in proglašala za izdajalca domovine, za prodanega tujcu?« Članek pod naslovom »II nostro no« (»Naš ne«) zaključuje »Lavoralore« trdeč, da bo oscmdesetletni Giolitti pač hotel vladati s šahovnico prefektov, to se pravi, da ho hotel uvesti nekdanjo policijsko vladavino, da pa pri tem »ne poinišlja na poplavo revolucijarnih sil, ki prihaja iz ljudstva in ki se ne ustavi več, ker jc posledica teženj in volje delavskih razredov, ki streme po zavzetju oblasti, da udejstvi-jo ono družbo, ki se je v dalinji Rusiji upostavila tako zmagovito. Giolitti bo isti, kakor je bil, in mi dvignemo v napad proti njemu vse svoje sile.«
Giolitti do danes še ni uradno objavil sestavo ministrstva, kar časopisje pripisuje dejstvu, da se je v svrho popolnitve mesta ministra za zunanje stvari šc hotel osebno porazgovoriti z grofom Sfor-zo, ki naj bi prevzel to listnico in se je nekoliko zamudil s svojim prihodom v Rim. Splošno mnenje je, da se sestava novega ministrstva službeno razglasi jutri, v sredo. Lista bo, kakor zatrjuje, taka-le: predsedništvo in notranje Giolitti, zunanje conte Sforza, kolonije Luigi Rossi, zaklad Meda, finance Peano, pravosodstvo Ferra, poljedelstvo Micheli, obrt Alessio, vojno Bonomi, mornarico Sechi, javna dela De Nava, javni pouk Porzio, pošto Vassallo Pasqualino, delo Berenini; listnica za »osvobojene dežele« šc ni oddana. Zadnji trenutek se navaja majhna izprememba: Tedesco finance, Croce javni pouk, Peano javna delu, Labriola delo, Raineri osvobojene dežele, vendar sta pa Labriola in Raineri .šc dvomljiva.
Nova vlada In jadransko vpraSanJo.
Jugoslovansko javnost gotovo zanima predvsem vprašanje, kako stališče zavzame nova italijanska vlada v jadranskem vprašanju. Glede tega vprašanja sicer ni doslej šc nikakršnih oficielnili Giolittije-! vih izjav, pač pa italijansko časopisje za-| beležujc nekatere podatke iz razgovora j bodočega vojnega ministra Bonomija s poročevalcem tržaške »Erc Nuove«, iz katerih izhaja, da se namerava Giolitti tudi glede tega vprašanja ravnati po že navedenem izreku, da sc ne misli prenagliti, ker noče izgubljati časa, pri čemer se namiguje, da je Giolittijev namen, da bi se zavlekla rešitev jadranskega vprašanja predvsem dotlej, da se VVilson umakne svojemu nasledniku, ker bi potem imela Italija napram Jugoslaviji lažji posel. Vse dotlej pa bi Italija ostala na sedanji premimi črti, edino le z D' Annunzijem bi se vlada pogodila i/.lepa, da bi zapustil Reko, nakar bi jo zasedle redne italijanske čete-
Naj dostavim tu pozneje mi došlo vest, da jc posl. Bevionc v »Gazzetti del Popolo« izjavil naslednje: »Na vprašanje nekaterih oseb, pozvanih, da bi vstopile v njegovo ministrstvo, je Giolitti glede svojega programa za zunanjo politiko poudarjal v splošnem dve bistveno važni točki, ki se v resnici ne strinjata natančno niti s programom »disfattistov« niti »od-rekovalcev«: 1. Ni razloga, da bi prišlo do prenagljenih in pogubnih zaključkov z Jugoslovani. Italija bo tamkaj, kjer je sedaj na podlagi premirja, to je, na črti londonske pogodbe. Čc je Jugoslovanom na toni, da bi se razpravljalo in da bi se sklenil dogovor, naj nastopijo in povedo svoje zahteve ter razlože svoje predloge. Vsekakor nam posest zavzetih ozemelj, temelječa na pravu premirja, claje najboljše jamstvo. 2- Za reško vprašanje pa bo treba s previdno hitrico iskati pot za izhod, in ta pot za izhod sc more najti lc potoni sporazuma z D' Annunzijem in na-! domestitve lcgijonarjcm z rednimi četami.« Posl. Bcrionc jc mnenja, da mora biti Italija pripravljena za blagohotno upoštevanje morebitnih jugoslovanskih predlogov, da Jugoslovani dosežejo tako čim ugodnejši mir, kar naj bi vračali s prijateljstvom, ki ga želi Italija in ki naj bi nadomestilo teritorialne žrtve, ki bo Italija eventualno pristala nanje njim v prilog.
Vsekakor gre tu za londonski dogovor . ia še Reko povrhu ter ima tu svoje prste
vmes stari »prijatelj« Jugoslovanov, Son-nino, s katerim je imel Giolitti, kakor se jc splošno zatrjevalo v italijanskih parla-nientarskih krogih, tc dni dolg razgovor, samo da se ni moglo doznali, niti kje niti o čem se je vršil ta razgovor. Da se Son-nino, ki je tekom štirih vojnih let in tudi šo na pariški konferenci vodil italijansko zunanjo politiko, in novi ministrski predsednik v tem razgovoru nista pogovarjala o lanskem snegu, je pač umljivo, in da je Sonnino oče, kum in varuh londonskega dogovora, jc tudi znano vsakomur. Seveda nastaja tu vprašanje, kako naj Giolitti, če se bo v svoji politiki napram Jugoslovanom ravnal po Sonninovih receptih, da Italiji ono »leto miru«, o katerem piše italijansko časopisje, in kako naj se potem izpolni ona najtoplejša želja vse lačne Italije, ki je predkratkim tako milo zvenela iz tržaške »Era Nuova«, češ, Jugoslavija ima vsega v obilici, žetev jc ogromna in Jugoslavija jc pripravljena odstopiti Italiji nič manj ko polovico vsega svojega pridelka. Ali ni nekam čudna ta italijanska logika: jaz ti vzamem stoinsto-tisoče tvojega naroda in ti zaprem pot * svet, t', mi pa daš za to kruha, mesa, losa in vsega drugega, kolikor mi jc treba? Kdo bi se čudil, če bi se Italija urezala v teh računih!
>Eno leto mirn!«
Rekel sem gori, kako si italijansko časopisje obeta od Giolittijeve vladavine pomirjenja dežele; kako pa se stvar kaže v resnici? »Avanti«, glavno glasilo soci-alnodemokratskc stranke, je z ozirom na vojaške rcvolte, na odpor vojaštva proti pohodu v Albanijo, pisal te dni v svoji rimski izdaji tako-le: »Za sedaj pravimo vladi, da se jc socijalistiška in proletarska organizacija sklenila upreti vsakemu mi-litaričnemu podjetju. Petstotisoč mrtvih je že preveč in Italija ne da niti enega več. In če vlada ne upošteva odpora pro-letariata proti vojnim pustolovščinam, tem slabše za vlado! Kakor smo uspeli v vprašanju kruha, bomo znali uveljaviti voljo množice v vprašanju, ki bi na en sam naš migljaj razbrzdalo ves bes inater, vdov, delavstva in vojaštva. Videli bomo, v kakem smislu bodo sestavljeni kraljevi ukazi in proglasi v imenu domovine, vse stvari, ki danes nc »vlečejo« več in ki jim nihče več ne verjame. Mi verujemo samo v eno stvar: da sc proletariat tokrat ne bo dal presenetiti!«
Tako »Avanti«. Tržaška delovna zbornica pa je z ozirom no. upor vojaštva, ki ni hotelo v Albanijo, sklenila resolucijo, v kateri izraža svoje simpatije upornemu vojaštvu in poziva vse prizadeto delavstvo, da naj prepreči vkrcavanje in prevoz čet v Albanijo. (Čete, ki bi bile morale oditi že v petek, baje še sedaj niso odšle.) Delavstvo naj se tu ravna po geslu: Proč iz Albanije, proč iz Libije!« »Lavoratore« je pripomnil k temu sklepu: »Absolutno je treba splošnega pritiska na vlado, da vendar enkrat prestanejo ta imperialisti-ška podjetja. Proč iz Albanije, proč iz Libije! I Albanci i Arabci imajo pravico do svoje polne neodvisno ti, in treba je prenehati s pošiljanjem proletariata v mesnico za stvar, ki ni njegova.«
Čc stvari stoje tako, potem ni prav lahko misliti, da bi se Giolittiju posrečilo obetano »leto miru«, in šc temmanj, ker ni pričakovati, da bi italijanska vlada upoštevala »Lavoratorjevo« težo o pravici Albancev in Arabcev do popolne neodvisnosti, ali pa jo celo skušala uveljaviti morda še kje bliže, kot pa v Albaniji in Libiji, in sc odrekla svojim imperialisti-Škim podjetjem tam, kjer ji gotovo postanejo nevarnejša nego med Arnavti in afriškimi beduini. V ostalem pa: beseda je beseda, in človek bi prav rad vprašal, zakaj »Lavoratore« protestira samo proti italijanskemu imperializmu, kadar se šopiri po južnem Balkanu in Afriki, in ne zahteva popolne neodvisnosti za vse narode, po katerih sega italijanski imperializem, zakaj molči ravno o Jugoslovanih? Ali bi se pa morda proti Jugoslovanom italijanski proletariat vendarle dal pošiljati v mesnico?
TetaiiflSMa falisilts^ ln
Univ, prof. Hintcrlechncr, t, č, dekan teh. fak.:
(Dalje.)
Na podlagi take izjave pričakujem pri-znamia objektivnosti za stališče tehniške fakulte, ki se ga oni mentaliteti pri najboljši volji ne more koncedirati, ki vidi v obrtni šoli c d i n i za naše razmere ^zveličavni« tehniški učni zavod. Poslednje stališče ni namreč lc kampanilistično, ampak naravnost narodnostno ponižujoče, ker računa implicite očividno s tem, da so inženerji v slovenskem ozemlju in tudi Sploh v Jugoslaviji lahko tudi — tujci. Ker sledi o tem ob sklepu nekaj več, se vrnimo tu zope' k samemu predlogu o preureditvi obrtne role. Po daljši debati se je tsdalo pri predmetni anketi vodstvo obrtne šole vsaj v toliko, da se jc sklenilo poveriti arhitektu docentu Ivan V urniku studii — vsega vprašanja 1. z ozirom na .njega tehniško izvedljivost; dalje 2. sestali! naj bi približni proračun za ona dela, 3d se mu bi zdela tehniško — oziraje sc -vedno v prvi vrsti na potrebe obrne šole — izvedljiva in 3. naj poda tudi pojasnilo, koliko bi stal tretji, to je še ne zgrajeni zapadni trakt obrtne šole, če se ga bo zgradilo dandanes.
Kot osnova za predmetne študije g. V urnika naj bi služili sledeči podatki vodstva obrtne šole samega.
1.	V obrtni šoli nc sede učenci v klopeh ampak posamez pri mizah; zato rabi vsak učenec več prostora, kot čc bi sedeli y klopeh.
2.	$obc smejo biti razno velike; največje število učencev, s katerim sc računa v bodočnosti (!) zadevno posameznih razredov znaša 40 (štirideset), v nekaterih pa le kvečjemu 20 (dvajset). Po velikosti in številu bi s« rabili taki-le prostori:
3 razredje za po 40 učenccv,
1	razred za po 35 učencev,
8 razredov za po 30 učencev,
2	razreda za po 25 učencev,
8 razredov za po 20 učencev,
3	letniki kiparske šole bi šteli skupno 24 učencev. — Pri tej dispoziciji zahteva vodstvo obrtne šole vsega skupaj 25 (petindvajset) učilnic.
3.	Z ozirom na možnost vzdrževali disciplino na obrtni šoli se naj stremi za tem, da bi biH prostori za tehniko od onih obrtne šole kolikor mogoče ločeni.
Temeljem teh smernic preštudiral jc doc. V u r n i k predmetno vprašanje ter je podal naprošeco poročilo J. maja v stalni stavbeni komisiji vseučiliškega sveta v navzočnosti gg. zastopnikov pokrajinske ■vlade, in ljubljanskega mesta; tu naj posebej omenim, da je zastopana vsaka obeh tnštanc v naši komisiji tudi po enem inženirju.
Glasom predloženih Vurnikovih načrtov sc naj bi;
1.	v pritličju prestavili dve steni, s <5emur se pridobita tu 2 sobi;
2.	v prvem nadstropju bi «e prestavila. ena. stena, in tako pridobila 1 učilnica;
3.	v drugem nadstropju se naj bi podrli dve steni, in bi se zgradila 1 na novo. Tu<E s tem bi se pridobili 2 učilnici,
4.	Na Dunaju, v Gradcu in v drugih mestih imajo univerze ob pomanjkanju zadostnih prostorov kak del svojih zbirk na mostovžih. To je predlagal doc. Vurnik za fizikalno in še neko drugo zbirko, V ta namen bi se mostovži ob koncih primerno pregradili.
Efekt vseh teh adaptacij bi bila pridobitev 7 (sedmih) učilnic. Glasom strokovnega mnenja g. arhitekta Vurnika bi zadostovalo teh 7 novih prostorov in šc. sedanj i prostori v vsakem oziru potrebam obrtne šole. To bi pa omogočilo, da tehniška sakujteta;
1.	obdrži vse svoje sedanje prostore * 2. nadstropju, iz katerih jo hoče Todstvo obrtne šole letos izgnati;
2.	da pridobi tehnika vse v 1. nadstropju se nahajajoče prostore pričenši pri glavnih stopnicah na desno, in
3.	da pridobi ista v pritličju dalje Se 2 učilnici, 1 sobo in 1 kabinet.
4.	S kletmi se v tem projektu torej Uiti nc računa.
Efekt teh adaptacij bi bil, da bi sc fnogla tehnika v 1, 1920-21 sicer skromno toda nemoteno za silo razviti.
Stroške za vso preureditev, ki jo nosi emiverza, je proračuna! g. V u r n i k na okroglo 10.000 k (deset tisoč kron), s katerim zneskom soglašajo tudi računi ostalih gg. inženirjev, ki so članj stalne stavbene komisije univerzitetnega sveta, 0 tehniški izvedljivosti tega načrta ni bilo med strokovnjaki v seji navedene komisije dne. 1. maja niti najmanjšega nesoglasja,
S tem jc dokazana izvedljivost mojega svoječasnega ponovnega predloga in sicer z jako skromnimi sredstvi in v zadovoljstvo obeh interesiranih strank, ako bi sc smelo računati po strani vodstva
obrtne šole s primernim razumevanjem dejanskega položaio tehnike posebej in zadevno sedanjih stanovanjskih razmer v Ljubljani sploh. Temu pa menda ni tako, (Dalje.)
niitiio.
LDU Belgrad, 15. junija, 100. redno sejo začasnega narodnega predstavništva otvori podpredsednik dr. Ribar ob 16.30. Po davrSe-nih formalnostih vpraša posl. Kopač prometnega ministra o stavki železničarjev v Skoplju in Zagrebu, posl. Svinjarev pa vojnega ministra glede napredovanja dojencev vojaške akademije, končno pa posl. Dragovift ministrskega predsednika o smrti Essad paše,
Umor Essad paše.
Ministrski predsednik dr. Vesnič noda potem nastopno izjavo: Gospoda, res je, da je
bil v nedeljo dopoldne v Parizu ustreljen Essad paša, predsednik albanske vlade. Res je tudi, da jc ta umor izvršil mlad človek. Ne vemo še natančno, odkod je ta mladi človek, niti ne moremo t a čas zanesljivo govoriti o namerah, ki so vodile do umora. Ta zločin pa se ie izvršil v civilizirani deželi, deželi zakonov in varstva ljudskega življenja, v deželi, v kateri ie Essad paša užival gostoljubnost. Uverjcni smo, da bo prijateljska francoska, vlada, ki zna sama ceniti usluge, katere je Essad paša storil skupni stvari, storila vse, da pride do pravega krivca in da tega pravega krivca po zakonu kaznuje. Pri tej priliki izjavljam, da stan hvaležen narodnemu poslancu, ki je stavil to vprašanje, ker mi na ta način proži priliko, da v imenu naše države izjavim, da ta žalostni dogodek globoko obžalujemo in da ga obžalujemo ne samo radi Essad paše, ki jc bil naš iskreni prijatelj, temveč mi je milo tudi zalo. ker so bili njegovi rojaki, vsaj oni, ki so imeli res albansko zavest, btli v istem razpoloženju in jih je la dogodek udaril v njihovem najdeli-katnejšem čuvstvu. Vsled tega porabljamo to priliko, da tudi Essad-paševi družini in pravim Albancem izjavimo svoje sožalje. Easad paša ic bil človek, ki se je od mladosti odlikoval s svojo inteligenco in svojo energijo. On je Ab-dul Hamidu povedal, da se mora pokoravati narodni volji, in je v imenu svoje države branil Skader in mi smo ga imeli za protivnika, s katerim smo se častno borili, kakor smo se redno borili s Turki. Ko ic Essad paSa opazil, da je albanski narod navezan sam nase in da se mora pridružiti drugim balkanskim narodom, se je v prvi vrsti naslonil na naš narod, k čemur ga je napotil nc samo geografski položaj, temveč tudi vsa prošlost albanskega naroda. Essad paša ic uvidel pravi pot politike svojega naroda. Uvidel je, da to zahtevajo interesi njegovega naroda in njegove bodočnosti ter j« bil vsled tega edini iskreni prijatelj našega naroda. Naši vojaki in državljani, ki so pod pritiskom razmer bili prisiljeni, umikati sc preko albanskih gora, se dobro spominjajo, da so jim, ko jc prišla Essad pa-ševa pomoč, povsod šli na roko s simpatijami in iim pomagali. Oni, ki so se borili na solunski fronti, vedo, da se je Essad paša tam pridružil zaveznikom in da je držal s svojo malo vojsko pozicije, dostojne junakom. Ko so naši vojaki šli reševat naše kraje, so smatrali za svojo dolžnost, da osvobodc tudi kraje Essad paše in, kakor veste, so naSi vojaki prvi osvobodili vso Albanijo, Gospodje poslanci, prijateljstvo albanskega in našega naroda je staro. V vsem srednjem veku ni dokumentov, niti dokazov, da smo sc z Albanca borili; ml smo si bili prijatelji. Ko smo šli na Kosovo, da bijemo bitko s Osmani, so bili z nami Albanci. Kadar smo se v prejšnjih časih borili za osvo-bojenjc balkanskih narodov, so bili Albanci vedno z našim narodom. Albanski narod ve, da ie tudi sam Skenderbeg, njegov naivečii junak, bil po svoji materi Srb, Ko se je začetkom 19. stoletja razvila borba iz Sumadijc proti turškemu carstvu, sta bila med Šuma-dinci tudi Bušatljja iz Skadra in Ali paša iz Janine, Pridružila sla »e voditeljem našega ostanka in skupno z njimi vodila borbo. Šele tedaj, ko so začeli Turki, sovražniki balkanskih narodov, širili po vsem Balkanu svoj vpliv do obale jadranskega morja in sc pomikati v globeli in jaxke albanskih gora, so ie začel del albanskega naroda odtujevati najemu narodu, vendar pa smo trdno uverieni, da bo to kmalu prešlo in da se bodo pra-vi Albanci uverlli, da je ludi njihova rešitev odino v sporazumnem delu in prijateljskem življenju z našim narodom. Uverjcn sem, da bo mučeniška smrt Essad pa$e, ki jc padel kot apostol narodne misli, nova izhodna točka z a naše skupno in prijateljsko delo, S smrtjo Essad paše bo prišlo do onega, do česar v njegovem življenju nj prišlo, Vsled tega mislim, da mu bo tudi naše narodno predstavništvo, četudi je bil druge vere, želelo pokoj duši in večno slavo.
Vsi poslanci vstanejo in mu izkažejo čast r .vzkliki: -Slava mu!*
Burni prizori v zbornici.
Podpredsednik dr, Ribar poda potim besedo poslancu Dr^škoviču, ki v imenu Demo-ktatske zajcdnicc protestira proti izjavi ministra Protiča v njegovem govoru, ko je rekel, da bi bilo treba radikalni stranki samo migniti s prstom, pa hi bila ustvarjena Velika Srbija. Koas tatira, da čedinjenic naroda ni posledica dela ene politične stranke, temveč vsega naroda. Minister Protič konstatira, da leh besed ni izrekel kot minister, marveč kot radikalec in izjavi, da bo vsak, kdor bo pisal zgodovino zedinjenja našega naroda, moral reči, da je vse točno, kar je on rekel. Nato nastane velik hrup in silen prepir med radikalci in demokrati, ki traja dalje časa. Minister za poljedelstvo dr. Jankovič hoče govoriti, toda hrup ic tako velik, da nc more priti do beecde. Podpredsednik dr. Ribar kriči: »Nihče nima besede, poživljam vas na nadaljnje delo: specielno debat« o volivnem zakonu.« Posl, Petrovič čita prvo točko voliv-nega zakona. Predsednik dr, Vesnič prosi pri tej priliki, da bi se kot izraz naše države rabila beseda kraljevina in ne kraljestvo, Potem govori dr. Polič od Narodnega kluba.
Italija*
Nova vlada sestavljena.
LDU Berlin, 16. Jun. (DunKU") »Vossi-sche Zeitung« javlja iz Milana: Novi Gio-littijev kabinet je tako-le sestavljen: Ministrsko predsedstvo ln notranji posli Gio-
litti, zunanji posli grof Sforza, kolonije Rossi, zakladi Meda, finance Tedesco, poljedelstvo Micheli, industrija Alessio, pravosodje Feru, javna dela Peano, vojna Bo-norni, mornarica Sccchi, pouk Croce, osvobojena ozemlja Raineri, delavsko ministrsko Labriola, pošta in brzojav Vassalo-
LDU Dunaj. 16. junija. (DunKU.) Vest Agenzie Štefani potrjuje italijansko ministrsko listo kakor jo je žc priobčila »Vos-sisehe Zeitung«,
Orlacdo ostane.
LDU Rim, 16. junija. (DunKU - Brezžično.) Kakor poročajo listi, se poslanska zbornica sestane dne 23. junija- Predsednik parlamenta Orlando je na prigovarje-nje ministrskega predsednika Giolittija svojo demisijo umakniL
Halarska.
Batine za savijalce cen.
LDU Budimpešta, 15. junija. (DunKU. — Narodna skupščina,.) K zakonskemu načrtu glede odredb proti navijanju cen je naglašal justični minister potrebo neizprosnega kaznovanja za vsako navjjanie cen. Kar se tiče kaznovanja, ju po njegovem mnenju najboljša kazen ta^ da država položi svojo roko na premoženje, pridobljeno z navijanjem cen. Uspešno sredstvo jc tudi afiširanie razsodb v trgovskih prostorih. Minister priporoča naposled, naj se predloga sprejme in predloži potem zakonski načrt, po katerem se sodišča pooblaščajo v svrho primernega kaznovanja gotovih kaznivih dejanj in za strašilen vzgled, obsoditi krivce v zapor ali pa poleg tega tudi na batine. Dovoljenih je 25 batin. najmanj pa 10, pri mladostnih osebab 5, ako se z ozirom na življenjske razmere kakor tudi z ozirom na vse okolnosli dotičnega primera, zlasti spričo zakrknjenosti, sirove nasilnosti, breztnerne dobičkaželjnosti, ali neusmiljenosti glede interesov drugih namen kazni ne more doseči s kazenskimi sredstvi, določenimi v dotičnem zakonu. Te določbe veljajo samo za eno leto in se potem same po sebi razveljavijo. Kazen z batinami se sme uporabljati samo pri moških in pa tudi kot disciplinarno sredstvo med zaporom.
Volitve onkraj Tise.
LDU Budimpešta, 15. junija. (DunKU.) Volitve v krajih onostran Tise so imele nastopen izid: Voljenih je 11 malih kmetovalcev, 4 krščanski nacionalci, 2 zunaj strank in 1 pristaš Friedrichov. Ožje volitve so potrebne v 11 okrajih.
Rusija.
Obsodba Kolčakove vlado.
LDU Kodanj, 15. junija. (DunKU) »National Tidemde« javlja iz Helsingeforsa: Sibirsko revolucionarno Sodišče je izreklo obsodbo nad Mani Kolčakove vlade. Obsodilo je -i člane na smrt, 6 v dosmrtno prisilno delo, 10 v desetletno in 5 v petletno prisilno dela	,
^azna poročila.
Še ena vladna kriza. LDU Kodanj, 16. junija. (DunKU.) Listi poročajo iz Kristijanije, da je včeraj storting z 74 glasovi proti 51 glasovom odklonil zakon o grajenju cest, ki ga je predlagalo Knudsonovo ministrstvo. Vsled tega je to ministrstvo, ki je na krmilu žc od leta 1913, odstopilo Novi kabinet bodo tvorili najbrže konservativci s predsednikom stortinga Halvorsenom na čelu.
Nemiri v Mezopotamiji.
LDU Teheran, 16. juu. (DunKU - Reu. ter) Uporna plemena v Mezopotamiji so napadla Telefar in masakrirala vse angleško uradnike in tudi mnogo prebivalcev. V Mosulu so izbruhnili težki nemiri. Nad 5000 Arabcev je navalilo na mestna poslopja in jih obmetavalo z bombami, pri čemer jo bilo mnogo mrtvih. Zveza z Bagdadom je prekinjena. Tudi v Hamari so se vršili krvavi izgredi. Na Tigrisu je bilo mnogo angleških ladij oplenjenih iu njih posadke pobite.
Homatšje v Turčiji,
LDU Pariz, 16. junija. (DunKU.) Po privatnem poročilu, ki ga je prejel »Tempa« iz Carigrada, so bili 4 pristaši Muutatfe Kemal paše, med njimi 2 častnika, radi nameravanega kompleta proti velikemu vezirju pred vojnim ministrstvom obešeni, Odnošaji med velikim vezirjem in Mustafo pašo so od dne do dne bolj sovražni,
PoSISIisie novice.
+ šc enkrat: rekonstrukcija deželne vlade. Glasilo mladinov hujska v zadevi rekonstrukcijo deželne vlade vztrajno naprej. Nas sicer to prav nič no moti. Dolžni smo pa javnosti, da označimo jasno svoje stališče. V glavnem smo žc povedali svoje mnenje, vendar sc nam zdi potrebno, da znovu podčrtamo nekatere stvari. Ce vedno znova povdarjajo, do. obstoji dogovor, da so pokrajinska vlada po istem ključu in načinu sestavi, kakor sta sestavili bel-grajsko vlado obe veliki parlamentarni koaliciji, izjavljamo, da mi nimamo o tem nobenega uradnega obvestila. Odkrito tudi izjavljamo, da mi na tako rekonstrukcijo ne bomo nikdar pristali. Ta bi bila lcp.a, da bi imeli Dravi jjolitiau ue*
maniči poleg pet, neavtonomnih poverje-ništev v svojih rokah žc poverjeništvo za /totranje, uk in bogočastje in socialno skrbstvo. Nas ni prav nič volja, da bi radi lepih oči naših liberalnih mladinov bili v deželni vladi gostači, ki jih zaenkrat šo trpe. Mi vemo, koliko zmoremo in koliko nas je. Svoje vrste rmo prešteli ln jih našli dovolj nočne. Ce jo bila dejanska moč obeh parlamontarnih zajodnic v Belgradu v coloti vzeto dejansko merilo za razmerje moči v kabinetu, ne vemo, zakaj bi se to merilo ravno v Sloveniji premak-. nilo. Imamo pa tudi dovolj nazorno izkušnjo iz absolutistične in naravnost stran« karsko reakcionarno dr. Žerjavove vlade, da se enkrat za vselej iznebimo senti-mentalne politike.
-f Simpatije — ka-H? Glasilo komu« nistov »Rdeči prapor« se bavi z notranjim sporom, ki vlada v liberalni stranki. Simpatično podčrtava »lepe* politične laatno-sti, napredno-demokratična socialna in gospodarska načela, ki jih baje ima ta skupina. Mi dosedaj pri mladinih nismo šc nikjer nič podobnega pri najboljši volji opazili. Odlikuje jih predvsem brezmejna neotesanost njihove žurnalistike, vrtoglava prevzetnost in kapitalistično prožeta gospodarska politika. Okoli bank in delniških družb plešejo kakor Izraelci okoli zlatega teleta. Če so kljub temu našli milost v očeh naših komunistov, moramcf iskati razlogov na drugem polju. In res razodeva »Rdeči prapore notranje vezi aa prav odkrit način. Piše: »V slovenskem delu JDS vladajo žc dolgo časa napete razmere med Tavčarjevo reakcijonarno in mladinsko radikalno demokratično skupino. Dočim se skuša poslednja skupina prilagoditi modernemu gospodarskemu !n socijalnemu razvoju in hoče ustvariti v, Jugoslaviji moderno meščansko demokracijo, se Tavčarjeva skupina oklepa starega rodoljubstva in malomeščanskih nažorov« Mlada skupina ima zaslombo pri hrvatskem delu stranke, izdaja v Sloveniji list »Domovino« in, kakor slišimo, prične v kratkem izhajati dnevnik »Jutro«, ki ja bo urejeval Kramer. Za nas je pojav v toliko važen, ker ta skupina za časa žele£-ničarskega gibanja zlasti na Hrvatskem iu trobila v rog reakcionarnega časopisja, ki jc hotelo za vsako ceno prepričati javnost o veliki zasnovani zaroti komunistov. Poleg tega bo edino ta skujilna ustvarila gospodarske temelje za razvoj moderne industrije v državi,« Torej komunisti so imeli za časa svojega poizkušenega puča tihe zaveznike. Komunisti tako govore, morajo že vedeti, kaj govore. Lepo priporočilo so dali na pot novi frakciji!
-f Samo Cerkev more ljudstvo r«8Ht. Kdo je pač te besede izgovoril? Papež? Škofje? Pridigar? Klerikalci? — Seveda so ti to prepričanje semtertje izrazili-: Vendar je to samoobsebi umevno. Ali nekomu, ki mu Cerkev gotovo ni blizu, je svetovni tok izsilil te besede. Bil je to mogočni vodja angleških radikalcev, sedanji ministrski predsednik Lloyd George, kot glava angleške svetovne države danes pač najmogočnejši mož na svetu, ponos libcralcev in radikalcev vseh narodov iu držav in ljubljenec socialdemokratov. Tci dni je ta mož na konferenci v/alliške cerkvene zveze govoril in dejal med dru$m.' »Po vseh deželah vlada zmeda nazorov, ki onemogočajo najboljšo voljo. Pred kratkim so v londonskem parlamentu razprav* ljali o boljševizmu, ki pomenja zadnji naskok gospodarja teme na svetu. Duh! zmede pridobiva vedno več tal na celem svetu, in edino cerkve m o * rejo rešiti ljudstvo pred poginom, če se bo anarhija vseh struj in stremljenj še dalje širila,«
4- Poljtikav armadi, V vseH državah je veljalo načelo, da mora vojska stati izven politike. Vodno so se pokazale kvarne posledice, če jc vojska prešla v oblast ene strank«*-, ali pa če je vojaštvo naravno&t-vplivaJo na državno politiko. V Nemški Avstriji imajo ljudsko brambo, ki ie po večini v rokah socialistov. Popolnoma so io socialisti hoteli dobiti v oblast z odlokom državnega tajnika za ljudsko hrambo, dr. Deutscha, VojaSlvo bi po tem odloku dobilo direkten vpliv na vsa poveljstva. Ni čudno, da so se druge stranke temu uprle in da jc prišlo do krize. Dr. Deutsch je preteklo nedeljo kot odgovor na odpor neso-cialističnib strank pozval vojaštvo na cesto na velik shod. Socialistični vojni mi-nster je na shodu vojaštvo naravnost hujskal proti krščanskim socialcem in drugim strankam, Rekel je, naj v družbi s civilnimi marksisti razvijejo zastavo proti krščanskim socialcem in proti meščanskim strankam.« Do čednih razmer pridemo, če ima država sovicalistične vojne ministre. Kadar so socialisti na vladi, mora vse služiti njihovi stranki, celo vojska.
Dnerae novice.
— Narodne noše. Sprejema Nj, Vis. prestolonaslednika regenta naj se udeleži čim več moških in žensk v narodnih nošah iz vse Slovenije. Te noše pa morajo biti Bravilae* Jakosvaoi ;>dirndl ko-
stumi« naj ostanejo doma, Pravtako naj se tudi ne uporabljajo avbe >-domačega« izdelka, Ona, ki nima avbc s pravilnim čelom, naj seže po peči ali zavijači, deklice pa naj bodo gologlave. Dolžina kril naj se ravna po dotični noši. Kratka krila imajo le Ziljanke, Da bodo imele one Ljubljančanke, ki si hočejo na vsak način ustvariti narodno nošo po svojem »neukusu«, priliko spoznati pravilne noše, bodo v izložbah Kolmanovc (Glavni trg) in Magdičcve (Šelenburgova. ulica) trgovine razstavljene Korytkove in druge slike narodnih noš. Če dobimo več slik na razpolago, bodo razstavljene tudi po drugih trgovinah. Tozadevna pojasnila pa se bodo dajala tudi v deželnem muzeju, Bleiweisova cesta od 18, do 25. t, m, od 2.-4. pop. Sicer pa naj vsaka, ki je v dvomu prečita prof. Sičevo brošurico »O slov. nar. nošah«. Dobi se PO vseh knjigarnah in stane le nekaj nad 3 krone.
—- V Ribnico! Bliža se konec šolskega leta. Starši, ki hočete preživeti počitnice v lepi naravi na Koroškem, pridite v Rib-noo db Vrbskem jezeru. Tu dobite vse udobnosti. Stanovanja v krasnih vilah ob jezera so jako cena. Soba z dvema posteljama stane 20 K dnevno, z eno posteljo 10—15 K, Dobe 6e tudi družinska stanovanja s kuhinjo in z vso opremo. Hrana stane v gostilni 20—30 K dnevno za osebo, Na razpolago so udobna kopališča in lepi čolni. Za plavanje, kopanje in solnČne kopeli dosti prilike. Krasna okolica ima prijetne izprehode po temnih smrekovih in borovih gozdovih. Bližnje gore nudijo turistom gorsko zabavo. Od. 1. junija je avtomobilna zveza od postaje Vetrinj sko-zš Ribnico v Logavas. Priprave za plebiscit so v polnem teku. Kljub nemški atTi-taciji, ki ima na milijone mark na razpolago, napreduje naša stvar prav dobro. Pričakujemo moralne in materijelne pomoči. Toraj vsi na izlet v Ribnico!
— Kotmaraves. čc prirejamo v sedanjem času takoimenovane »veselice«, sa pač mora vsak zavedati, da ne pridemo samo radi hopsanja skupaj. Namen teh prireditev je edinole, pokazati omahljiv-eem, koliko nas je, in da spet malo poživimo svoj narodni čut. Ta namen je imelo tudi naše »Gasilno društvo«, ki je 13. jun. pri Kanonarju priredilo tako »veselico«! No, »veselica« je žc bila, ko so prikorakali naši fantje in možakarji v čotverostopu na gbiraliSče. Veselje je bilo tudi poslušati naga govornike in pevce. Največje veselje pa je »vladalo med nami, ko so nas s svojim obiskom osrečili ljubljanski gg. trgovci, društva »Merkur«. Kake goste smo imoli medsabo, že kaže vsota 6000 K čistega dobička, ki ga je imelo društvo. Za narodne riameno pa je šc posebej nabrala med ljubljanskimi izletniki učiteljica gdč. Ženi Zupan iz Ljubljane 1554 K, za kar se ji tem potom vsi Kotmirčani najtopleje zahvaljujemo. Na shodu so govorili gg. dr. Čemer, Spitzer Arnuš in tajnik trgov, zbornice g. Golob. Težko smo se poslovili od ttaSib dragih gostov, upamo pa, da ne bo ttnbeden več dvomil, da je Koroška že vstala. Treba jc samo eno, no pozabite nas R boju in pomagajte nam!
—	Samoumor. V Murski Soboti sc jc dne 14. t. m. ustrelil sodni oficijal Alojzij Novak, kateri je bil prevzet v službovanje od prejšnje ogrske vlade. Ker biva v Murski Soboti tudi višji sodni oficijal g. Anton Novak, čigar družina biva v zasedenem ozemlju, ugotavljamo, da. ne bo kake zamene, da ta ni identičen s samo-
unaorilcem,
—	Semenj. V torek, dne 22. junija bo » St. Juriju ob južni železnici veliki se-tnanj za konje in govejo živino, Povabljeni so kupci in prodajalci, ker so Šent Jurski semnji, kakor znano, največji na Štajerskem,
—	Pet pisalnih strojev je bilo ukradenih med vožjo iz Trsta v Zagreb, Stroji bo znamke »Underwod« v originalnih ameriških zabojih in so vredni 150.000 kron.
lj Če se na klopi zaspi. Krojač Jakob Povirk je te dni ponoči od 12. <!o 2. zaspal na klopi pred glavnim kolodvorom, Ko sc je zbudil, jc zapazil, da mu je neki uzmovič ukradel 500 kron vredno srebrno žepno uro.
lj Okradeni avtokader. Rudolf Gun-scher iz Trsta je ukradel pri avtokadru v Ljubljani 1 vojaško odejo, 3 kose nepre-močljivega platna, 2 bajoneta, 1 cev iz medenine in več raznih avtomobilskih delov, Obsojen je bil na tri tedne težke ječe.
I.
sbi Mor d msrifeum
Telovadni program.
1.	V sredo zvečer, 28. julija 1920, se pripeljejo v Maribor telovadci, ki bodo tekmovali za prvenstvo O. Z. in pa vsi sodniki.
2.	V četrtek 29. julija 1920 dopoldan začetek tekme za prvenstvo O. Z. — Popoldan nadaljevanje tekme. — Zvečer prihod tekmovalcev za višji in nižji oddelek in onih, ki bodo tekmovali pri lahki atletiki.
3.	V petek 30. julija 1920 tekme vrst za višji oddelek. — Popoldne tekmovanje vrst za nižji oddelek. — Popoldne prihod vseh Orlov in Orlic, tudi Čehoslovakov in Čehoslovakinj, ki nastopijo pri sprevodu in pri javni telovadbi.
4.	V soboto 31. julija 1920 zjutraj tekmovanje vrst v lahki atletiki. — Popoldne ob 3. uri glavna skušnja za javno telovadbo po redu kot javna telovadba v nedeljo 1. avgusta 1920, in sicer:
1.	Članske proste vaje za leto 1920 (Jugoslovani in Čehoslovaki);
2.	češke proste vaje članic (Jugoslovan-lce in Čehoslovakinje);
3.	vaje z valaškami — sekiricami (Čehoslovaki);
4.	vaditeljske proste vaje za leto 1920 (Jugoslovani);
5.	vaje s kuže!y — kiji (Čehoa!ovakinje){
6.	simbolična vaja po orlovski himni (JugosJovanke);
7.	narodni plesi (Čehoslovaki);
8.	naraščaj in gojenke;
9.	orodna telovadba;
10. jugoslovansko kolo (Jugoslovani).
Med Jugoslovani nastopajo člani hrv. omladinskih društev in članice Hrv, kat. ženskega saveza, ki bodo proizvajale hrv. narodne plese. Pri telovadbi sodelujejo sledeče godbe: vojaška, salezijanska, jeseniška in vse orlovske (6).
Narodno gled!i£©.
Drama.
Četrtek, 17. junija, Veleja, Ab. C. Petek, 18. junija, zaprto. Sobota, 19. junija. Ljubosmje. Ab. B. Nedelja, 20, junija, Veleja. Ab D.
Opera,
Četrtek, 17. junija, Vesele žen° windsor-ske. Ab. izven. Gostuje g. Nikcla Zec, basist državne o<>ire na Dunaju. Petek, 18. junija, II Trovatore, Ab. B. Sobota, 19. junija, Jevgeij Onjegin, Ab. E.
lj Pevska zveza »Ljubljana«. V četrtek 17. t. m. ob 8, zvečer nujna skupna pevska vaja za nastop ob regentovem prihodu. Vse pevke in pevci!
lj »Desetega brata« bo vprizoril Ljud-dlc oder v nedeljo ob 8. Trni zvečer v Ljudskem domn. Vstopnico se dobo v predprodaji že danes popoldne v trafiki gospe Mo-diceve v Kopitarjevi ulici in v prodajalni Nove založbo na Kongresnem trgu.
lj Javna seja ljubljanskega občinskega »veta bo v petek, 18. junija, ob 5. uri popoldne v mestni dvorani.
lj Društvo Pravnik. Glavna skupščina s« vrši dne 26, t m. ob 5. uri popoldne v sodni palači, sobi št. 79. Dnevni red po § 9 pravil; poročila odborova, volitve pre-naredba pravil, (k)
lj Skupina uradništva denarnih zarodov ima v petek dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer v verandi, oziroma restavraciji »Uniona« svoj redni občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu udeležencev. Tovariši in tovarišice. udeležite se polno /IjJt
suliraf polfessutsife
ki povelj, ki jih jc dobi! iz Belgrada, ni izvrševal.
Tako jc odredila vrhovna komanda pod O Br. 37.386 od 25. marca 1919, da sc morajo vse vojne oblasti držati uredbe o ustanovitvi direkcije plena, da sc sme porabljati vojni plen lc sporazumno z direkcijo plena, da morajo vse vojaške komande podpirati direkcijo plena v njenem poslovanju. Z dopisom št. 27.373 je priznala direkcija plena Gospodarsko komisijo za stvarno demobilizacijo v Ljubljani kot svojo delegacijo za Slovenijo. Vsled tega je naročila vrhovna komanda pod štev. 46.091 od 1. avgusta 1919 vsem vojaškim komandam, *da se u buduče za ratni plen u Slovenačkoj obračajo izključno Gospo-darskoj komsiji za stvarnu demobilizaciju, koja je jedino nadležna za izdatke za Direkcijo plena« in z O br. 39.361 od 12. 5. 1919 je naročila, da ima vojaštvo pravico do izkoriščanja samo tistega materijala, ki ga za se nujno irabi, da pa to preceni in popile, ker so od tega odvisni bodoči krediti za vojsko.
Vseh teh odredb se pa polkovnik Va-sič ni držal, marveč je šel preko njih. Prilastil si je razpolaganje nad vojnim plenom v Sloveniji, v kolikor ga jc mogel z vojaško silo zaseči. Za sporazumno delo sploh ni bil dovzeten. Vojno ministrstvo je naročilo pod štev. 2671, da se naj odstopi skladišče v Dravljah državni železnici. To oddajo je izvršil Vasič tako, da je večino materijala sam zvlekel iz Dravelj, deloma v topniški arzenal, deloma ga pa razposlal... Podrl je celo nekaj barak, v katerih je bil spravljen materijal, kljub prošnji in kljub protestom državne železnice. Materijal v Dravljah se je vsled tega kvaril — a Vasič barak niti izrabil ni.
Tako »e kaže povsod, koder nastopi polkovnik Vasič, njegova nesrečna roka.
Za enkrat naj bo zopet dovolj. Mogoče bodo vendar že te navedbe zadostovale, da bodo vojaške oblasti spoznale, da je najpametnejše takoj odstraniti Vasiča iz Ljubljane in nuditi državnim organom priliko, da popravijo vsaj deloma škodo, ki jo je Vasič zakrivil, in rešijo, kar se še rešiti da.
Z
V članku »Polkovnik Vasič in njegovo gospodarjenje z državnim premoženjem« smo poročali o kvarnem Vasičevem gospodarstvu in o milijonski škodi, ki jo je
Sovzročil državi s svojim postopanjem, [oliko jc pa oškodoval domačo industrijo, o tem bi vedeli pripovedovati industrijci, ki so si kedaj ogledali skladišče v Dravljah. Pa tudi državna železnica ima dovolj povoda biti nejevoljna nad postopanjem tega gospoda, ki je zakrivil napram njej toliko nepravilnosti, zaradi katere so nastale za žcleznico tolike škode, da sc jih ne more več popraviti.
jMogoče bi kdo dolžil deželno vlado, da ni napravila, reda, kakor dela to dopisnik i-Naprcja«, četuii mu mora biti znano, da so sc deželna vlada in njeni organi dovolj trudili, da bi naredili konec samo-lastncmu Vasičcvemu paševanju. Koliko so pa pomagale intervencije pri raznih ministrih, tudi pri vojnem ministru, o tem bo lahko poučil »Napreja« njegov sodrug, bivši minister Kristan, ki je tudi interveniral parkrat radi Vasiča.
Da se polkovniku Vasiču ni moglo priti do živega in sc ni moglo narediti reda, za to je več vzrokov. Vasič jc namreč sorodnik prejšnjega vojnega ministra in raznih drugih uglednih vojaških funkcionarjev. Pošiljal jc vedno na vojno ministrstvo razna enostransko pobarvana poročila in s tem dosegel, da sc mu je pri ministrstvu verjelo.
Priznati pa moramo, da je bilo postopanje predpostavljenih vojaških komand korektno in zadene krivda za vso škodo, ki ic nastala državL lc polkovnika Vasiča,
REGENTOV OBISK.
Belgrad, 16. junija. Kakor že javljeno, pride regent Aleksander v Zagreb 22. junija, v Ljubljano pa v soboto, 26. junija, V Ljubljani bo 27. junija prisostvoval ob 9. dopoldne tihi sv. maši, ki jo bo opravil škof dr. Jeglič, ob 11. pa bo sprejemal deputacijc. Predsednik deželne vlade dr. Breje bo sprejel regenta na ljubljanskem kolodvoru. Prvi dan bo regent položil ve nec na Prešernov spomenik, drugi dan pa bo Šel s spremstvom na Bled. Tam se mu bo poklonila deputacija iz Koroške, pod vodstvom poslancev Smodeja in Grafcn-auerja. Regent bo obiskal tudi Štajersko in sicer Celje, Maribor in nekaj drugih mest. V Ljubljani bo stanoval v palači deželne vlade.
Zagreb, 16. junija. Semkaj je došel dvorni maršal z dvornim upraviteljem, da vse potrebno pripravita za sprejem.
DR, BREJC PRI REGENTU.
Belgrad, 16. junija. Predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Janko Breje je pozvan jutri ob 1. popoldne na obed k regentu.
DEMOKRATI OBSTRUIRAJO.
Belgrad, 16. junija Današnja seja parlamenta se ni mogla zeieti ob določenem času radi sejo volivnoga odbora, ki je danes ponovno pretresava! ne samo prve tri člene zakonsko predloge, marveč tudi vso tiste člene, pri katerih so bilo po odborovi redakciji stavljeno izpremembe in popravki & strani vladnih strank. Čeprav jo demokratska stranka sodelovala v odboru, in čeprav je volivni načrt v principu delo demokratsko - socialistične vlade, so demokrati v specialni debati stavili čisto nove predloge. Tako so na čisto prozoren način začeli z nekako obstrukcijo. Demokrati očitno kažejo neprijazno razpoloženje proti Protiču. Danes so imelo stranke, ki tvorijo koncentracijsko vlado, sestanek, na katerem se je dosegel sporazum, po katerem bodo vladno stranko stavilo svojo predloge ne v pleuumu, marveč v odboru, ki bo o njih sklepal. V plenumu bodo govorniki lahko naglašali samo svojo princi-pielno staliSče. Tako sc bo pospešila debata.
RAZPRAVA O VOLIVNEM F.EDU.
Belgrad, 16, junija. Radi seje volivne-ga odbora sc je pričela današnja seja parlamenta šele ob 6, uri. Odbor je razprav, ljal o predlogih posameznih strank, ki so jih stavile v debati v parlamentu, Pri prvem členu jc odbor sprejel predlog, da se mora konstituanta sestati najkasneje 14 dni po volitvah. Nadalje sc jc sklenilo, da sc iorajo volitve vršiti v roku šestih mer' od dneva, ko bo razglašen vo-livn zakon. Volitve se morajo vršili po c ! ' drjavi isti dan- »n siccr v nedelio.
Belgrad, 16. junija, Zdi se, da bo do torka končano prvo branje volivnega reda, ako opozicija nc bo izzvala obširnejših debat. Predsednik bo nato radi re« gentovega potovanja v Zagreb in Ljub-jano, kakor tudi radi tega, ker mora med 1. in 2. branjem preteči pel dni, odgodil zbornico za nekaj dni.
DEMOKRATSKA LAŽ. Belgrad, 16. junija, »Riječ SHS« j«, pred nekaj dnevi prinesla vest, da se je dr. Vesnič glede sestave slovenske vlade postavil na stran demokratov, Informirali smo se na merodajnem mestu in izvedeli, da dr. Vesnič ni mogel dati nobene take izjave o tem vprašanju, ker on ni v odboru za sestavo pokrajinskih vlad. Ako bi Vesnič podal ob kaki priliki tako izjavo, B tem ni podal mišljenja radikalnega kluba* marveč svoje osebno mnenje.
POKRAJINSKE VLADE. Belgrad, 16, junija. Demokrati forst-rajo rekonstrukcijo pokrajinskih vlad; radi bi to izvedli šc pred regentovim obiskom. Vendar jc pa to vprašanje odgo-deno radi važnih razprav v parlamentu in sc bo rešilo pozneje.
DIJAŠKI KONGRES.
LDU Belgrad, 16. junija. Koncem jm nija in začetkom julija se bo vršil v Bel« gradu dijaški kongres, katerega sc bodo udeležili zastopniki jugoslovenske srednješolske omladine. Kongres bo t-ojal tri dni,
POPRAVA ŽELEZNIŠKIH MOSTOV.
LDU Belgrad, 16. junija. Vprašanje železniških mostov v starih mejah Crbijc je urejeno. Sedaj prične minister za javna dela. z delom za popravo važnih železniških mostov.
NEMŠKI PARLAMENT SKLICAN.
LDU Berlin, 16, junija. (DunKU Wola.) Predsednik narodne skupščine Je sklical parlament na 24. junija ob 3, popoldne.
BORZA.
LDU Belgrad, 15. junija. 20 dinarjev v zlatu: denar 22.65, blago 22.75, angleški funti 87—88, francoski franki 155—158, dolarji 19.20—19.50, italijanske lire 114—-120, bolgarski levi 39—40, nemške marke 59.50—60.50, romunski leji 51.50—52.50, čehoslovaške krone 0—58.
Belgrad, 16. junija. Od 10. junija do danes je padel frank od 173 na 150. Pričakuje sc šc nadaljno padanje, tako da bo v kratkem času al pari z dinarjem.
Zagreb, 16. junija. Na današnji borzi so tuje valute zopet zelo padle. Čehoslovaške krone so sc lahko dobile po 200, pa jih nihče ni kupil. Rublji so bili po ,125, dolarji po 69 do 70.
Cerkven! vestmk.
c Letošnje duhovne vaje za ljubljanske gospe, sc prično v petek, dne 18. junija ob 5. uri pop. in končajo v petek, dne 25. junija zjutraj ob tričetrt na 7. uro. Govor bo vsaki dan ob 5. uri popoldne ,v jezuitski kapeli.
Dekliški večer vseh ljubljanskih or-. liških krožkov se vrši v četrtek 17. t. m< točno ob pol 8. uri zvečer v mali dvorani Ljudskega doma. Prosim, da se ga zanesljivo udeleže vso sestre. Vabljeni so tudi prijatelji Orliško organizacijo. —* Predsednica.	(k)
Na Krko! V nedeljo 20. ». m. priredi višnje* gorsko in trebenjsko orlovsko okrožje zlet na Krko. Spored: Ob 3. litanije. Po litanijah gOn vor g. predsednika S. K. S. Z. lelovadhar članske proste vale, češke proste vaje za članice, naraščajske prosto vaie, vaje s palicam?, vaje s praporci, češke vaie z venčki za tfo-jenke, simbolične vaje na pesem. Dvignite Orli... in vaditeljske vaie. Srečolov, godba in potjo. Zlct sc vrši le ob lopem vremenu.
Turistflfea in šport.
T ustja vožn« dirka se vsled traiuo sla*
bega vreracna nc bode vršila v nedelio 20, t< m., ampak na praznik sv. Petra in Pavla, t. i. v torak, dne 29. junija. Ta dan sc bodo torei vršile kombinirane vožne in galopne dirke. Propoziciic bodo približno iste kakor smo iih že objavili, natančni spored se objavi v najkrajšem Času. V njem se bodo priobčila navodila za one konic, ki so bili žc prijavljeni za vožno dirko na dan 20, t. m.	(ki
a. Telečje meso, »Vnovčcvalnica ia živi. no in mast« v Ljubljani oddala ie ia v četrtek in petek t. i. 17. in 18. t. m. sledečim mesarjem svoja teleta in sicer: Ahlinu, Češeku, Černivct!, Dolničar Joželu, Javorniku, Novlja-nu po 6 telet; Anžiču, Breccljniku, Cuzaku, Dolničar Francu, Ham Matiji, Ham Mariji, Janežu, Jesihu, Kastelicu, Kočarju. Kocjanu, J.ebnu, Makovcu, Novaku, Ocvirku, Petriču, Prepeluhu, Prezelju, Primcu, Rihtcr ml. Rihtar star., Sclanu, Smoljanu, Škerjancu, Škra-njeru, Znjc Ivanu, Žganjar Jožetu, Žganjar Antonu, Zupančiču, ter Žabjcku po 5 telet; Štrukelju, Smetu po 2 teleti, le Janežič je dobil 10 telet. Kr. mesa velja; spitdnjegu K 19, zadnjega K 20. Vsaka. stranka dob» naiveC; «tt kilosJrain mesa*
Specijai
Trpite na reumatizmu in bibličnih bolečinah? Vdr>>ncnjc s pravim Fellcrieviiii Elza fluidora je takorekoč dobrodejnol 6 dvojnatih ali 2 velik ;iialni steklenici 36 K. vabite milo-odvajajoče sredstvo? Fellerieve prave Elza krogljice izvr lujejo svojo dolžnost! 6 škatljic 18 K. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. — Želodec okri-pčuioča Švedska tinktura 1 ste klenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Fellcr Stubica donja, Elzatrg št. 134, Hrvatsko.	E
K ar luč i Skerl
m
Gjorde Prodanooič
zoroccna
Ljubljana
Novi Sad
Junij 1920
Zahvala.
Vsem, ki so me ob prebritki , izgubi moje nad vse ljubljene soproge
Marije Oblak
na katerikoli način tolažili in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, moja najis-krenejja zahvala.
Kamnik, dne 16. VI. 1920
Jakob Oblak.
soprog.
2ncla s celo opremo sta naprodaj. Proda se UJ1U K j o, pove upravništvo »Slovenca" pod št. 2397.
konj in M
o v a
so sprejme, kateri se ne boji dela. Ponudbe na poštni predal 151, Ljubljana. 2393
Danita Cp* knlovkfl, flavta, basnozavna nUUu 3G. Su helifcou F z\ qodbo na pihala. Obrniti se je na Godbo požarne brambe v Krškem.
prsna oprema
Naslov pri upravi lista pod štev. 2376.
Ovčarski pes
do 1. leta star se kupi. Ponudbo na upravo lista pod ..Pes Čuvaj".
Olroški voziček
rab le o kupiru Ponudbe s cenami naj se pošljejo na Poslovuico Lilič, Koprivnica, Gajeva ulica 170.
Izjava
Podpisana izjavljam, da nisem plačniea za nikakršne dolgove, ki jih napravi moj sin Karol Keršlč. Antonija KerSif, Spod. SiSka.	2390
LoKomo&lfo dinamo 32 KV (skoraj*
nov) in pretikalnik se proda radi povečanja obrata. Kje pove upravništvo lista pod St. 2396.
Vino neiinkovec
(Verrnut) jako dobre kakovosti po primerni ceni priporoča veletrgovina vina Barbič & Hadonič, Novi Vodmat, v hiši g. Lapajne.
Uflnnvanio iz 2—3 aob ir kubinje hcc i
dluuuiUllju trgovec proti dobri na-? jemnini v okolici Ljubljane do ca *0 km | oddaljeno, če mo;ro4a blizu žolezaSSke postaje in z elektriko razsvetljavo, ui pa pogoj. Cenjene ponudbe na upravo lista pod F. Z.	2389
Tee stanovanje
z dvema sobatna, eventueino se kupi'
vila ali hišai
Bencin	Strojno olje
Diesel - olje Tovot-mast
dobavlja promptno
ineralna rafinerija nravosrad.
Dopise na Centralo v Mariboru. Tel. 80. Brzojavl: Rafinerija.
Oddajo ao zastopstva zmožnim tvrdkam v vseh večjih mestih Jugoslavije.
seveda v Ljubljani. Ponudbe sprejema upravništvo „Slovcnca" pod Stev. 2355.
Kllharira dobro izurjena, stara 55—50 ilUiiUltlU, let, 160 K mesečne plače se takoj sprejme v graščini Fužine, pošta Dev. Mar. v Polju.
Iščem sluie
prvvla rp« 3 platnene posteljne garnl-riOiiU JL. ture, 2 namizne garniture, »ekaj perila, bel plašček (kazam) za 12 let staro deklico. Poizve se pri g. Demšar, Gosposvetska cesta št. 6.1. na dvorišču od* 10—12 ure dopoldne.
jMOVMfl SOl)ahoda0oddD^enjSekePgea
kolodvora v prijaznem kraju za eno moško osebo. Kje pove uprava!„Slovenca„ f1
PPOdft CP* volovaka uprega nove vrste riuliU jG. popolnoma nova, ženski Šivalni stroj „Singer". Ponudbe ali osebni ogled pri posestniku Franc Kosmač. Jeranova nlica 5, tu.	2391
Brnriam p0 ceni 70 klafter meterskih M ullDIlt borovih drv. Poizve se v prodajalni F. Weilgoni, Sp. Šiška 67.
na deželi ali v kakem manjšem mestu kot iz-vežbana prodajalka ali pisarniška moč. Ponudbe prosim na upravo tega lista pod šifro »Dežela«.
se posestvo v Nemški Avstriji proti enakemu v Ljubljani ali okolici. Ponudbo pod „ Posestvo" na Anončni zavod Drago Bese'jak Liubliana, Cankarjevo nabrežje 5.
za cepljenje trt, cevi za škropilnice
ter
iTiriapij se sprejmejo v stalno delo. AlUDljl Zglasiti se je pri Jak. Vodo-pivec, zid. mojster Zagorje ob Savi.
Mrr.rndai iD posestvo tik Ljubljane l?tpUl!UJ JC pripravno za vsako obrt eli industrijo. Poizve se pri Val. Bet-telino Rožna dolina št. 289.
plašče in cevi
se kupi najceneje pri
lOD. VOM, LMflDa, Sodno ulico 7.
Oglasi v,Slovencu1 imajo velik vspeh.
sprejme Južnoštajeiska hranilnica v Celju. Ponudbe do 27. junija 1.1.
IT
3
iMn pisali stroje
ki so ravnokar prišli iz Amerike od glav. zastopstva Jugoslovanske banke v Zagrebu ima v zalogi v razni velikosti tvrdka
SC. Ur i&regar,
Ljubljana, Sv. Petra c. 23.
Pri kr. okrajnem sodišču v Ljubljani je po prošnji lastnika Andreja Vuljeviča, trgovca v Zagrebu, Ilica št. 150/HL, na prodaj po javni dražbi nepremičnina vi. št. 513, k. o. Sp. Šiška, sestoječa iz stavbene parcele št 282/16 ter parcele št. 281/14 vrt, k. o. S. Šiška, to Je hiša v Knezovi ulici 254 v Sp. Šiški. Dražba se bo vršila dne 18. ]unl]a 1920 ob 10. ari dopoldne na licu mesta v Sp. Šiški, Knezova ulica 254. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo. Dražbeno izkupilo je založiti tekom osem dni po odobritvi v gotovini sod. komisarju Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri notarju Antonu Galle.
Okrajno sodišče v Ljubljani odd. I.,
dne 5. junija 1920.	2400
U
O N O ft
Trgovci in hotelirji.
Ogrske špecijalifefe
Ia Segedinska rožna paprika. Ia Zimske salame. Ia Domače tarane. Ia Domače milo.
To blago razpošiljamo v poštnih paketih po povzetju.
Kolonilolno trgovino no debelo Brata ProdonoviC
>d
o
N O n
Slovenska eskomptna banka«
Ljubljana, junija 1920.
P. n.
Na podlagi sklepa rednega občnega zbora z dne 17. aprila 1920. in v smislu dovoljenja gospoda ministra trgovine in industrije z dne 28. maja 1920. VI. št 912 je sklenil upravni svet zvišati delniško glavnico od
kron lo,ooo.ooo na 2o,ooo.ooo
in sicer na ta način, da se zaenkrat izda 25.000 delnic po K 400*— nominale pod sledečimi pogoji:
1.) Posestnikom starih delnic se ponudi 12.500 novih delnic in to na ta način, da sprejmejo stari delničarji za vsaki dve delnici eno novo po kurzu od K 550.
2) Ostanek od 12.500 delnic se da na razpolago novim subskribentom in starim delničarjem, v kolikor isti žele podpisati več delnic, kot jim po zgornjem razmerju pripada, po kurzu od K 670.
3.)	Nove delnice participirajo na dobičku zavoda za leto 1921, vsled česar povrnemo subskribentom 4% obresti od dneva vplačila do 31. decembra 1920. t. j. pri optiranih delnicah okroglo 11 kron in pri delnicah, ki se na novo subskribirajo okroglo 13 kron za vsako delnico.
4.)	Subskripcijski rok traja od 18. junija do 10. julija 1920 in se ima protivrednost podpisanih delnic vplačati najdalje do 10. julija 1920.
5.)	Pravico reparticije si pridrži upravni svet in se povrnejo od vplačila za nedodeljene delnice 4% obresti do dneva vrnitve denarja.
6.)	Prijave sprejemajo: Glavna blagajna podpisanega zavoda in Menjalnica istega. — Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu. — Srpska banka v Zagrebu.
7.)	Kurzni dobiček (agio), ki se doseže pri izdaji novih delnic, gre v korist rezervnemu zakladu banke odštevši emisijske stroške in pristojbine.
8.)	Vspeh subskripcije je zajamčen po garancijskem sindikatu.
9.)	Delničarji I. in II. emisije naših delnic, katere se glasijo na »Ilirsko banko", morajo tc delnice pri izvršitvi opcije predložiti, da se zaznamuje prenos istih na »Slovensko eskomptno banko'.
llpni svet Slovenske ttgne Me.