Gozdarskf~tnik Letnik 59, številka 5-6 Ljubljana, september 2001 lSSN 0017-2723 UDK630 * 1/9 Proizvodna sposobnost bukovih gozdov v Sloveniji Kontrolna metoda v gozdno­gospodarskem nacrtovanju Gozd in gozdarstvo v politicnih programih ( ,Jovenskih strank Evropohod 2001 ZVEZA GOZDARSKI H DRUŠTEV SLOVENI JE OBVESTILO AVTORJEM PRISPEVKOV, NAMENJENIH OBJAVI V GOZDARSKEM VESTNIKU Pravila objave Revija Gozdarski vestnik (GV) objavlja znanstvene, strokovne in aktualne prispevke, ki obravnavajo gozd, gozdni prostor in gozdarstvo. V slovenskem ali angleškem jeziku objavljamo prispevke, ki praviloma niso daljši od ene avtorske pole (30.000 znakov) in so pripravljeni v skladu z navodili za objavo v GV. Potrebne prevode lahko zagotovi uredništvo GV, avtorji naj prispevku priložijo prevode pomembnejših strokovnih terminov. Vse znanstvene in strokovne prispevke (v nadaljevanju vodilni prispevki) recenziramo, ostale prispevke recenziramo po presoji uredništva. Uredništvo si pridržuje pravico do popravkov prispevka. Avtorji lahko zahtevajo popravljen prispevek v pregled. Prispevek mora biti opremljen z imeni in priimki avtorjev, njihovo izobrazbo in strokovnim nazivom ter tocnim naslovom ustanove, v kateri so zaposleni, oziroma njihovega bivališca (ce niso zaposleni). Stroške prevajanja, slovenskega in angleškega lektoriranja ter recenzij nosi uredništvo. Prispevki so lahko dostavljeni na uredništvo osebno, s priporoceno pošiljko ali po elektronski pošti. Vodilni prispevek je treba poslati na GV v originalu in dveh kopijah (s slikovnim gradivom vred) najmanj 60 dni pred želeno objavo. Prispevke za objavo v rubrikah je potrebno oddati v dveh izvodih najmanj 30 dni pred objavo. Aktualne novice sprejemamo 20 dni pred izdajo številke. Na zahtevo avtorjev po objavi vracamo diapozitive, fotografije in skice. Navodila za pripravo prispevkov Besedilo mora biti napisano z racunalnikom (Word for WINDOWS, ASCII-format) ali s pisalnim strojem, z dvojnim razmi kom med vrsticami. Znanstveni prispevki morajo imeti UMRO-zgradbo (uvod, metode, rezultati, diskusija). Vodilni prispevki morajo biti opremljeni s slovenskim in angleškim izvleckom (do 250 znakov), z zgošcen im povzetkom, kljucnimi besedami ter dvojezicnim besedilom preglednic, grafikonov in slik. Poglavja naj bodo oštevilcena z arabskimi številkami dekad nega sistema do cetrtega nivoja (npr. 2.3.1.1 ). Obvezna je uporaba enot SI in dovoljenih enot zunaj Sl. Opombe med besedilom je treba oznaciti zaporedno in jih dodati na koncu. Latinska imena morajo biti izpisana ležece (Abies alba Mili., Abieti-Fagetum din. omphalodetosum (Tregubov 1957)). Vire med besedilom se navaja po harvardskem nacinu (BROOKS et al. 1992, GILMER 1 MOORE 1968a). Neavtorizirane vire med besedilom je treba vkljuciti v vsebino ( npr.:' ... kot navaja Zakon o dohodnini (1990)'). Med besedilom citirane vire in literaturo se navede na koncu prispevka v poglavju Viri, in sicer po abecednem redu priimkov prvih avtorjev oziroma po abecednem redu naslova dela, ce delo ni avtorizirane. Vire istega avtorja je treba razvrstiti kronološko in z dodano crko , ce gre za vec del istega avtorja v istem letu. Primeri: BAGATELJ, V., 1995. Uvod v SGML.-URL: http://vlado.mat.uni-lj.si/vlado/sgml/sgmluvod.htm. BROOKS, D. J./ GRANT, G. E. / JOHNSON, E./ TURNER, P., 1992. Forest Management.-Journal of Forestry, 43, 2, s. 21-24. GILMER, H./ MOORE, 8., 1968a. Industrijska psihologija.-Ljubljana, Cankarjeva založba, 589 s. IGLG {Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo), 1982. Smernice za projektiranje gozdnih cest­ Ljubljana, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 63 s. ŽGAJNAR, L., 1995. Sekanci-sodobna in gospodama oblika lesnega kuriva tudi za zasebna kurišca.­ V: Zbornik referatov s slovensko-avstrijskega posvetovanja: Biomasa-potencialni energetski vir za Slovenijo, Jarenina, 1. 12. 1994, Agencija za prestrukturiranje energetike, Ljubljana, s. 40-54. ---, 1996. Enciklopedija Slovenije.-10. zv., Ljubljana, Mladinska knjiga, s. 133. Zakon o dohodnini.-Ur. l. RS, št. 43-2300/90. Preglednice, grafikoni, slike in fotografije morajo biti opremljeni z zaporednimi oznakami. Njihove oznake in vsebina se morajo ujemati z omembami v besedilu. Za decimalna števila se uporablja decimalno vejico. Položaj slikovnega gradiva, ki ni sestavni del tekstne datoteke, je treba v besedilu oznaciti z zaporedno številko in naslovom, priložene originale na hrbtni strani pa s pripadajoco številko, imenom avtorja in oznako gornjega roba. Naslovi preglednic morajo biti zgoraj, pri ostalem gradivu spodaj. Preglednice je treba okviriti, vsebine polj pa se ne oblikuje s presledki. Rocno izdelani grafikoni in slike morajo biti neokvirjeni ter izrisani s tušem v velikosti formata A4. Racunal niški izpisi morajo biti tiskani na laserskem tiskalniku v merilu objave (višina male crke mora biti vsaj 1,5 mm). Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. O objavi barvne fotografije in njenem položaju med besedilom odloca urednik. Uredništvo GV Gozdarski vestnik, letnik 59 • številka 5-6 1 Vol. 59 • No. 5-6 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry ZNANSTVENE RAZPRAVE STROKOVNE RAZPRAVE AKTUALNO IZ DOMACE IN TUJE PRAKSE DRUŠTVENE VESTI GOZDARSTVO V CASU IN PROSTORU KADRI IN IZOBRAŽEVANJE IN MEMORIAM 226 Uvodnik 227 Marijan KOTAR, Dušan ROBIC Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristicno sestavo lnterdependence between Site Productivity and Floristic Composition in Beech Forests in Slovenia 248 Marko ACCETTO Nova spoznanja o rastlinstvu Kocevske in Bele krajine New Recognitions about the Flora of Kocevsko Area and Bela krajina (S, SE Slovenia) 260 Franc GAŠPERŠIC Ponovno o kontrolni metodi v gozdnogospodarskem nacrtovanju 270 Novice z Gozdarskega inštituta Slovenije 271 BF -Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire 271 Jože KOZJEK Gozd in gozdarstvo v politicnih programih slovenskih parlamentarnih strank 276 Sanacija smrekovih monokultur v gozdovih Mislinjskega grabna 280 2. Hrvaško državno prvenstvo inženirjev gozdarstva in lesne indus­trije v tenisu 280 1. teniško prvenstvo gozdarjev Slovenije 281 Evropohod 2001 284 Novi doktorji znanosti 286 V spomin Tonetu Simonicu GozdV 59 (2001) 5-6 Odzivnost stroke na aktualna dogajanja Delovanje vsake stroke mora biti odzivno. Najprej znotraj sebe, saj mora biti najprej kriticna sama do sebe, spodbujati mora razvoj svojega podrocja, in ne stoicno cakati, da ji ga krojijo drugi. Na drugi strani pa se mora stroka uveljaviti v širši javnosti z jasno oblikovanimi in strokovno utemeljenimi stališci, rešitvami in predlogi. Stroka, ki pri vprašanjih, ki jo neposredno zadevajo, stoji ob strani, je sama sebe postavila na rob dogajanja. Gospodarjenje z gozdovi sodi med tiste dejavnosti, kjer so jasne javne opredelitve še posebej nujne. Gozdarstvo je še vedno pod mocnim vplivom politike, ki mu kroji rešitve, zdaj takšne, zdaj drugacne, stroka pa jih bolj ali manj pasivno sprejema. Ker ni ustrezne spodbude, se zacne apatija in stroka zacne stagnirati. Kar nekaj dogodkov je bilo v zadnjem casu, pri katerih smo pogrešali jasna strokovna stališca. Ne zato ker mislimo, da mora politika ta stališca vedno upoštevati, pac pa tudi zato, da javnost ve, kaj se dogaja in kakšne posledice bodo imele posamezne odlocitve. Spomnimo se na zmedeno strokovno reagiranje ob posegu v gozdove nad gradom Snežnik. Ali na nedorecenosti in strokovno spornost nekaterih rešitev v pravilniku o varstvu gozdov ali dopolnitvi uredbe o koncesijah za izkorišcanje državnih gozdov. Namesto da bi prisluhnili ugovorom, se nekateri samo oblastniško zasmejijo, ceš vi kar govorite, ali pa preprosto mocijo. ln ce potem nek predpis nikakor noce zaživeti v praksi, si s tem ne beli mo prevec glave, glavno je, da imamo stvari normativno lepo urejene. Bolj problematicno postane, kadar ima kak problem tudi poudarjeno politicno razsežnost. Stroka se ne more neposredno mešati v politicne odlocitve, niti navijaško delovati za to ali drugo politicno opcijo. Imeti pa mora tudi ob politicnih vprašanjih jasna in argumentirana stališca. Morda bo naša politicna kultura nekoc vendarle dosegla tako raven, da bo iskala pri svojih odlocitvah tudi strokovno soglasje ali pa bo vsaj prisluhnila strokovnim predlogom. V letošnjem letu je tipicen primer takega dogajanja denacionalizacija gozdov na Pokljuki. Toliko polresnic in poenostavitev v razmeroma živahni javni razpravi o teh vprašanjih že dolgo nismo slišali ali brali. Tudi iz ust nekaterih gozdarjev. Tudi o vprašanjih, ki bi morala biti jasna vsakemu gozdarju, ne glede na siceršnje prepricanje. Da se razumemo, ne gre za to, da bi dvomili v primernost denacionalizacije, pa naj gre za kateregakoli denacionalizacijskega upravicenca. Gre pa za to, da opozorimo na možne posledice te ali one odlocitve. Kaj hitro se namrec lahko zgodi, da stvari ne bodo šle tako, kot so si jih nekateri zamislili, in potem bodo vprašali, kje je bila stroka, ko so se oblikovale rešitve. Kje smo torej naredili napako? Do aktualnih problemov se opredeljujejo le redki posamezniki, ki vcasih dobivajo podobo sodobnih Don Kihotov, institucije pa molcijo. Kje so stališca instituta, fakultete, zbornice, kam se je skrila naše stanovsko društvo? Ne gre za to, da bi se kot nekateri stalni pisci pisem bralcev oglašali ob vsaki malenkosti in strokovno sporni izjavi. Javnost pa pogreša jasno in nedvoumno strokovno stališce o kljucnih vprašanjih. Npr. ali je res vseeno, v cigavi lasti so gozdovi? Saj vendar za vse lastnike veljajo enake zakonske obveze. Toda, ali je to v praksi res? Podatki o posegih v gozdove, zlasti pa o vlaganjih v gozdove, kažejo, da ni tako. Zakaj si torej zatiskati oci pred resnico? Zakaj ne priznati, da lastnikovi interesi niso vedno skladni z javnim interesom za ohranitev in razvoj vseh gozdov, zlasti pa za razvoj in krepitev splošno koristnih funkcij gozdov? Zato preprosto ni vseeno, kdo je lastnik. To je še posebej ocitno v obmocjih, kjer so splošno koristne funkcije gozdov mocno poudarjene. Zasebni lastnik gozda upraviceno terja za vse omejitve pri rabi svoje lastnine ustrezna nadomestila, najveckrat so to subvencije za gojitvena in varstvena dela pa tudi davcne olajšave in oprostitve. Pri javnih gozdovih vsega tega ni, vsi dodatni stroški pac znižujejo rento iz teh gozdov. Pravzaprav prihaja do zelo neenakopravnega položaja obeh lastnikov. Prvi, zasebnik, pobere iz gozda rento in še vsa možna nadomestila in povracila, drugi, država ali lokalna skupnost, dobi iz gozda rento, ki je zaradi javnega interesa za ohranitev in razvoj gozdov in iz tega izhajajocih omejitev pri gospodarjenju nižja, kot bi lahko bila. V obmocjih, kjer prevladuje javni interes za gozdove, je torej ustreznejša javna last teh gozdov. Kadar pa govorimo o zasebnih gozdovih, bi kazalo bolj poudarjati, da je gospodarjenje z gozdovi smotrno na vecji in zaokroženi posesti. Tega se premalo zavedamo in ne storimo skoraj nic za zaokroževanje posesti in zlasti za povezovanje razdrobljenih zasebnih lastnikov gozdov. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da vse to poudarjeno velja še zlasti za gozdove na zavarovanih obmocjih. Jasno je, da javnega lastništva gozdov na takih obmocjih ni mogoce doseci cez noc, ker je pac proces, ki ga narekujejo dinamika družbenega razvoja, krepitev razumevanja odnosa do naravnih virov in še zlasti materialne možnosti celotne družbe. Toda to mora biti vodilo tudi, kadar ustvarjamo nova lastninska razmerja kot v primeru denacionalizacije. Zato vracanje gozdov v naravi v zavarovanih obmocjih ni ustrezna rešitev. Saj bi samo še utrdilo razmere, ki smo jih uvodoma oznacili za neustrezne. Znanstvene raz rave ----~----------------------------~ GDK: 547 : 176.1 Fagus sylvatica L. : (497.12) Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristicno sestavo /nterdependence between Site Productivity and Floristic Composition in Beech Forests in Slovenia Marijan KOTAR*, Dušan ROBIC** Izvlecek: Kotar, M., Robi c, D.: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo flor isticno sestavo. Gozdarski vestnik, št. 5-6/2001 . V slovenšcini , s povzetkom v anglešcini , cit. lit. 19. Prevod v anglešcino: avtorja. V prispevku so prikazani rezultati raziskave bukovih gozdov v Sloveniji, v kateri smo ugotavljali primernost uporabe rastišcnega indeksa pri ocenjevanju proizvodnih sposobnosti rastišc v enomernih in ne popolnoma enodobnih bukovih sestojih. Analiza je bila izvedena kot poskus v 18 ra stišcnih enotah s petimi ponovitvami. Skupno je bilo analiziranih 90 ploskev velikosti 30 x 30m. Poleg sestojnih, debelnih in dendrokronoloških analiz je bil narejen podroben fitocenološki popis za vsako ploskev posebej. Ocenjena,proizvodna sposobnost rastišc z rastišcnim indeksom je razmeroma dobra cenil ka proizvodne sposobnosti rast išc, ocenjene s pomocjo celotne lesne produkcije. Analiza je pokazala, da so sintaksonomske enote dobri okviri za dolocanje rastišcn ih enot, ki služijo za ugotavljanje proizvodne sposobnosti rasti šc. Florist icna podobnost med ploskvami iz iste ra stišcne enote dobro nakazuje razlike v proizvodni sposobnosti, nasprotno pa je komaj 9,6 % variance v florist ic ni sestavi vseh ploskev pojasnjeno z dejavnikom, ki približno nakazuje proizvodno sposobnost rastišc. Kljucne besede: proizvodna sposobnost rastiš c, bukovi sestoji, fitocenološki popis, floristicna sestava, floris ticna podo­bnost, bonitiranje, rastišcni indeks, celotna lesna produkcija. Abstract: Kotar, M., Robic, D.: lnterdependence between Site Productivity and Floristic Composition in Beech Forests in Slovenia. Gozdarski vestnik, No. 5-6/2001. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 19. Translated into English by the authors. The article deals with results of the investigation, which was carried out in beech forests in Slovenia. The ma in goal of the investigation was to find out weather the site index is a suitable indicator of site productivity in uniform but not entirely even-aged, full stocked beech stands. The analysis was performed as an experiment design on 18 site units with 5 replications. Altogether 90 sample plots of the size 30 x 30m were analysed. On each sample plot measurements of trees and stumps were carried out and dendrochronological analyses for all the trees was performed. At the same time the plant com position by means of relevees was listed. The site productivity established by means of site indexes differ very little in comparison to site productivity established by means of total volu me production. The analysis shows that the syntaxa are a suitable basis for forming site units, which serve for assessment of the site productivity. Floristic similarity among sample plots within the site unit correlates very well with differences in the site productivity, whereas only 9.6 % of a variance in the floristic com position of all sample plots is explained by a factor which corresponds with the site productivity. Key words: site productivity, beech stands, releve, floristic composition, floristic similarity, site index, total vol ume produc­tion. 1 UVOD INTRODUCTION Poznavanje rastiš c in njihovih znacilnosti je ena od osnov, na katerih temelji sodobno ravnanje z gozdovi. Pri prouceva nju rastišc je poleg ugo­tavljanja ekoloških in vegetacijskih razmer še zlasti pomembno ocenjeva­ • prof. dr. M. K., univ. dipl. inž. nje njihove proizvodne sposobnosti. Ugotavljanje proizvodne sposobnosti gozd., BF, Oddelek za gozdarstvo gozdnih rastišc (SP) že desetletja predstavlja še vedno nerešeno nalogo in obnovljiva gozdne vire, Vecna oziroma problem, ki je zadovoljivo rešen le v primeru enodobnih, enomernih pot 83, 1000 Ljubljana, SLO in cistih gozdnih sestojev. Pa tudi v teh primerih ostajajo še vedno odprta •• mag. D. R., univ. dipl. inž. vprašanja. gozd., BF, Oddelek za gozdarstvo ce izhajamo iz definicije, po kateri je proizvodna sposobnost rastišca in obnovljiva gozdne vire, Vecna (SP) tista maksimalna kolicina lesa, ki jo trajno dosega mo na danem rastišcu pot 83, 1000 Ljubljana, SLO GozdV 59 (2001 ) 5-6 Kotar, M., Robic, 0 .: Povezanost proizvodne sposobnosti bukov1h gozdov v Sloveniji z njihovo florist icno sestavo z rastišcu ustrezno drevesne vrsto in rastišcu primerno zgradbo sestoja (KOTAR 1983), nastopi problem, kako omejiti rastišce oziroma površino z enako vrednostjo SP. Ker identicno enakih rastišc ni, so le podobna rastišca, ki jih lahko združujemo v rastišcne enote, je zanesljivost ocene SP odvisna od homogenosti rastišcnih enot, se pravi od kriterijev, s katerimi smo jih oblikovali. Tako lahko sestavljajo rastišcno enoto vsa tista rastišca, ki jih porašca jo sestoji iste drevesne vrste, v katerih vrednosti SP, izražene v ml /ha/leto, variirajo v mejah izbranega intervala. Na drug nacin lahko rastišcne enote oblikujemo posredno, z bolj ali manj naravno, ne prevec predrugaceno vegetacijo. V kolikor predpostavimo, da se v podobnih rastišcnih razmerah lahko izoblikujejo podobne vegetacijske oblike, potem lahko pricakujemo, da bi lahko veljalo tudi obratno: podobne vegetacijske oblike, še zlasti podobne floristicne sestave ne prehudo pre­drugacene vegetacije, ki jih vidimo in analiziramo, so slej ko prej nastajale na podobnih rastišcih. Niso osamljeni avtorji (DAUBENMIRE 1976, VANCLAY 1992, LOWRY 1976), ki menijo, daje naravna vegetacija najboljši kazalnik SP. ce sklenemo, da je rastišcna kategorija (enota) zadovoljivo opredeljena z dobro in smiselno definirano vegetacijsko enoto, nastopi vprašanje, kako cim natancneje oceniti SP v mejah tako oblikovane rastišcne kategorije (enote). Najenostavneje to opravimo s celotno lesno proizvodnjo (TVP) enodo­bnega, naravnemu razvoju prepušcenega sestoja oziroma iz nje izpeljane vrednosti povprecnega volumenskega prirastka v casu kulminacije (MAIKULM). Ce so sestoji, ki služijo ugotavljanju SP, polnoporasli in dosegajo maksi­malno temelj nico (ASSMANN 1961 ), potem je MAIKuLM enak maksimalnemu povprecnemu prirastku (MAIMAX), ki predstavlja SP, izraženo v ml/ha/leto. Ker je ugotavljanje MAIMAX pogojeno s spremljanjem rasti sestoja v celotnem proizvodnem obdobju, je takšen nacin ugotavljanja SP mogoc le pri vrstah s kratko proizvodno dobo (npr. Pinus radiata ipd.) ali pa tam, kjer so bile v ta namen izbrane trajne vzorcne ploskve. V posameznih primerih pa lahko MAIMAX ugotovimo tudi v sestoj ih, v katerih nismo gospoda rili. To izracunamo iz lesne zaloge stojecega sestoja, tako da ji prištejemo kolicino lesa, ki je bila izlocena po naravni poti med razvojem sestoja. Slednjo ocenimo po panjih in suhih drevesih, pa tudi s cenitvijo števila dreves, ki so bila izlocena po naravni poti. Na drug nacin lahko dolocimo SP tudi z rastišcnim indeksom (SI = Site Index), to je z zgornjo višino sestoja pri dani starosti. Naceloma je ta nacin uporaben le v cistih enodobnih sestoj ih, ki so imeli enak oz. podoben razvoj. ce sklenemo, da so rastišcne enote, ki so oblikovane na osnovi vege­tacijskih enot, dober okvir za dolocanje SP in da je SI oziroma iz te vrednosti izpeljana SP (z ustreznimi tablicami donosov) dobra ocena dejanske SP -v primerih, ko smo to oceno dobili v enodobnih, cistih in enomernih sestojih­potem velja tako dobljena ocena za vsa rastišca iste rastišcne enote, cetud i le-ta vkljucuje tudi raznodobne sestoje. Povedano drugace: SP v mejah iste rastišcne enote je pri isti drevesni vrsti enaka ne glede na zgradbo sestoja. Tudi dosedanje primerjalne raziskave produkcije enomernih in prebiralnih gozdov (MITSCHERLICH 1971, ASSMANN 1961) razlik v produkciji v mejah podobnih rasti šc niso potrdile. Problem, kako dolociti SP v primerih, ko imamo v dolocenih rastišcnih enotah samo raznomerne ali pa samo mešane sestoje, pa ostaja še vedno nerešen. V pretežnem delu srednjeevropskih gozdov pa v mejah posamezne rastišcne enote ni težko najti cistih, bolj ali manj enodobnih ali pa vsaj enomernih sestojev. Kotar. M .. Robic , 0.: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloven1j1 z njihovo florist icn o sestavo V Sloveniji prevladujejo bukovi gozdovi, vsaj v smislu potencialne nara­vne vegetacije, ki so mestoma cisti , veckrat pa so pre v ladujoci bukvi pri­mešane tudi druge drevesne vrste. Ti gozdovi so v optimalnem stadiju precej enomerni, ne pa nujno enodobni, saj so nastajali v razlicno dolgih pomladitvenih dobah ( 1 O -30 let, ponekod celo daljših). V pogledu rastišcnih znacilnosti so med njimi velike razlike. Po uveljavljeni francosko-švicarski (Zurich-Montpellier) metodi preucevanja vegetacije so konkretne fitocenoze bukovij uvršcene v razl icne sintaksone (razrede, redove, zveze, podzveze, asociacije in subasociacije) gozdne vegetacije. Kot okvir za dolocitev rasti­šcne enote pri ugotavljanju SP (na osnovi SI in MAIMAX) smo vzeli enoto na ravni subasociacije ali pa asociacije, tako da smo v dano rastišcno enoto uvrstili vsa tista rastišca , ki jih porašcajo konkretne fitocenoze, pripadajoce istemu sintaksonu. 2 CILJI IN PREDMET RAZISKAVE 2 RESEARCH OBJECTIVES AND SUBJECT OF INVESTIGATION Glavni cilji raziskave so naslednji: -ugotoviti, ali je ocena SP, ki jo pridobimo s pomocjo SI, skladna z oceno SP, pridobljeno na temelju TVP; -ugotoviti, ali so rastišcne enote, katerim so osnova vegetacijske kategorije (sintaksoni), primerne za ugotavljanje SP oziroma ali je interval variiranja posameznih ocen SP v isti rastišcni enoti manjši od ±1 m3/ha/leto; -ugotoviti, ali so odkloni v ocenah SP v isti rastišcni enoti soodvisni s flori sticno sestavo in ali vrednosti SP v mejah iste rastišcne enote korelirajo s koeficienti floristicne podobnosti; -ugotoviti, ali obstaja povezanost med ocenami SP v razlicnih rastišcnih enotah in ustreznimi koeficienti floristicne podobnosti; -ugotoviti, ali obstaja povezanost med ocenami za SP ter fitoindikacijskimi vrednostmi rastlin; -ugotoviti, ali obstaja povezanost med vrednostmi za SP ter vrednostmi dolocenih rastišcnih dejavnikov. Raziskavo smo opravili na vzorcni h ploskvah, razmešcenih na rastišcih , ki jih porašca jo bolj ali manj naravni bukovi gozdovi. Vegetacijski posnetki z vseh vzorcnih ploskev so bili uvršceni v ustrezne sintaksonomske kategorije bukovij na Slovenskem. V analizo smo vkljucili samo ohranjene, polnopo­rasle sestoje v razvojni fazi debeljaka, v katerih niso izvajali nikakršnih gozdnogojitvenih del, ce pa so jih (v zadnjih dvajsetih letih), potem so bila opravljena z nizko jakostjo. V tipološkem pogledu je bil v analizi zajet pomemben in pester delež spektra slovenskih bukovij. Imenik vklju cen ih sintaksonov je podan v preglednici 1. 3 METODE DELA 3 RESEARCH METHODS V vsaki rastišcni enoti smo poiskali bukove sestoje, ki so bili v razvojni fazi de beljaka, in to v približno tisti starosti, ko kulminira MAl. V teh sestoj ih smo poiskali tiste lokacije, kjer so bili sestoji polnoporasli, zdravi in nepo­škodovani. Na teh lokacijah smo izbrali po pet (30 x 30m) vzorcnih ploskev (ponovitve) na vsako rastišcno enoto, opredeljeno z danim sintaksonom. Na vsaki od teh vzorcnih ploskev smo posekali vsa drevesa, vsako deblo razžagali na sekcije ter odvzeli debelne kolobarje, ki smo jih rabili za den­drokronološko analizo. Na ta nacin smo dobili za vsako drevo starost, višino, Kotar, M .. Robic . 0 .: Povezanost proizvodne sposobnost; bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo flonst1cno sestavo premere vzdolž debla, volumen ter natancen potek prirašcanja v debelina in višino v celotnem življenjskem obdobju. Na ploskvi smo prešteli in izme­rili tudi vsa mrtva drevesa, panje in ostanke panjev. S temi podatki smo ugotovili, kolikšno je bilo število odstranjenih dreves iz sestaja na vzorcn i ploskvi v zadnjih 30 letih. TVP smo izracunali iz izmerjene lesne zaloge sestaja na vzorcn i ploskvi, odstranjene lesne zaloge v zadnjih 30 letih in ocene tiste lesne zaloge, ki je bila odstranjena med razvojem gozdnega sestaja pred tem casom. Starost, v kateri je oziroma naj bi nastopila kulmina­cija MAl, smo ugotovili iz presecišca krivulj MAl in tekocega volumenskega prirastka v zadnjih treh desetletjih (CAl). Hkrati smo dognali tudi vrednosti MAIMAX' ki predstavljajo SP lVP' to je SP na osnovi TVP in je izražena v m3/halleto. Istocasno smo iz zgornje višine sestaja, ki jo predstavlja pov­precna višina devetih najdebelejših dreves na ploskvi, dolocili SI pri refe­rencni starosti 1 OO let (SI). Pri oceni Sl,smo uporabili tablice donosov 10000 (HALAJ et al. 1987), ki so bile prilagojene našim razmeram. Po dolocitvi Sl,00 smo v tablicah donosov poiskali vrednost MAIMAX in ta predstavlja SP s; (SP s; ,= SP na osnovi Sl). Pri ugotavljanju Slsmo predpostavljali, da 00 100100 so bili bukovi sestoji pomlajeni pod zastorom, in smo njihovo fizicno starost zmanjšali za u cinek zastrtosti, tj. ugotovili smo njihovo razvojno starost (KOTAR 1995). Za posamezne ploskve so vrednosti Sl,00, SP s; in SP lVP zbrane v preglednici 1. Na vsaki ploskvi je bil narejen tudi popoln vegetacijski popis (BRAUN-BLANQUET 1964). Kombinirane ocene za številnost in zastiranje smo z van der Maarelovo transformacijo (VAN DER MAAREL 1979) pretvorili ter na osnovi transformiranih ocen izracuna l i koeficiente floristicne podobnosti s Hornovo (HORN 1966) modifikacije Morisitovega indeksa (MORISITA 1959). cq = indeks floristicne podobnosti med ploskvama i in j x,.= kolicina rastlin vrste k na ploskvi i l)q = kolicina rastlin vrste k na ploskvi j N= LX,. = vsota kolici ne rastlin vseh vrst s ploskve i 1 N= LXki = vsota kolici ne rastlin vseh vrst s ploskve j 1 Z matricnimi vrednostmi c1 smo klasificirali vegetacijske po pise z metodo združevanja oz. kopicenja. Koeficiente c , ki predstavljajo indekse floristicne podobnosti med popisi, smo v vsaki skuplni korelirali z ustreznimi vrednostmi za SP, in sicer tako s SP lVPkakor tudi s SP si· S tem smo želeli ugotoviti, ali lahko floristicna sestava popisov iz iste rasti šcne enote nakaže rastišcne spremembe, izražene s SP. S fitoindikacijskimi vrednostmi posameznih rastlin po Ellenbergu (ELLEN­BERG et al. 1992) smo za vsako rastišcno enoto posredno ocenjevali tudi rastišcne razmere, kot jih nakazuje vrstna sestava. Za srednjo vrednost smo vzeli razred z najvecjo frekvenco (modus), to je razred najvecj e gostitve. S korelacijskimi koeficienti med ploskvami smo opravili tudi ordinacijo ter z njo poizkusi li ugotoviti zakonitosti med proizvodno sposobnostjo rasti šca in floristicno sestavo. Kotar, M., Robic, D.: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloven1ji z njihovo florist i cno sestavo Preglednica 1: Osnovne znacilnosti rastišc in sestojev na analiziranih ploskvah Table 1: The characterics of sites and stands on the analysed sample plots Nahajališce 1 Finding place Rastišcna enota 1 Site unit A a SP SP SI c/SPn. c/SP 1. Svišcak i (A) Ranunculo platanifolii -Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora R-Fv. g. cal. gr. 1 2 3 4 5 1265 1240 1230 1240 1250 146 143 143 143 154 5,4 6,5 5,7 5,4 5,4 4,8 5,4 5,4 5,4 5,4 18 20 20 20 20 0,819 1,000 0,834 0,779 0,785 0,819 1,000 0,834 0,779 0,785 2. Zdrocle (S) Polysticho lonchitis-Fagetum var. geogr. Allium victoria/is P -F v. g. all. vict. 1 2 3 4 5 1420 1420 1375 1390 1380 155 166 129 178 156 4,1 4,2 5,7 3,5 4,5 4,2 4,2 5,4 2,8 4,2 16 16 20 14 16 0,805 0,770 1,000 0,754 0,806 0,805 0,770 1,000 0,754 0,806 3. Jurjeva dolina (C) Omphalodo-Fagetum maianthemetosum 0-F maian. 1 2 3 4 5 980 980 1020 1010 1020 129 129 131 135 137 8,4 6,8 5,9 6,8 7,1 8,1 7,4 7,4 7,4 7,4 28 26 26 26 26 1,000 0,787 0,724 0,716 0,687 1,000 0,787 0,724 0,716 0,687 4. Draga (J) Omphalodo -Fagetum elymetosum 0-Fe/ym. 1 2 3 4 5 900 890 910 1010 1000 156 158 174 184 196 7,9 7,5 6,2 7,4 5,6 8,1 8,9 6,7 6,7 6,7 28 30 24 24 24 1,000 0,838 0,771 0,723 0,709 0,838 1,000 0,787 0,744 0,735 5. Gace (P) Omphalodo-Fagetum galietosum odoratae O-F gal. od. 1 2 3 4 5 870 860 850 840 900 146 134 123 132 147 8,8 9,2 6,4 7,3 8,3 7,4 8,1 7,4 7,4 7,4 26 28 26 26 26 0,881 1,000 0,678 0,702 0,721 0,881 1,000 0,678 0,702 0,721 6. Gozdec (L) Anemono trifoliae -Fagetum var. geogr. Luzula nivea piceetosum A-F v. g. luz. niv. 1 2 3 4 5 1200 1200 1260 1270 1270 137 147 161 155 145 5,4 4,8 3,4 4,4 4,2 5,3 4,8 3,3 3,7 4,3 22 20 14 16 18 1,000 0,880 0,801 0,788 0,793 1,000 0,880 0,801 0,788 0,793 7. Krma (N) Anemono trifoliae -Fagetum var. geogr. Helleborus niger subsp. niger typicum A-F v. g. hel. typ. 1 2 3 4 5 920 890 870 900 900 152 149 145 154 151 7,1 6,2 6,6 6,0 6,3 7,7 6,4 5,8 5,8 7,1 32 28 26 26 30 1,000 0,800 0,774 0,858 0,821 1,000 0;800 0,774 0,858 0,821 8. Ogence (K) Lamio orvalae -Fagetum var. geogr. Dentaria penthaphyllos Lor" -F v. g. dent. pent. 1 2 3 4 5 600 660 680 880 890 "139 147 143 11 9 136 8,1 8,7 7,1 10,6 10,6 9,4 8,7 8,0 8,7 8,0 34 32 30 32 30 0,626 0,541 0,621 1,000 0,750 1,000 0,772 0,773 0,626 0,654 9. Pešce n ik (F) Hacquetio -Fagetum var. geogr. Ruscus hypoglossum Hacq-F v. g. rus. hyp. 1 2 3 .4 5 800 780 770 760 740 155 142 130 159 137 9,6 9,5 7,2 7,7 8,5 7,4 7,4 7,4 7,4 8,9 26 26 26 26 30 1,000 0,750 0,715 0,730 0,710 0,710 0,686 0,785 0,827 1,000 10. Bukov vrh (G) Hedero -Fagetum var. geogr. Epimedium alpinum Hed. ­F v. g. epim. alp. 1 2 3 4 5 510 520 530 540 540 161 157 146 160 160 7,0 7,2 8,9 7,7 6,8 7,2 7,2 8,7 7,2 7,2 28 28 32 28 28 0,810 0,868 1,000 0,843 0,724 0,810 0,868 1,000 0,843 0,724 11. Starod (O) Seslerio autumnalis -Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora S-F v. g. cal. gr. 1 2 3 4 5 700 650 650 610 580 120 124 110 112 123 7,8 4,9 5,4 5,8 54 6,6 5,3 6,0 5,3 6,0 26 22 24 22 24 1,000 0,681 0,752 0,744 0,668 1,000 0,681 0,752 0,744 0,668 GozdV 59 (2001) 5-6 Kotar, M., Robic . 0 .. Povezanost protzvodne sposobnostt bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristicno sestavo Nahajali šce 1 Finding place Rastišcna enota 1 Site unit A a SP SP SI c/SPn o c/SP 12. Polamank (B) 1 1040 160 9,4 8,1 28 0,879 0,879 Luzu/o -Fagetum abietetosum 2 960 146 10,2 8,9 30 0,878 0,878 L-Fabiet. 3 920 133 11 ,9 10,4 34 1,000 1,000 4 880 123 10,5 9,7 32 0,728 0,728 5 900 145 10,0 9,7 32 0,778 0,778 13. Mamolj (1) 1 490 187 6,8 8,0 30 0,743 0,743 8/echno -Fagetum 2 490 190 6,4 7,2 28 0,703 0,703 thelypteretosum limbospermae 3 500 184 8,0 8,0 30 0,808 0,808 8-F the/. limb. 4 500 188 8,1 8,0 30 1,000 1,000 5 490 185 6,9 6,6 26 0,784 0,784 14. Dletvo (O) 1 650 129 7,6 7,4 26 0,695 0,695 Castaneo -Fagetum sylvaticae 2 680 134 8,7 8,8 30 0,851 0,851 var. geogr. Calamintha grandiflora 3 670 131 9,2 8,8 30 1,000 1,000 C-Fv. g. cal. gr. 4 650 133 7,1 7,4 26 0,689 0,689 5 640 134 9,2 8,0 28 0,826 0,826 15. Velika Kopa (E) 1 530 107 12,5 11 ,2 36 0,608 0,608 Hedero -Fagetum 2 560 110 11 ,7 11,2 36 0,709 0,709 var. geogr. Polystichum setiferum 3 540 107 10,1 9,7 32 0,684 0,684 Hed. -F v. g. pol. set. 4 550 98 12,6 12,2 38 1,000 1,000 5 600 99 9,2 9,7 32 0,650 0,650 16. Soštanj (M) 1 605 105 10,6 9,7 32 0,807 0,794 Lamio orvalae -Fagetum ? 605 105 13,8 9,7 32 1,000 0,754 L -F "'· 3 600 102 12,9 8,9 30 0,805 0,820 4 570 109 11,8 9,7 32 0,784 0,877 5 540 102 8,8 10,4 34 0,754 1,000 17. Glažev greben-Gorjanci (R) 1 680 128 13,4 11 ,2 36 1,000 1,000 Lamio orvalae -Fagetum 2 680 127 12,7 10,4 34 0,850 0,850 var. geogr. Dentaria po/yphyllos 3 720 129 13,2 10,4 34 0,820 0,820 L.". -F v. g. dent. pol. 4 700 132 12,4 10,4 34 0,824 0,824 5 730 132 12,4 10,4 34 0,837 0,837 18. Log -Tisovec (H) 1 500 121 11 ,9 11 ,2 36 0,467 1,000 Vicio oroboidi-Fagetum 2 500 132 10,5 11,2 36 0,588 0,747 V -F or. 3 510 94 12,9 9,7 32 0,591 0,740 4 500 123 10,8 10,4 34 0,724 0,649 5 510 102 15,0 10,4 34 1,000 0,467 Legenda 1 Legend: A = nadmorska višina v metrih 1 altitude in m a = starost sestoja v letih 1 stand age in years SP TVP = proizvodna sposobnost rastišca v m' ha·'leto·•, izracunana na osnovi celotne lesne produkcije sestoja 1 site productivity in rnlha·'year' assessed by means of total vo/ume production SP s• = proizvodna sposobnost rastišca v m3ha·'leto·•, ocenjena z rastišcnim indeksom (81 ) 1 site productivity in 100 m3ha·'year' assessed by means of site index (SI,oJ Sl,00 = rastišcni indeks pri referencni starosti 100 let 1 site index-top height at 100 years of the age c/SP TVP = koeficient podobnosti -Hornova modifikacija Morisitovega indeksa -izhodišce (1 ,OO) je tista ploskev, ki ima najvišjo SP TVP 1 Hom's modification of Morisita similarity index-the base (1.00) is sample plot with the highest value of SP TVP c/SP s= koeficient podobnosti -Hornova modifikacija Morisitovega indeksa -izhodišce (1 ,OO) je tista ploskev, ki ima 1 najvišjo SP 51 1 Hom's modification of Morisita similarity index -the base (1.00) is sample plot with the highest value of SP sr Kotar, M., Rob1c, D .. Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristicno sestavo 4 REZULTATI 4 RESULTS 4.1 Ocena 4.1 Estimate Preglednica 2· Izpeljani para­V preglednici 1 so zbrane ocenjene vrednosti za SP na posameznih metri za analizirane rastišcne ploskvah, ki so bile dolocene s TVP (SP TVP) in Sl(SP ). V preglednici 2 enote 100 51 Table 2· Derivatived parameters for analysed site units so podane relativne(%) razlike v odstopanjih med SPrvP in SP51 v mejah rastišcne enote. Rastišcna enota Site unit Variac. razm. Range SPTVP Povpr. Ar. mean SPTVP Variac. razm. Range SP SI Povpr. Ar. mean SP SI SP• SPrvp ·100 SPlVP r SPTVPfc rSPSVc 1. R-F v. g. caf. _S][. 5,4-6,5 (1 '1) 5,7 4,8-5,4 0,6 5,3 -7,0 0,982 0,151 2. P-F v.o. al/.vict. 3,5-5,7 (2,2) 4,4 2,8-5,4 2,6 4,2 -5,5 0,950 0,847 3. O-F maian. 5,9-8,4 (2,5) 7,0 7,4-8,1 0,8 7,5 7,7 0,812 0,958 4. 0-Felym. 5,6-7,9 (2,3) 6,9 6,7 -8,9 2,2 7,4 7,2 0,698 0,943 5. 0-Fgal. od. 6,4 -8,8 (2,4) 8,0 7,4-8, 1 0,7 7,5 -5,8 0,858 0,819 6. A-Fv. g. luz. niv. 3,4-5,4 (2,0) 4,4 3,3 -5,3 2,0 4,3 -3,6 0,829 0,859 7. A-Fv. g. hel. typ. 6,0-7,1 (2,1) 6,4 5,8-7,7 1,9 6,6 1,9 0,770 0,726 8. L -F v.o.dent.oent. 8,1 -10,6 (2,5) 9,0 8,0-9,4 1,4 8,6 -5,1 0,738 0,685 9. Hacq-F v. g. rus. hvo. 7,2-9,6 (2,4) 8,5 7,4-8,9 1,5 7,7 -9,4 0,640 0,891 1 O. Hed.-F v. g. epim.alo. 6,8-8,9 (2,1) 7,5 7,2 -8,7 1,5 7,5 0,0 0,922 0,841 11 . S-F v. o. cal. ar. 4,9-7,8 (2,9) 5,9 5,3 -6,6 1,3 5,8 -0,3 0,968 0,736 12. L-F abiet. 9,4-11,9 (2,5) 10,4 8,1 -10,4 (2,3 ) 9,4 -10,0 0,530 0,110* 13. 8-Fthel./imb. 6,4 -8,1 (2,5) 7,2 6,6-8,0 (1 ,4 7,6 4,4 0,830 0,398* 14. C-Fv. o. cal. ar. 7,1-9,2 (2,1) 8,4 7,4-8,8 (1 ,4 8,1 -3,4 0,865 0,904* 15. Hed.-Fv. g. pol. set. 9,2 -12,6 (3,4) 11 ,2 9,7-11,2 (1 ,5) 10,8 -3,7 0447 0,681* 16. L.,_-F 8,8-12,9 (4,1) 11 ,6 8,9-10,4 (1 ,5) 9,7 -16,4 0,743 0,632 17. L -F v. g. dent. pol. 12,4 -13,4 (1 ,0) 12,8 10,4-11,2 (0,8) 10,6 -17,6 0,660 0,987* 18. V." -F 10,5-15,0 (4,5) 12,2 9,7 -11 ,2 (1,5) 10,6 -13,4 0,669 0,473* Legenda 1 Legend: Variac. razm. SP TVP = variacijski razmik za SP TVP v mejah analizirane rastišcne enote 1 range of SP rvP inside a site unit Povpr. SP TVP = aritmeticna sredina za SP rvP v rastišcni enoti 1 the arithmetic mean of SP rvp in the site unit Variac. razm. SP = variacijski razmik za SP v mejah analizirane rastišcne enote 1 range of SP 51 inside a site unit 51 51 Povpr. SP 5= aritmeticna sredina za SP 51 v rastišcni enoti 1 the arithmetic mean of SP 51 in the site unit 1 SP. SP", •. 100 = napaka (razlika) v odstotkih pri SP 51 glede na SP TVP 1 error in percentages for SP 51 with regard SPrvp to SP TVP r sPTYPic = korelacijski koeficient med SP rvP in indeksom fl oristicne podobnosti za ploskve znotraj iste rasti šcne enote 1 (correlation coefficient for SP rvP and a similarity index for sample plats inside a site unit rsPstJc =korelacijski koeficient med SP 5in indeksom floristic ne podobnosti za ploskve znotraj iste rastišcne 1 enote 1 correlation coefficient for SP 5and a similarity index for sample plats inside a site unit 1 Ocenjena proizvodna sposobnost (SP) analiziranih ra sti šc na osnovi TVP je v razmiku 4,4 do 12,8 m3/ha/leto oziroma 4,3 do 10,8 m3/halleto, ce jo ocenjujemo z rastišcn im indeksom (SI). Ocene za SP, pridobljene z rastišcnim indeksom (SI), se razlikujejo od tistih, ki smo jih dobili s celotno lesno proizvodnjo (TVP), za vrednosti od O do 17,4 %. Od 18 analiziranih rastišcnih enot se ti dve oceni razlikujeta za manj kot 1 O% kar v 15 enotah. V treh enotah, kjer so razlike vecje od 1 O %, pa je ocena SP 51 manjša od SP rvp· V istih enotah je razlika med SP 51 in SP TVP vecja od 1 m3 /ha/leto. Iz povedanega lahko zakljucimo , da je ocena SP s pomocjo Slrazme­ 100 roma dobra cenilka proizvodne sposobnosti (SP) bukovih gozdov v Sloveniji, ki jo dobimo s TVP. Od tod sledi ugotovitev, da nam zgornja višina bukovih GozdV 59 (2001) 5-6 Kotar, M., Robic. D.: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristicn o sestavo sestojev dobro indicira proizvodno sposobnost rastišca (SP). Vrednosti s Sl100 ocenjene SP v splošnem variira jo v mejah iste rastišcne enote za manj kot 2 m3/ha/leto. Ta vrednost je bila presežena v enem samem primeru, in sicer v rastišcni enoti 12, kjer je znašala zgornja mejna vrednost 2,3 m3/ha/leto. ce izhajamo iz predpostavke, da združujemo v doloceno rastišcno enoto tista rastišca , ki poleg splošnih zahtev, kot so podobna floristicna sestava in podobne rastišcne razmere, ustrezajo še pogoju, da se v tako oblikovani ras­tišcni enoti SP razlikuje za manj kot 2m3/ha/leto (izraženo v MAIMAX), potem razmik v oceni SP (s TVP ali pa Sl100} ne bi smel presegati 2 ml/ha/leto. Tolikšen razmik je pogojen z razliko v. rastnosti sestojev na enakem rastišcu (tj. 1 m3/ha/leto) in z razliko v SP med rastišci , ki so uvršcena v isto rastišcno enoto, tj. 1 m3/ha/leto (ASSMANN 1961). Prvi del te razlike (1 m3/ha/leto) izvira iz razlicne rastnosti (genetske konstitucije) sestojev na istem rast išcu, drugi del (1 m3/ha/leto) pa iz razlicnosti rastišc (razlik v njihovi rodovitnosti), uvršcenih v isto rastišcno enoto. Tako znaša razlika med rastišci , ki so uvr­šcena npr. v SI = 38 in SI = 40, natanko 1 m3/ha/leto (HALAJ 1987) pri tretji ravni proizvodnosti. V SI= 38 bomo uvrstili vsa rastišca, pri katerih je zgornja višina bukovih sestojev pri 100 letih od 37,0 do 38,99 m ter MAIMAX od 11,7 do 12,7 m3/ha/leto, cetud i je v tablicah donosov navedena vrednost 12,2 m3/ha/leto. Variacijski razmik 2 ml/ha/leto pa je pri SP, ki jo dobimo s TVP, presežen kar v 13 analiziran ih rastišcnih enotah, medtem ko je v 14 enotah manjši od 2,5 m3/ha/leto. Tolikšen interval je najve~etneje posledica razlicne sestojne rastnosti na istem rastišcu (do 1 m3} , posledica združevanja rastišc v rastišcne enote (1 m3 oz. 2 m v zgornji višini) in posledica razlicnih ravni proizvodnosti, ki izhajajo iz razlicnih naravnih gostot sestojev na raz­licnih rastišcih , uvršcenih v isto rastišcno enoto (0,5 m3/ha/leto). Tako doseže variacijski razmik v SP v mejah iste rastišcne enote najvec 2,5 m3/ha/leto, kar je na skrajni meji še sprejemljivega. Ocitno je tolikšna širina intervala posledica združevanja podobnih (ne enakih} rastišc v rasti­šcne enote ter dejanskih razlockov v rastnosti dreves na enakih rast išcih. Opozorimo naj, da je gozd šibkeje determiniran sistem, v katerem veljajo med posameznimi elementi korelacijske povezave, ki so lahko tudi slu­cajnostne narave. Mejna vrednost (2,5 m3/ha/leto) je presežena v štirih rastišcnih enotah (št. 11 , 15, 16 in 18). V njih variira ocena SP v preširokem intervalu, da bi lahko srednjo vrednost uporabili za napovedovanje donosov. Drugace povedano: vsaka od navedenih štirih rastišcnih enot vkljucuje rastišca, ki se glede SP med seboj prevec razlikujejo, da bi lahko obravnavali rastišcno enoto kot enovito v produkcijskem smislu. Produktivnost rastišc (SP), ocenjena s SI, je v mejah iste rastišcne enote manj variabilna, saj v nobenem primeru ne presega vrednosti 2,5 ml/ha/leto; v eni sami enoti je vecja od 2 m3/ha/leto (v enoti št. 12 znaša 2,3 ml/ha/leto). Seveda pa to ne pomeni, da so ocene SP na osnovi SI boljše, ampak le to, da je variiranje dejanskih vrednosti SP zmanjšano, ker ugotavljamo SI po dvometrskih višinskih razredih. Ocene SP 51 izhajajo iz tablic donosov, v katerih so podane vrednosti MAIMAX le po bonitetnih razredih, ki so oblikovani tako, da združujejo vsa tista rastišca , katerih sestoji imajo v starosti 1 OO let zgornjo višino v istem dvometrskem intervalu. Razlocki v ocenah SP v isti rastišcni enoti pa so le v manjši meri posledica napacne uvrstitve v SI, slejkoprej so posledica SP razlicnih rastišc , ki pa so bila uvršcena v isto rastišcno enoto. Verjetnost za napacno uvrstitev v SI je sorazmerno majhna, saj smo zgornjo višino na ploskvi ugotavljali na devetih drevesih pri referencni starosti 1 OO let oziroma na 45 drevesih za rastišcno enoto, pri cemer je bila širina višinskega razreda 2 m. Iz tujih raziskav (LLOYD Kotar, M., Robic, 0.: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovlh gozdov v Sloveniji z njihovo flori sticno sestavo 1 HAFLEY 1977) sledi, da se verjetnost za napacno uvrstitev v SI-razred naglo zmanjšuje z narašcajoco referencno starostjo, povecevanjem števila dreves, ki so osnova za dolocitev SI, in s povecevanjem širine razreda. Tako je pri referencni starosti 50 let, pri 5_metrov širokih razredih in vzorcu 6 dreves verjetnost napacne uvrstitve v SI okrog 10 %; pri 20 dreves velikem vzorcu in 3 metre širokem razredu pa se verjetnost napacne uvrstitve zmanjša na 5 % (LLOYD 1 HAFLEY 1977). 4.2 Proizvodna sposobnost rastišc in njena povezanost s floristicno sestavo 4.2 lnterdependence between site productivity and floristic com position Na vsaki ploskvi za ugotavljanje SP smo napravili tudi vegetacijski popis. Med vsemi popisi smo iZracunali indekse floristicne podobnosti ci. po Morisita-Hornovem obrazcu. Indeks ciJ izraža floristicno podobnost med vegetacijskima popisoma na ploskvah i in j. V preglednici 1 (zadnji in predzadnji stolpec) so zbrani indeksi fioristicne podobnosti med popisi na ploskvah iz iste rastišcne enote, in sicer le za tiste pare, kjer je bila za ploskev i izbrana tista z najvišjo vrednos~o SP. Tej ploskvi smo priredili vrednost za ciJ = 1, njena flori sticna sestava je bila vzeta za izhodišce. Vrednosti cii v preostalih vzorcih iz iste rastišcne enote so izracunane glede na ploskev i. Ker smo ocenjevali SP na dva nacina, s TVP in SI, se lahko oceni SP razlikujeta in lahko se zgodi, da imamo za izhodišcno ploskev i dve razlicni ploskvi. Zato smo v preglednici 1 predstavili vrednosti c,,v dveh stolpcih. V primeru, da sta bili SPTV, in SP" najvišje ocenjeni na isti ploskvi, je bila ploskev i ista in vrednosti cii so v obeh stolpcih preglednice enake (prim.: rastišcna enota 1, ploskev 2). Kadar pa najvišji oceni za SP nista bili ugotovljeni na.isti ploskvi, temvec na razlicnih ploskvah, so vrednosti cii v obeh stolpcih razlicne (prim.: rastišcna enota 4, ploskvi 1 in 2). Ob domnevi, da se v floristicni sestavi zrcalijo tudi rastišcne razmere, v katerih se je izoblikovala, in da je proizvodna sposobnost rastišca (SP) tudi posledica delujocih rastišcnih dejavnikov, smo izracunali korelacijske koeficiente med SP in cii" V preglednici 2 so v zadnjem in predzadnjem stolpcu zbrani omenjeni korelacijski koeficienti, in sicer loceno za SP TVP in SP sr Vrednosti obravnavanih korelacijskih koeficientov so vselej pozitivne in so, ce uporabimo za izhodišce SP TVP' vecje od 0,45. V trinajstih rastišcnih enotah so enake ali vecje od 0,70, v osmih rastišcnih enotah pa celo pre­segajo vrednost 0,80. Iz povedanega lahko sklepamo, da nam fioristicna podobnost med vegetacijskimi popisi na vzorcnih ploskvah nakazuje tudi rastišcno podobnost med njimi, vsaj kar zadeva SP v mejah iste rastišcne enote. S tem v zvezi je zanimiva tudi ugotovitev, da so vrednosti teh kore­lacijskih koeficientov v splošnem manjše v tistih rastišcnih enotah, katerih vzorcne ploskve niso bile izbrane na apneni ali dolomitni maticni podlagi (prim. rastišcne enote 12, 13, 1415, 17 in 18). Iz tega lahko sklepamo, da je floristicna sestava na vzorcnih ploskvah, ki imajo za maticno podlago apnenec ali dolomit, bolje povezana.s proizvodno sposobnostjo rastišc (SP) in jo zato tudi zanesljiveje indicira. · Dolžni smo še odgovor na vprašanje, kaj storiti s tistimi rastišcnimi eno­ tami, v katerih je variabilnost SP v mejah iste enote prevelika in ki jih ni mogoce ucinkovito podrobneje razcleniti z indeksi fioristicne podobnosti med vegetacijskimi popisi na vzorcnih ploskvah. Vcasih se lahko pokaže rešitev v tem, da takšno rastišcno enoto razclenimo po tistih okoljskih dejavnikih, GozdV 59 {2001) 5-6 235 ____________ .......... ........ Kotar M., Robic:, D .. Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo florislicno sestavo ki ocitno vplivajo na SP, hkrati pa so na terenu doloclj ivi brez posebnih težav (KOTAR 1 ROBIC 1990). Lahko pa se zgodi, da si na takšen nacin ne moremo pomagati. Za zgled vzemimo rastišcno enoto 16, v kateri variira ocenjena vrednost SPovP v razmiku od 8,8 do 13,8. Iz dendrograma na grafikonu 1 lahko sklepamo, da druga vzorcna ploskev, na kateri je bila ugotovljena tudi najvišja ocena za SP ovP, odlocno odstopa od preostalih iz iste rastišcne enote, vendar pa premalo, da bi jo metoda kop icenja izlocila . Ker primernih okoljskih dejavnikov, s katerimi bi morda lahko rastišcno enoto razdelili, nismo registrirali, ostajajo razlike v ocenjenih vrednostih za SP ovP zaenkrat nepojasnjene. Morda bi jih lahko odkrili s podrobnejšim pregledom zgradbe talnega profila. Indekse floristicne podobnosti smo izracunali za vseh 90 ploskev. Z njimi smo opravili klasifikacijo, ki je podana na grafikonu 1. Iz dendrograma sledi, da se vzorcne ploskve brez izjeme najprej združujejo po rastišcnih enotah, šele kasneje pa tudi na drugih ravneh. Prav to pa tudi potrjuje smiselnost in upravicenost oblikovanja rastišcnih enot na osnovi sintaksonomskih enot, ki jih prime~amo z indeksi floristicne podobnosti. 4.3 Proizvodna sposobnost rastišc glede na fitoindikacijske vrednosti 4.3 Site productivity with regard to indicator values of plants Vse vegetacijske popise smo uporabili za racuna nje fitoindikacijskih parametrov, indiciranih s pogostnostjo pojavljanja raznovrstnih rastlin v njih. Za podlago smo vzeli fitoindikacijske vrednosti po Ellenbergu (ELLENBERG et al. 1992) za svetlobne in toplotne razmere, kontinentalnost podnebja, za vlažnost tal in kem icno reakcijo ter kolicino dušicnih spojin v njih. Za vsak indikat je predvidena ranžirna vrsta devetih razredov, izjemo predstavlja le vlažnostna lestvica, ki predvideva 12 razredov. Posebnost sistema so tudi t. i. indiferentne vrste, kar pomeni, da rastline te vrste danega indikata ne indicirajo. Vsaki rastlinski vrsti je v tej metodi prirejen šestmestni zapis, pri cemer predstavlja vsako mesto vselej doloceni indikat. Struktura šestme­stnega zapisa je enotha in dosledna v celotnem sistemu; tako je na prvem mestu vselej indikacija svetlobnih razmer, na cetrtem vlažnost tal in na šestem indikacija dušikovih spojin v tleh itd. Iz vegetacijskih popisov na vzorcnih ploskvah iste rastišcne enote smo poiskali za vsak indikat frekve ncne porazdelitve rangov po razredih. Za srednjo vrednost smo vzeli razred z najvecjo frekvenco (modalni razred). V preglednici 3 so zbrane za vsako rastišcno enoto in vsak indikat relativne frekvence po modalnih razredih. Komentar k primerjanju fitoindikacije rastišcnih razmer v posameznih rast išcnih enotah (sumarno): Fitoindikacija svetlobnih razmer: ' Modalna vrednost nam pove, da slaba tretjina vseh frekvenc (30 %) indicira 4. razred, ki skupaj s frekvencami za 3. razred (komodalna vrednost 19 %) predstavljajo polovico (49 %) vseh frekvenc, razlocno indicirajo sve­tlobne razmere, v katerih uspevajo sencovzdržne rastline. Iz preglednice sledi podobna indikacija svetlobnih razmer tudi na ravni rastišcn i h enot. Modalne vrednosti povsod, razen na Bukovem vrhu (G) (kjer je modus v 3. razredu), indicirajo 4. razred, s tem da so nakazani trendi za indikacije na rašcajoce heliofilnosti na naslednjih lokacijah: Gozdec (L), Mamolj (1), Dletvo (D), Velika Kopa (E) in Gorjanci (R). Pripomniti velja, da komodalne vrednosti nikoli ne presežejo 7. razreda, ki indicira razmere, v katerih uspevajo hemiheliofiti (rastline polsvetlobe). Kotar, M., Robic, 0.: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristicno sestavo Preglednica 3: Fitoindikacijske vrednosti rastlinskih vrst po rastišcnih enotah Table 3: lndicator values of plants in the site units R astišcna enota Site unit Svetloba Light razred% Class(%) Temperatura Temperature razred% Class% Kontinentalnost Continentality razred% Class% pH Reaction razred% Class% Vlažnost Moisture razred % Class % Dušik Nitrogen razred% Class% 1. R -F v. g. cal. gr. 4 (31) 4 (24) 4 (31) 8 (22) 5 (59) 5 (19) 2. P-F v. g. all. vict. 4 (29) 4 (22) 4 (29) 8 (30) 5 (53) 7 (21) 3. O-F maian. 4 (34) 4 (25) 4 (34) 7 (19) 5 (53) 6 (28) 4. 0-Felym. 4 (34) 4 (29) 4 (34) 7 (25) 5 (63) 6 (28) 5. O -F gal. od. 4 (30) 4 (23) 4 (30) 7 (26) 5 (61) 5 (26) 6. A -F v. g. luz. niv. 4 (23) 4 (22) 4 (23) 8 (22) 5 (44) 6 (18) 7. A-F v. g. hel. typ. 4 (31) 4 (23) 4 (31) 7,5 (42) 5 (44) 7 (21) 8. Lor. -F v. g. dent. pent. 4 (32) 4 (25) 4 (25) 7 (31) 5 (51) 7 (22) 9. Hacq -F v. g. rus. hyp. 4 (32) 4 (21) 4 (32) 7 (25) 5 (54) 5 (23) 10. Hed.-F v. g. epim. alp. 3 (30) 3 (26) 3 (30) 7 (23) 5 (66) 6 (22) 11 .S -Fv. g. cal. gr. 4 (28) 4 (21) 4 (28) 7 (23) 5 (52) 6 (22) 12.L -F abiet. 4 (30) 3 (21) 3,5 (60) 4 (23) 5 (41 ) 6 (26) 13.8 -F the/. limb. 4 (27) 4 (15) 4 (27) 2 (16) 5 (33) 3 (21) 14.C-Fv. g. cal. gr. 4 (26) 4 (14) 4 (26) 7 (12) 5 (48) 5 (16) 15.Hed. -F v. g. pol. set. 4 (33) 4 (22) 4 (33) 7 (19) 5 (45) 6 (23) 16.Lor. -F 4 (35) 4 (28) 4 (35) 7 (29) 5 (58) 6 (30) 17.L., -F v. g. dent. pol. 4 (27) 4 (16) 4 (27) 6 (16) 5 (61) 6 (25) 18.V.". -F 4 (38) 4 (28) 4 (38) 7 (20) 5 (45) 7 (21) Skupna fitoindikacij_a 1 Total 4 (_30) 4 (22) 4 (30) 7 (20) 5 (53) 6 (21) Legenda 1 Legend: Prve številke v poljih preglednice oznacujejo vrednosti indikata (range), katere indicira najvec rastlin iz vegetacijskih popisov na vzorcnih ploskvah dolocene rastišcne enote. š tevilke, ki so v poljih tabele v oklepajih, pa podajajo delež (relativno frekvenco) rastlinskih vrst, ki dosegajo modus v danem razredu (modalni razred). The first figures in columns present the mode value (class) for a given ecological factor. The figures in the parenthesis present relative frequencies of plants in the mode class. Iz povedanega lahko posredno sklepamo, da so bili vsi vzorci izbra'ni v ohranjenih, sklenjenih gozdnih sestoj ih, katerih notranje okolje so izoblikovali mocni edifikatorji (bukev, jelka). Fitoindikacija toplotnih razmer: Modalna vrednost pove, da petina (22 %) frekvenc iz vseh vzorcev skupaj indicira 4. razred, ki skupaj s frekvencami za 3. razred (komodalna vrednost 14 %) indicirajo toplotne razmere hladnejših rastišc subalpinskega (3. razred) ter altimontanskega in montanskega pasu (4. razred). Skupni delež frekvenc je le nekoliko vecji od tretjine (36 %) vseh frekvenc, pri ceme r je treba upoštevati dejstvo, da slaba tretjina (32 %) frekvenc odpade na vrste, ki so indiferentne za tovrstno indikacije. Na prvi pogled prese n eca skoraj ident icna porazdelitev frekvenc ob višinskem gradientu. Pricakovali bi namrec lahko, da bodo na lokacijah iz spodnje veje dendrograma (Polamank (8), Mamolj (1), Dletvo (D), Velika Kopa (E), Šoštanj (M), Gorjanci (R) in Mali Jurjevec (H)) indicirane toplejše rastišcne razmere. Ta trend je sicer šibko nakazan zlasti na lokacijah Mamolj (1), Dletvo (D), Velika Kopa (E) in Gorjanci (R), vendar premalo izrazito, da bi ga lahko posploševali. Verjetnejša je domneva, da smemo to, na videz prešibko izraženo toplo­tno diferenciacijo pripisati dejstvu, da so vzorci z lokacij v spodnji veji den­drograma razmešceni predvsem v osojah; med njimi pa so tudi takšne, ki so zaradi neprepustne maticne podlage izdatneje, predvsem pa trajneje GozdV 59 (2001) 5-6 Kotar, M .• Robic , 0 .: Povezanost proizvodne sposobnosti bukov1h gozdov v Sloveniji z njihovo fl oristi cn o sestavo preskrbljene z vodo in so zato hladnejše. Pripomniti pa velja, da v tem sklopu prirastoslovnih raziskav ni bilo vzor­cev iz termofilnih bukovij. Fitoindikacija kontinentalnosti podnebja: Podobno kot svetlobne razmere tudi kontinentalnost podnebja razme­roma dobro indicira velik delež frekvenc (okrog 30 %) z modusom v 4. razredu, ki oznacuje suboceanske podnebne razmere s trendom proti pove­can i oceanizaciji (3. razred). Sklenemo lahko, da je to splošna znacilnost razprostranjenosti bukovih gozdov. Na lokacijah iz zgornje veje dendrograma je ta trend dosledno izražen (izjemi sta le Bukov vrh (G) in Polamank (B)). Na objektih iz spodnje veje dendrograma ostaja modus tudi v 4. razredu, vendar pa nakazani trendi niso enoznacni . Fitoindikacija vlažnostnih razmer: Vlažnostne razmere so fitoindikacijsko najbolje oznacene. Z modalno vrednostjo 53 % vseh frekvenc je markantno zaznamovan 5. razred po Ellenbergu. Tu je množica rastlin, ki indicirajo sveža tla, saj imajo težišca razprostranjenosti na zmerno vlažnih tleh, pojavljajo se tudi na mokrih tleh, nikoli pa ne na tleh, ki so veckrat izsušena. Komodalne vrednosti (18 %) so v 6. razredu, zato so kar z 71-odstotnim frekvencnim deležem indicirane sveže do zmerno vlažne talne razmere. Na ravni rastišcnih enot se splošni trend dosledno ohranja, izjemi sta le lokaciji Bukov vrh (B) in Starod (0), kjer je rahlo nakazana težnja k povecani sušnosti. Zelo znac i lna pa je naslednja posebnost: na lokacijah iz zgornje veje dendrograma je dosledno (izjema je le Pešcenik (F)) nakazana rahla težnja k povecani sušnosti (4. razred), medtem ko je na lokacijah iz spodnje veje dendrograma izrazitejša tendenca k povecani vlažnosti (7. razred). Ugotovitev je konsistentna s komentarjem pri toplotnih razmerah. Fitoindikacija kemicne reakcije tal: Sumarna fitoindikacija kemicne reakcije tal je manj ucinkovita (cetrtina frekvenc odpade na tiste vrste, ki so za tovrstno indikacije indiferentne, nakazana pa je tudi bimodalna frekvencna distribucija) in je zaradi pomem­bnih razlockov med rastišcnimi enotami tudi najmanj realna. Na ravni posameznih lokacij rastišcn ih enot je fitoindikacija kemicne reakcije tal ucinkovitejša. Najbolj bazicn a tla (8. razred po Ellenbergu) so z modalnimi vrednostmi indicirana na Svišcaki h (A), v Ždroclah (S) in v Gozdecu (L) (rendzine!), zna ci lno za vse tri imenovane lokacije je tudi pojavljanje bimodalne frekvencne porazdelitve: sekundarni modus se pojav­lja v 4. razredu (indicirana je oc it no povecana kislost zaradi površinskega surovega humusa). V dveh rastišcnih enotah je razl ocno in nedvoumno indicirana kisla reakcija tal: Mamolj (1) ima modus v 2. razredu, se pravi na meji med zelo kislo in kislo reakcijo, kar 44 % frekvenc indicira kisla tla; Polamank (B) pa v 4. razredu, kjer 42% frekvenc indicira kisla do zmerno kisla tla. Ploskve z Gorjancev (R) imajo modalno vrednost v 6. razredu z narašcajoco tendenco, ki indicira zmerno do slabo kisla tla. Za pretežni del rastišcnih enot (preostale, ki niso bile doslej naštete) pa so modusi v 7. razredu, s tem da so tendence na lokacijah iz zgornje veje dendrograma narašcajoce (proti 8. razredu) in oznac ujejo slabo kisla tla, medtem ko so tendence na lokacijah iz spodnje veje dendrograma padaj oce (proti 6. razredu) in oznacujejo zmerno do slabo kislo kemicno reakcijo tal. Kotar, M., Robic, D.: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristicno sestavo Fitoindikacija preskrbljenosti tal z dušikovimi spojinami: Po sumarni fitoindikaciji indicira petina (21 %) frekvenc 6. razred pre­skrbljenosti tal z dušikom. Ce prištejemo še obe komod alni vrednosti (drugo in tretjo), indicira polovica frekvenc (53 %) zmerno (5. razred) do bogato (7. razred) preskrbljenost tal z dušikovimi spojinami. Na ravni rastišcnih enot je diferenciacija izrazitejša. Od vseh odstopa lokacija Mamolj (1), ki ima modus v 3. razredu, z indicirano skromno založe­nostjo tal z dušikom, vendar z narašcajoco tendenco proti razmeram zmerne preskrbljenosti tal z dušikom. Modusi v 5. razredu indicirajo na lokacijah Svišcaki (A), Gace (P), Pešcenik (F) in Dletvo (D) zmerno preskrbljenost tal z dušikovimi spojinami, trendi so narašcajoci. V 7. razredu preskrbljenosti z dušikom so modalne vrednosti na lokacijah Ždrocle (S), Krma (N), Idrija (K) in Mali Jurjevec (H), kjer je indicirana bogata založenost tal z dušikom. Na preostalih lokacijah so modalne vrednosti v 6. razredu s prevladujoca padajoce tendenco (proti 5. razredu) in oznacujejo intermediarno preskrb­ljenost (med bogato in zmerno) s trendom proti zmerni preskrbljenosti tal z dušikom. Uporabljena fitoindikacijska metoda preslabo pojasnjuje razlocke v pro­izvodni sposobnosti rastišc (SP) tako med rastišcnimi enotami kakor tudi med vzorci v njih, da bi imela vecjo prakticno vrednost. Ugotovljene srednje vrednosti, ki smo jih dobili za posamezne rastišcne enote, se med seboj le malo razlikujejo, kadar pa se, npr. pri kemicni reakciji tal, pa ne vplivajo na SP. Vsekakor pa lahko analize trendov frekvencnih porazdelitev indikacijskih vrednosti predstavljajo koristen pripomocek pri razumevanju dogajanj na rastišcih in njihovi analizi, zato so fitoindikacijske metode nasploh vredne metodološkega dopolnjevanja. 4.4 Numericna klasifikacija in ordinacija vegetacijskih popisov na vzorcnih ploskvah ter povezave s proizvodno sposobnostjo rastišca 4.4 Numerical classification and ordination of relevees from sample plats and interpretation of results with regard to site productivity Z matrika vrednosti Morisita-Hornovih indeksov floristicne podobnosti c .. med popisi smo klasificirati vzorcne ploskve. Pri tej numericni klasifikacii/ smo se odlocili za metodo kopicenja, ki ima za izhodišce celotno floristicno sestavo. Na osnovi floristicne podobnosti med popisi z vzorcnih ploskev slednje korakoma združujemo na višjih nivojih v manjše število šopov, dokler v zadnjem koraku ne pridemo do ene same skupine. To progresivno kopicenje ali združevanje (ang.: progressive agglomeration) lahko graficno predstavimo z dendrogramom, v katerem so horizontalne povezave (nadiji) podane za posamezne ploskve, po opravljenem prvem koraku pa že šopi in v nadaljevanju tudi skupine. V vertikalnih povezavah (internodiji) (PIELOU 1984) pa so podane vrednosti za fioristicno podobnost. Ker smo s to nume­ricno klasifikacijo zajeli vse višje rastline (species), ki smo jih našli na vzor­cnih ploskvah, in ne le kljucnih rastlin (HAVEL 1980), je ta klasifikacija primer tako imenovanega celostnega združevanja ali kopicenja (ang.: polythetic agglomeration). Rezultat tega združevanja je prikazan na grafikonu 1. Oznacevanje vzorcnih ploskev je prevzeto iz preglednice 1 (npr. A1 pomeni ploskev št. 1 na Svišcakih, 52 je ploskev št. 2 v žroclah itd.). GozdV 59 (2001) 5-6 Kotar, M., Robic, D.: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristicno sestavo Grafikon 1: Dendrogram kopi- Na dendrogramu lahko vidimo, da se dosledno najprej združujejo vzorcne cenja 90 vzorcnih ploskev na ploskve iz iste rastišcne enote. Floristic na podobnost med fitocenozami osnovi indeksov podobnosti nji­ istega sintaksona je ocitno vecja od floristicnih podobnosti med fitocenozami hove floristicne sestave (c;;l Graph 1: Agglomerative cluste­ring of 90 sample plats on the basis of similarity indices (accor­ iz drugih sintaksonov. V naslednjem koraku se združijo popisi iz rastišcnih enot Svišcaki (A) in Ždrocle (S), nJ· im se postopoma pridružuj· ejo tudi popisi iz Jurjeve doline (C), Drage (J) in popisi fitocenoz na ploskvah iz rastišcne ding to Hom and Morisita) oftheir enote v Krmi (N). Istocasno so se v posebno skupino združile vzorcne floristic composition ploskve iz Gac (P) in Idrije (K), katerim so se nato pridružile tudi ploskve iz Koeficient podobnosti cii (similarity index C;i) 0.20 0.40 0.60 0.80 1.00 ~l Svllltkl (A) -{ M ~l ~droclje (S) .....-. po-­ o 0... ~ l Ju~evo doli na (C) (]) ,..... "'----'l 0... E ~l D~~(J) co (/) r--­ '+­ o .r" }mwM ...... ~ l (]) r-­ ..0 E Ptl!tnlk (F) • :::J " c ..... c ~} Idrijo (K) -o (]) y -co 1"'" (.) ~l Ga!t (P) co 0... 1 O) "-"'-! ~l Bukov vrh (G) c ...... 'o c 1 ~l Slarod (O) bs (]) ~l Gozdec (l ) > 1--( ,. .::.::. (/) • o r----l ' 0... ~l Polamanok (B) (]) c - >(.) ...... H ll Mamolj(l) o ,..... N > co ~l Dlotvo (D) .::.::. r-­ ii> Vollloo kopa (E) ~ l >(/) - o " c (]) rl ~l Sollanj (M) >(.) ~(/) y co ~l Gorjanci (R) co ...c -co z ~}Mali Juljovoc (H) Kotar, M., Robic, D.: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Slovemji z njihovo floristicno sestavo Pešcenika (F). Vse naštete vzorcne ploskve so združene na višjem nivoju (z manjšo podobnosljo) v novo skupino. V koraku, ki sledi, se tej skupini pridružijo že združene ploskve iz Bukovega vrha (G) in Staroda (0). Vsem skupaj pa se pridružijo s še zmanjšano podobnostjo tudi ploskve iz Gozdeca (L). ce pogledamo dendrogram vidimo, da so vse navedene vzorcne plos­kve združene v pogojno receno zgornji veji dendrograma. Skupna raven podobnosti med njimi res ni velika (med 25 in 30 %), vsekakor se pa raz­locno locijo od spodnje veje d8ndrograma, ki se je oblikovala obenem in na podoben nacin. Ker vemo, kaj in kako prime~amo in združuje mo, lahko zaradi preprostejšega izražanja skrajša mo opisovanje. Skupini, ki jo tvorita Polamank (B) in Mamolj (1), se pridruži Dletvo (0), skupinama iz Šoštanja (M) in Gorjancev (R) pa Velika Kopa (E). Združenju vseh pravkar naštetih skupin iz spodnje veje dendrograma se "od dalec" pridruži še skupina iz Malega Jurjevca (H), ki ocitno v floristicnem pogledu odstopa od drugih. Koncno se tudi zgornja in spodnja veja dendrograma združita pri vrednosti c,;= 0,23 (ali pri 23-odstotni floristicni podobnosti) in združevalna klasifikacija je koncana. Ekološka interpretacija dendrograma: -Za vzorcne ploskve iz zgornje veje dendrograma je znacilna apnena ali pa dolomitna maticna podlaga, medtem ko so bile ploskve iz spodnje veje izbrane na drugacnem m'aticnem substratu (pešcenjaki in skrilavci, kremenov keratofir, eocenski fli~, lapornati apnenci ali pa apneno maticno podlago prekriva zelo globoka taina plast). -Dendrogram na grafikonu 1 podaja pravilne vrednosti med floristicno podobnostjo posameznih ploskev oziroma skupin, ne smemo pa iz tega dendrograma sklepati, daje dana razvrstitev ploskev (vrstni red ploskev in grup) edino pravilna. Pravilne so tudi vse razvrstitve ploskev oziroma grup, ki jih dobimo, ce dano razvrstitev grup zasu cemo na internodijih. lnternodiji imajo poleg tega, da podajajo s svojo višino vrednosti floristicne podobnosti, tudi funkcijo "glavne osi vrtiljaka". Tako lahko dendrogram spreminjamo glede lokacij, ce ga vrtimo na teh oseh, pri tem pa ohranjamo floristicno podobnost -dolžine internodijev -na isti vrednosti. Tako lahko dani den­drogram spremenimo tako, da zavrtimo njegovo spodnjo stran, ki smo jo dobili v predzadnjem koraku združevanja, in dobimo novo lokacijo ploskev. Na ta nacin pride lokacija Gozdec (L) na skrajni zgornji rob dendrograma. Takšna razmestitev enot (lokacij) nakazuje gradient nadmorskih višin, naj­ višje so na zgornji strani, najnižje na spodnji strani dendrograma. Lokacije si sedaj sledijo v naslednjem vrstnem redu: Gozdec (L)--> Svišcaki (A)--> Ždrocle (S)-->-->--> in kot zadnja--> Mali Jurjevec (H). V tako oblikovanem dendrogramu je korelacijski koeficient med lego lokacije (rangom) in SP razmeroma velik, saj znaša 0,85, vendar pa to ni korelacijski koeficient med SP in floristicno podobnostjo, temvec korelacijski koeficient med lokacijo (1 =Gozdec, 2 = Svišcaki, 3 = Ždrocle, 4 = Jurjeva dolina ... 18 = Mali Jurjevec) in SP. V lokaciji je vsebovana floristicna podobnost in pa predvsem nadmorska višina. Zato korelacijski koeficient r izraža v vecji meri odvisnost med SP in nadmorsko višino, s katero pa se spremeni tudi floristicni sestav. V obravnavanem primeru nam nadmorska višina pokaže, kako naj posamezne lokacije zavrtimo, da bomo dobili najvišjo povezanost med lokacijo in SP. Glede na ugotovljene povprecne vrednosti SP za lokacije in dovoljene zasu ke na dendrogramu je najvecja vrednost korelacijskega koeficienta pri naslednji obliki dendrograma: 1 Gozdec, 2 Ždrocle, 3 Svišcaki, 4 Jurjeva dolina, 5 Draga, 6 Krma, 7 Pešcenik, 8 Goce, 9 Idrija, 1 O Starod, 11 Bukov vrh, 12 Dletvo, 13 Polamank, 14 Mamolj, 15 Velika Kopa, 16 Šoštanj, 17 Gorjanci, 18 Mali Jurjevec. GozdV 59 (2001) 5-6 Kolar, M., Robic, O : Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo florislicno sestavo Ob tej razmestitvi lokacij znotraj dendrograma dobimo korelacijsko odvi­snost med lokacijo in SP kar r ~ 0,88. -Kot vidimo, obstaja povezanost med SP in floristicno sestavo, vendar je ta posredna. V obravnavanem primeru se izraža preko nadmorske višine, ker se z njo spreminja tudi floristicna sestava. Ocitno pa ni veliko upanja, da bi našli neposredno povezanost med floristicno podobnostjo rastišcnih enot in njihovo proizvodno sposobnostjo. S tem pa ni receno, da tovrstne povezanosti ni, saj smo jo s klasifikacijsko analizo potrdili, vendar je njena informativnost premajhna, da bi bila neposredno uporabna. -Numericni klasifikacijski postopek, kakršnega smo uporabili v razi­skavi, je pokazal koristno stran. Kadar presojamo ustreznost kriterijev za opredelitev stratuma pri vzorcenju parametrov za dolocevanje proizvodne sposobnosti rastišc (SP) v danem primeru sintaksona, lahko to ucinkovito opravimo z ugotavljanjem praga floristicne podobnosti med vegetacijskimi popisi, ki so uvršceni v dolocen sintakson. Ponujena je torej možnost za kvantitativno preverjanje enotnosti (homogenosti) nabora vzorcnih enot, ki naj bi jih pri vzorcenju uvrstili v isti stratum. Poleg numericne klasifikacije smo opravili tudi ordinacijo vegetacijskih popisov, ki so bili posneti na vzorcnih ploskvah. Pri racunanju elementov za ordinacijo nismo upoštevali rastlin iz obeh drevesnih plasti (zgornje 01 in spodnje 02), temvec le rastline iz spodnjih plasti vertikalne stratifikacije fitocenoz. ce bi upoštevali tudi rastline iz drevesne plasti, bi zaradi dejstva, da so bukovja v pretežni meri monodominantne združbe, splošno prevla­dovanje bukve vplivalo motece. Razlike med popisi, ki so posledica razlicne floristicne sestave na racun vrst z manjšo števil nostjo in zastiran jem, bi bile tako manj izrazite in zabrisane. Vedeti je treba, da pri racunanju korelacijskih koeficientov upoštevamo poleg kvalitativnih (species) tudi kvantitativna (številnost, zastiranje) razmerja med rastlinskimi vrstami. Za ordinacijo smo uporabili metodo glavnih komponent (ang.: Principal component analysis -PCA) z uporabo korelacijske matrike. Podatke smo usredinili in standar­dizirali, s tem pa ohranili vpliv tudi tistih rastlinskih vrst, ki se pojavljajo v majhnem številu oziroma malo zastirajo (PIELOU 1984). Rezultati ordinacije so pokazali, da bi lahko polovico (49,69 %) variabil­nosti, ki se na grafikonu 2 kaže kot raztros, pojasnili s petrazsežno ordina­cijo, se pravi s peterico vzajemno ortogonalnih osi. Dvajsetdimenzionalna ordinacija pa bi utegnila pojasniti kar štiri petine (79,35) variabilnosti. Slednje nam za prakticno interpretacijo kaj prida ne koristi, saj je zelo težavno poiskati smiselne ekološke razlage posameznih osi. Na grafikonu 2 je z dvorazsežno ordinacijo predstavljena razmestitev posameznih tock, ki predstavljajo vzorcne ploskve glede na osi x1 in x2• Z osjo x, je pojasnjena cetrtina (25,02 %), z osjo x, pa desetina (9,16 %), skupaj torej tretjina (34, 18 %) variabilnosti. Koordinate na osi x, so v intervalu od 0,22 do 0,68, na osi x, pa so omejene z intervalom vrednosti od -0,45 do 0,48. Ekološka interpretacija ordinacije: -Porazdeljevanje lokacij ob prvi ordinacijski osi x1je razmeroma nepre­gledno. Vseeno pa je nakazana možnost za razlago v dejavnikih iz pod­nebnega kompleksa. Nakazana je grupiranje lokacij z izrazitejšimi polet­nimi padavinskimi upad ki pri manjših vrednostih koordinat na abscisi (x1 ), medtem ko naj bi bili poletni padavinski upadki šibkeje izraženi na lokaci­jah z vecjimi vrednostmi koordinat. Ker nimamo konkretnih meteoroloških Kotar, M., Robic, 0.: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristlcno sestavo medtem ko so v zgornji polovici intervala zbrane lokacije z drugacnimi maticnimi substrati in širšim naborom talnih tipov od evtricnih do districnih rjavih tal. Ker podrobnejših talnih analiz nimamo, je lahko takšna interpre­tacija osi le nakazana in je ni mogoce natancneje opredeliti. -Korelacijske analize so pokazale, da vrednosti SP razmeroma tesno korelirajo z vrednostmi koordinat posameznih lokacij na osi x2 • Tako imajo najnižje vrednosti SP prav ploskve z najnižjimi vrednostmi koordinat na osi x2 (Gozdec (L), Ždrocle (S) in Svišcaki (A)), najvišje vrednosti SP pa so bile ugotovljene na ploskvah, ki dosegajo ob ordinacijski osi x2 najvecje vrednosti (Velika Kopa (E), Gorjanci (R), Šoštanj (M) in Mali Jurjevec oz. Log-Tisovec (H)). Zanimiva je tudi lokacija Polamank (B), na kateri so bile ugotovljene razmeroma visoke vrednosti SP, v ordinacijski shemi pa imajo vzorcne ploskve iz te rastišcn e enote kjub sorazmerno veliki nadmorski višini tudi vecje vrednosti koordinat na osi x2• Ocitno je, da so koordinate vzorcnih ploskev na osi x2 tesneje povezane z vrednostmi ugotovljenih SP, kot pa so slednje povezane z njihovimi nadmorskimi višinami. Zato bi lahko rekli, da ordinacijska os xrazmeroma dobro ponazarja rodovitnost oziroma 2 proizvodno sposobnost rastišc (SP). Seveda pa lahko to velja le za bukove sestoje, ki so bili vkljuceni v analizo, zato ni izkljucena možnost za ocenje­vanje SP s floristicno sestavo rastišcnih enot. Vendar pa je neizpodbitno dejstvo, da nam je z ordinacijsko osjo x2, ki korespondira z ugotovljenimi vrednostmi za SP, uspelo pojasniti komaj desetino (9,16 %) variabilnosti oziroma raztresa tock na ordinacijski ravnini. Sklep je ociten: razlocki v florist ic n i sestavi med vegetacijskimi popisi na vzorcnih ploskvah, izra­ženi z indeksi podobnosti, preskromno pojasnjujejo razlike v ugotovljenih parametrih proizvodne sposobosti rastišc (SP), da bi jih lahko alternativno uporabiljali pri ocenjevanju SP. Kljub temu pa rezultati kažejo, da je nadaljnje raziskovanje v tej smeri smiselno, saj nikakor niso bile izcrpane vse možnosti prakticne uporabe tito-in fitocenoindikacije. Opozoriti velja na metodo, ki jo pri nas razvija ž. Košir (KOŠIR 1992) in na številne aplikacije gradientne analize, ki jih uporabljajo v tujini. 5 SKLEPI 5 CONCLUSIONS Ob rezultatih raziskave proizvodnih sposobnosti rastišc, ki jih paraš­cajo bukovi gozdovi, lahko glede na raziskovalne cilje podamo naslednje sklepe: 1. Ocene proizvodne sposobnosti gozdnih ra stišc (SP), ki jih dobimo z rastišcnim indeksom (SI) in tablicami donosov, se razlikujejo od ocen, do katerih pridemo s celotno lesno proizvodnjo (TVP), najvec za slabo petino (17,6 %). V vec kot štirih petinah (83,3 %) analiziranih rastišc pa je ta razlika manjša od desetine (10 %). Od tod sledi ugotovitev, da je zgornja višina oziroma rastiš cn i indeks (SI} dober kazalnik proizvodne sposobnosti rastišc (SP). Za ugotavljanje SP po tej poti so primerni sestoji, katerih starost je vsaj 90 let, se pravi pri tisti starosti, ko se višinsko prirašcanje mo cno upocasni in ko je povprecen volumenski prirastek blizu svoje najvecj e vrednosti. 2. Smiselno je ugotavljanje proizvodne sposobnosti gozdnih rasti šc (SP) po rastišcnih enotah, ki predstavljajo skupine rastišc, pri katerih so indivi­dualne razlike v SP med rastišci manjše od 2,5 m3/hektar/leto. Uspešno in ucinkovito je oblikovanje rastišcnih enot po vegetacijskih (sintaksonomskih) enotah na ravni subasociacij, geografskih variant in celo asociacij. Izjemoma GozdV 59 (2001) 5-6 Kotar, M., Robic , D.: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristicno sestavo se lahko zgodi (npr. rastišcni enoti Velika Kopa in Šoštanj), da podrobnejša clenitev po tej poti ni izvedljiva. 3. Odkloni v ocenah proizvodne sposobnosti gozdnih rastišc (SP) v mejah iste rastišcne enote pozitivno korelirajo z ustreznimi indeksi floristicne podobnosti med vegetacijskimi popisi. To dokazuje, da floristicna sestava vegetacijskih popisov iz iste sintaksonomske kategorije v vecin i primerov zadovoljivo indicira rastišcne spremembe. 4. S posrednim ocenjevanjem rastišcnih razmer z rastlinami in njiho­vimi fitoindikacijskimi vrednostmi (ELLENBERG et al. 1992) nismo odkrili pomembnejših razl ockov med rastišcnimi enotami. Frekvencne analize ocen posameznih okoljskih parametrov, kot so svetlobne in toplotne razmere, kontinentalnost podnebja, vlažnost in kemicna reakcija tal, ne diferencirajo rastišcnih enot. Izjemo predstavlja indikacija dušicnih spojin v tleh, ki raz­locno oddeli districna rjava tla v rastišcni enoti Mamolj od drugih. Poizkusimo pojasniti navidezno neskladje med indeksi floristicne podo­bnosti, ki so omogocili pregledno in uporabno klasifikacijo in tudi ordinacijo vegetacijskih popisov na eni, in neobcutljivostjo fitoindikacijske metode na drugi strani. Pretežna vecina bukovij, vkljucno z jelovimi bukovji, zavzema v dvorazsežni (vlažnost in kemicna reakcija tal) ordinacijski shemi bolj ali manj sredinski položaj. To pomeni, da uspevajo v dokaj izravnanih rastišcnih razmerah, se pravi v ožje omejenem diapazonu vrednosti imenovanih gra­dientov. Poleg tega sta bukev in jelka izrazito sencovzdržni drevesni vrsti in mocna edifikatorja, kar pomeni, da v razmerah dolgotrajnega nemotenega razvoja soustvarjata rastlinske združbe, ki ucinkovito modificirajo splošne podnebne razmere in ustvarjajo cvrsto notranje okolje (fitoklima), to pa ucinkuje izenacujoce in selektivno. Prav zato ni mogoce pricakovati, da bi z omenjeno fitoindikacijsko metodo utegnili zaznati pomembnejše odtenke in razlocke. 5. Z ordinacijo vegetacijskih popisov na posameznih vzorcnih ploskvah lahko ugotovimo, da je desetino (9,16 %) razlockov med njimi, ki izhajajo iz floristicne sestave, mogoce pojasniti z rodovitnostjo oz. produkcijsko sposobnostjo rastišca (SP), saj razvrstitev vegetacijskih popisov na drugi ordinacijski osi približno sovpada z ugotovljenimi vrednostmi za SP. Prva ordinacijska os naj bi pojasnila kar cetrtino (25,02 %) razlo ckov med vege­taCijskimi popisi na temelju floristicne sestave. Ekološka interpretacija naka­zanega gradienta pa ni lahka. Ker je nakazana grupiranje vegetacijskih popisov z manjšimi vrednostmi abscis na lokacijah z izrazitejšimi poletnimi padavinskimi upadki, na lokacijah z manj izrazitimi padavinskimi upadki pa lahko ugotovimo vecje vrednosti na abscisni osi, bi najbrž kazalo iskati ekološko razlago v podnebnem kompleksu. 6. Raziskava je nakazala možnost ugotavljanja produkcijske sposobnosti rastlšca (SP) tudi s flori sticno sestavo fitocenoz, vendar pa je njen prispevek , pri identifikaciji razloc kov v SP sorazmerno skromen (9,16 %). Prav zato bi kazalo tudi v prihodnje v ta namen uporabljati zgornjo višino oziroma rastišcni indeks (SI). Ceprav je bila uporaba rastišcnega indeksa sprva strogo omejena na ciste in enodobne sestoje, smo na obravnavanem pri­meru spoznali, da je rastišcn i indeks mogoce uporabljati tudi v enomernih sestoj ih, za katere pa ni nujno, da so bili strogo enodobni, saj so nastajali z naravnim pomlajevanjem v razlicno dolgih pomladitvenih dobah. GozdV 59 (2001) 5-6 Kotar, M .. Robic, D.: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo flori sticno sestavo lnterdependence between Site Productivity and Floristic Composition in Beech Forests in Slovenia Summary Knowledge about sites and their characteristics is the basis on which contemporary management is based in the forests. The main goal of studies of sites is usually to recognise ecological factors and site productivity (SP). ln the last decades the SP has been established by means of a site index (SI). The method has a disadvantage of being useful only in uniform and even-aged pure stands. Many sites overgrown by the beech forest occur in Slovenia. They are not strictly even-aged because they originale from natural regeneration, which has ta ken place du ring the regeneration period of 20 years and over. When these stands grow up to the optimum developmental phase they become uniform. ln the investigation presented we tried to find out, if the site productivity established by means of a site index in such stands is an appropriate estimator for SP. The further scope of investigation is to determine, whether the syntaxa on the subasociation level is a suitable frame for forming a site unit that would be a basic unit for establishing the SP. Through the investigation we examined, if the floristic com position of plant community could be used directly for assessing a SP by means of phytoindicator values of plants. For this purpose a clustering procedure and a procedure of ordination with data of relevees we re performed. 18 site units we re included in the investigation, which are the most widespread in the beech and fir-beech forests in Slovenia. ln each site unit 5 sample plats were chosen from the mature beech stands. On these 90 sample plats the following analyses were performed: -Stand analysis (establishing of growing stock and total volume production) -Tree and stem analysis including dendrochronological analysis for every tree {height and dbh growth for each one) -creating sintaxa classification (by means of relevees). For this purpose all of trees we re cut down with stems cut into 7 to 1 O šections for getting stem disces. The ave rage age< of analysed stands on sample plats ranged from 94 -196 years. Established total volume production (TVP) served as a basis for a SP, because all of analysed stands were fully stocked. Simultaneously, the thinning has not yet been carried out in the stands, or it has been performed in the previous decade. The estimate for SP derived from TVP served as a basis for the comparison with the estimate for SP derived from site index. Established SP by means ofTVP ranged from 4.4 to 12.8 m3ha·1year1 and 4.2 to 10.8 m3ha·1year1, latter data refer to SP established by means of a site index. The estimates for SP derived from SI are lower than estimates derived from TVP. The ma in ca use for the se differences {bias) is not enough respected differences between chronological and development age of trees. The shade-effect in the regeneration period was underestimated. All of analysed stands have been regenerated in a shelter wood system, which means that the trees up to the age of 10 to 20 years have been strongly affected by mother (old) trees. The differences between a SP derived from SI and SP derived from TVP are lower than 1 O % on 15 site units; therefore we consider that a SI can serve as a good basis for establishing a SP in forests like these, which we re ta ken into analyses. Only one prerequisite ought to be given, the stands, which serve for establishing a SI should be older than 90 years. The majority of analysed site units show that the differences among estimators within site units for the SP derived from a TVP are in the interval of 2,5 m3ha·1year1• Exceptions are 3-site units with a greater interval. On one of them the interval could be reduced in a way to divide a site unit into subunits by means of zones {belts) according to the altitude. ln two site units, subdivision by means of ecological factors was unsuccessful. A floristic com position similarity expressed by Horn's modification of Morisita similarity index corresponds very well with differences in the SP, but only with in the site units. Just the opposite, similarity index could not be used as an indicator of differences between site units, because only 9.16 % of the total variance in the floristic compositions is explained by the factor, which corresponded by a SP. Kotar, M., Robic, D.: Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristicno sestavo The analysis of ecological factors by means of phytoindicator values shows that differences between the site units are very small. The only exception is a supply of nitrogen, which varies in a great range according to the site units. The explanation for such a result could be that beech forest performs its own sta ble cli mate and that beech forest grows in sites where the analysed ecological factors are similar (light, temperature, continentality, reaction (pH), moisture). By the results of this investigation we conclude that establishing of an SP will be further perlormed in the future by means of a site index and yield tables. We suggest the method should be implemented by the use of its own and TVP growth curves, which involve specifics of the site units. It means that each site unit has its own site class and its own shape of growth curves. The common yield tables have the same shape of growth curves for all of the site classes (same degree of convergence), but different limit values. Viri 1 References ASSMANN, E., 1961. Waldertragskunde.-MUnchen, Bayr. Landw. Verlag, 492 s. BRAUN-BLANQUET, J., 1964. Pflanzensoziologie. GrundzOge der Vegetations-kunde.-Springer. Berlin, Wien, New York, 865 s. DAUBENMIRE, R. F., 1976. The Use of Vegetation in Assessing the Productivity of Forest Lands.-Bot. Rev. 42 (2) s. 115-143. ELLENBERG, H./WEBER, H. E./ DULL, R./WIRTH, V./WERNER, W./ PAUL~EN, D., 1992. Zeigerwertevon Pftanzen in Mitteleuropa.-Scripta Geobotanica, Vol18, GOttingen, 259 s. HALAJ, J. 1 GREK, J. 1 PAN EK, F. 1 PETRAš, R./ REHAK, J., 1987. Rastove tabulky hlavnych drevin CSSR.-Priroda, Bratislava, 361 s. HAVEL, J. J., 1980. Application of Fundamental Synecological Knowledge to Practical Problems in Forest Management L Theory and Methods.-For. Ecol. Management, 3, 1980, s.1-29. HAVEL, J. J., 1980. Application of Fundamental Synecological Knowledge to Practical Problems in Forest Management. IL Alication.-For. Ecol. Managrment, 3, 1980, s. 81-111. HORN, H. S., 1966. Measurement of"Overlap" in Comparative Ecological Studies.-Amer. Nat., 100, s. 419-424. KOŠIR, ž., 1992. Vrednotenje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišc in ekološkega znacaja fitocenoz.-MKGP RS, Ljubljana, 58 s. KOTAR, M., 1983. Ugotavljanje proizvodnih sposobnosti gozdnih rastišc in njene izkorišcenosti.-GozdV, 41, 3, s. 97-109. KOTAR, M. 1 ROBIC, D., 1990. Povezanost proizvodne sposobnosti rastišca z nekaterimi ekološkimi dejavniki.-GozdV, 48, 5, s. 225-243. KOTAR, M., 1995. Site Productivity on Sites Overgrown by Spruce and Bech Forests.-Lesnictvf-Forestry, 41, 10, s. 449-462. LLOYD, F. 1 HAFLEY, W., 1977. Precision and the Probability of Misclassification in Site Index Estimation.-Forest. Sci. Vol. 23, No. 4, s. 493-499. LOWRY, G. L., 1976. Forest Soil-Site Studies of Black Spruce (Picea Mariana).-ln: Quantitative Studies of Site Factors and their Influence on Growth of Stand. Working group 5-Section 21 -Research on site factors, XV.IUFRO Congress, Gainesville, Florida USA March 14-20, 1971. s. 235-255. MITSCHERLICH, G., 1971. Wald, Wachstum und Umwelt.-J. D. Sauerl8nder's Verlag, Frankfurt am Main, 1., 11., 111. MORISITA, M., 1959. Measuring of lnterspecificAssociation and Similarity between Communities.-Mem. Fac. S ci. Kyushu U., ser. E (Biol.), 3, s. 65-80. PIELOU, E. C., 1984. lnterpretation of Ecological Data.-John Willey et Sans, New York, f?lc. 263 p. VAN DER MMREL, E. 1979. Transformation of Cover-abundance Values in Phytosociology and its Effects on Community Similarity.-Vegetatio Vol. 39-2, s. 97-114. VANCL.AY, J., 1992. Assesing Site Productivity in Tropical Moist Forest: a Review.-Forest Ecol. Management, 54, 1992, s. 257-287. Znanstvene razprave --------------------~---------­ GDK: 17 (497.12 • 06 Kocevsko) Nova spoznanja o rastlinstvu Kocevske in Bele krajine1 New Recognitions about the Flora of Kocevsko Area and Bela krajina (S, SE Slovenia) Marko ACCETTO* Izvlecek: Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu Kocevske in Bele krajine. Gozdarski vestnik, št. 5-6/2001. V slovenšcini, s povzetkom v anglešcini , cii. lit. 35. Prevod v anglešcino : Eva Naglic. Avtor navaja nova nahajališca 80, med njimi prvic opaženih, redkih in bolj poznanih rastlinskih taksonov, ki jih je v zadnjih treh letih opazil na Kocevskem in v Beli krajini. Na Kocevskem je prvic odkril vrste Cladium mariscus, Euphorbia vil/osa, Hieracium umbellatum, Sieglingia decumbens ter taksona Juniperus communis var. intermedia in Tofieldia ca/yculata f. tusus ramosa ter v Beli krajini vrsto Viola elatior. Kljucne besede: rastlinstvo, Kocevsko , Bela krajina, Slovenija. Abstract: Accetto, M.: New Recognitions about the Flora of Kocevsko Area and Bela Krajina (S, SE Slovenia). Gozdarski vestnik, No. 5-6/2001. ln Slovene, lit. quot. 35. Translated into English by Eva Nagli c. The author states new localities of 80 taxa, some of them rare and some well)RS 1975, BALATOVA-TULACKOVA 1991 in drugi) mocno razlikuje. Na to kaže že spodnji fitocenološki popis, ki je holotip asociacije: Kocevsko , Grivack i jarek, n. v. 260m, SW, nagib 15 °, površina 25m2, 2. 7. 2000; E2 (2 %): Alnus glutinosa +, Frangu/a a/nus +; E1 (100 %): Cladium mariscus 5, Molinia arundinacea 2, Euphorbia vil/osa 2, Eriophorum latifolium +, Eupatorium cannabinum 1, Calamagrostis varia +, Epipactis pa/ustris +, Gymnadenia odoratissima +, Knautia drymeia ssp. drymeia +, Patenti/la erecta +, Leu­canthemum ircutianum+, Tofieldia ca/yculata +, Acer pseudoplatanus +; EO (1 %): Cratoneuron commutatum +. 46 47 48 49 SB 51 SZ 53 54 55 56 57 58 59 6B 61 6Z 63 64 65 91 9Z 93 94 95 96 97 98 99 BB Bi BZ 93 94 95 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu Kocevske in Bele kraj1ne --­ R 1\ v (." - ~ H '-., __...." _..-./ 1:::>­ "' 1<.. ~ r '--?-­ f-.... "t. ,_.... .[ ',/' r-.... f J ....... ~'---.. _... ,r-; -." \ ~ / ./" / r­ ~ \...., "--., ..-.-­ V" ~ t ~ ......,._ "· " ......., ./ I A ~ ~ cl ( SLOVENIJA o .. 20 oo kill < h i;-' :r ""' - ~ '7} ,.) f-/ IJ i 'I """' 1'-\ ----..., / r-v ~ ~ ~ ~ ......... 1\ ./" ' -­ ff" .... .. 'v-­··. v­~ CRO E " . ·- rL ~ .. ..­""\. /'-) Sedanja razširjenost navadne rezi ke na Kocevskem je razvidna iz are­alne karte 2. Na istih rastišcih rasteta tudi na Kocevskem prvic opažena dlakavi mlecek (Euphorbia vil/osa) in posebna oblika navadne žiljke (Tofieldia calyculata t. /usus ramosa, herbarij LJU), ki se od navadne loci po dolgih cvetnih pecljih (slika 3) in, kot pove samo latinsko ime oblike, po rogovila­sti rasti. Izgleda, da ta oblika ni prav pogosta, saj sem jo na Kocevskem opazil prvic. Tu je tudi drugo nahajališce navadne mocvirnice (Epipactis palustris) na Kocevskem in ne dalec proc še tretje (ob potoku Nežica, 0555/1, n. v. 350m, E, leg. & det. 16. 7. 2000). Dolgolistni pajeticnik (Pseudolysimachion barrelieri ssp. nitens) smo na Kocevskem prvic opazili v strugi hudournika pod Kuželjsko steno (Leg. & det. Peterlin 1959, LJU 42603, rev. T. Wraber, 1983), v dolini Bel ice in pri Bosljivi Loki (ŠTIMEC 1982). Novi nahajališci sem opazil v grapi studenca, ki se izliva v Nežico (0555/1, n. v. 350 m, E, leg. & det. 17. 7. 2000), in na grebenu med Mirtovickim potokom in Kozjim jarkom v že ugotovljenem kvadrantu (0454/4, n. v. 400 m, S, leg. & det. 11. 8. 2000). Na Kocevskem je sedaj znan šele v treh kvadrantih srednjeevropskega kartiranja flore. Na povirnem kraju nad potokom Nežica (0555/1, n. v. 350 m, E, leg. & det. 17. 7. 2000) so še nova nahajališca poznocvetnega šaša (Carex serotina), sivozelenega (Juncus inflexus) in blešceceplodnega locja (Juncus articulatus). Razširjenost pravkar naštetih vrst je na Kocevskem slabo poznana. Crni sršaj (Asplenium adiantum-nigrum) je po splošni razširjenosti subatlantsko-submediteranska vrsta (OBERDORFER 1979). V Sloveniji je raztreseno do redko razširjen prav v vseh njenih fitogeografskih obmocj i h (DAKSKOBLER 1992). V Beli krajini smo crni sršaj zaenkrat našli v dveh kvadrantih srednjee­vropskega kartiranja flore (PODOBNIK 1 T. WRABER 1982). Nova nahajališca so v zgornjem delu strmega, zelo skalnatega in tera­sastega pobocja pod Veliko steno, to je med zaselkoma Radenci in Breg ob Kolpi (0556/2, n. v. 380 m, SW doW, leg. & det. 1. 4. 1997; LJU) na prevladujocih zgornjejurskih apnencih (BUKOVAC et al. 1984) z rožen ci v še ne dokoncno fitocenološko opredeljenem crnem gabrovju. Karta 2: Razširjenost navadne rezike na Kocevskem (poln krog nova, prazen krog znana naha­ ja li šca) Map 2: Distribution of Cladium mariscus in the Kocevsko area (ful/ circle new, empty circle known localities) Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu Kocevske 1n Bele krajine Sedanja navzocnost crnega sršaja v treh kvadrantih srednjeevropskega kartiranja flore kaže, da ga v Beli krajini ne moremo vec šteti med redke vrste. Na Kocevskem smo crni sršaj zaenkrat poznali le z enega nahajališca pri Osilnici (ŠTIMEC 1982). Raztreseno razširjen pa je tudi v obmocju , kjer smo našli že omenjeni obubožanocvetni šaš (med Dolom pri Predgradu in Žago, 0556/1, 0555/2, 0455/3,4, 0456/3, n. v. 220 do 600 m, SSE do W, leg. & det. 9. 6. 2000; herbarij LJU). Novo nahajališce crnega srša ja je tudi pri zaselku Bezgarji na permskih pešcenjak i h (0454/1, n. v. 480 m, E leg.& det. 10. 11 . 2000). Drobnocvetni prstnik (Potentilla micrantha) je v splošnem razširjen v južni, srednji in jugovzhodni Evropi. Po Oberdorferju (1979) je submedi­teranska vrsta. V Sloveniji je razen v alpskem svetu razširjen tudi v vseh drugih fitoge­ografskih obmocj ih (MARTI NCIC , v: MARTI NCIC et al. 1999). Nova nahajališca so vsa v dolini reke Kolpe, od zaselka Laze na Kocev­skem do Ci rij v Beli krajini (0556/1, 2, 4, n. v. 170-400 m, S, SW, W, leg. & det. 2. 3. 1997), kjer se navezujejo na že poznana (PODOBNIK 1 T. WRABER 1982), in se nadaljujejo na strmih skalnatih pobocjih nad reko Kolpo med žun ici in M ilici (0556/1, n. v. 190-300 m, Edo SE, leg. & det. 20. 4. 1997). Srednja medvej ka (Spiraea media) je bila v Sloveniji opažena v pred­dinarskem in submediteranskem svetu, medtem ko najdišca v dinarskem svetu niso zanesljiva (MARTINC I C , v: MARTI NCIC et al. 1999). Nova nah aja lišca v Beli krajini smo opazili na strmih skalnatih pobocjih nad reko Kolpo med Starim trgom in zaselkom Cirje (0556/1, 2, n. v. 380 m, SW doW, leg. & det. 29. 5. 1997) ter na Kocevskem na strmih kolp­skih pobocj i h med zaselkoma Laze in Dol pri Predgradu (0556/1, 0555/2, 0455/3,4, 0456/3, n. v. 220 do 600 m, SSE doW, leg. & det. 9. 6. 2000). O razširjenosti in ekoloških zahtevah gorske bil nice (Festuca drymej a) v jugovzhodni Sloveniji sem nedavno že pisal (ACCETTO 1998 c, 1999 b ). Zato omenjam samo nova nahaja l išca , ki sem jih opazil na vec krajih v obmocju Stružnice (0555/1, 0554/2, n. v. 700 do 800 m, vse lege, leg. & det. 19. 3. 2000) in v Poljanski gori, to je na Kocevskem in Belokranjskem (širša okolica Židovca in Kapetanjke, 0456/4, n. v. 600 do 800 m, vse lege, leg. & det. 15. 4. 2000). Tudi o razširjenosti in ekoloških zahtevah štajerskega pljuc nika (Pu/­monaria stiriaca) v Beli krajini, kjer so zaenkrat najjužnejša nahaja l išca te srhkolistnice, sem nedavno porocal (ACCETTO 1999 c). Tokrat sem jo našel še na sosednjem Kocevskem, kjer uspeva na globokih nanosih tal nad cesto ob vznožju zahodnega pobocja Kapetanjke (775 m) (0456/4, n. v. 540 m, W; Hedero-Fagetum s. lat., leg. & det. 27. 4. 2000). Že dokaj dobro znano razširjenost naše endemicne j usti nove zvo ncice ( Campanula justin iana) v Sloveniji (ACCETTO 1994) dopolnjujem z novim nahajališcem v jugovzhodnem delu Male gore, to je v manjših ostenjih Crnega vrha (0254/4, n. v. 900 m, NE; Neckero-Campanuletumj ustinianae neckeretosum crispaeAccetto 1995, leg. & det. 28. 6. 2000). Ob Rackem potoku, izrazitem hudourniškem, flo risticno manj prou cenem obmocju, sem našel nova nah aja lišca navadne obroc nice (Adenophora liliifolia, Racki potok, 0554/2, n. v. 350 do 550 m, N, NW, E, leg. & det. 20. 7. 2000), v Sloveniji in na Kocevskem redke vrste. Prvic so jo opazili v Borovški gori, z zelo netocno navedbo kraja (BRAUNE, v: DESCHMANN 1871 ), in d rugic v obmocju Be lice {ŠTIMEC 1982). Tokratno nahaja l išce je šele tretje na Kocevskem in cetrto v Sloveniji. Raste v bukovjih, zacetni h Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu Kocevske in Bele krajine sukcesijskih razvojnih stopnjah gozda na melišcih in celo v vlažnih aste­l': ' njih. Druga nova nahajališca rastlin v obmocju Rackega potoka oziroma v kvadrantu 0554/2 (v nekaj primerih tudi izven njega) so zapisana po vrstnem redu od najbolj redkih do bolj pogostih v spodnjem pregledu: cvrsta kompava (Car/ina simplex, n. v. 400 do 600 m, N, NW, NE, leg. & det. 21. 7. 2000), ozkolistni pljucnik (Pulmonaria austra!is, n. v. 350 do 550 m, N, NW, E, leg. & det. 20. 7. 2000), bavarska Janika (Thesium bavarum, n. v. 400 do 600 m, N, NW, E, leg. & det. 20. 7. 2000), ki se pojavlja še nad Kozjim jarkom (0454/4, n. v. 500 do 800 m, W, leg. & det. 11. 8. 2000), skalna robida (Rubus saxatilis, n. v. 400 do 550 m, N, NW, E, leg. & det. 20. 7. 2000), gorski glavinec (Centaurea montana, n. v. 350 do 550 m, N, NW, E, leg. & det. 20. 7. 2000), vednozeleni šaš (Carex sempervirens, n. v. 350 do 550 m, N, NW, E, leg. & det. 20. 7. 2000), ki gradi travišca tudi nad Kozjim jarkom (0454/4, n. v. 600 do 800 m, NNW, leg. & det. 11. 8. 2000), ruš nata zvoncica (Campanu/a cespitosa, n. v. 300 do 550 m, N, NW, E, leg. & det. 20. 7. 2000), veliki zali kobulcek (Astrantia mayoragg., n. v. 280 do 600 m, N, NE, NW, leg. & det. 20. 7. 2000), ki raste tudi ob Grivškem jarku (0555/1, n. v. 250 do 400 m, vse lege, leg. & det. 2. 7. 2000), ob Toplem jarku (0555/1, n. v. 260 do 400 m, E, leg. & det. 18. 7. 2000) in ob potoku Vodena draga blizu zaselka Jesenov vrt (0455/3, n. v. 520 m, NE, leg. & det. 3. 8. 2000), fleischmanovo grabljišce (Knautia f/eischmanni, n. v. 400 do 600 m, N, NW, NE, leg. & det. 20. 7. 2000), kranjski petprstnik (Patenti/la carnio/ica, n. v. 350 do 550 m, N, NW, E, leg. & det. 20. 7. 2000), velikolistna vrba (Sa!ix appendicu/ata, n. v. 350 do 600 m, N, NW, NE, leg. & det. 20. 7. 2000), alpsko grozdicje (Ribes a/pinum, n. v. 350 m, W, leg. & det. 21. 7. 2000), dlakavi slec (Rhododendron hirsutum, n. v. 300 do 600 m, N, NE, NW, leg. & det. 20 7. 2000), tisa (Taxus baccata, n. v. 300 do 550 m, N, NW, E, leg. & det. 20. 7. 2000), ki raste tudi v grapi Kozjega jarka (0454/4, n. v. 300 do 800 m, W, leg. & det. 13. 8. 2000), srcastolistna mracica (Giobularia cordifo!ia, n. v. 300 do 550 m, N, NW, E, leg. & det. 20. 7. 2000), zeleni sršaj (Asp/enium viride, n. v. 300 do 600 m, N, NW, E, leg. & det. 20. 7. 2000) in druge. Srcastolistno mracico, predalpski prstnik (Patenti/la cau/escens) in velikolistno vrbo sem opazil tudi v najbolj izraziti udarni jami pri Mozlju (Mozeljska staja, 0455/2, n. v. 432 m, (N), leg. & det. 13. 5. 2000). Tu so njihova nahajališca na najnižji nadmorski višini na Kocevskem. V ozki dolini Kozjega jarka in nekaterih hudourniških grapah, ki se izlivajo vanj, so še nova nahajališca tise (Tax us baccata, 0454/4, n. v. 300 do 800 1. m, W, leg. & det. 13. 8. 2000) ter ob najbolj strmi in razgibani hudourniški grapi tudi blagajevega volcina (Daphne blagayana, 0454/4, n. v. 450 do 1' 900 m, W, leg. & det. 13. 8. 2000). GozdV 59 (2001) 5·6 Karta 3: Razširjenost severnega sršaja na Kocevskem (poln krog nova, prazen krog znana naha­ jališca) Map 3: Distribution of Asplenium septentrionale in the Kocevsko area (ful/ circle new, empty circle known localities) Slika 4: Severni sršaj (Asplenium septentrionale) (vse foto: Marko Accetto) Figure 4: Asplenium septentrio­nale (all photo: Marko Accetto) 46 47 48 49 59 51 SZ 53 54 55 56 57 58 59 69 61 6Z 63 64 65 91 9Z 93 94 95 96 97 98 99 BB 91 BZ Bl 94 95 Morfološki znaki brinov, ki sem jih v zadnjem casu opažal na Kocevskem v proti jugu in jugozahodu odprtih ostenjih in njihovih zgornjih robovih, se najbolj ujemajo z opisom razlicka Juniperus communis L. var. intermedia. Ta je na splošno razširjen v Gorskem Kotarju, Dinarskem gorstvu, Karpatih, Sudetih in v Alpah (VIDAKOVIC 1982). Na Kocevskem sem ta grm opazil v Poljanski gori (v ostenjih Židovca, 0456/4, n. v. 820 m, SW, leg. & det. 15. 4. 2000, Debelega vrha, 0456/4, n. v. 800 m, SW, leg. & det. 27. 4. 2000), v ostenjih pod Sv. Ano (0454/4, n. v. 250m, S, leg. & det. 13. 5. 2000) in nad Rackim potokom (0554/2, 500 m, N, leg. & det. 21. 7. 2000). V obmocju, kjer prevladujejo permski pešcenjaki (SAVIC 1 DO ZET 1985), iz katerih so v preteklosti izdelovali mlinske kamne, imajo nova nahajališca na Kocevskem redek severni sršaj (Asplenium septentrionale (slika 4), pod vrhom Velikega Mošenika, 0455/3, n. v. 700 m, S, leg. & det. 1. 8. 2000), ki smo ga na Kocevskem opazili šele drugic (karta 3), žajbljasti vrednik (Teucrium scorodonia, širša okolica Velikega in Malega Mošenika, 0455/3, n. v. 600 do 750 m, S, leg. & det. 1. 8. 2000), kobulasta škržo­lica (Hieracium umbellatum, širša okolica Velikega in Malega Mošenika, 0455/3, n. v. 550 do 750 m, S, SE, SW, W, leg. & det. 1. 8. 2000), savojska Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu Kocevske in Bele krajine škržolica (Hieracium sabaudum, 0455/3, n. v. 550 do 750 m, S, SE, SW, W, leg. & det. 1. 8. 2000) in navadna trizobka (Sieg/ingia decumbens, 0455/3, n. v. 600 do 750 m, S, leg. & det. 1. 8. 2000). Kobulasta škržolica in navadna trizobka sta na Kocevskem sedaj omenjeni prvic in savojska škržolica drugic. Žajbljasti vrednik, pred kratkim tod še redka vrsta, je z zadnjimi opaženimi nahajališci pri Kacjem potoku (0455/2, n. v. 530 m, W, leg. & det. 16. 9. 2000), pri Brezovici (0454/3, n. v. 480 m, E, leg. & det. 10. 11. 2000) in pri Ribjeku ob Kolpi (0454/3, n. v. 400 m, W, leg. & det. 1 O. 11. 2000) sedaj poznan skoraj v vseh obmocjih Kocevske, kjer so razši~ene permske kamnine. Poleg obravnavanih ali zgolj omenjenih rastlinskih vrst smo na Kacev~ s kem oziroma v kvadrantu 0455/2 (v nekaj primerih tudi izven njega) opazili še nova nahajališca naslednjih, drugod splošno razširjenih rastlin: barvilna macina (Serratula tinctoria), Kacji potok, Pekel, n. v. 500 do 635 m, vse lege; B/echno-Fagetum, Alnetum glutinosae s. lat., leg. & det. 16. 9. 2000, belkasta bekica (Luzula luzu/o/des), Kacji potok, Pekel, n. v. 500 do 635 m, vse lege; B/echno-Fagetum, leg. & det. 16. 9. 2000, bod ic asta glistovnica (Dryopteris carthusiana), Kacji potok, Kocarji, Pekel, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, borovnicevje (Vaccinium myrtillus), Kacji potok, Pekel, n. v. 500 do 635 m, vse lege; B/echno-Fagetum, leg. & det. 16. 9. 2000, dlakavi vrbovec (Epi/ob/um hirsutum), Pekel, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, gorska krpaca (The/ypteris limbosperma), Kacji potok, Pekel, n. v. 500 do 635 m, vse lege; B/echno-Fagetum, leg. & det. 16. 9. 2000, gozdne male tacke (Omalotheca sy/vatica), Kacji potok, n. v. 530 m, leg. & det. 16. 9. 2000, gozdni sitec (Lycopus europaeus), Kacji potok, Pekel, n. v. 500 m; Alnetum glutinosae s. lat., leg. & det. 16. 9. 2000, jesensko vresje (Ca/luna vu/garis), Kacji potok, Pekel, n. v. 500 do 635 m, vse lege; Blechno-Fagetum, leg. & det. 16. 9. 2000, lasasti dimek (Crepis capillaris), Kacji potok, n. v. 530 m, leg. & det. 16. 9. 2000, evropski macesen (Larix europaea), Kocarji, leg. & det. 16. 9. 2000 (kult.), migalicni šaš (Carex brizoides), Kacji potok, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, mlahavi šaš( Care remota), Kocarji, n. v. 500 m; Alnetum glutinosae s. lat., leg. & det. 16. 9. 2000, mocvirna samoperka (Parnassia pa/ustris), Kacji potok, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, navadna celadnica (Scutellaria ga/er/cu/ata), Kocarji, Kacji potok, n. v. 500 m; Alnetum g/utinosae s. lat., leg. & det. 16. 9. 2000, navadna pijavcnica (Lysimachia vu/garis), Kocarji, Kacji potok, n. v. 500 m; Alnetum glutinosae s. lat., leg. & det. 16. 9. 2000, navadni gladež (Ononis sp/nosa), Kacji potok, n. v. 520 m, leg. & det. 16. 9. 2000, navadni trst (Phragmites australis), Kacji potok, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, navadno locje (Juncus effusus), Kocarji, Kacji potok, Pekel, n. v. 490 do 500 m; A/netum glutinosae s. lat., leg. & det. 16. 9. 2000, orjaška bilnica (Festuca gigantea), Kocarji, Kacji potok, n. v. 500 do 550 m; Alnetum glutinosae s. lat., leg. & det. 16. 9. 2000, GozdV 59 (2001) 5-6 Accetto, M.: Nova spoznanja o rast11nstvu Kocevske 1n Bele krajine pepelnatosiva vrba (Salix cinerea), Kacji potok, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, plavajoca sladika (Giyceria fluitans), Pekel, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, p l azeci petprstnik (Potentilla reptans), Rajndol, n. v. 530 m, W, leg. & det. 16. 9. 2000, 0455/2, Pekel, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, poprasta dresen (Polygonum hydropiper), Koca rji , Kacji potok, Pekel, n. v. 500 m, leg . & det. 16. 9. 2000, pravi kostanj (Castanea sativa), Rajndol, n. v. 530 m, W, leg. & det. 16. 9. 2000, puhasti hrast (Quercus pubescens), 0455/3, Mali Mošenik, n. v. 600 m, S, leg. & det. 1. 8. 2000, razprostrla zvoncica (Campanula patula), Kacji potok, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, rebrenjaca (8/echnum spicant), Koca rji , Kacji potok, Pekel, n. v. 500 do 635 m, vse lege; 8/echno-Fagetum, leg. & det. 16. 9. 2000, sivkasta meta (Mentha longifolia) , Kocarji , Kacj i potok, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, srcastolistna bolhaca (Pu/icaria dysenterica), Rajndol, n. v. 530 m, W, leg. & det. 16. 9. 2000, studencni jetrnik (Veron ica beccabunga), Koca rji, Kacji potok, Pekel, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, širokolistni rogoz (Typha latifolia), Kacj i potok, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, velika p reslica (Equisetum telmateia), Kocarji , Kacji potok, n. v. 500 m, leg. & det. 16. 9. 2000, vijugasta masnica (Deschampsia flexuosa), Kocarj i , Kacji potok, Pekel, n. v. 500 do 635 m, vse lege; 8/echno-Fagetum, leg. & det. 16. 9. 2000, zdravilni jeticnik (Veronica officinalis), Kocarji, Kacji potok, Pekel, n. v. 500 do 635 m, vse lege; 8/echno-Fagetum, leg. & det. 16. 9. 2000; 0455/3, Veliki in Mali Mošenik, leg. & det. 1. 8. 2000. 4 RAZPRAVA IN ZAKLJUCKI 4 DISCUSSION AND CONCLUSIONS Nova nahajališca rastlinskih vrst smo odkrili na zelo razlicnih krajih in v zelo razlicn i h ekoloških razmerah. Od takih, ki rastejo v vodi (Ranunculus aquatilis), v zelo sušnih (Care x depauperata ), najbolj skalnatih ( Campanula justiniana) rastišcih , do najbolj kislih (Asp/enium septentrionale) rastišcih . Vzrok za to je preprost. Po eni strani nacrtno opazovanje obmocij s podo­bnimi ekološkimi razmerami, v katerih smo nedavno odkrili redke in ekološko zanimive rastlinske vrste, ter po drugi strani opazovanja doslej flo risticno najmanj proucenih obmocij Kocevske in Bele krajine. K temu je zagotovo , pripomogel tudi daljši cas floristicnih opazovanj, cetudi smo jih ve cino opazili v letu 2000. Novo odkrita nahajališca rastlinskih vrst niso nic nenavadnega, pre­seneca le pozno odkritje prvic opaženih rastlin, npr. navadne rezike. Naj­prej zaradi njene višine, saj gre za "orjaško ostrice vko" in nato zaradi njenega kolicinsko obilnega pojavljanja. Fitocenoze asociacije Euphorbio villosae-Ciadietum marisci bi morali cim prej naravovarstveno zašcititi, saj so zaradi za rašcanja ogrožene. Pri vegetacijskem kartiranju kolpske doline (MAR I NCEK et al.1986) so navadno rezi ko skupaj s še drugimi tu rastocim i rastlinami ocitno spregledali. Prav tako niso opazili obravnavanih vrst v GozdV 59 (2001) 5-6 AcceUo, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu Kocevske in Bele krajine '1 obmocju Rackega potoka in drugod v dolini zgornje Kolpe (ibid.). Med drugimi opaženimi rastlinskimi vrstami so zaradi svoje redkosti zanimiva nova nahajališca navadne obrocnice, cvrste kompave, ozkoli­ stnega pljucnika in dolgolistnega pajeticnika. Vse smo našli blizu dosedanjih nahajališc. Ker sem v zadnjih nekaj letih pregledal že dobršen del kolpske doline, našel pa sem jih le v njenem zgornjem delu, lahko pricakujemo, da vednost o njihovi razširjenosti ne bo dosti vecja od današnje. Vecje število novo opaženih rastlin in nekaterih fitocenoz v razmeroma majhnem, težko prehodnem hudourniškem vodozbirnem obmocju Rackega potoka kaže, ce izvzarnemo prvo najdbo tod odkritega in v Sloveniji redkega visokega grinta (Senecio daria, ŠTIMEC 1 WRABER 1983, LJU 110090), da ga floristicno in fitocenološko še nismo podrobneje proucili. Iz fitoceno­loškega gledišca so tod zanimive tudi zacetne sukcesijske stopnje razvoja gozda na melišcih ( Carici sempeiVirentis-Astrantietum majoris Accetto 1999 nam. prav.). Da je severni sršaj na Kocevskem resnicno redek, govori njegovo, šele po stoštirih letih odkrito drugo nahajališce. Ker srno ga našli le na enem kraju na Velikem Mošeniku, prvega nahajališca (PAULIN 1896, LJU 00418) pa do sedaj ni potrdil še nihce, je ta praprotnica na Kocevskem resnicno ogrožena. Presenecata tudi prvi ornernbi kobulaste škržolice in navadne trizobke na Kocevskem, saj sodita obe med splošno razširjene vrste v Sloveniji (T. WRABER, v: MARTINCIC etal. 1999, s. 622). Na tako kislih tleh, kakršna so na obmocju Velikega in Malega Mošenika, bi med rastlinskimi kazalkami vecje kislosti pricakovali tudi brusnice (Vaccinium vitis-idaea) in zaradi prisotnosti vecjih skalnih blokov iz permskih kamnin tudi katero od tolsticevk (Crassu/aceae). Žal kljub podrobnemu opazovanju rastlinstva teh nisem opazil. Za brusnice so rastišcne razmere najverjetneje presuhe, medtem ko so predstavnice tolsticevk morda izginile zaradi mocnega izko­rišcanja kamnin v preteklosti (izdelava mlinskih kamnov), posledica cesar je bilo tudi unicenje prejšnje vegetacije (kislega bukovja). Na to danes kaže sukcesijski razvoj gozda v tern obmocju, kjer prevladujejo resave s posamicnimi grrnovnirni in drevesnirni vrstami ali redko hrastovje z obilno plasijo orlove praproti, trstikaste stožke, borovnice in drugih vrst na zelo revnih in svetlih rastišcih. Upanje, da sem prej naštete vrste spregledal, ostaja še edina tolažba. Od vseh v tern prispevku obravnavanih rastlin smo vecje število odkrili na Kocevskem. Med njirni je še vedno taksonomsko neovrednoten taksen Astrantia mayor agg., ki se kolicinsko obilneje pojavlja v sosednjem hudo­urniškem vodozbirnem obmocju nad Srobotnikom ob Kolpi (ŠTIMEC 1982) in tudi v podobnih fitocenozah (ACCETTO 1999 b). Na taksonomske probleme smo naleteli tudi pri dolocevanju brinov. V najbolj skalnatih višjih in ponekod tudi v nižjih krajih gre za osebke, ki jih ne moremo šteti rned navadne in med sibirske brine. Medtem ko jih imata VIDAKOVIC (1982) in ŠILIC (1973) za razlicek navadnega brina, to je Juniperus communis var. intermedia, pa tega ne omenjajo niti v starejših domacih (ERKER 1957) in tujih (OBERDORFER 1979 in dr.) niti v novejših botanicnih virih (T. WRABER, v: MARTINCIC et al. 1999). Z novimi nahajališci rastlin na Kocevskem in Beli krajini smo dopolnili vednost o njihovi razširjenosti, ki je, kot sem že nekajkrat opozoril, še vedno bolj plod obcasnih kot nacrtnih opazovanj. Upajmo pa, da bomo v prihodnosti tudi izsledke teh obcasnih floristicnih opazovanj z vso do sedaj zbrano flori sticno vednostjo strnili vsaj v grobem, prvem pregledu flore kocevskega ozemlja. Accetto, M.: Nova spoznanJa o rastlinstvu Kocevske in Bele krajine New Recognitions about the Flora of Kocevsko Area and Bela Krajina (S, SE Slovenia) Summary The areas of Kocevsko in the south and Bela Krajina in the south east of Slovenia differ very much in a cli matic, geomorphologic, and geo-petrographic way, with an exception of the ir junctions in Poljanska Gora, southeast Rog, and partially the Kolpa River Valley. All of that features result in a diversity as well as similarities of vegetation introduced in this article, which informs the read er about new localities of ra re but already known vegetal speci es inside both of the areas that were noticed for the first time in the last three years. New localities of the vegetal taxa are introduced by their site, altitude, geographic position, the date of founding and determination of Mid-European mapping of a flora quadrant. Phytocenological listings were carried out by the Mid-European Braun Blanque method (1964). J Dried specimens of rare species were handed into the Herbarium in Ljubljana. Ferns and seedlings are named after Martincic/Sušnik and co-workers (1984). Among numerous newly observed vegetal taxa, there are speci es of Viola elatior in Bela Krajina, species of C/adium mariscus, Euphorbia vil/osa, Hieracium umbeflatum and Sieglingia decumbens, and two taxa lt of Juniperus communis var. intermedia, and Tofieldia ca/ycu/ata f. lusus ramosa in Kocevsko that were observed for the first time. Among rare species with new localities are Adenophora liliifolia, Asplenium adiantum-nigrum, A. sep­tentrionale, Carex depauperata, G. serotina, Car/ina simplex, Centaurea montana, Daphne blagayana, Hieracium sabaudum, Juncus articulatus, J. inflexus, Pseudo/ysimachion barrelieri ssp. nitens, Pu/mona ria australis, P. stiriaca, Teucrium scorodonia, and Thesium bavarum and others in Kocevsko Area, and the species of Ranuncu/us aquatilis in Bela Krajina. Among better-known species with new localities are Astrantia mayoragg., Carex sempervirens, Campa­nu/a cespitosa, G. justiniana, Globularia cordifolia, Knautia fleischmannii, Patenti/la carniolica, P. cau/escens, P. micrantha, Rhododendron hirsutum, Ribe s alpinum, Rubus saxatifis, Salix appendicu/ata, Spiraea media, Taxus baccata and others in Kocevsko Area and the species of Festuca drymeja in Kocevsko and Bela Krajina. New localities of other, well-known species are listed on pages 255, 256. New localities of vegetal species discussed were discovered in very different locations or ecological conditions, simply because of planned observations of the areas with similar ecological conditions on one hand, where rare and ecologically interesting species were discovered recently, and -on the other hand, because of observations of, until now, floristically least studied areas of Kocevsko and Bela Krajina. A prolonged time of floristic observations has added to that, despite of the fact that most of the veg etal taxa were observed in the year 2000. Ala te discovery of the Cladium mariscus species is the most surprising among newly discovered localities of vegetal species, mainly because of its height and abundance, as well as the fact that a broad area of discovery has already been phytocenologically mapped in the past (MARI N CEK et al., 1986). Phytocenosis of the Euphorbio viflosae-Ciadietum marisci association should be protected in the environment as soon as possible as it is already endangered because of the overgrowth. Among other observed vegetal species, Adenophora liliifolia, Car/ina simplex, Pulmonaria au stra/is, and Pseudo/ysimachion barrelieri are the most interesting ones because of their rarety. All of the species were discovered in the vicinity of previous existing localities. Since the main part of Kolpa Valley has already been surveyed and these species were only observed in its upper part, we might expect their spread will not increase significantly in the future. Listed among floristic surprises are: a second locality of the Asplenium septentrionale species, which is among endangered speci es in Kocevsko Area and was rediscovered after 104 years; first mentioning of the Hieracium umbelatum and Sieglingia decumbens species that are more widely spread in other parts of Slovenia (T. WRABER, in MARTINC IC et al. 1999, s. 622). From all the speci es discussed, the high est number was discovered in Kocevsko Area and among them the Astrantia mayor agg. ha s stili not been taxonomically evaluated. We also came across taxonomical problems with determining junipers. ln the highest or sometimes lowest rocky places, specimens can not be listed neither among ordinary, nor among Siberian junipers. Their morphological signs are very much in accordance with a description of distinctive Juniperus communis var. intermedia. Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu Kocevske in Bele krajine With new localities of vegetation in Kocevsko and Bela Krajina, we complemented the knowledge about their spread, which is, as we already pointed out, stili mostly a result of the occasional over the planned observations. We do believe, the results of occasional floristic observations with all of the existing knowledge will be roughly summarized in the first review of flora in the Kocevsko Area in the future. Viri 1 References ACCETIO, M., 1991. Corydafido ochroleucae-Aceretum ass. nova v Sloveniji.-Razprave 4. razreda SAZU, 32, 3, s. 89-128. ACCETIO, M., 1994. Campanula justiniana Witasek v Sloveniji.-Hladnikia, Ljubljana, 2, s. 5-9. ACCETIO, M., 1995. Neckero crispae-Campanuletumjustinianae ass. nova v Sloveniji.-Razprave 4. razreda SAZU, 36, 2, s. 31-48. ACCETTO, M., 1996. Nova nahajališca: Potentilla carniolica A. Kerner.-Hladni kia, 7, s. 50-51. ACCETTO, M., 1998 a. Carex depauperata Goodenough in Curtis ex W!thering. New Species of Slovenian Flora.­Gortania, 20, Udine, s. 81-84. ACCETIO, M., 1998 b. Nova spoznanaja o rastlinstvu in rastju Kocevske.-Gozdarski vestnik, 56, 3, s. 157-167. ACCETIO, M., 1998 c. Dinarsko jelovo bukovje z gorsko bilnico v Kocevskem Rogu.-Zbornik gozdarstva in lesarstva, 56, s. 5-31. ACCETIO, M., 1999 a. Floristicna in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske.-Gozdarski vestnik, 57, 1' s. 3-22. ACCETTO, M., 1999 b. Novo in neznano o rastlinstvu in rastju z obmocja nad Srobotnikom ob Kolpi.-Gozdarski vestnik, 57, 9, s. 368-380. ACCETIO, M., 1999 c. Nova spoznanja o razširjenosti in rastišcih vrste Pulmonaria stiriaca Kernerv Beli krajini.-Zbornik gozdarstva in lesarstva, 58, s. 85-104. BALATOVA-TULACKOVA, E., 1991. Das Cladietum marisci.-VerOff. Geobot.lnst. ETH, Stiftung RObe!, 106, s. 7-34. BRAUN-BLANQUET, J., 1964. Pflanzensoziologie. GrundzOge der Vegetationskunde.-3. Auflage, Springer, Wien-New York, 865 s. BUKOVAC, J./ ~U~NJAR, M./ POLJAK, M./ CAKALO, M., 1984. Osnovna geološka karta 1 : 100000.-Tolmac za list crnomelj, L 33-91, 63 s. DAKSKOBLER, 1., 1992. Prispevek k poznavanju južnih Julijskih Alp in njihovega predgorja.-Hladnikia, 2, s. 19-31. DAM BOLDT, J., Ranunculaceae, v: HEGI, G. 1974.-lllustrierte Flora von Mitteleuropa, 3, 3, 2. Aun., Carl Hanser Verlag, MUnchen, s. 309-311. DESCHMANN, K., 1871. Monatsversammlung des Musealvereins am 31, October 1871.-V: Aus dem Vereinsleben. Adenophora suaveolens (leg. Braune).-Laibacher Tagblatt, 4, No. 251, s. 3-4. ELLENBERG, H., 1991. Zeigerwerte der Gef8.sspflanzen Mitteleuropas.-Scripta Geobotanica,18, Erich Goltze KG, GOttingen, 248 s. ERKER, R., 1957. Opis gozdnega drevja in grmovja (Dendrografija).-DZS, 210 s. FLEISCHMANN, A., 1843. Obersicht der Flora Krain's.-246 s. FUKAREK, P., 1959. Pregled dendroflore Bosne in Hercegovine.-Narodni šumar, GORS, S., 1975. Das Cladietum marisci All. 1922 in SOddeutschland.-Beitr. Naturk. Forsch. SOdw.-Dtl. Oberdorfer-Festschrift, 34, s.103-123. HE GI, G., 1958. ll!ustrierte Flora von Mitteleuropa, Brassicaceae (Cruciferae).-4,1, Carl Hanser Verlag, MOnchen, 547 s. HEGJ, G., 1965. lllustrierte Flora von Mitteleuropa, 5, 1, Carl Hanser Verlag, MOnchen, s. 623-625. MARINCEK, L., et al., 1986. Vegetacijska in rastišcna analiza za g. e. Kolpska dolina.-Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, s. 60-121. MARTINCIC, A. 1 SUtlNIK F., et al., 1984. Mala flora Slovenije.-Cankarjeva založba, 793 s. MARTINCIC, A., et al., 1999. Mala flora Slovenije. Kljuc za dolocevanje praprotnic in semenk.-Tehniška založba Slovenije, 3. ed., 845 s. OBERDORFER, E., 1979. Pflanzensoziologische Excursionsnora.-5. Aun., Eugen Ulmer, Stuttgart, 1051 s. PLEMEL, V., 1862. Beitr8.ge zur Flora Krain's.-Drittes Jahresheft des Vereines des krainischen Landes-Museums, Laibach, s. 120-164. PODOBNIK, A. 1 WRABER, T., 1982. Mladinska raziskovalna tabora Vinica '79 in '80.-Ljubljana, 73 s. SAVIC, D. 1 DOZET S., 1985. Osnovna geološka karta 1:100.000.-Tolmac za list Delnice, L 33-60, 60s. SCHULTZE-MOTEL, W., Cyperales, in: HEGI, G., 1966. lllustrierte Flora von Mitteleuropa, 2, 1, 3. Aufl., Carl Hanser Verlag, MUnchen, s. 1-80. ŠILIC, c., 1973. Atlas drveCa i grmija.-Zavod za izdavanje ucbenika, Sarajevo, 217 s. ŠTIMEC, 1., 1982. Flora osnovnega polja 0454 Cerk.-Diplomska naloga, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza Ljubljana, 33 s. VIDAKOVIC, M., 1982. cetinjace.-Morfologija i varijabilnost, JAZU, Sveucilišna naklada Liber, Zagreb, Ljubljana, 705 s. WRABER, T. 1 SKOBERNE, P., 1989. Rdeci seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije.-Varstvo narave, 14-15, s. 9-428. ...-~ --­ -~ --------~.,-:;, rrokovne razprave GDK: 61:625:629 Ponovno o kontrolni metodi v gozdnogospodarskem nacrtovanju Franc GAŠ PERŠ IC* Izvl ecek: Gašperši c, F.: Ponovno o kontrolni metodi v gozdnogospodarskem nacrtovanju. Gozdarski vestnik, št. 5-6/200 l. V slovenšcini, cit. lit. 37. Prispevek je nadaljevanje razprave o temeljnih osnovah nacrtovanj a na principih kontrole. Izstopa sporno pojmovanje gozdno­gojitvenih ciljev. Koncept kontrolne metode je v prispevku osvetljen in podprt z nekaterimi elementi teorije evolucije in evolucijske spoznavne teorije. Prikazane so posledice napacnega pojmovanja gozdnogojirvenih ciljev pri nacrtovanju sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, izvedbi nacrtovanega in kontroli (nadzoru) izvedbe. KJjucne besede: gozdnogospodarsko nacrtovanje, kontrolna metoda, gozdnogojitveni cilj, sonaravno gospodatjenje z gozdom. 1 UVOD IN OPREDELITEV PROBLEMA Pr icujoca razprava se nanaša na koncept nacrtova­nja na principih kontrole, kjer posebej izstopa vpraša­nje ustreznega pojmovanja gozdnogojitvenih ciljev. Polemika o tem ima že svojo zgodovino. Zace la se je v okvi ru komisije, ki je leta 1985 obravnavala nact1 za postojnsko gozdnogospodarsko obmocje. Predstavniki Gozdnega gospodarstva Postojna so takrat vztrajali na enotno (nediferencirano) oblikovanih gozdnogojitve­nih ciljih in smemicah po obmocnih gospodarskih raz­redih, ne glede na zelo razlicne možnosti v družbenih (velika državna posest) in zasebnih (zelo razdrobljena posest) gozdovih tega gozdnogospodarskega obmocja. Temu je bila takrat ( 1986) namenjena celo izredna seja strokovne komisije za obravnavo obmocnih gozdno­gospodarskih nacrtov, vendar je ostalo to vprašanje tudi po sej i nerazcišceno. Strokovna porocevalca sva v Zakljucnem porocilu o obmocnih gozdnogospodar­skih nacrtih v Sloveniji (GAŠ PERŠ I C 1 KOTAR 1986) posebej poudarila, da je vprašanje diferenciranja gozdnogojitvenib ciljev na družbene in zasebne goz­dove v svojem bistvu povezano z njihovim dinamic­nim pojmovanjem, t. j. z njihovo spremenljivostjo s casom. O posledicah stati cnega pojmovanja gozdnogojitve­nih ciljev kot necem relativno koncnem sem v nasled­njih letih posebej opozatjal (GAŠPERŠIC 1988, 1989). Kljub temu je bilo takšno pojmovanje gozdnogojitve­nili ciljev vkljuceno v predlog sistema za gozdnogospo­darsko nacrtovanje v Sloveniji (VESELIC 1 GOLOB 1994). Na posvetovanju v okviru Zveze gozdarskih društev Slovenije sem to miselnost kritiziral in v raz­pravi, ki je izšla še isto leto (GAŠ PERŠ IC 1994), opo­zarjal, da gre za širše vprašanje, ki posega v samo *prof. dr. F. G., univ. dipl. inž. gozd., Na gri vi 14, Dragomer, SLO idejno zasnovo koncepta n acrtovanja. Gozdnogojit­veni cilj je temeljno izhodišce pri n acrtovanju razvoja gozdov, zato se z njegovim pojmovanj em razodeva tudi d o l ocen idejni pristop k nacrtovanju. Na argumente in opozorila o posledicah takega pojmovanja gozdnogo­jitven ih ciljev ni bilo nobenih reakcij. V interesu stro­kovnjakov na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter centrale Zavoda za gozdove Slovenije, ki so bili zadolženi za oblikovanje Pravilnika o gozdno­gospodarskih in gozdnogojitvenill nacrti h , bi moralo biti, da bi ocite n spor v pogledih predhodno temeljito razc i stili , saj spor med šolo in prakso, ne glede na to, kdo ima tu prav, gotovo ne more biti koristen. Oddelek za gozdarstvo BF, ki edini na raziskovalnem in peda­goškem podrocju razvija to strokovno podrocje in ki je odigral pomembno vlogo pri zadnjih dveh obnovah obmocni h nac rtov, leta 1994 iz nerazumljivih razlogov ni bil vkljucen v strokovno komisijo za oblikovanje novega pravilnika o gozdnogospodarskih nacrtih . Igno­rira li so tudi mnenje Oddelka za gozdarstvo BF ( 1997) pri osnutku pravilnika. Leta 1998 je ta miselnost, ki je celo v nasprolju z veljavnim Zakonom o gozdovih, pre­prosto postala predpisana obveznost v obliki Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrt ih (Ur. list, št. 5, 1998), po katerem poteka tudi sedanja obnova o bmocnih gozdnogospodarskih nacrtov v Sloveniji. Z zahtevo (pravilnik) o dolocitvi »optimalnega 1' modela gozda« ter casa, v katerem naj bi bil goz­dnogojitveni cilj realiziran, je gozdnogojitvenemu cilju nedvomno odvzet njegov dinamicen (razvojen, spremenljiv, preboden) znacaj , tj. njegova povezanost (odvisnost) z razvojem gozda in njegovega družbenega okolja (zlasti sprememba zahtev in potreb do gozdov). Pri tem je treba vedeti, daje t. i. obdobje doseganja tudi manj zahtevnih ciljnih stanj v gospodarskem razredu objektivno zelo dolgo, enako je dolžini proizvodnega GozdV 59 (2001) 5-6 Ga.'>Uciti se uc iti (Lernen zu lernen).« Ce se vrnemo k prejšnjemu primem, ugotovimo, da tu nima smisla optimirati neke fiksne organizacijske struk­ture podjetja, saj jo lahko cas (razvoj) hitro povozi, ampak organiziranost, ki mora spretno reagirati na izzive casa (razvoja). V obeh primerih gre za ustvar­jalen evolucijski proces (za samoorganizacijo). Ta primera sta bila navedena z namenom, da bi se zami­slili v nujnost spremenjenega nacina razmišUanja pri gozdnogospodarskem nacrtovanju . S prehodom od optimiranja dolocenih struktur (cilj­nih stanj) na optimiranje upravljavskih procesov gozdarji tako rekoc ponovno odkrivamo pri nas že znan koncept nac1tovanja, ki ga sedaj oznacujejo številni GozdV 59 (2001) 5-6 Gašperšic, f.: Ponovno o kontrolni metodi v gozdnogospodarskem nacrtovanju sinonimi: kontrolna metoda (prvoten naziv), nacrtova­nje na principih dinamicnega usmetjanja (kontrole) raz­vojnih procesov, adaptivno (ptilagodljivo) nacrtovanje, organsko-probabilisticno nacrtovanje, ekosistemsko nacrtovanje (ekosistemski management). Smiselni so tudi sinonimi: evolucijsko ali evoluciji ustrezno nacr­tovanje, odprto nacrtovanje (za razliko od zaprtega v telmiki). V primerjavi z ekonomisti, ki so krenili na to pot šele pred nekaj desetletji, imamo lahko prijeten obcu­tek, da so stari gozdatji (Gumaud, Biolley, pri nas Scholl mayer) že pred vec kot 1 OO leti. ko še ni bilo sistemske teorije, kibemetike, neodanvinisticne raz­vojne teorije in znanosti o gozdnih ekosistemih, intui­tivno prišli do enakih spoznanj in zaceli razvijati idejo kontrolne metode v gozdnogospodarskem nacrtovanju. Po drugi strani pa niti ni cudno, da se je ideja kon­trole pojavila prav pri nactovanju v gozdu, saj nima pravzaprav nihce opravka s tako izjemno kompleksnim naravnim sistemom. 4 STATICNO ALI RAZVOJNO POJMOVANJE GOZDNOGOJITVENIH CILJEV Klasicen primer staticnega pojmovanja ciljev je teo­rija o normalnem gozdu. Za našo razpravo so posebej zanimive tako imenovane normale za prebiralni gozd (MILETIC 1954). Profesor Klepac (1997) uporablja zanje vcasih celo naziv optimale. Gre za model nor­malne oziroma optimalne stmkture prebiralnega gozda, ki naj služi kot cilj gospodarjenju. V Mileticevi (1954) knjigi sem naštel podrobno opisanih kar 17 normal naj­razlicnejših avtorjev (Francozov, Švicarjev, Hrvatov, Srbov, med njimi je tudi Hufnagl). Poskusi oblikovanja takih nonnal (optima!) so se nadaljevali tudi kasneje. vendar tudi najnovejši ne morejo prikriti svojega sta­ticnega znacaja. Njihova edina uporabna vrednost je, da nam služijo kot eden od pripomockov pri prevetjanju stanja gozdov v pogledu trajnosti. Ob staticnem znacaju teh normal (optima!) kaže pomisliti na znano tezo v strokovni literaturi, po kateri je prebiralna zgradba v naravi prehodnega znacaja, njeno umetno vzdrževanje pa zelo težko ali celo nemogoce. V pravilniku definirani pojmi: dolgorocni gozdno­gojitveni cilj s predvidenim casom, v katerem naj bi bil dosežen, optimalen model oziroma idealno stanje gozda nedvomno predstavljajo staticno in vsaj relativno koncno stanje, ki je glede na odprto evolucijo (razvoj) gozda in družbenega okolja nesprejemljivo. V praksi gozdnogospodarskega nacrtovanja pred­stavljajo gozdnogojitveni cilji in ukrepi vzajemno povezano celoto (sistem upravljanja oziroma souprav­lj anja gozda v njegovem razvoju), zato se staticno poj­movanJ·e gozdnogojitvenega cilja v neki meri prenaša tudi na gozdnogojitvene ukrepe. Cilje gospodarjenja z gozdovi in preko teh tudi goz­dnogojitvene cilje ter gozdnogojitvene ukrepe moramo videti v izkorišcanju možnosti, kijih nudi razvoj goz­dnih ekosistemov in njihovega družbenega okolja. Modeli ciljnih gozdov (gozdnogojitveni cilji) nastajajo razvojno (evolucijsko), tako kot nastajajo tudi zahteve in pogoji zanje. Iz tega izhaja naslednjn razvojna defi­nicija za ciljni gozd: Ciljni gozd je miselni model gozda, ki v dolo­cenem prostoru in casu v najvecji možni meri ter gospodarno zadovoljuje družbene potrebe (GAŠ­PERŠIC 1989). Ciljni gozd je torej umetnost možnega v nekem casu ln prostoru, saj ne moremo poceti nicesar izven mej realnih možnosti, te pa nastajajo z razvojem v gozdu in v njegovem družbenem okolju. O tem se lahko prepricamo, ce se z razmišljanjem po retrospektivni poti podamo v preteklost pri gospodarjenju z gozdovi. Pomislimo npr. na realno oviro, ki jo še vedno pred­stavlja posestna meja v drobnolastniškem gozdu (t. i. parcelno gospodarjenje). Ker imamo opravka z nacttovanjem v evolucijskih sistemih (sistemih sprememb),je treba upoštevati spre­membe, ki jih prinaša razvoj,jih tudi vnaprej predvideti in se na ta nacin vkljuciti v sooblikovanje prihodnosti. Kreativnost namrec ni nobeno stanje, ampak z raz­vojem gozda in družbenega okolja povezan proces. Nikoli vnaprej ne vemo, koliko casa bo nek cilj aktu­alen. Ob obnovah gozdnogospodarskih nacrtov ciljev nikoli nekriticno ne prevzemamo. 5 CILJ POTREBUJEMO NA ZACETKU POTI, KONCA NI. SAJ JE PRIHODNOST (RAZVOJ) ODPRTA V odprti obliki nacrtovanja sta tako kot v vsaki odprti evoluciji cilj in smoter na zacetku in ne na koncu poti (JANTSCH I 992). Cilj potrebujemo na zacetku. za dobro usmerjeno in organizirano delo. Gozdnogo­jitveni cilj je model gozda, po katerem delamo sedaj, in ne nekaj, kar naj bi nastalo v neki odmaknjeni prihodnosti. Tu je eden bistvenih nesporazumov pra­vilnega pojmovanja gozdnogojitvenih ciljev. S ciljem. ki naj bi bil realiziran cez 80. 100. 120 let, se uveljavlja neke vrste teleološki pristop, nacrtovalen proces pa ostaja neorganiziran za akcijo v sedanjosti. Med necim, kar naj bi nastalo cez mnogo let, in kon­kretnim (realnim) modelom za delo danes je velika razlika. Dejstvo je, da imamo in bomo imeli opravka z Gašperšic. F.: Ponovno o kontrolni metodi v gozdnogospodarskem Jltlcrtovanju antropogeno spremenjenimi gozdovi. Z zagledanostjo v nekaj dolgorocnega, namišljeno optimalnega ali celo idealnega lahko prezremo možnosti, ki jih za obliko­vanje in razvoj nudijo gozdovi in procesi v njih danes. Prav v tem pa je velika prednost operativnih gozdno­gojitvenih ciljev. Pri tehnicnih sistemih je drugace. Cilji (modeli, nacrti bodocih sistemov) doživijo na zakljucku poti svojo materialno realizacijo. Razvoj se tu kaže v nas­tajanju vedno novih sistemov, ko obstojeci zastarijo (pomislite npr. na osebne avtomobile). Evolucijski sistemi so s svojim razvojem odprti v prihodnost, zato moramo imeti cilj na zacetku poti in ga skladno z razvojem gozda in njegovega družbenega okolja, vkljucno z razvojem našega znanja o gozdu, skrbno prilagajati, torej imeti možnost sooblikovanja prihodnosti. 6 OBLIKOVANJE GOZDNOGOJITVEN IH CILJEV JE STVAR DOBRO PREMIŠLJENIH ODLOCI­TEV-POSTOPEK, KI GA MOCNO PODCENJU­JEMO Temeljni vzrok za to je napacno pojmovanje goz­dnogojitvenega cilja. Le kdo naj bi resno, poglobljeno in odgovorno razmišljal o necem, kar naj bi nastalo cez 80, 1 OO let? Zato s takšno lahkotnostjo, kar mimogrede, zapišemo gozdnogojitveni cilj in skoraj ne pomislimo, da gre za temeljno odlocitev pri oblikovanju gozdov v gospodarskem razredu v obmocju, ki po površini pogosto presega 10.000 ha. Mislim, da bi se morali tu zgledovati npr. po gradbenikih. Kar pomislimo, koliko dela in odgovornosti je vloženo že v nacrt za navadno stanovanjsko hišo, ki se po vrednosti še zdalec ne more primerjati s tisoci hektarov gozdov v nekem gospodar­skem razredu. V ozadju kratkega zapisa, ki v gozdnogospodarskih nacrtih oznacuje gozdnogojitveni cilj (miselni model mnogonamenskega gozda), bi morala biti vsestranska in poglobljena presoja, po pomenu podobna tisti pri projektiranju tehnicnih sistemov. Oblikovanje gozdnogojitvenega cilja je sinteza, kjer upoštevamo: -stanje gozdov gospodarskega razreda v širšem smislu, vkljucno z njihovimi ekološkimi posebnostmi, raz­ vojno naravnanostjo ter omejitvami (ovirami), ki jih predstavlja dolocena posestna struktura; -gozdnogospodarske cilje, ki integrirajo družbene pot­rebe in gozdnogospodarske možnosti; -nacelo trajnosti, v prakticni obliki zahteve za stabil­ nost in zanesljivost funkcioniranja tega gozdnega ekosistema; -ekonomske možnosti. Nujno je razmišljanje o variantah in izbor najus­treznejše. Cilj mora biti realen, tj. oblikovan v mejah realnih možnosti, sicer je neuporaben, tako kot je neuporaben nacrt za stanovanjsko hišo, ki bistveno presega naše možnosti. O realnosti gozdnogojitvenih ciljev moramo razmišljati zelo konkretno: vprašati se moramo tudi, ali lahko oblikujemo in vzdržujemo mla­dostno fazo po drevesni sestavi in kakovosti, kot je pre­dvidena s ciljem, upoštevajoc dejstvo, da teh negoval­nih del ni mogoce odlašati v prihodnost. Žal moramo biti realni tudi pri uresnicevanju zahtev za stabilnost in zanesljivost funkcioniranja gozdov. Z odlocitvijo o realnem gozdnogojitvenem cilju smo v mejah možnosti (in nic vec) hkrati vgradili tudi elemente za stabilnost in zanesljivost funkcioniranja gozdov dolocenega gospo­darskega razreda. Tako imenovani dolgorocni gozdnogojitveni cilji so po zahtevnosti pogosto oblikovani nerealno, saj se po njih ne dela, ampak so le utvara v oddaljeni priho­dnosti. 7 OD FUNKCIJE GOZDNOGOJITVENEGA CILJA K NJEGOVEMU PRAVILNEMU POJ­ MOVANJU Natancen vpogled v konkretne funkcije gozdnogo­jitvenega cilja pri raznih presojah in odlocitvah lahko zelo prispeva k njegovemu pravilnemu pojmovanju. Adaptivno pojmovani gozdnogojitven} cilj je model za delo danes in v nedoloceni prihodnosti, je torej opera­tivni (delovni) model, ki se direktno uporablja, uvelja­vlja kot vodilo, podobno kot gradbeni nacrt pri gradnji stanovanjske hiše, seveda v mehkejši obliki. Koncno pa tudi sam pojem gozdnogojitveni cilj oznacuje njegov ožji (konkreten) delovni, tj. gozdnogojitveni znacaj, ne pa nekega pricakovanega stanja v odmaknjeni priho­dnosti. Da bi razumeli, kako tak cilj deluje, se moramo po analogiji postaviti v položaj gradbenika izvajalca na gradbišcu, ki ima kar naprej v rokah nacrt (model stanovanjske hiše = cilj) ter meter in druge merilne pripomocke. Iz nacrta dobi vse potrebne dimenzije, materiale v postopku izgradnje in podobno. Za razliko od gradbeništva se gozdnogojitveni cilj le uporablja, uveljavlja, namesto realizira. To tudi zato, ker imamo v vecini primerov gozd že tu, za razliko od tehnicnega objekta (npr. stanovanjske hiše), ki nastaja na novo in ki se dejansko realizira. Da bi pojasnili sporno razlikovanje med uporabo in realizacijo gozdnogojitvenega cilja, je nujno na kratko GozdV 59 (2001) 5-6 Gašperšic, F.: Ponomo o kontrolni metodi v gozdnogospodarskem nacrtovanJU prikazati njegovo funkcijo v procesih presoje in odlo­ canja pri: -nacrtovanju; -izvedbi nacrtovanega (pri odkazovanju drevja za posek, gojitvenih delih itd.); -kontroli (nadzoru) pravilnosti izvedbe; -preverjanju uspešnosti preteklega gospodarjenja ob obnovah nacrtov. -Z vzporeditvijo dejanskega stanja gozdov gospodar­skega razreda, strukturiranega po razvojnih fazah in naprej po najrazlicnejših infmmacijah z gozdnogo­jitvenim ciljem (modelom ciljne ga stanja), lahko pri nacrtovanju najprej presojamo in nato tudi odlocamo, kaj je treba narediti v sestojih, upoštevaje pri tem njihovo usmerljivost in racionalnost poseganja, ter v veliki meri tudi, kako to narediti. Podrobneje o tem procesu presoje in odlocanja glej v Gašperšic (1989, 1995 oz. 1997). -Pri izvedbi nacrtovanega (odkazovanju drevja za posek, gozdnogojitvenih delih) nam gozdnogojitveni cilj služi kot konkreten model za oblikovanje sestoj ev po horizontalni strukturi, drevesni sestavi in nacinu mešanja, kakovosti. -Gradbeniki s pomocjo nacrta natancno preverjajo izvedbo. Nam v ta namen služi gozdnogojitveni cilj. Pomislimo, kako neobhoden je gozdnogojitveni ci li pri presoji pravilnosti izvedbe v raznih konfliktnih situacijah, ki postajajo zaradi obcutljivosti javnosti do posegov v gozdovih vedno bolj pogoste. V takih primerih se radi postavimo v fonnalen položaj, daje bilo vse narejeno po potrjenih nacrtih, katerih bistveni del so tudi gozdnogojitveni cilji. Zaradi napacnega pojmovanja gozdnogojitvenih ciljev jih naša interna pa tudi inšpekcijska kontrola v ta namen žal skoraj ne uporabljata, sicer pa jih zaradi nerealnosti, ker niso predvideni kot delovni cilji, tudi ne moreta uporab­ljati. Pogosta so ocitna razhajanja, ko je z gozdno­gojitven im ciljem v nacrtu, vkljucno v gozdnogoji­tvenem nacrtu, npr. predvidena razgibana skupinsko raznodobna zgradba sestojev, medtem ko je odka­zilo izvedeno v obliki velikopovršinskega uvajanja sestoj ev v obnovo in nagle dinamike obnavljanja. To navajam le kot primer, ki dokazuje, daje s pomo­cjo operativnega gozdnogojitvenega cilja mogoce in potrebno po vsebinski oziroma kakovostni plati kontrolirati izvedbo. Namrec ni resnega nacrtovanja brez kontrole izvedbe. Toleriranje resnih napak pri izvedbi ali celo odsotnost nadzora povratno zelo pri­zadene avtoritativnost in celo smiselnost nacrtova­nja. -Gozdnogojitveni cilj, ceprav adaptiven (preboden), nam omogoca presojo premikov v razvoju gozdov konkretnega gospodarskega razreda po drevesni ses­tavi, kakovosti, sestojni zgradbi, razmerju razvoj­nih faz, lesni zalogi itd. v ciljno smer in s tem oceno uspešnosti preteklega gospodarjenja z gozdovi ob obnovah nacrtov. 8 ADAPTIRANJE GOZDNOGOJITVENIH CIL­JEV NA NOVE RAZMERE Nasprotujem brezglavemu spreminjanju gozdnogo­jitvenih ciljev, ce so domišljeno postavljeni, nujno pa je preveriti njihovo ustreznost, in to po istih kriterijih kot pri njihovem oblikovanju. Postopek je enostaven, naslanjamo se na realne pogoje in možnosti ter na naj­novejše znanje o gozdu. Aktualnost (ustreznost) goz­dnogojitvenih ciljev traja dalj casa, za nekatere goz­dove tudi vec desetletij, ne smemo pa jih nekriticno sprejeti, ne da bi jih preverili. Cilj se pac nanaša na neko nedoloceno, >~le relativno predvidljivo prihodnost«, za katero pa nikoli ne vemo, kakšna bo. Nikoli ne izklju­cujemo neprijetnih presenecenj pa tudi zablod pri sicer premišljenem delu in novih spoznanj, ki nam argumen­tirano kažejo na drugacno rešitev za gozdnogojitveni cilj. V naštetem so dodatni razlogi, da moramo gozdno­gojitvene cilje pojmovati adaptivno (spremenljivo). 9 ZAKLJUCKI -Zaradi napacno zamišljenih in posledicno tudi slabo oblikovanih gozdnogojitvenih ciljev je celoten proces presoje in odlocanja pri nacrtovanju, izvedbi in nad­zoru manj ucinkovit. Na vseh teh podrocjih lahko pre­sojamo in odlocamo na podlagi vzporeditve nekega dejanskega stanja gozdov z referencnim (modelnim) stanjem, ki ga lahko predstavlja le operativni goz­dnogojitveni cilj, sicer ostajajo celotno nacrtovanje, vkljucno z gozdnogojitvenim, izvedba in nadzor brez konkretnih meril, brez ustreznega delovnega modela. Da je stvar res takšna, sva se s prof. M. Katarjem lahko zelo konkretno prepricala pri pregledu obmoc­nih gozdnogospodarskih nacrtov. Pogosto sva namrec naletela na popolno neskladnost med stanjem gozdov v gospodarskem razredu, gozdnogojitvenim ciljem, smernicami (nacrtovanimi ukrepi), etatom ter nacr­tovanimi gojitvenimi deli, kar je med drugim posle­dica neustrezne presoje in odlocanja pri nacrtova­nju. To sva zapisala v posamezna porocila o obmoc­nih nacrtih in v zakljucno porocilo (GAŠPERŠIC 1 KOTAR 1986). Do podobnih ugotovitev sem prišel tudi pri pregledu številnih nacrtov gospodarskih enot iz raznih obmocij v Sloveniji. Gašperšic, F.: Ponovno o kontrolni metodi v gozdnogospodarskem nacrtovanju -Pojem >>obdobje za doseg ciljnega stanja« (VESELIC 1 GOLOB 1994), ki je tudi predpisan s Pravilnikom o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih, si zasluži vec pozornosti. Dejstvo je, da so tudi manj zahtevna ciljna stanja (po drevesni sestavi, nacinu mešanja, sestojni zgradbi, kakovosti) v gospodarskem razredu praviloma dosegljiva šele v casu dolžine pro­izvodnega (obratovalnega) obdobja. Po mnenju Vese­li ca in Goloba (1994) je to tudi casovni horizont, za katerega naj bi opredeljevali gozdnogojitvene cilje. Postavimo se v situacijo tistega, ki naj v nacrt zapiše gozdnogojitveni cilj, ki bo dosežen cez 80, 100, 120 let, tem bolj ce se hkrati zaveda dinamike v razvoju gozda, družbenega okolja (ki je hitrejša) in koncno tudi našega znanja in novih spoznanj o gozdu. V še bolj nerodni situaciji se bo znašel ob obnovi tega nacrta. Ali naj od prej dolocenega obdobja preprosto odšteje 1 O let? Tisti, ki bodo morali nacrtovati po tem pravilniku, bodo gotovo razmišljali o (ne)smiselnosti takega ravnanja. V tako dolgih casovnih obdobjih se spremenijo celo temeljne doktrine pri gospodarjenju z gozdovi, kaj šele gozdnogojitveni cilji. Pomislimo, do kakšnih temeljnih zasukov je prišlo pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji v zadnjih 50 letih, prihodnost pa bo najbrž še bolj dinamicna. Cim pa pomislimo na kakršnokoli spreminjanje tako zamišljen ih ciljev, za kar je zelo veliko motivov, smo takoj pri edini alternativi, pri razvojno (prehodno, spremenljivo) pojmovanih gozdnogojitvenih ciljih, s cimer pade tudi teza o enotuih gozdnogojitvenih ciljih in smerni­cah (ukrepih) ne glede na sektor lastništva. Zagotovo pa bi bilo neustrezno, ce bi ostali pri pojmovanju ciljev po pravilniku in jih hkrati še spreminjali. -Trditev pristašev nespremenljivih in enotnih gozdno­gojitvenih ciljev, da se številne razlike, posebnosti, v bistvu razlicne možnosti za razvoj pokažejo v razlic­nih obdobjih za doseg enotnih ciljev po gospodar­skih razredih (VESELIC 1 GOLOB 1994) je nes­prejemljiva. Najbolj tipicne so razlike, ki jih za goz­dnogojitvene cilje predstavlja skrajno razdrobljena zasebna posest, ki v Sloveniji prevladuje. Kdo lahko ignorira temeljno oviro, ki jo gospodarjenju z goz­dovi objektivno predstavlja posestna meja (parcelno gospodarjenje) v drobnolastniškem gozdu? Ignori­ranje številnih razlik in individualnosti pelje v uni­ficiranje (enotni gozdnogojitveni cilji in smernice) in šabloniziranje, v naspro~e z »evoluciji ustrezno obravnavo« že pri nacrtovanju. Ce se celo kapitalne razlike lahko »stlacijo« v okvir istega cilja in smernic (ukrepov), cemu bi se potem trudili z diferenciranjem ciljev in ukrepov v detajlu (pri gozdnogojitvenem 2GB nacrtovanju)? Namen diferenciranja pa je v izkori­šcanju možnosti, ki jih dajejo zelo razlicen razvoj gozdov in prav tako razlicne razvojne poti v družbe­nem okolju. Ali ni cudno, da ekosistemske posebno­sti v naravi gozda upoštevamo (spoštujemo), nekaj sistemsko analognega in enako vplivnega v družbe­nem okolju pa ne? -Zamisel in oblikovanje gozdnogojitvenih ciljev, tega temeljnega elementa pri nacrtovanju razvoja gozdov, kot je predvideno s pravilnikom, ima širše implika­cije, ker negira koncept nacrtovanja na principih kon­trole, tj. na podlagi stalnega ucenja in iskanja bolj­ših rešitev, analogno aktivni vlogi evolucije. Takšna miselnost negira temeljne kakovostne zahteve pri nacrtovnnju v kompleksnih evolucijskih sistemih­fleksibilnost in adaptivnost. Ce upoštevamo Jant­scha (1992) in našo zapriseženost ideji sonaravnega gospodarjenja z gozdovi (celo v Zakonu o gozdovih in v Programu razvoja gozdov v Sloveniji), potem ni nic takega, kar si bolj zasluži oznako »So naravno in hkrati kreativno« pri gozdnogospodarskem nacrto­vanju in gospodarjenju z gozdovi sploh, kot nepre­stano ucenje v dialogu z gozdom in družbenim oko­ljem ter stalno preverjanje našega ravnanja, kar je bistvo kontrolne metode. Brez te spoznavne funkcije je nacrtovanje v izjemno kompleksnih gozdnih eko­sistemih brez moci. Tako koncipirano nacrtovanje je odlicno sredstvo in pogoj za razvijanje kriticnega nacina razmišljanja in s tem oblikovanja gozdarskega strokovnjaka. -·Na kljucnem podrocju, ki je predmet te kriticne raz­prave,je Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdno­gojitvenih nacrtih izdelan v nasprotju z Zakonom o gozdovih (Ur. list, št. 30, 1993). -Ironija posebne vrste je, da prihaja ta miselnost iz pos­tojnskega gozdnogospodarskega obmocja. Ob tem je lahko vsem v opozorilo in nauk znana misel iz uvoda h gozdnogospodarskemu nacrtu za snežniške goz­dove, sestavljenim pod vodstvom H. Schollmayerja (1912), ki za tisti cas naravnost neverjetno sledi evolucijsko-spoznavni miselnosti: »Z gozdnogospodarskim nacrtom zasnovano gospodarjenje z gozdovi ne smemo sprejeti kot zak­ljuceno in nespremenljivo delo, ampak ga je treba tako v njegovih temeljnih nacelih kakor tudi v posa­meznih delih v skladu s casom stalno razvijati in prenavljati. Vsako ureditev kot podlago za usmer­janje gospodarjenja z gozdovi moramo razumeti v stalnem razvoju, podvržena je stalnim spremem­bam.« GozdV 59 (2001) 5-6 Gašperš ic. F.: Ponovno o kontrolni metodi v gozdnogospot.lar~kcm nacrtovanju -Polemika o enem kljucnih vprašanj gozdnogospo­darskega nact1ovanja in gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji traja že 15 let. Na opozorila in argumente ni nihce odgovmjal, pripombe oz. umenje Oddelka za gozdarstvo BF na osnutek pravilnika niso upošte­vali in sporni koncept preprosto predpisali. Tu gre za razhajanje v vrhu stroke, z MKGP in Zavodom za gozdove na eni strani in šolo (Oddelkom za gozdar­stvo in gozdne vire na BF) na drugi strani. Ob tem je n·eba spomniti na vlogo, ki jo je odigral Oddelek za gozdarstvo BF pri zadnjih dveh obnovah obmoc­nih gozdnogospodarskih nacrtov v Sloveniji, kjer gre nedvonmo tudi za številne pridobljene izkušnje. -Ta tematika je za gospoda~jenje z gozdovi v Sloveniji tako pomembna, da si zasluži obravnavo v okviru gozdarskih študijskih dni ali posebnega seminatja. Cas je, da si ustvarimo jasno predstavo o konceptu nacrtovanja sonaravnega gospodmjenja z gozdovi in zanj v okviru obstojece kadrovske strukture ustva­rimo tudi ustrezne organizacijske pogoje. Viri BATESON, G., 1996. Oekologie des Geistes.-Suhrkamp, s. 675. BATESON, G., 2000. Geist und Natur eine notwendige Einbeit.-Subrkamp, s. 285. BINNIG, G., 1997. Aus dem Nicht (Ueber die Kreativitaet von Na tur und Mensch).-Piper, Muenchen-Zuerich, s. 298. CAPRA, F., 1994. Wendezeit.-OTV Sachbuch, Muenchen, s. 513. EIGEN, M. 1 WINKLER, R., 1996. Das Spiel -Naturgesetze steuem den Zu fali.-Pi per, Muenchen-Zuerich, s. 404. GAŠPERŠ IC, F., in sod., 1988. Strokovne podlage za obnovo nacrtov gospodarskih enot.-Ljubljana, s. 124. GAŠPERŠ IC, F., 1989. Gozdnogojitveni cilji in njihova vlnga v procesu nacrtovanja razvoja gozdov.-Gozd. vesh1ik, 47, lO, s. 410-419. GAŠPERŠIC, F., 1994. Organsko--probabilisticni koncept v nacr­tovanju sonaravnega gospodarjenja z gozdovi.-Zb. gozd. in les., 44, s. 179-214. GAŠPERŠ IC, F., 1995. Gozdnogospodarsko nacrtovanj e v sona­ravnem ravnanju z gozdovi.-Oddelek za gozd. BF, Ljubljana, s. 403. GAŠ P ERŠIC, F., 1996. Gozdnogospodarsko nacrtovanje v fun­kciji razvoja pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji.-Zb. gozd. in les., 50, s. 143-160. GAŠPERŠIC, F. 1 KOTAR, M., 1986. Zak ljucno porocilo o obmocni h gozdnogospodarskih nacrtih v Sloveniji.-Stro­kovna in znanstvena dela, št. 95. Ljubljana, s. 50. GAŠ PERŠIC, F. 1 KOTAR, M. 1 WINKLER, 1., 1992. Dileme prihodnje ureditve gospodatjenja z gozdovi.-Oddelek za gozd. BF, Ljubljana, 35 s. GAŠPERŠ IC, F. 1 KOTAR, M. 1 MLINŠEK, D. 1 POGACNIK, 1., 1993. Dileme nadaljnjega razvoja gozdnogospodarskega nacrtovanja v Sloveniji.-Odd. za gozd. BF, Ljubljana, s. 50. JANTSCH, E., 1992. Die Selbstorganisatioo des Universums.­Hauser Verlag, Muenchen -Wien, s. 464. LJAPUNOV, A. A., 1984. Kiberneticeskij podhod k teoreti ce­skoj biologii.-K.ibemetika živogo (Biologija i infonnacija), »Nauka«, Moskva, s. 38-45. KLEPAC, D., 1997. Novi sistem uredivanja prebornih šuma.­Hrvatske šume, Zagreb, s. 36. LORENZ, K., 1973. Die Rueckseite des Spiegels.-Piper, Muen­chen -Zuerich. s. 338. MALIK, F., 1996. Strategie des Managements konplexer Systeme, (Ein Beitrag zur Management -Kybernetik evo­lutionerer Systcme).-Paul Haupt, Bern, Stuttgart, Wien, s. 589. MILETIC, Ž., 1954. Osnovi uredjivauja prebime šume.-Zadm­žna knjiga, Beograd, s. 424. MONOD, J., 1977. Zufall und Notwendigkeit (Philosophischc Fragen der modemen Biologie).-DTY, s. 73 . OVCfNNIKOY, J. A., 1984. Osnovnye tendencii v fi ziko-himiceskoj biologii.-K.ibemetika živogo (Biologija i informacija), »Nauka«. Moskva, s. 10-18. POPPER, K., 1994. Logik der Forschung.-J.C.B. MOHR, Tue­bingen, s. 481. POPPER, K., 1998. Objektive Erkenntnis (Ein evolutionerer Entwurf).-Hoffmann und Campe, s. 414. POPPER, K., 1999. Auf der Suche nacb einer besseren Welt.­Piper, Muenchen -Zuerich, s. 282. POPPER, K., 2000. Alles Leben ist Problemloesen.-Pi per, Muen­chen -Zuerich, s. 336. POI'PER, K. 1 LOREN Z, K., 1994. Die Zukw1ft ist offeu.-Piper, Muenchen -Zuerich, s. 143. PRJGOGfNE, l. 1 STENGERS, l., 1993. Dialog mit der Narur (Neue Wege naturwissenschaftlicheu Denkens ).-Piper, M nenehen -Zuerich, s. 346. RJ EDEL, R., 1975. Die Ordnung des Lebendigen (Systembedingungen der Evolution).-Paul Parey, Hamburg und Berlin, s. 372. RJEDEL, R., 1981. Biologie der Erkenntnis.-Paul Parey, s. 231. RIEDEL, R., 1990. Evolution und Erkenntnis.-Piper, s. 360. VESELIC, ž. 1 GOLOB, S., 1994. Predlog sistema gozdnogospo­darskega nacrtovanja v Sloveniji.-Zb. ref., Zveza gozdarskih društev Slovenije, Ljubljana, s. 21-44. VESTER, F., 1993. Neuland des Denkens (Yom technokratischen zum kybemetischen Zeitalter).-DTV, s. 547. YOLKENŠTEJN, M. V., 1984. Teorija infom1acii i evoljucija.­Kibemetika živogo (Biologija i informacija), »Nauka«, Moskva, s. 45-54. WESSON, R., 1995. Chaos, Zufall und Auslese in der Natur.­lnsel, s. 400. Pravilnik o gozdogospodarskib in gozdnogojitvenih nacrtih (U r. list, št. 5/1998). Pripombe k osnutku pravilnika o vsebini nacrtov za gospodarjenje z gozdovi in o postopkih za njihovo sprejemanje.-Oddelek za gozdarstvo BF (1997), s. 8. · Zakon o gozdovih (Ur. list, št. 30 /1993). Novice z Gozdarskega inštituta Slovenije Letošnje poletje in prihajajoca jesen sta bila za Goz­darski inštitut Slovenije izjemna. Poleg rednega teren­skega dela smo i11tenzivno delali na prijavah razlic­nih domacih in mednarodnih projektov ter na pripravi delavnic in znanstvenih srecanj . V okvim ciljnega raziskovalnega programa Kon­kurencnost Slovenije 2001-2006 smo pripravili vecje število predlogov projektov. Sodelavci Gozdarskega inštituta Slovenije so se udeleževali tudi pripravljalnih srecanj za pripravo projektne dokumentacije za prijavo projektov 5. okvirnega programa EU (rok: 10.-15. 1 O. 2001 ). Tako smo sodelovali pri prijavi naslednjih pro­jektov: 1) Carbon Sink Strengh of Beech in the Changing Environment: Experimental Risk Assessment of Mitigation by Chronic Ozone Impact. Projekt se prijavlja v okviru 5. okvimega programa EU, temat­ski program Energija, okolje in trajnostni razvoj, KA: Globalne spremembe, klima in biodiverziteta. Koordinator je Tehnicna univerza v Freisingu. 2) Kvaliteta življenja in ravnanje z življenjskimi viri. Projekt se prijavlja v okviru 5. okvirnega programa EU na tematiko mednarodnih proveniencnih posku­sov z bukvijo. Obstajajo torej velike možnosti za intenziviranje raziskav, vezanih na bukev in bukove gozdove. 3) Povabili so nas tudi k sodelovanju v okviru 5. okvir­nega programa EU z naslovom PINE -Prediciting Impact in Natural Environment, tematsko se projekt uvršca v tematski program Energija, okolje in traj­nostni razvoj. Raziskave s podrocj a palinologije, dendrokronologije in lesne anatomije bodo pote­kale v Triglavskem narodnem parku, koordinator je finska univerza v Ouluju. 4) Pripravljamo predlog za sodelovanje še pri dveh projektih EU: ALCAWO in SUFFICE. V oktobru pripravljamo na Gozdarskem inštitutu Slovenije kar tri pomembne dogodke: eno znanstveno srecanj e in dve delavnici na terenu. V cetrtek, 18.1 O. 200 1, organizirata Zveza gozdar­skih društev in Gozdarski inštitut Slovenije znanstveno srecanje z naslovom Pr ou cevanje ogroženosti žival­skih vrst na primeru divjega petelina. Na srecanju bodo predstavljeni rezultati projekta Ogroženost divjadi in drugih prostoži vec i h živali v gozdnih ekosistemih in krajinah. Osrednji cilj projekta je bil preu citi ogrože­nost izbranih skupin gozdne favne in poiskati ukrepe za njihovo zašcito. Projekt je bil izpeljan v tesnem sode­lovanju z razlicnimi inštitucijami: GIS, Biotehniška fakulteto, Prirodoslovnimmuzejem Slovenije, SAZU, ZGS in drugimi. Prav tako v cetrtek, Il. 1 O. 200 l, organizira Zavod za gozdove Slovenije, OE Brežice, v sodelovanju s CE ZGS in GIS delavnico z naslovom Gozdno semenar­stvo in drevesnicarstvo, ki bo potekala na podrocju KE Kostanjevica. Predvidena je udeležba 60 do 80 revirnih gozdarjev iz OE Brežice, nekaj iz OE Novo mesto, vecine vodij odsekov za gojenje gozdov in nekaj inšpektorjev. Dva dni pred obema dogodkoma, 9. 10.2001, bomo v sodelovanju z Zavodom za gozdove organizirali 5. delavnico javne gozdarske službe z naslovom Razi­skave gozdnih ekosistemov na obmocju Mošenika pri Kocevski Reki. Na delavnici bodo predstavljene razi­skave rasti šcnih razmer (geologija in tla), vegetacije, prirastnih znaci lnosti dreves in gojitvene problematike na izbranih rastišcih. Delavnica je zamišljena kot izme­njava znanj, ki služijo kot podlaga za nacrtovanje in reševanje gozdnogojitvene problematike v konkretnih razmerah. Sodelavci inštituta so se kljub fi nancnim težavam udeležili nujnih srecanj v tujini. V okviru projekta NAT-MAN se je vodja projekta doc. dr. H. Kraigher udeležila srecanja organizacijskega odbora projekta, ki je bilo v zacetku avgusta v ceških pragozdovih. Med drugim so se dogovorili za vec izmenjav delovnih obi­skov. Projekt EUFORGEN aktivno tece in posledica tega so številna srecanj a in delovni sestanki. Tako smo se predstavniki GIS maja udeležili srecanja Mreže za ple­menite listavce na Irskem. Junija smo pripravili poro­cilo in se udeležili srecanja Mreže za sestojne (socialne) listavce (bukev in srednjeevropske hraste) na Norve­škem. Septembra pa smo pripravili poro c ilo za dmgo srecanje Mreže za iglavce v Španiji. Ce bodo financna sredstva dopušcala, se bomo predstavniki GIS oktobra udeležili sestanka Mreže za topole na Hrvaškem, kjer se bomo pogovarjali o skupnem raziskovalnem delu. Tom Levanic Aktu .. BF-Oddelek za gozdarstvo in obnov lj ive gozdne vire Iz domace bl:J·j) ·,:::. · C'T '·"Y: 1.-,; :.~-' -... ~. · -~· .. ~ \:_. · ":-J;. ... ;:,;c;~:~ __:}. ~ _4. Gozd in gozdarstvo v politicnih programih slovenskih parlamentarnih Dolocen rok za dokoncanje višješolskega študija gozdarstva Kot je znano, že nekaj let ni vec višješolskega štu­dija gozdarstva, nadomestil ga je triletru visokošolski strokovni študij. Absolventom višješolskega študija je bila dana možnost, da še koncajo ta študij ali pa nadaljujejo s študijem na visokošolski strokovni ravni. Zakon pa ni izrecno dolocal, do kdaj je še mogoce koncati višješolski študij. To pa je zelo pomembno tudi za okoli 120 absolventov višješolskega študija gozdarstva, med njimi najvec izrednih, ki so zaposleni kot revirni gozdarji na Zavodu za gozdove Slovenije. Biotehniška fakulteta se je že pred skoraj dvema letoma odlocila, da bo izdajala višješolske diplome do 30. sep­tembra 2002. Letos poleti pa je Državni zbor RS sprejel dopolnitve zakona o visokem šolstvu, s katerimi je dolocil30. september 2002 kot zadnji rok, do katerega je mogoce diplomirati na nekdanjem višješolskem štu­diju. strank Jože KOZJEK* UVOD Nova pol iti cna oblast, ki je bila izvoljena 15. okto­bra 2000, je dobila koncno podobo. Razme1je stran­karskih sil v parlamentu in koaliciji je razporejena, dolžnosti in naloge, ki cakajo politike, so številne in zahtevne. Obenem pa slovenska javnost opazuje ure­snicevanje tistega, kar so posamezne stranke obljub­ljaJe v predvolilni kampanji. Tisti, ki se ukvarjamo z gozdovi in gozdarstvom, pa smo bili najbrž pozorni predvsem na podrocje, ki nam je domace, in tako oce­njevali realnost izvedbe oz. samo vsebino politicnih obljub, ki neposredno ali posredno zadevajo slovenske gozdove in gozdarstvo. Clanek poskuša pregledno in izcrpno prikazati mesto, vrsto in znacaj politicnih obljub, ki se predvsem neposredno navezujejo na slovenske gozdove in goz- * J. K., Turnše 3, 1233 Dob pri Domžalah, SLO GozdV 59 (2001) 5-6 Veliko zanimanje za gozdarski študij Tudi v novem študijskem letu je zanimanje za goz­darski študij veliko. Na univerzitetnem študiju gozdar­stva je bilo razpisanih 40 mest, prijavilo pa se je 72 kandidatov. Vlada RS je vpis omejila na 40 in prav toliko kandidatov je bilo na študij tudi sprejeto. Še vecje pa je zanimanje za visokošolski strokovni študij, za katerega je bilo razpisanih 45 mest. Prijavilo se je 177 kandidatov, vpisna služba univerze pa je na koncu odobrila vpis 49 kandidatom. Iztok Winkler - darstvo v veljavnih politicnih programih strank, ki so po volitvah zasedle parlament. Clanek je pravzaprav vsebinsko dopolnjena semi­narska naloga z istoimenskim naslovom pri predmetu gozdarska politika visokošolskega strokovnega študija gozdarstva na Biotehniški fakulteti. OBRAVNAVANE POLITICNE STRANKE C l anek obravnava vlogo gozda in gozdarstva v poli­ticnih programih slovenskih parlamentarnih strank, ki so na volitvah 15. 1 O. 2000 zasedle naslednje šte­vilo poslanskih mest: Liberalna demokracija Slovenije (LDS) 34, Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) 14, Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) Il, SLS+SKD Slovenska ljudska stranka 9, Nova Slove­nija (NSi) 8, Slovenska nacionalna stranka (SNS) 4, Stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) 4 in Stranka mladih Slovenije (SMS) ravno tako 4. 271 e METODOLOGIJA ZA PRIKAZ VLOGE GOZDA V POLITICNIH PROGRAMIH Metodologija za prikaz vloge gozda in gozdarstva v politicnih programih slovenskih parlamentarnih strank temelji najprej na vsebinski predstavitvi umešcenosti gozda in gozdarstva v posameznih programih in v nadaljevanju na analizi programov. Za analizo politic­nih programov sem izbral štiri kriterije: prisotnost vse­binskih podrocij iz gozdarstva, zastopanost posameznih funkcij gozdov, ki so trenutno uveljavljene, posrednost ali neposrednost pri vkljucevanju gozdov in gozdarstva v politicne programe ter konkretnost oz. posplošenost pri navajanju gozdov in gozdarstva. Vse štiri predsta­vitve po navedenih primerjalnih kriterijih so prikazane v preglednicah, ki jih dopolnjltiejo komentarji. VSEBINSKI POGLED UMEŠCENOSTI GOZDA IN GOZDARSTVA V POSAMEZNIH PROGRAMIH Politicni program LDS LDS se v svojem politicnem programu loteva pod­rocja kmetijstva in varstva okolja, kjer so v daljšem obsegu obdelani tudi gozdarstvo in gozdovi, in sicer zelo strokovno in v najvecjem obsegu glede na poli­ticne programe ostalih parlamentarnih strank. Prvic omenja politicni program gozdarstvo pod poglavjem V Evropo s stabilno, kakovostno in poceni pridelano hrano, in sicer v navezavi s sprejetim Progra­mom razvoja slovenskih gozdov, ki predstavlja osnovo in izhodišce za ureditev statusa gozdarstva in lovstva, kar navaja v nadaljevanju. Dalje opozmja na zagoto­vitev takšnega razvoja, da bo gozdarstvo pripravljeno na vkljucitev v Evropsko unijo in da bo tudi potem sposobno izvajati ucinkovito gozdarsko politiko. Poglavje Narave nismo dobili v dar od staršev, ampak smo si jo izposodili od otrok zacenja LDS z obljubo, da si bo prizadevala na podrocju gozdarstva uveljaviti takšno razvojno politiko, ki bo cim manj dodatno obremenjevala okolje. V nadaljevanju pro­grama izpostavlja pomen pravnega varstva obmocij z vodnimi zaje~i kot prednostno nalogo v prihodnjih letih. Obmocja z vodnimi zajetji pa se v vecinskem deležu navezujejo na gozd in s tem na varovanje gozda. V skladu z interesi in pricakovanji lokalnega pre­bivalstva je potrebno na podrocju varovanja narave sprejeti ustrezen zakon, ki paje za razliko od casa, ko je bil program napisan (leto 1998), danes že v veljavi pod imenom Zakon o ohranjanju narave. Zakon se v veliki meri navezuje tudi na gozdna in gozdnata obmocja v smislu njihovega ohranjanja. Ohranjanje pestre in bogate biotske raznovrstnosti Slovenije je v najvecji meri odvisno od gozdov, kjer se naravne vrednote v najvecjem deležu tudi nahajajo. Na tej podlagi obljublja LDS v svojem programu prizadevanje za usklajeno gospodarjenje z vsemi naravnimi viri, vkljucno z goz­dovi. Zadnji trije odstavki v obravnavanem poglavju so v celoti posveceni gozdovom in gozdarstvu, in sicer v obliki zavzemanja za sonaravno gospodarjenje z goz­dovi. Usmerjanje in razvoj gozdov naj ostane v pri­stojnosti Zavoda za gozdove Slovenije, prav tako tudi lov in gospodarjenje z divjadjo, medtem ko naj se operativno-financne naloge postopoma prenesejo na posamezna lovišca. Politicni program SDS Gozd in gozdarstvo imata v politicnem programu SDS pod poglavjem Kmetijstvo, gozd in prehrana pomembno mesto, saj se tekst veže nanju kar sedem­krat. V primerjavi z ostalimi politicnimi programi igra gozdarstvo v programu SDS ocitno pomembno vlogo, kar je razvidno tudi iz zelo konkretnih ciljev, za katere se zavzema SDS: gozdarstvo kot vir ohranjanja in povecevanja zaposlenosti na podeželju, zložba gozdnih zemljišc kot krepitev ekonomskega smotra pri zase­bnem gospodarjenju z gozdom, kreditiranje nakupa ali najema gozdnih zemljišc za družinske kmetije, vzpod­bujanje zasebnih gozdarskih podjetij in obrtništva na podeželju na temelju izrabe obilnih lesnih surovin in nazadnje omogocanje pogodbenega izvajalskega in podizvajalskega dela v gozdovih, s katerimi gospodari Sklad kmetijskih zemljišc. Posredno se politicni program SDS dotika gozda in gozdarstva pod poglavjem Urejanje prostora in varstvo okolja, v odstavku, ko navaja upoštevanje prizadevanja za dosego trajnostnega razvoja, kar je vedno bolj aktu­alno tudi na podrocju gozdarstva. Logicni posledici, ki ju navaja tekst v nadaljevanju, sta posvecanje skrbi uporabi alternativnih obnovljivih virov, med katere v Sloveniji v prvi vrsti sodi gozd oz. les, in pa prizade­vanje za ohranjanje biotske raznovrstnosti kot posebej dragocene oblike naravnega bogastva Slovenije. Politicni program ZLSD Gozd je v politicnem programu ZLSD pod pol!la­vje Clovek, narava in okolje direktno, a zelo splošno omenjen dvakrat. Prvic v kontekstu posledic onesna­ževanja okolja, kar se odraža tudi v propadanju gozdov. Indirektno se vsebina poglavja navezuje na gozd tudi v smislu njegovega izkorišcanja kot obnovljivega vira energije, pri cemer je potrebno upoštevati okoljevar­stvene omejitve. Gozd V 59 (2001) 5-6 Iz do1nare Poglavje Kmetijstvo in podeželje se gozdov in goz­darstva neposredno ne dotika. Stranka se s programom zavzema za zložbo kmetijskih zemljišc, kar je pred­vsem iz ekonomskega vidika smotrno tudi pri drobni gozdni posesti. Prispevek k stabilizaciji ekonomskega položaja kmeta na Slovenskem so tudi dopolnilne dejavnosti, med katere sodi tudi izkorišcanje gozdnih dobrin, predvsem lesa, kar pa direktno v programu ni omenjeno. Politicni program SLS+SKD Kljub temu da naj bi stranka SLS+ SKD že po svoji osnovni naravnanosti in svojem izvoru (nekdaj Sloven­ska kmecka stranka in zatem Slovenska ljudska stranka -"stranka slovenskega podeželja") svojo pozornost posebej posvecala slovenskemu kmetu, kmetijstvu in podeželju, pri cemer imata pomembno mesto tudi gozd in gozdarstvo, sta ravno gozd in gozdarstvo v trenut­nem politicnem programu v primerjavi z ostalimi pro­grami strank obdelana zelo skromno in posplošeno. Program se prvic gozdarstva zgolj dotakne v pogla­~u Socialno-tržni gospodarski sistem na prehodu v postindustrijsko družbo in Evropsko unijo pod tocko Kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, in sicer v obliki ugotovitve, da je individnalno-družinsko kmetijstvo skupaj z gozdarstvom najvecji porabnik prostora in tako odlocilno vpliva na podobo kulturne in naravne krajine. Drugic se v poglavju Zdravstvo pod tocko Odgo­vornost program na posreden nacin dotika gozdov v stavku: "Država je soodgovorna za varstvo okolja, da bo zdravo in prijazno cloveku." K okolju pa v slo­venskem prostoru nedvomno v najvecji meri sodi tudi gozd, torej je država soodgovorna tudi za gozdove, da bodo zdravi in cloveku prijazni. Tretjic stranka SLS+SKD v poglavju Varovanje okolja, naravne in kulturne dedišcine pod tocko Okolje omenja zašcito okolja ter naravnih virov, kamor bi lahko prišteli tudi gozdne površine in vse vire, ki izha­jajo iz njega. Dalje tekst pod isto tocko navaja tudi umiranje gozdov kot možno posledico onesnaževanja okolja, kijo je potrebno preuciti in postopoma odpraviti s pomocjo sanacijskih aktivnosti in velikih sredstev. Politicni program NSi NSi v svojem politicnem programu obravnava slo­venske gozdove v poglavju Kmetijstvo, kjer do njih zavzame stališce v dveh razlicnih situacijah, ki se nave­zuj eta predvsem na lastništvo gozdne posesti. Prvic stranka podpira zasebno lastništvo gozdov ob doslednem upoštevanju zakonodaje ne glede na pore-klo ali izvor lastništva. Drugic pa stranka meni, da sodijo v last države izkljucno le tista gozdna obmocja, ki so bodisi zakon­sko zašcitena ali pa so naravni rezervati. Stališce stranke v zvezi s slovenskimi gozdovi v omenjenem kontekstu je jasno, vendar pa je v tem obsegu v primerjavi s programi ostalih strank zajeto le eno podrocje gozdov in gozdarstva, kar pa je mogoce pojasniti z zelo kratkim obstojem stranke (ustanovitev 15. 4. 2000). Politicni program SNS Politicni program SNS posveca pozornost sloven­skim gozdovom na treh mestih. Prvic na posreden nacin v poglavju Racionalno gospodarjenje z narav­nimi viri in dobrinami, ko omenja obnovljive naravne vire v smislu umnega gospodarjenja z njimi in njihove revitalizacije. V tem kontekstu lahko med obnovi ji ve naravne vire štejemo tudi gozd, ceprav velja tu ome­niti zelo posplošeno in nekonkretno obliko pozornosti do obnovljivih naravnih virov oz. v našem primeru gozdov. Kljub temu v tem smislu stranka obljublja pod­poro. Drugic se v poglavju Ekološka usmeritev in kon­trola gospodarstva pojavljajo gozdovi v smislu najve­cjega naravnega bogastva Slovenije, kar po mnenju stranke SNS predvsem zaradi krepitve socialne fun­kcije gozdov narekuje lastništvo države nad gozdovi. Navedeno poglavje vkljucuje tudi zahtevo, da se spe­cificni biotopi, ki jih gozd nedvomno v najvecji meri tudi vsebuje, zašcitijo. Program SNS tako vsebuje vrsto odnosov med gozdom in clovekom, med gozdno poses~o in lastni­kom, iz cesar je razviden pozitiven odnos in pozornost do gozda, predvsem kot izstopajoce naravne vrednote v Sloveniji. Politicni program DeSUS DeSUS neposredno gozda in gozdarstva ne vklju­cuje v nobenega izmed poglavij svojega politicnega programa. V publikaciji 4. kongres DeSUS je v obsež­nem uvodu predsednika stranke g. Jožeta Globacnika omenjen gozd v smislu procesa denacionalizacije, pri cemer. dajejo podporo t. i. predlogu g. Bavcarja, ker onemogoca fizicno vracanje gozdov v vecjih komplek­sih. Politicni program SMS _...­ Ker kljub obljubi predstavnika SMS, da mi pošljejo svoj politicni program, nisem prejel njihovega programa, ne morem povzeti vsebine njihovega programa v zvezi !3Ce in tuje prakse Preglednica 1: Medsebojna primerjava razlicnih vsebinskih podrocij v zvezi z gozdovi in gozdarstvom v pol iticnih programih Vsebinska podrocja v zvezi z gozdovi in gozdarstvom Politicne stranke Skupaj LDS SDS ZLSD SLS+ SKD NSi SNS DeSUS SMS Skupaj 5 5 2 2 1 3 o .. Javna gozdarska služba 1 . .. Sofinanciranje gozd. dejavnosti 2 • • .. Gozdarstvo kot dopoln. dejavnost 1 . .. Posest. razmere in lastništvo gozdov 3 . • • .. Gozd kot nacion. naravna vrednota 3 • . • .. Gozd kot v.ir surovin in energije 2 . • .. Umiranje gozdov 3 . . • .. Zasebna gozdarska podjetja 1 • .. Slovensko gozdarstvo in EU 1 . .. Lovstvo 1 • . . . . -Dl podatkov z gozdovi in gozdarstvom. Lahko pa povem, da sem ob osebnem kontaktu z enim od c lanov stranke izvedel, da je podrocje gozdarstva v njihovem politicnem programu zastopano zelo skromno ali pa ga morda sploh ni. ANALIZA VSEBINSKJH PODROCIJ V ZVEZI Z GOZDOVI IN GOZDARSTVOM V POLITICNIH PROGRAMIH Iz preglednice je razvidno, da sta LDS in SDS stranki, ki najširše zajemata podrocje gozdov in goz­darstva (oba programa se gozdarstva dotakneta pet­krat). Nekoliko ožje (trikrat) obravnava gozdarstvo SNS, medtem ko ZLSD, SLS+SKD (dvakrat) in NSi (enkrat) omenjajo gozdove in gozdarstvo v manjšem obsegu. Stranki DeSUS in SMS gozdov in gozdarstva neposredno ne omenjala. Glede pogostnosti pojavljanja razlicnih vsebinskih podrocij v zvezi z gozdovi in gozdarstvom pa iz pre­glednice opazimo, da prevladujejo zadeve (omenjene v treh programih) v zvezi s posestnimi razmerami in lastništvom gozdov v Sloveniji (SDS, NSi in SNS), z gozdom kot nacionalno naravno vrednoto, z njego­vim varovanjem, z ekološko vrednostjo in stabilnostjo (LDS, SLS+SKD in SNS) in z umiranjem gozdov (SDS, ZLSD in SLS+SKD). V dveh programih se navaja sofinanciranje gozdarskih dejavnosti s strani države (LDS in SDS) in gozd kot naravni vir surovin in energije (ZLSD in SNS). Enkrat pa so omenjeni naslednji sklopi: javna gozdarska služba (LDS), goz­darstvo kot dopolnilna dejavnost slovenskih kmetij ali vir dodatne zaposlitve (SDS), zasebna gozdarska pod­jetja (SDS), slovensko gozdarstvo in Evropska unija ter lovstvo, ki ju vkljucuj e le LDS. ZASTOPANOSTGOZDAPO FUNKCIJAH GOZDOV V POLITICNIH PROGRAMIH Iz preglednice 2 je razvidno, da se najvec razli-cn ih funkcij gozdov dotika politicni program SNS (sedem funkcij), nekaj manj programi LDS (pet), SDS in SLS+ SKD (oba štiri). Ostale stranke v svoj program vklj ucujej o funkcije gozdov v manjšem obsegu, in sicer ZLSD tri funkcije, NSi dve, stranki DeSUS in SMS pa neposredno v svojem po liticnem programu ne navajata nobene izmed funkcij gozdov. Pri seštevkih posamez­nih funkcij gozdov, na katere se navezujejo politicni programi, opazimo, da so najbolj "popularne" biotop­ska funkcija, ki je omenjena šestkrat (v programih LDS, SDS, ZLSD, SLS+SKD, NSi in SNS) ter dedi­šc insko varstvena (LDS, SDS, SLS+SKD, NSi in SNS) in lesnoproizvodna funkcija (LDS, SDS, ZLSD, SLS+SKD in SNS), ki sta omenjeni petkrat. Na higiensko-zdravstveno funkcijo se politicni programi navezujejo štirikrat (LDS, ZLSD, SLS+ SKD in SNS). Po enkrat so pri vseh programih skupaj omenjene hid­rološka (LDS), rekreacijska (SNS), turisticna (SDS), poucna (SNS) in lovnogospodarska funkcija gozda (LDS). Varovalne, klimatske, zašc itne, obrambne, estetske in nabiralniške funkcije ne omenja noben vel­javen politicni program. NEPOSREDNO IN POSREDNO TER SPLOŠNO IN KONKRETNO NAVAJANJE GOZDARSTVA V POLITICNIH PROGRAMJH Analiza politicnih programov s pomocjo pregle­dnice 3 nam pokaže, da stranke LDS, SDS in NSi goz­dove in gozdarstvo veckrat omenjajo neposredno (LDS 5-krat od skupaj 7-krat, SDS 5-krat od skupaj 8-krat in NSi 2-krat od skupaj 2-krat), medtem ko stranki ZLSD in SNS veckrat gozdove in gozdarstvo omenjala posredno (ZLSD 4-krat od skupaj 4-krat in SNS 4-krat od skupaj 5-krat). Stranka SLS+SKD dvakrat omenja gozdove in gozdarstvo neposredno in dvakrat posre­dno, medtem ko stranka DeSUS gozdov in gozdarstva sploh ne omenja, za SMS pa ni podatkov. Seštevek .. -m podatkov Prcgledmca 3: Neposredno in posredno ter splošno in konkretno navajanje gozdarstva v pol iti cnih programih Naci n navajanja gozdarstva v poli t1Cn i h programih Politi c ne stranke Skupaj LDS SDS ZLSD SLS+SKD NSi SNS DeSUS SMS Neposredno navajan je 15 5 5 o 2 2 1 o .. Posredno navajanje 15 2 3 4 2 o 4 o .. Skupaj 30 7 8 4 4 2 s o .. Splošno navajanje 10 5 5 4 3 1 2 o .. Konkretno navajanje 20 2 3 o 1 1 3 o .. Skupaj 30 7 8 4 4 2 s o .. .. -m podatkov neposrednih in posrednih omemb gozdov in gozdarstva pa nam ne pokaže razlik, saj je neposrednih omemb 15, posrednih pa prav toliko. Medsebojna primerjava med splošnim in konkret­nim navajanjem gozdov in gozdarstva pa nam pokaže, da polovica programov veckrat navaja gozdove in goz­darstvo na splošno (LDS 5-krat od skupaj 7-krat, SDS 5-krat od skupaj 8-krat, ZLSD 4-krat od skupaj 4-krat in SLS+ SKD 3-krat od skupaj 4-krat). SNS navaja goz­dove in gozdarstvo konkretno 3-krat od skupaj 5-krat, NSi pa jih enkrat omenja na splošno in enkrat kon­kretno. DeSUS gozdov in gozdarstva sploh ne omenja, za SMS pa ni podatkov. Skupni seštevek za splošno in konkretno navajanje pa nam pokaže, da se gozdovi in gozdarstvo 20-krat od skupaj 30-krat navajajo v splošni obliki. ZAKLJUCEK V nasprotju s prvotnimi pri cakova nji lahko ob izde­lani analizi in predstavitvi gozda in gozdarstva v poli­ticn ih programih slovenskih parlamentarnih strank ocenim, da je zlasti gozdarstvo v politicnih programih dobro obdelano, saj je zajeto na številnih in raznovr­stnih po drocji h . Opozoriti je treba na zanemarjanje nekaterih funkcij gozdov, ki zadovoljujejo predvsem socialne potrebe, ki se stopnjujejo hkrati s širjenjem urbanizacije in narašcanjem onesnaževanja okolja. To so varovalna, klimatska, zašc itna, estetska funkcija gozda, ki jih politic ni programi ne omenjajo. Usodna slabost za gozdove in gozdarstvo pa utegne biti razme­roma skromno programsko prekrivanje oz. ponavljanje dolocenih problemov, ki posamezno sicer so prisotni v programih, vendar pa celostno gledano ni enotnega oz. skupnega interesa za njihovo reševanje (glej spodnje seštevke pri preglednicah 1 in 2). Poleg tega pa velja omeniti tudi program DeSUS, ki se gozdov in gozdar­stva sploh ne dotakne, kar je za parlamentarno stranko slabo, še zlasti ce jo primerjamo s SNS s prav tako štirimi sedeži v parlamentu, ki pa ima zlasti gozdove dobro obdelane. Viri Veljavni politicni programi slovenskih parlamentarnih strank GozdV 59 (2001) 5-6 rnace itl. tuje prakse Sanacija smrekovih monokultur v gozdovih Mislinjskega grabna Miloš KECMAN* UVOD "V obmocjih gozdnih monokultur, kjer je krepitev oziroma obnovitev naravne biotske pestrosti aktualna, je v cilje gospodarjenja smiselno vgrajevati krepitev oziroma obnovitev potencialne naravne biotske pes­trosti. Te cilje je mogoce doseci s prilagojenimi nego­valnirni ukrepi (posredna premena, naravna obnova, premenilno redcenj e) , z nacrtn im negospodarjenjem in dodatnimi ukrepi" (DlACI 2000). Mislinjski graben je nedvomno primeren objekt za proucevanje krepitve oziroma obnovitve naravne biot­ske pestrosti, saj ima dolgoletno tradicijo gospodarjenja s sodobnimi tehnikami gojenja gozdov. Vsi gozdno­gospodarski nacrti (prvi je bil napisan že leta 1955) poudarjajo kot gozdnogojitven cilj poveca nje deleža listavcev na 20-do 30-odstoten delež, kar naj bi se doseglo postopoma. V prvem nacrtu je govora predvsem o naravni obnovi gozdov in o premenah v obliki t. i. meliora­cij: spopolnitve, podsaditve in podsetve. V naslednjem nacrtu pa je predvidena postopna indirektna premena, in sicer v sestoj ih v obnovi ali pa v labilnih, slabo dono­snih sestojih, torej predvsem nasemenitev avtohtone Jjstopadne vegetacije. Poleg tega je v nacrtu omenjena uspešno izvedena podsadnja bukve v predelu Bri cka kot primer, kako zaustaviti zakisovanje tal. Gozdno­gospodarski nacrt iz leta 1975 pa navaja tako postopne in direktne premene enomernih gozdov v raznodobne kot naravno obnovo gozdov z vnosom manjkajoc ih drevesnih vrst. Pri tem je od potencialnih meliorativnih vrst posebej izpostavlj ena bukev zaradi svoje trdoži­vosti in mo cne konkurencnosti. Še pred prvim gozdnogospodarskim nacrtom se je melioracijam smrekovih monokultur na Pohorju posvetil Miklavžic (MIKLAVŽJC 1958). Za meliora­cijo smrekovih monokultur je predvidel dobo 60 let. Ucinki melioracije bi bili doseženi s pospeševanjem listavcev, omenjal pa je tudi direktne premene. Za vecjo uspešnost slednjih je predlagal biološko melioracijo tal (osnovanje zašcitnega ali predhodnega nasada) in agrotehnicne ukrepe (dvigovanje in obracanje ruše, prekopavanje talnih. horizontov, rahljanje tal in apne­nje). Ob zakljucku melioracije bi se delež v površinski zmesi med listavci in iglavci gibal med 60 do 80 % v korist slednjih. Pri tem pa je poudaril, da bi bil delež * M. K., trni v. dipl. inž. gozd, ZGS OE Novo mesto, Gubceva 15, 8000 Novo mesto, SLO listavcev v lesni masi njžj i, saj naj bi ti predstavljali predvsem vmesni in spodnji sloj, njihova funkcija pa bi bila predvsem melioracija tal. Cas (CAS 1979) seje v svoji raziskavi posvetil pro­blematikj vracanja listavcev v smrekove monokulture na obmocju mjslinjskega Pohorja. Za obdobje od 1954 do 1974 je ugotavljal povecanje lesne zaloge pri iglav­cih na ciljno vrednost, pri listavcib pa je bilo povece­vanje lesne zaloge neznatno, le 1 m3/ba. Predvideval je, da je skromno prirašcanje listavcev posledica nji­hovega podstojnega socialnega položaja. Drugi razlogi slabšega prirašcanja pa naj bi bili: listavci se nahajajo v šopih in zaradi redcenj le-teh pride do zmanj šanja skupnega prirastka, poseki dozorevajocih sestoj ev eno­dobnih bukovih gozdov, les za kurjavo. Posebej je analiziral stanja v gošci in v srednjedo­bnem smrekovem drogovnjaku. Za fazo gošce je ugo­tovil, da so iglavci v konkurencnem boju manj vitalni in hitreje izpadajo kot listavci. S tem naj bi se izkazovala velika imigracijska moc listavcev na tem podrocju , obenem pa je na ta nacin zagotovljena naravna zmes razlicnih drevesnih vrst in posledicno stabilnost gozda v gospodarskem in biološkem pomenu. Poudaril pa je, da za razvoj listnatega pomladka ni dovolj samo ugodna presvetljenost tal, ampak tudi dovolj vlage. Podobno je za drogovnjake ugotavljal, da se listavci pojavljajo na bolj vlažnem in hladnejšem vzhodnem pobocju . Tam listavec (predvsem bukev), utesnjene med krošnjamj smrek, odlikuje izredna vitalnost in sposobnost preživetja tudi preko 50 let. Zavod za gozdove je leta 1999 zacel s sanacijo po biotskih dejavnikih ogroženih nenaravnih cisti h sesto­jev smreke na Pohorju (Poroci lo ... 2000). V podporo temu projektu smo v prispevku želeli prikazati, kakšni so rezultati 40-letnega intenzivnega dela v smrekovih monokulturah, kjer so gozdnogojitveni cilji usmerjeni k po vecanju deleža listavcev. PROUCEVANl OBJEKT IN METODA DELA Proucevani objekt so gozdovi Mislinjskega grabna (GGO Slovenj Gradec, GOE Mislinja), kj so bili leta 1955 v državni lasti. Obmocje zajema 3.595 ha. Pod­laga za ugotavljanje stanja so bili GGN iz let 1955, 1975 in 1995. Za vsak odsek posebej smo ugotovili lesno zalogo, l oceno za iglavec in listavec. Za vsak odsek smo skušali spremljati podatek o drevesni sestavi, vendar se je izkazalo, da biotske pes- GozdV 59 (2001) 5-6 Iz do:rnace trosti v tem pogledu ne bomo mogli ugotavljati, saj za mnogo odsekov v nacrtih doticni podatki manjkajo, ostali podatki pa so bili vecinoma ocenjeni okularno. Tako so se podatki o lesni zalogi (sumarno za iglavce ali lista vee), pridobljeni na osnovi drevesne sestave, v veliko primerih mocno razhajali od dejanskih (merje­nih) podatkov, ki se jih dobi v nacrtu. Sosledna razmerja med iglavci in listavci so pricala o razvojnih trendih, na osnovi tega pa smo sklepali o povecevanju oziroma zmanjševanju biotske pestrosti. Enak postopek smo uporabili tudi za odseke, ki so bili v razvojni fazi drogovnjaka. Rezultati pricakovanih gozdno gojitvenih smernic (povecevanje deleža listav­cev) bi se morali v tej razvojni fazi najbolj odražati. Pricakovali smo tudi, da se bodo gozdnogojitvene smernice (povecevanje deleža listavcev) odražale tudi v sadnem materialu. Smreka se naravno dobro pomlajuje, zato je bilo pricakovati, da se je pospeševala sadnja listavcev in s tem na dolgi rok izboljševalo razmerje v prid listavcev. Iz gozdne kronike za obmocje Mislinj­skega grabna smo zbrali podatke o kolicinah posajenih sadik za obdobje od leta 1950 do leta 1992. Za leta 1954, 1955, 1956, 1979 in 1989 ni podatkov o kolicini posajenega materiala. Potrebno je tudi opozoriti, da se podatki v gozdni kroniki s konca 60. let do sredine 70. let in iz njih izvedeni rezultati nanaš.:.jo na vse gozdove, in ne samo na državne. RAZMERJE V LESNI MASI MED IGLAVCI IN LISTAVCI Delež listavcev se je v casu od leta 1955 do 1995 s prvotnih 7,9% zmanjšal na 6,7 %. V povprecju se delež listavcev manjša za 0,3 %v desetih letih, vendar pa je bil trend zmanjševanja v zacetnem opazovalnem obdobju (1955-1975) pocasnejši in se je razmerje med iglavci in listavci zacelo drasticno spreminjati šele po letu 1975. Do neke mere gre za pricakovan rezultat. Leta 1955 je bil v fazi drogovnjaka delež iglavcev višji, kot smo ga ugotovili za vse razvojne faze za leto 1995. Razmerje se je spremenilo, ker omenjeni drogovnjaki danes že predstavljajo debeljake. Na osnovi treh gospodarskih razredov, ki predstav­ljajo 89,6% vseh obravnavanih gozdov, pa za razvojno fazo drogovnjaka ugotavljamo zaskrbljujoca dejstva: -razmerje med iglavci in listavcije še bolj neugodno, kot ce gledamo vse razvojne faze skupaj; -tudi v tej fazi je prav tako opazen trend zniževanja deleža listavcev; -stopnja zmanjševanja deleža listavcev v tej fazi je celo višja, to je 0,45 % na deset let. ANALIZA SAD NJE V proucevanem obdobju (od leta 1950 do 1992) so posadili 19 razlicnih drevesnih vrst. Od tega so vsako leto (38-krat) posadili smreko, zelo pogosto pa so sadili tudi bukev (30-krat). Veliko pogostnost sadnje (20­do 29-krat) zasledimo tudi pri rdecem boru, gorskem javmju, sivi jelši,jesenu in macesnu. Sivo jelšo so upo­rabljali kot melioratorja rastišca (MIKLAVŽIC 1958). Nekaj vrst-jelka, oreh, duglazija, vrba-je bilo sajenih redko (5-do 9-krat). Preostale drevesne vrste-jerebika, h·epetlika, crna jelša, lipa, cešnja, rdeci hrast, crni bor in brest-so posadili samo nekajkrat (do 4-krat). Letno so posadili dobrih 100.000 sadik, od tega je dve tretjini predstavljala smreka, ostalih iglavcev je bilo dobrih 10 odstotkov, listavcev pa slaba cetrtina. Število sadik je bilo v obdobju planskih secenj zelo visoko. Gledano skozi perspektivo celokupne umetno obnovljene površine so prav tako najvec sadili prav v tem obdobju. S prvim gozdnogospodarskim nacr­tom (leta 1955) seje prešlo na naravno obnovo, kar se kaže v dejstvu, da se je skupna površina, obnovljena po umetni poti, zelo zmanjšala. Po letu 1955 je tudi število posajenih sadik upadlo in se do neke mere ustalilo. Število sadik smreke je bilo v obdobju planskih secenj visoko in je kasneje upadlo. Nakazuje pa se nekakšna periodicnost v kolicini sadik smreke. V zacet­nih letih po obnovi nacrta (leta 1955, 1965, 1975, 1985) je delež smrekovih sadik upadal, v drugi polovici vel­javnosti nacrta paje zopet zacel narašcati. Le v zadnjem proucevanem obdobju do ponovnega porasta smreko­vib sadik ni prišlo. Od ostalih iglavcev so najvec sadili rdeci bor (51 %), znaten delež pa predstavlja tudi macesen (39 %). Prvega so bolj sadili do leta 1962, ko je bilo visoko tudi število sadik ostalih iglavcev, macesen pa so bolj sadili ob porastu števila sadik ostalih iglavcev med letoma 1970 in 1975. Po tem obdobju se je število sadik ostalih iglavcev zmanjšalo in v celokupnem ostali iglavci ne predstavljajo vec vecjega deleža. Med listavcije najvec sadik bukve (64 %),javorja (16 %), sive jelše (Il%) injesena (6 %). Število sadik listavcev (grafikon 1) je bilo v obdobju planskih secenj zelo visoko in je v zadnjih dveh letih te dobe pred­stavljalo celo polovicen delež vseh posajenih sadik (grafikon 2). Po tem obdobju je število sadik listavcev drasticno upadlo, delež posajenih listavcev pa se je gibal do 20 %. Vecji porast v številu in deležu sadik listavcev (tudi do 50%) je opazen po letu 1975, aje kratkotrajen. Ponovno povecanje števila in deleža sadik listavcev je opazno z letom 1988. Razveseljivo je (v .:r:. '6 250000 m IJ) ..Q ·::;: 200000 2 >IJ) g 150000 c. :::J .:r:. Cf) 100000 50000 o Grafikon 1: Skupno število posajenih sadik pogledu uresnicevanja gozdnogojitvenega cilja pove­canja deleža listavcev), da delež posajenih sadik listav­cev v zadnjih letih mocno presega 50 % (grafikon 2). RAZPRAVA Cas je v svoji raziskavi (CAS 1979) predvideval, da bosta v bodoce delež in pomen listavcev v mislinjskih gozdovih vse bolj narašcala. Svoje ugotovitve je oprl na osnovi ugotovljenih razvojnih trendov v mislinjskih smrekovib monokulturah, obcutnega deleža listavcev v mlajših sestojih in vse vecjega deleža listavcev (v številu, in ne v lesni masi) v starejših sestojih. S to 1975 1980 1985 1990 Leto raziskavo ugotavljamo, da so trendi še vedno neugodni. Delež listavcev je upadel, upadanje deleža listavcev pa je v zadnjem casu hitrejše. Poleg tega lahko pricaku ­ jemo, da se delež listavcev še nekaj casa ne bo pove­ ceval, saj je, gledano samo v razvojni fazi drogovnjaka, delež listavcev v lesni zalogi še nižji, kot ce gledamo vse razvojne faze skupaj. Ker gre za slovenski primer dobro uspelega pos­ kusa vnosa listavcev v srnrekove monokulture, ki si ga ogleduje cela Evropa, so bila ugotovljena dejstva o zmanjševanju deleža listavcev nadvse presenetljiva. Lokalni gozdarji so pomagali razjasniti ugotovljena 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 ,...-----~ D li stavci Leto D ostali iglavci ~ smreka Grafikon 2: Delež posajenih sadik smreke, ostalih iglavcev in listavcev GozdV 59 (2001) 5-6 Iz dornace in dejstva. Mocne planske sec nje v 50. letih so se obnav­ljate s sadnjo smreke, ki se sedaj nahaja v razvojni fazi dogovnjaka. To je razlog, zakaj še vedno narašca delež iglavcev v fazi drogovnjaka in zakaj so razvojni trendi neugodni (TRETJAK 2001 ). Prof. Mlinšek-boter premen v mislinjskih gozdo­vih -je predvidel tri faze, po katerih naj bi se sanirale smrekove monokulture (TRETJAK 2001 ): 1. Povecanje lesnih zalog in zagotavljanje raznodobne strukture sestojev. 2. Doseganje in izkorišcanje kakovostnih vrednostnih prirastkov smreke; vnos listavcev v mladovje. 3. lndirektne premene-obnova smrekovih monokul­tur, v katerih pa je mladje listavcev mocno zasto­pano. Opozarjal je, da bo sanacija smrekovih monokul­tur dolgotrajen proces, in ga je slikovito opisoval s "principom hokejske palice". Narava bo potrebovala dolgo casa, da si opomore od destruktivne clovekove dejavnosti v preteklosti. Poudarek sanacije je torej na postopnem doseganju ciljev. Cilj povecanja deleža lis­tavcev na 20 do 30 odstotkov naj bi se torej dosegal v oziroma po tretji fazi sanacije, gozdovi pa se vecinoma nahajajo v drugi fazi. Prehod v tretjo fazo se je zacel le na delu predela Bricka. Tam se je vnos listavcev zacel že pred dobrimi štiridesetimi leti, pa so še vedno vse vnesene bukve pod meritvenim pragom (TRETJAK 2001). Tako je razumljivo, da se gozdnogojitvenih ciljev, predvidenih v preteklih gozdnogospodarskih nacrtih, še ni doseglo. Rastišcni pogoji ne omogocajo obilja drevesnih vrst. Posajenih 19 razlicnih drevesnih vrst je pravzaprav raz­veseljiv podatek, vendar le s stališca, da so iskali dre­vesna vrsto za prem eno smrekovih monokultur. Glede biotske pestrosti pa ni smotrno zagovarjati mnenja, da je vec vrst boljše za funkcioniranje gozdnih ekosiste­mov (BON CINA 2000). Obilna sad nja smreke je bila posledica dejstva, da pred letom 1970 v drevesnicah, razen sadik javora in jesena, ni bilo moc dobiti sadik listavcev. Vizionarska odlocitev o vzgoji bukovih sadik v lastni drevesnici je bila po drugih obmocjih sprejeta tudi s posmehom. Pred tem so si pri vnosu bukve zaradi sanacije mono­kultur pomagali s puljenkami (TRETJAK 2001 ). Torej je nizek delež posajenih listavcev ob naravnem pomla­jevanju in uravnavanju zmesi v korist listavcev v mlaj­ših razvojnih fazah (GGN, 1965) pravzaprav najvec, kar so gozdarji sploh lahko naredili. Tudi tu pa se niso mogli izogniti vecnemu problemu neusklajenosti stanja sestoj ev z rastlinojedo divjadjo. Z današnjega stališca so lahko nekoliko vprašljive le gozdnogojitvene smer­nice, naj bodo listavci prisotni predvsem v polnilnem in le deloma v gornjem sloju z nalogo melioracije goz­dnih tal in ustvarjanja ugodne sestojne klime (GGN, 1965). Napacno bi bilo zapisati, da se biotska pestrost v Mislinjskem grabnu ne krepi oz. obnavlja, ceprav obra­vnavani kazalniki pricajo prav o tem. V prispevku je bilo (zaradi objektivnih razlogov) obravnavanih vse premalo kazalnikov. Za napacna so se izkazala pred­videvanja, da bo zaradi gozdnogojitvenega cilja pove­cevanja deleža listavcev v razvojni fazi drogovnjaka opazno povecevanje deleža listavcev. Štiridesetletna obdobje je prekratka peti oda, razvojni procesi so poca­snejši. Bistven kazalnik, ki prikazuje obnovitev biot­ske pestrosti v smrekovih monokulturah, je stanje v mladovju. Prispevek je nastal v okviru projekta Ohranjanje in primerno povecevanje biotske pestrosti v slovenskih gozdovih. Zahvaljujem se doc. dr. Davidu Hladniku za nasvete pri delu, univ. dipl. inž. gozd. Zoranu Grecsu (ZGS CE) in koroškim gozdarjem, spec. univ. dipl. inž. gozd. Milanu Tretjaku, univ. dipl. inž. gozd. Mirku Cehnerju in univ. dipl. inž. gozd. Ivanu Štomiku za pomoc pri zbiranju in posredovanju podatkov. Viri BON CINA, A., 2000. Primerjava strukture gozdnih sestojev in sestave rastlinskih vrst v pragozdu in gospodarskem gozdu ter presoja uporabnosti izsledkov za gozdarsko nacrtovanje.­Zbomik gozdarstva in lesarstva, 63, Ljubljana, s. 153-181. CAS, M., 1979. Zakonitosti in pomen vracanja listavcev v smre­kove monokulture mislinjskega Pohorja.-Diplomska naloga, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 92 s. DIA CI, J., 2000. Vkljucevanje koncepta biotske pestrosti v prakso gojcnja gozdov.-Zbornik gozdarstva in lesarstva, 63, Ljub­ljana, s. 255-278. MIKLAVŽIC, J., 1958. Melioracije smrekovih monokultur na Pohorju na gozdno-ekoloških in gozdno-tehnicnih osnovah.­Eiaborat, Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 281 s. Gozdna kronika GGE Mislinja, 1953. Gozdnogospodarski nacrt GGE Mislinja l. l. 1955-31. 12. 1964, 1954. Gozdnogospodarski nacrtGGE Mislinja l. l. 1965-31. 12. 1974, 1964. Gozdnogospodarski nacrt GGEMislinja l. l. 1975-31. 12. 1984, 1974. Gozdnogospodarski nacrt GGE Mislinja l. l. 1995-31. 12. 2004, 1994. Porocilo o delu Zavoda za gozdove Slovenije za leto 1999,2000, Ljubljana. Ustni vir TRETJAK, M., 2001, Slovenj Gradec, 22. marec 2001. vesti 2. Hrvaško državno prvenstvo inženirjev gozdarstva in lesne industrije v tenisu Na povabilo hrvaških kolegov se je šestc lan ska ekipa Zavoda za gozdove Slovenije udeležila 2. hrva­škega državnega prvenstva inženirjev gozdarstva in lesne industrije v tenisu. Prvenstvo je bilo organizirano v Vinkovcih, v casu od 22. do 24. junija 200 l. Prven­stvo je imelo znacaj mednarodnega prvenstva, na njem pa so sodelovale ekipe iz Hrvaške, Ceške, Madžarske in Slovenije. Tekmovanja so potekala na igri šc ih Teni­škega kluba Vinkovci. Organizacija je bila vzoma, tako v tekmovalnem delu kot tudi v spremljajo c ih dejavno­stih. Tekmovalo se je v kategorijah moški do štirideset let, moški nad štirideset let in enotni ženski konkurenci. Vseh tekmovalcev je bilo preko 80. C lan slovenske ekipe, Tibor Palfy, je v kategoriji moški nad štirideset let osvojil drugo mesto. Ces titamo . Ob športnih dosežkih so enako pomembni tudi na novo navezani stiki in želja po nadaljnjem sodelovanju tako v športu kakor tudi v stroki. Jošt Jakša l. teniško prvenstvo gozdarjev Slovenije Po vzoru smuc arskih tekmovanj in odbojkarskih prvenstev se je v Zvezi gozdarskih društev Slovenije porodila ideja o teniškem prvenstvu gozdarjev in zapo­slenih v gozdarstvu. Organizacijo prvenstva je pre­vzel D!T gozdarstva Novo mesto. Odziv na pobudo je bil vec kot zadovoljiv, kar 32 tekmovalcev je oddalo predprijavo. Tekmovanje je bilo 31. avgusta 2001, v organizaciji in na igrišc ih Teniškega kluba Otocec. Kljub slabi vremenski napovedi se je tekmovanja ude­ležilo 31 tekmovalcev, ki so tekmovali po švicarskem sistemu v enotni kategoriji. V enotni kategoriji sta se pogunmo postavili po robu svojim moškim kolegom tudi dve dekleti. Zmagovalec turnirja je s petimi osvojenimi zma­gami postal Nened Zagorac, drugo mesto je osvojil Tibor Palfy, tretje pa Zvone Ste1mšek. Prvo mesto med dekleti je osvojila Katja Konecnik, drugo pa Polona Kalan. Ob dobri volji, kije sledila razglasitvi rezultatov in podelitvi priznanj,je bila iz recena obljuba, da se cez leto ponovno snidemo. Jošt Jakša Gozdarstvo Evropolilod 2001 Prav v casu Tedna gozdov, 27. maja 200 l, smo Slo­venci na mejnem prehodu v Hodošu od madžarskih pohodniških kolegov prejeli evrofon. To je štafetna palica, izdelana iz oljcnega lesa s Krete, kjer se je pot tudi zacela. V palico je vgrajen poseben magnetofon, na katerega se snemajo znacilnosti in zanimivosti krajev, skozi katere poteka pohod. Evrofon je spremljal poho­dnike ves cas pohoda in na njem se je nabralo obilo gradiva, ki bo služilo za pripravo predstavitvene zgo­ šcenke. O Evropo hodu je bilo že precej zapisanega; tudi v Gozdarskem vestniku je bil objavljen uvodnik, v kate­rem je pojasnjen pomen in namen te prireditve. Ne nameravam še enkrat ponavljati že napisanega, pac pa bi rad predstavil nekaj zanimivosti pohoda, pri kate­rem sem sodeloval kot clan komisije za organizacijo Evropohoda v Sloveniji ter seveda tudi kot neposredni udeleženec. Priprave na ta zahteven podvig so potekale že precej casa in v njih so bili vkljuceni predstavniki vseh štirih organizacij: ZGS, PZS, ZGD in TZS. Nujno je bilo treba urediti oba dela evropskih pešpoti E 6 inE 7, po katerih je potekal Evropohod. Markacije so bile mar­sikje že slabo vidne, ponekod je bilo treba spremeniti traso poti, odstraniti ovire, urediti prehod preko potocka in še mnogo drugega. To obsežno in zahtevno delo so opravili markacisti iz planinskih društev ter delavci Zavoda za gozdove iz obmocnih enot, skozi katere je pohod potekal. Zelo veliko dela so opravili lokalni koordinatorji, delavci Zavoda za gozdove Slovenije, ki so zagotovili nemoten potek pohoda po posameznih obmocjih. Morali so uskladiti želje in interese obcin in drugih pri pripravi spremljajocih prireditev. Vecinoma so pri tem naleteli na izredno veliko pripravljenost za sodelovanje. Župani so se pogosto osebno vkljucili v pohod na posameznih etapah poti. Vse obcine-preko 30 -so zagotovile prehrano in prenocevanje vsaj za osnovno ekipo, ki je spremljala evrofon. Ob neštetih vlogah in prošnjah za pomoc pri raznih prireditvah, ki se v tem letnem casu dogajajo, nam tako dober odziv kaže na to, kakšen pomen dajejo obcine evropskim pešpotem. Veliko zasluga zato pa so imeli koordina­torji, ki so znali potrkati prav in na prava vrata. Škoda le, da nam vsem ni uspelo pridobiti pravih ljudi tam, kjer so se kazale možnosti za pridobitev denarja za izvedbo še drugih projektov v zvezi s pešpotmi, ki nas še cakajo. Osnovno ekipo so sestavljali: dva gozdarja-nosilca zastav, planinec, ki je prenašal evrofon oz. palico, ter logistik, kije pohod spremljal z avtomobilom ter sproti urejal podrobnosti. Pohodnike je ves cas spremljala popotna palica s culo, kije skozi vso dolgo zgodovino simbol odhajanja slovenskih ljudi v širni svet. Nikoli se ni zgodilo, da bi ekipa hodila sama; za uro, dve ali pa tudi ves dan so se ji prikljucili navdu­šeni sopohodniki. Posebno živahno je bilo tam, kjer so pohod spremljali razposajeni šolarji. Zahtevnejši družabniki so bili seveda planinci, ki so dostikrat nare­kovati kar prehud korak. Izkazalo se je, da je bil vna­prej pripravljen vsakodnevni umik poteka pohoda kar ustrezen. Planinci imajo s tem kar nekaj vec izkušenj kot mi gozdarji. Dnevni zalogaj hoje je bil 20-30 km, vcasih tudi kaj manj, najvec pa celo 35 krn. Z vsemi predvidenimi in nepredvidenimi postanki, poci­tki, okrepcili, kulturnimi in ostalimi dogodki, je bilo povprecno 1 O ur hoje. To je bila celo za marsikaterega gozdarja, vajenega pešacenja, kar zahtevna preizkuš­nja. K sreci je bilo poskrbljeno za menjave, vecinoma so se gozdarji zamenjali na mejah revirjev krajevnih in obmocnih enot. Vsekakor so prav gozdarji kot najboljši poznavalci gozdov in gozdnih poti prispevali k nemo~ tenemu poteku pohoda in spremljajocih prireditev. Vsak dan so se vrstili zanimivi dogodki, ki so popes­trili naporno hojo. Pohodnike je vecji del poti sprem­ljalo lepo vreme, vendar jih niti hudi nalivi na nekaterih delih poti niso niti za trenutek ustavili. Vecja nevarnost za potek pohoda so bile številne zidanice in kmetije odprtih vrat, kjer je bilo težko, predvsem pa nevlju­dno odkloniti prijazno povabilo na prigrizek ali kozar­cek osvežilne pijace. Marsikje so pohodnike spremljali zacudeni pogledi; ljudje se bodo le pocasi navadili na cudake, ki dandanašnji cas, ko si lahko vsakdo privošci avto, še hodijo peš. Ponekod so pricakovali množico tujcev s polnimi žepi evrov; ti najbrž še ne vedo, da so pohodniki bolj samotarji, ki išcejo mirne poti v ohra­njeni naravi in se izogibajo bucnih veselic in popi­vanj. Poseben pecat pa so pohodu dale številne prireditve ob poti. Šolarji so kar tekmovali, kdo bo pripravil lepši in izvirnejši nastop. Taki dogodki so ostali v spominu nastopajocih in tudi pohodnikov, ki so z zanimanjem prisluhnili pesmim, igram in legendam, še posebej tistim v izvirnih narecjih. Vsi so se izredno potrudili in še enkrat opravili preizkušnjo z odlika. Turisticna društva so predstavila kraje ob poti ter njihove kulturne in naravne znamenitosti. Marsikdo, celo dobri poznavalci Slovenije so bili veckrat prese­neceni. v • T T cacsu 11 ro storu Vsak je prispeval kamencek k uspešni izvedbi pohoda in vsak, ki se je pohodnikom pri klj uci l vsaj na delcku poti, je zacutil željo, da se na to pot še povrne in prehodi še kakšno etapo vec. Ali kot je nekdo zapisal: ni pomemben cilj, važna je pot. Gozdatji pa moramo še naprej obdržati ti dve "naši" poti; ne le zaradi še živih pa tudi že pokojnih kolegov, ki so se že pred vec desetletji vkljucili v veliko evrop­sko pohodniško družino. Potrebno bo še veliko narediti: opremiti še preo­stale dele obeh poti, izdati brošure, popotniške knjižice, žige ... Predvsem pa moramo ob poteh najti prijazne ljudi, ki bodo pripravljeni pohodnikom ponuditi koti­ce k svoje hiše, prostor za mizo ter seveda delcek svoje duše. Le tako bodo naše poti zaživele ter prinesle pobo­dni kom in ljudem ob njih možnost za druženje, spoz­navanje drugih in tudi njih samih. Janez Konecn i k Hodoš: ob napovedanem casu se je pricel slovenski del Evropohoda Zdole (obcina Krško): za pohodnike so spekli 300 jajc, kar je komaj nasitiJo lacno množico; k temu so se pri legle slastne jagode in seveda kozarcek dobre kapljice Križe (obcina Krško): povsod so nas pricakali šolarji, ki so nas spremljali del poti in Gorjanci: pol je bila dobro oznacena. komu pa nam pripravili prisrcne sprejeme in pestre programe je namenjeno opozorilo na tabli, pa lahko Je ugibamo 282 GozdV 59 (2001) 5-6 f Ante Mlinarevic: legenda pohodnikov s Ptuja je Krško: ekipo za prenos evrofona so sestavljali gozdaJji in planinci prehodil pot od Hodoša do vasi Krka Dolenjske Toplice: ob poti smo lahko uživali ob pogledu na prelepo Dolenjske Toplice: gozdarji so kuhanje oglja, obisko­dolenjsko pokrajino in pogoste naravne ter kulturne zanimivosti valcem so ponudili okusen golaž s polento Pre dgozd-Mackovec: na osrednji gozdov je na križi šcu evropskih poti E6 in E7 udeležence pohoda (vse foto Janez Konecn ik) pozdravil direktor ZGS, Andrej Kermavnar v • razevanJe Novi doktorji znanosti Lado KUTNAR Tema: VPLIV OKOLJSKlli DEJAVNTKOV NA BIOTSKO RAZNOVRSTNOST POKLJUŠKIH BARJANSKJH SMREKOV IJ Mentorica: doc. dr. Alenka Gaberšcik, somentor prof. dr. Andrej Marti nc ic Zagovor: 17. oktober 2000 Lado Kutnar se je rodil leta 1966 v Ljubljani. Po koncan i srednji naravoslovni šoli se je leta 1986 vpisal na univerzitetni študij gozdarstva, ga uspešno koncal in nadaljeval nato s podiplomskim študijem sistematike in ekologije na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. Magistrski študij je uspešno konca l leta 1997 z zagovorom magistrskega dela Primerjava vrednotenja lastnosti gozdnih fitocenoz in njihovih rastišc na primeru Landolta, Ellenberga i11 Koširja. Po opravljenem pripravništvu v gozdarski operativi je od leta 1993 zaposlen na Gozdarskem inštitutu Slovenije, kjer se ukvarja predvsem z analizo ekoloških, rastnib in vegetacijskih razmer. Šntdijsko se je izpopolnjeval v Kanadi in v Avstriji. V svoji disertaciji je posegel na podrocje šotnatih barij, tj. m okrišc nih ekosistemov, ki so zaradi clovekovega vpliva ceda lj e bolj ogroženi. Namen disertacije je bil spoznavanje vegetacijskih in rast i šcnih znac il nosti batjanskih smrekovij znotraj gozda na Pokljuki kot osnove za ustrezen nac in gospodarjenja, ohranitev barij in njihove naravne biodiverzitete, ugotavljanje biotske raznolikosti pokljuških batjanskih smrekovij in prehodov v sosednje tipe vegetacije ter njihova odvisnost od okoljskih dejavnikov. S fitocenološkimi popisi, narejenimi na posameznih vzorcnih ploskvah ter grupiranimi s klastrsko analizo, je dokazal, da pripada vegetacija smrekovih barij šestim združbam iz treh vegetacijskih razredov. V nasprotju z barji z rušjem, ki so izolirani otoki, kažejo smrekova barja medsebojne razvojne povezave in povezavo s smrekovo gozdno združbo v okolici barij. Grupiranje raziskovalnih ploskev je ucinkovi to prikazal ntdi z DCA-ordinacijo v dvorazsežnem prostoru, vse skupaj pa je pokrepil še z DCA-ordinacijo znac i lnih vrst po ploskvah in skupinah. Floristicno-vegetac ijska podoba oz. gmpiranje raziskovalnih ploskev s po m ocjo klastrske analize in DCA-ordinacije se jasno odražajo tudi v rezultatih proucevanja kemizma tal in talne vodne razstopine ter v vodnem režimu. Dokazal je, da obstajajo med posameznimi skupinami znac ilne razlike v pogledu talnih tipov, trenutne vlažnosti tal in nekaterih kemijskih parametrov v tleh in taJni razstopini, kar jasno prica o odloci l nem vplivu okoljskih dejavnikov na floro in vegetacijo in socasno o fitoindikacijski vrednosti mnogih vrst. Posebno mesto v raziskavi je posvetil smreki zaradi njene edifikatorske vloge v vegetacijskem pogledu. Nadvse ilustrativne so dendrometrijske analize. Izmerjeni rastni parametri pri nesigninkantnih razlikah v starosti dreves na posameznih skupinah ploskev kažejo z nacilne razlike. Te povezuje z razlikami v vodnem režimu in kemizmu tal na posameznih skupinah ploskev oz. z dostopnostjo hranil. Slednje se odraža tudi v rezultatih foliamih analiz. Polona KALAN Tema: UPORABA ZDRUŽENIH VZORCEV ZA CASOVNO SPREM LJANJE KAKOVOSTI TAL Mentorica: prof. dr. Katarina Košmelj Zagovor: 27. oktober 2000 Polona Kalan se je rodila leta 1967 v Ljubljani. Po koncan i osnovni in srednji šoli se je vpisala na študij kemije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Za svoje diplomsko delo je leta 1992 prejela Krki no nagrado. Leta 1992 se je vpisala na magistrski študij na oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete in ga ko nca la leta 1996. Od leta 1992 je zaposlena na Gozdarskem inštitutu Slovenije, na oddelku za gozdno ekologijo. Študijsko se je izpopolnjevala v Avstriji in ZDA. Doslej je objavila 9 znanstvenih cl ankov, 2 strokovna c l anka, ima pa tudi vec objavljenih referatov na znanstvenih konferencah. Predmet njene doktorske disertacije je vrednotenje kakovosti gozdnih tal z razlicnimi kem icnimi parametri tal. Disertacija je vsebinsko nadaljevanje magistrskega dela, v katerem je ugotovila, da je variabilnost kemicnih parametrov v tleh zelo velika, kar pogojuje veliko število potrebnih odvzemnih mest, s tem pa rastejo stroški. Zato se je v disertaciji posvetila uporabi zdmženib vzorcev tal, pri cemer je izhajala iz dvostopenjskega vzorcenja in ga nadgradila tako, da je talne vzorce s posamezne parcele združila v en združeni vzorec. Dokazala je, da je m ogoce z uporabo zdmženib vzorcev z enakimi denarnimi sredstvi bistveno povecati ucinkovitost raziskave. 284 GozdV 59 (2001) 5-6 1 Kadri Darij KRAJCIC Tema: DRŽAVNI GOZDOVI V SLOVENIJI KOT LASTNINSKA KATEGORIJA IN OBJEKT GOSPODARJE­NJA Mentor: prof. dr. Iztok Winkler Zagovor: 27. december 2000 Darij Krajcic seje rodil leta 1965 v Mariboru, kjer je tudi koncal osnovno in srednjo šolo. Leta 1984 seje vpisal na visokošolski študij gozdarstva na Biotehniški fakulteti in ga koncal leta 1990. Leta 1992 se je vpisal na podiplomski študij gozdarstva in ga koncal leta 1996 z zagovorom magistrskega dela Vpliv vlaganj v gozdove na povecanje njihove vrednosti. Po diplomi se je zaposlil na Gozdnem gospodarstvu Nazarje, kjer je imel do leta 1995 razlicne dolžnosti, med drugim je bil direktor dveh obratov. Od leta 1995 je zaposlen kot raziskovalec na oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete. Raziskovalno dela na podrocju ekonomike in organizacije gozdarstva, doslej je objavil 15 znanstvenih clankov in ima 6 objavljenih referatov na domacih in mednarodnih znanstvenih srecanjih. Doktorand se je lotil raziskovanja problematike, kije za Slovenijo pomembna, bila paje doslej pogosto zanemarjena, saj seje zdel obstoj družbenih oz. državnih gozdov kar samoumeven. Spremenjene družbene razmere, prenos družbenih gozdov v državno last in spremembe pri organizaciji gospodarjenja z državnimi gozdovi so narekovali podrobno osvetlitev nastanka in razvoja državnih gozdov ter kriticno presojo ucinkovitosti gospodarjenja z njimi. Doktorand je opravil obsežen zgodovinski pregled gospodarjenja z državnimi gozdovi v Sloveniji in ga primerjal s podobnimi razmerami v tujini. Pri svojem raziskovanju je uspešno kombiniral zgodovinske in analiticne metode s pogledi, ki jih je pridobil z mnenjsko raziskavo med strokovnimi delavci v gozdarstvu. Pri tem je izhajal iz spoznanja, da se v družbenem razvoju povecujeta socialna in okoljska vloga gozdov, kar povecuje nasprotja med družbo in lastniki gozdov, med javnim in zasebnim interesom. Ta so objektivno najmanjša pri gospodarjenju z državnimi gozdovi.Analiza gospodarjenja z državnimi gozdovi v Sloveniji je pokazala, da ti gozdovi izpolnjujejo vecino vseevropskih meril in kazalnikov za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, kar se kaže v krepitvi proizvodnega potenciala teh gozdov in doseženi stabilnosti gospodarjenja. Analiza pa je opozorila tudi na nezadostno izrabo tega naravnega potenciala in s tem povezan nezadosten obseg vlaganj v gozdove. Državni gozdovi so smiselna lastninska kategorija, vendar bi se za še ucinkovitejše gospodarjenje z njimi morali ustrezneje organizirati. Zlasti sedanja ureditev, ki vkljucuje na eni strani odtujena upravljanje državnih gozdov, na drugi pa neposredno gospodarjenje na podlagi koncesij, ne daje optimalnih rezultatov. Na podlagi analize sedanje organiziranosti gospodarjenja z državnimi gozdovi se doktorand zavzema za organiziranost državnega sektorja gozdarstva v javnem podjetju. Mirko MEDVED Tema: GOZDNOGOSPODARSKE POSLEDICE POSESTNE SESTAVE SLOVENSKIH ZASEBNIH GOZDOV Mentor: prof. dr. Iztok Winkler Zagovor: 27. december 2000 Mirko Medved se je rodil leta 1959 na Jesenicah. Leta 1978 je koncal srednjo gozdarsko šolo v Postojni in se nato vpisal na visokošolski študij gozdarstva in ga uspešno koncal leta 1983. Leta 1991 pa je z uspešnim zagovorom magistrskega dela Vkljucevanje lastnikov gozdov v gozdno proizvodnjo koncal tudi magistrski študij gozdarstva. Leta 1982je bil zaposlen na gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete, od leta 1983 do 1985 na Gozdnem gospoM darstvu Kranj, od leta 1986 je raziskovalec na Gozdarskem inštitutu, od leta 1995 pa vodi oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko. V letih 1987M 1998 je delal tudi kot asistent na gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete na podrocjih: organizacija gozdarskih del, pridobivanje lesa, ergonomija. Raziskovalno dela predvsem na podrocju pridobivanja lesa in še posebej v zasebnem sektorju. Aktivno sodeluje v delovnih skupinah mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih organizacij. Doslej je objavil 7 znanstvenih in 9 strokovnih clankov in ima objavljenih 19 referatov na znanstvenih strokovnih srecanjih doma in v tujini. Je soavtor 7 strokovnih monografij. Svojo disertacijo je osnoval na obsežni anketi, ki je bila opravljena v okviru širšega raziskovalnega projekta na oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete in Gozdarskem inštitutu in ki je zajela 965 lastnikov gozdov. To mu je omogocilo, da je dosedanja raziskovanja problematike gospodarjenja z zasebnimi gozdovi trdno empiricno podprl. Podrobno in temeljito je analiziral posamezne dejavnike, ki so posledica posestne sestave zasebnih gozdov in odlocilno vplivajo na ucinkovi tost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Ob dveh sintetic nih družbeno-gospodarskih indikatorjih lastninske in posestne sestave zasebnih gozdov, to sta razdrobljenost posesti in socialno-ekonomska sestava gospodinjstev lastnikov gozdov, je pokazal in analiziral še gozdnogospodarske in socialno-ekonomske indikatorje, ki opozarjajo na gozdnogospodarske posledice posestne sestave naših gozdov. Posestna sestava slovenskih zasebnih gozdov je neugodna, kar se kaže v veliki razdrobljenosti posesti, njenih neprimernih obli.kah in majhni povprecni posesti. To ima pomembne gozdnogospodarske posledice. Gozdovi na majhni razdrobljeni posesti so slabše ohranjeni in imajo nižjo hektarsko lesno zalogo. Proucil je, kako se posestna sestava odraža v pripravljenosti za gospodatjenje z gozdom, pripravljcttnsti za lastno delo v gozdu, usposobljenosti za gospodarjenje ter posledicno v opremljenosti z delovnimi sredstvi za delo v gozdu pa tudi v ekonomski navezanosti na gozd. Pri vseh kazalcih seje pokazala visoka stopnja povezanosti z velikostjo gozdne posesti, karvodi v sklepno ugotovitev, daje tudi za gospodatjenje z zasebnimi gozdovi primernejša vecja posest primernih naravnih oblik. Uspešnejše gospodarjenje z gozdovi poleg tega zagotavljajo tudi kmecki lastniki gozdov, ki so bolj pripravljeni, usposobljeni in bolje opremljeni za gozdno delo. Ker ni pricakovati korenitih sprememb v posestni sestavi zasebnih gozdov, opozarja in analizira tudi možnosti in interes za povezovanje malih lastnikov gozdov v razl icne oblike povezovanja, zlasti v zadruge in strojne k.rožke. V spomin Tonetu Simonicu Prijatelju Franetu z željo, da bi spoznal in razumel tudi divjad. Snežnik Il. 6. 79 Tone Simon i c To posvetilo mi je napisal v svojo knjigo Smjad, biologija in gospodarjenje. S temi željami se je obraca l na gozda~e, lovcem pa je dopovedoval, da so poleg "koristne rastlinojede divjadi" pomembni tudi rastlin­stvo in mesojedi. Hvalevredno pa je, da so njegove ideje o celovitosti gozda prodrle v nov zakon o goz­dovih. Široko razmiš ljajocega eko loga ni vzelo za svojega ne gozdarstvo ne lovstvo. Enkrat so se mu odpove­dovalj eni, drugi pa so ga imeli za svojega, nedolgo zatem je bilo ravno obratno, prepogosto pa je bil v svoj ih razmišljanjib osamljen. Bil ni nikogaršnji, bilje ekološko usmerjen gozdar, ki je videl gozd kot celoto, z vsemi rastlinskimi in živalskimi vrstami, ki vanj sodijo. S Tonetom Simo ni cem sem se sreca l konec šest­desetih let. Leta 1968 je izdelal za Gojitveno lovišce "Jelen" Snežnik nacrt, in to prav v obdobju, ko so se pricele v gozdovih snežniška-javorniškega masiva pojavljati vse vecje škode zaradi rastlinojede divjadi. Nacrt je predvideval, da bi morali preko kontrolnih plo­skev ugotavljati škode in z narašcanjem te tudi pove­cevati odstrel. Hkrati pa je bi lo z odstrel om predvideno lztok Winkler tudi uravnavanje strukture, saj je škoda odvisna tudi od strukture populacije. Obenem paje nacrt predvidel, da se mora izboljšati tudi okolje, v katerem živi jele­njad. Rezultat tega je bilo med drugim to, da je Gozdno gospodarstvo Postojna v sodelovanju z Inštitutom za gozdno in lesno gospodarstvo leta 1969 položilo 64 parov ploskev velikosti 7 x 7 m (ena ograjena, ena neograjena). Razmere so se zaostrile, škode so bile vse vecje, mocno otežena, prakticno onemogocena je bila obnova starihjelovih sestojev. Vse to je 15.junija 1973 pripe­ljalo do posvetovanja o škodah, ki jo je povzrocala jelenjad v gozdovih postojnskega gozdnogospodar­skega obmocja. Ogleda nekaterih ograjenih kontrol­nib ploskev v revitjih Leskova dolina, Jurjeva dolina in Mašun so se udeležili predstavniki ministrstva za kmetijstvo i1 gozdarstvo, nekaj republiških poslan­cev, predstavniki Lovske zveze Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Inštituta za gozdno in lesno gospodar­stvo, Biotehniške fakultete, obmocne lesne industrije, Poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij ter kmetov in gozdarjev iz obmocja. Ti negativni pojavi so že leta 1969 napotili napredne !ovce in gozdatje k iskanju rešitve iz nastalega polo­žaja. Kmalu je postalo jasno, da ne bo mogoce doseci izbolj šanja loceno po posameznih lovišcih , brez jasno postavljerub ciljev za širše ekološko zaokroženo obmo- Gozd V 59 (2001) 5-6 cje in njegovo enotno populacijo jelenjadi. Tako je dogovarjanje o potrebnih ukrepih in usklajevanje razli­cnih gledišc za dosego skupnih ciljev leta 1973 koncno privedlo do oblikovanja obsežnega notranjskega lov­skogojitvenega obmocja. Poleg Zavoda za gojitev div­jadi "Jelen" Snežnik s 27.585 ha površine se je v obmo­cje zdmžilo še 18 lovskih družin s skupno površino 78.633 ha. Tako je, še preden je to zahteval Zakon o gojitvi, varstvu in lovu divjadi in gospodarjenju z lovišci (leta 1976), nastalo 106.220 ha obsežno notranjsko lovskogojitveno obmocje, ki je pokrilo snežniško-javorniško pogmje z okoljem. Na tem obmocju se je že leta 1974 pricelo enotno nacrtova­nje posegov v populacijo jelenjadi, ne glede na meje posameznih lovišc, ki so si delili površino enotnega, naravno zaokroženega obmocja. Podpisan je bil Dru­žbeni dogovor o skupnih in enotnih ukrepih za ohra­nitev in gojitev jelenjadi ter ohranitev njenega živ­ljenjskega prostora, ki so ga podpisale lovske dru­žine v okviru postojnske (tisti del LD, ki je gravitiral na snežniška-javorniški masiv) in notranjske lovske zveze, Zavod za gojitev divjadi "Jelen" Snežnik, Gozdno gospodarstvo Postojna, samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo, kmetijskozemljiške skupnosti obcin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna ter skup­šcine obcin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna. Na osnovi družbenega dogovora se je pripravil vsakoletni Samoupravni sporazum o ukrepih za ohranitev in goji­tev jelenjadi ter izboljšanje njenega življenjskega pro­stora in vzpostavitve naravnega ravnotežja med rastlin­skim in živalskim svetom, kjer so bile konkretizirane vsakoletne obveze tako za odstrel, opredeljen po spolni in starostni strukturi, kot ukrepi v okolju. Idejni oce in vodja ter motor tega projekta je bil Tone Simonic, strokovni svetovalec komisije za gojitev jelenjadi na obmocju Notranjske, ki je leta 1976, po prikljucitvi Zavoda za gojitev divjadi "Jelen" Snežnik h Gozdnemu gospodarstvu Postojna, postal njegov vodja. Tako je bil v središcu dogajanja in je lažje (ceprav ne prav lahko) nadaljeval že pred leti zaceto delo na podrocju usklajevanja divjadi in njenega življenjskega okolja. V skici programa obravnavanja divjadi in nje­nega življenjskega okolja v lovišcu TOZD-a "Jelen", ki ga je v zacetku leta 1976 poslal Gozdnemu gospo­darstvu Postojna, je med drugim zapisal: "Na podlagi mnogih ne ljubih izkušenj sta lovska in gozdno gospo­darska dejavnost spoznali brezizhodnost poti, ki staj ih doslej, z namenom izpolniti svoje naloge, loceno ubi­rati. Zato sta priceli iskati skupna izhodišca za uskladi­tev svojih koncnih ciljev in vseh ukrepov, ki so po tre­bni za njihovo izpolnitev v skupnem ekološkem kom­pleksu, kjer delujeta. Skupna izhodišca pa sta lahko našli samo v ekološkem pojmovanju življenja v naravi kot med seboj nelocljivo povezane celote, ki je ni mogoce poljubno deliti in zatem po posameznih delih mcd seboj neodvisno obravnavati" (SIMONIC 1976). Na idejni osnovi kontrolne metode v gozdarstvu in kontrolnih metod, ki so jih razvijali znani biologi divjadi (Aldous, Peterson, Bubenik in drugi), je Tone Simonic razvil in uveljavil kontrolno metodo tudi na podrocju usklajevanja med rastlinstvom in divjadjo. Takole jo je utemeljil na gozdarskih študijskih dnevih Gozd-divjad leta 1980: "Ker so vsi sestavni deli eko­sistema med seboj tesno odvisni in drug na drugega nenehno ucinkujejo, izzivajo ti medsebojni ucinki na sestavnih delih tudi dolocene spremembe, ki so vidni odraz in posledica dogajanja med sestavnimi deli eko­sistema in razlocno govorijo o relativnih razmerjih med njimi. Zato je tudi odnose med divjadjo in okoljem mogoce razbrati v vsakem ekosistemu posebej iz spre­memb in kazalcev, ki so posledica medsebojnega ucin­kovanja. Spremembe, ki nastanejo kot posledica rela­tivnega razmerja med divjadjo in okoljem, pa na osnovi doslej znanih ekoloških zakonitosti že poznamo. Potre­bno jih je le objektivno meriti, zabeležiti, nato pa stro­kovno analizirati-torej sproti kontrolirati-da dobimo informacijo o dejanskem stanju odnosov med divjadjo in okoljem, v katerem koli konkretnem ekosistemu v živi naravi. Infommcija o trenutnem dejanskem stanju odnosov omogoca ustrezno ravnanje z divjadjo in v okolju, zasledovanje sprememb na izbranih kazalcih pa omogoca zasledovanje razvoja odnosov po storjenih ukrepih. Kontrolna metoda torej preverja ucinkovanje naših ukrepov na odnose in omogoca s tem tudi kore~ kture in sprotno prilagajanje ukrepanja dejanskemu stanju v naravi, ki se nenehno dinamicno spreminja. Stanje usklajenosti divjadi in okolja v posameznem ekosistemu se odraža na divjadi v njenem razvoju (tele­sna teža, rogovje), deležu oplojenih samic v populaciji, višini letnega prirastka, zdravstvenem stanju in sto~ pnji umrljivosti, na okolju pa pri rastlinojedi divjadi v stopnji izkorišcenosti in poškodovanosti rastlinskih vrst s pašo in objedanjem. Te kazalce je torej potrebno objektivno meriti, jih dosledno evidentirati, nato pa analizirati" (SIMONIC 1982). Ne da bi torej morali poznati absolutne znacilnosti ekosistema in populacije divjadi (številcnost, sestava itd.), do katerih je neredko zelo težko ali nemogoce priti, ugotavlja kontrolna metoda na podlagi razme- roma lahko dostopnih, zlasti pa objektivno in tocno merljivih kazalcev v živi naravi relativen odnos med divjadjo in okoljem. Iz analize v naravi merjenih kazal­cev na divjadi in v okolju je mogoce v vsakem trenutku zakljuciti, alije divjad usklajena z okoljem ali ni. Teoreticno sprejemljiva izhodišca gospodarjenja z divjadjo in okoljem v notranjskem lovskogojitvenem obmocju, kije bilo po sprejetju Zakona o gojitvi, var­stvu in lovu divjadi ter upravljanju lovišc (1976) uza­konjena in razširjeno še na obmocje Nanosa in Hrušice, pa so bila v praksi mnogokrat, zlasti v lovskih vrstah, težko razumljiva in izvedljiva. Po neprikritem in pri­kritem lobiranju se je lovstvo hotelo Simonica zne­biti in to jim je konec osemdesetih let vsaj deloma tudi uspelo, saj je moral zapustiti Gojitveno lovišce "Jelen" Snežnik, zaceto pot usklajevanja pa je v še težjih razmerah nekaj let še nadaljeval na upravi Goz­dnega gospodarstva Postojna. Odrinjen od neposrednih dogajanj v notranjskem lovskogojitvenem obmocju si je poiskal nove izzive v semenarstvu in drevesni­carstvu. Upokojitev je pozneje le docakal na svojem podrocju na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, žal pa, vsaj zunanjim opazovalcem se je tako zdelo, ni mogel uveljaviti vseh svojih ambicij, znanja in bogatih izkušenj. Žal. Franc Perko Gozdarski vestnik, LETNIK 59-LETO 2001 • ŠTEVILKA 5-6 Gozdarski vestnik, VOLUME 59 • YEAR 2001 • NUMBER 5-6 Glavni urednik 1 Edilor in chief Borut Urankar Uredniški odbor 1 Editorial board prof. dr. Miha Adamic, dr. Robert Brus, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, prof. dr. Ladislav Paule, prof. dr. Heinrich Spiecker, dr. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Livan Veselic, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetlicic Tehnicni urednik 1 Technical editor Blaž Bogataj Lektorica 1 Lectar Vita Novak Dokumentacijska obdelava 1 lndexing and classificalion mag. Teja Cvetka Koler-Povh Uredništvo in uprava 1 Editors address ZGD Slovenije, Vecna pot2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2571-406, 2571-407 E-mail: gozdarski.vestnik@gov.si Domaca stran: http://WWVv'.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html Liro racun 1 Cur. acc. 50101-678-48407 lisk in izdelava fotolitov: Euroraster d. o. o., Ljubljana Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 10 številk /10 issues per year Mala podlasica (Muste/a niva/is) Posamezna številka 1.000 SIT. Letna individualna narocnina 7.000 SIT, za dijake in študente 4.000 SIT. Letna narocnina za inozemstvo 100 DEM. Letna narocnina za Avtor fotografije: Mil;m Vogrin podjelja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo 1 Supported by Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS, Ministrstvo za okolje ln prostor RS Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah 1 Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAS Abstract, TREE CD, AGRIS, AGRICOLA. Mnenja avto~ev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti ured­niškega odbora./ Opinions expressed by authors do not necessari!y reflect the policy Naslednja številka izide v zadnji dekadi of the pub!isher nor the editorial board. oktobra 200 l. www.ggp.si