#5 I marec, 2014 O Anže Cokl mmm« je stvar prioritete Nedolgo nazaj sta mi dve osebi iz plezalno-alpinističnega sveta, ob dveh različnih prilikah servirali isti stavek: Čas je stvar prioritete. Čas, v katerem smo pacali tole številko, seje s predvidenih treh raztegnil na eno leto. Zime je skoraj konec in Beto smo na naši listi dvignili, zložili vanjo zimske članke, ker, khm, avgusta pa res ne moremo izdajati komentarja na turnosmučarski vodnik, kajne ... Na zalogi je še nekaj zimzelenih člankov, ki bodo del Bete 6. Opravičil, zakaj mečkamo, ne bo. Če želite pomagati, ste dobrodošli. Kritike prenesemo, če so konstruktivne. Hvala, ker niste pozabili na nas. Napisala: Helena Škri Fofo: Anže Čoki, freeapproved.com mñm tmffm v SM I V' . V'' i Ifc fi' fy1 jV WML .i im . wfcé -v ' /\ „M > ¿V 'Vir'-' ".■' ■■ j -'šfc TÍ5-- ¡ÜW* , - J j TM BETA magazine — St.5, Letnik 2014 Slovenska spletna plezalna revija betamagazjne2011@gmail.com Uredništvo: Helena Škrl, Andrej Čotar, Maja Šuštar Sodelavci: Silvo Blaško, Gašper Bratina, Michele Caminati, Anže Čoki, Martina Čufar Potard, Branko Dubac, Urša Florijančič, Urban Golob, Viktorija Hold, Miha Hribar, Borut Kavzar, Rok Klančnik, Katarina Kejžar, Robi Jamnik, Janez Javoršek, Marko Prezelj, Jasna Rajčevič, LukaTambaca, David Tončič, Suzana Uršič - Liquid Sky, Timotej Ušaj, Klemen Vodlan, Štefan Wraber, Tomaž Bradeško. Oblikovanje in izvedba: Miha Jarm - www.mihajarm.si Lektorirala: Mojca Lipicer Stantič KAZALO FRIKAT V VERDON 06 REKREACIJA PO SLOVENSKO 14 VSAK JE SVOJE SREČE KOVAČ INTERVJU: TOMAŽ JAKOFČIČ 24 JENC1CEV VELIKI TURNOSMUČARSKI VODNIK TRIJE VRHUNSKI ALPINISTI 32 44 BetaMagazine i 365 v Verdón NAPISALA IN FOTO: MARTINA ČUFAR POTARD (www.rfiartinacufar.com) mojega L sc na M ^ «^^SS^T Buouxin Yosemite. Vsklačus^ZlncSem Yosewitein treh. Sicer sem jih spoznala se poglobila, saj se ob Tokrat sem se odločila, da vam ma,u j predstavlja mal frikatv Francijo«. A se motijo! BetaMagazine i 367 Področje kanjona Verdon je ogromno. Za Grand Canyonom Colorada Je Verdon drogi največji kanjon na svetu. Skale so povsod, kamor pogledaš. Kljub temu da ga pokrivata dva vodnička (eden za lev drug ^ desni breg), oba skupaj debela skoraj 500 st a ni to še zdaleč ni vse, kar je v Verdonu oprezno. Mnogo stenje P°^vsegase«. tako da, če ste željni opremljanja novih smeri, imate tam »materiala« čez glavo! ™ zadnjih 10 letih je bilo opremljeno vehko sektorjev, kjer se pleza »normalno«, se prav,, da lepo dostopiš do vznožja smeri in plezaš. Res da so dostopi večinoma »športni«; kakava fer-rataali prečenje Verdona po wzajH m da ni primerno za »otroške« vrtce, a plezanja ie vse prej kot »tečno platkanje«. Čakajo vas previsni kapniki in atletsko plezanje. Osebno nimam nič proti lepim sivim platem z enim najkvalitetnejših apnencev v Evropi, a današnja generacija športnih plezalcev išče previse. Večina jih gre v Katalonijo, in Po nekaj obiskih Verdona se es čudim,zakajnegredovVerdon.kjerje potencial težkih smeri OGROMEN! Na žalost so opremljevalci smer, motivirani le za opremljanje in manj za izdajo vodnika, zato je večino sektorjev^tezkc-najti. Nekaj jih je opisanih v vodniku ESCALA-DE AU VERDON 2010, ostale pa najdete v La palud sur Verdon pri Brunu Clementu - Graouju, fanatičnemu plezalcu m opre-mljevalcu smeri v Verdonu. Jaz sem s^fr qov legendarni modri zvezek, v katerega nariše vse smeri, pred leti kar prefotoko-pirala Na srečo! Original je namreč pred kakim mesecem pogorel.Tako sem kopije nred dnevi poslala Brunu, ki se je končno SivtTda bo naredil Plezalno Biblijo Verdona! Do njene izdaje pa vam spodaj naštevam nekaj sektorjev, kjer boste na svoj račun prišli ljubitelji previsov: ___. oba sektorja sta vidna s n-lUkH-k'iinlniiriLE/"^ - i „ monstre, ki je ne morete na drugi min), začnete pa po označen, pot.> se serpentini ceste Moust.eres - La palud. ^aneVJeo^i^P«^^; Le Monstre pa dopoldne lahko pie^ spremljate lepson.nizahp menit, oz. ga lahko dobite pri meni. les neophytes Kratek in iedrnat sektor za ljubitelje vzdržljivosti v začetku kanjona. Vodniček: Escalade auVerdon "in TTod starejših »frikovskih« sektorjev Verdona, ze ¡2o° S Kadar dežuje, znata biti oblegana saj ostaneta suha in sta le nekaj minut vožnje .z La Palu da proti Refuge de la Maline. Oba sta opisana v uradnem vodničku Escalade auVerdon. Plezališče, ki ga vidite nad eno najlepših vasi Francije, MoustiersSaint Mane Oranžne stene so kot nalašč za mrzle zimske dni, saj se sonce vanj upre kot v našo Miško. Dostop in smen najdete tule. http;//ch^dMi£to^tmi Poleg tega je opremljen tudi sektor nižje, dostopen direktno iz vasi, če sledite botanični poti proti jugovzhodu. BetaMagazine i 369 Levo Petit Eycharme, desno sektor Ramirok c r Lkvnr ki ie primeren tudi za poletje, saj je ves čas ¡^-bssssssu SStssssssss. opremljenih tudi nekaj smeri pete stopnje. asxsRS^ggsi* jezeru Saint Croix hladijo julija in avgusta. 10 I BetaMagazine LE PANTIN PU NEANT Eden od novejših sektorjev z okot. 15 smermi, ki ie ves dan v senci in tako primeren za poletje to n"e in dostop: htmiZch^^^ HEJfflBH to ie sektor v katerem se začnejo znamenite smeri Ramirole in Ultime demence. Po zadnjih podatkih je zdaj tam čez40 smeri, večinoma osme stopnje. Sektor je primeren za toplo in suho obdobje. Do njega dostopi po strmi poti z malega parkirišča med dvema tuneloma na cesti Les Cavali-ers - Comps. Podatke o smereh dobite pri Brunu elementu. le petite eycharme lušten sektor za martinčkanje v zimskih dneh z nekaj izredno lepimi _ Sajkami! Dostop ni najbolj očiten, a ce parkirate na pravem ovinku Rotite des Cretes, ste že bližje. Potem je treba slediti rdečim pikam do roba kanjona m malo prej zavitilevo.Vodničeknajdete v Escalade auVerdon, Eden od starejših sektorjev, primeren za top dn., poletje in jesen sta najboljša, če le n. prej preveč deževalo, saj se bolj počasi suši. Plezata je primerno Pav za vse;najdete vse od petič so osmic. Vse najdete v dobrem vodničkuVerdon Rive gauche - Aiguines. BetaMagazine I 1 1 V Verdonu se da plezati celo leto, seveda so pogoji idealni spomladi In Jeseni LaPa-,ud leži na 1000m nadmorske v,s,ne, zato Z Od novembra do marca lahko preseneti tudi sneg. Problem skoraj vseh zgoraj naste- ^ek4vje,dasolahkopodo,got= deževju dolgo časa mokri, se posebej tisti na levem bregu kanjona, saj jih son« di severne orientacije obišče bol, redko. A ce so kapniki mokri, vam ostane na razpolago ogromno klasik po sivi skali najbolj znanega sektorja Escales, kjer se je 80ih letih P» zgodovina športnega plezanja z akter,,, kot so Partik Edlinger, JB Tribout, Patrick .Ber-hault, pa Catherine Destivelle ,n Lynn Hill- Ko sem že toliko omenjala Bruna elementa, naj ga še malo opišem. Je poseben člo- vek, čisto nor na skale in plezanje k, e ah ko ure in ure pogovarja o smereh gibih , Po ugu Francije je navrtal na stotine smer , večinoma »masterpieces«. Človek, k, je pravi naslov, če iščete nasvet, kje in kaj plezat,. Odlično igra na klavir, njegova hisa e nezgrešljiva, na travniku nad centrom La Pa-hjda nedokončana, a prijazna. Sam vzga a dva sinova, Paula ¡« Toma. »mu sta posvečeni dve super smeri, Tom et je rs 8b in Tom le tueur de slip 8a+. Njegova g^vna prehrana so makaroni, zelenjave m sad a se Stakne, pravi, da gredo v pod ahtun hitreje navije. Prav tako ne popije niti kaplji ce alkohola. Večinoma pleza sam, s svojim najboljšim prijateljem gri gnjem. 10 I BetaMagazine kako do verdona? T"oVeL«o s po, Zaradi ^^Zf^^ .. 1finl km cest (Krog Casteilane, La Palud, Mo-Okoli kanjona je nav„ugan,h 160! km^cest M ^^ ^ ^ začne v u ustieres, Aiguinnes, Comps ter razgiean™ y sektorjih Paluduj.Tako je pametno na) | v Aiguinesu ali Salles s, SSSr ;3 «e S- U — proti Castellanu. kje prespati? ► ► ► v La Paludu je kar nekaj kampov: MtB^sa^^ ........Camping de Bourbon: 00334 92 77 32 02 V vasi Aiguinesu je en kamp: W ramoina de l'aigle 00334 94 84 23 75 u K Mrfnosti za spelje je precej tudi v okolici jezera Saint Croix, a le v času turistične sezone. BetaMagazine i 373 10 I BetaMagazine Rekreacija po slovensko KAKO SE REKREATIVCI (NE) RAZUMEJO V NARAVI NAPISAL IN FOTO: ANZECOKL (www.anzecoki.com, freeapproved.com) BetaMagazine i 15 onavljam se kot obrabljena stara papiga, ko pišem, v čem vsem smo Slovenci posebni. V zadnjem času pa me bizarne značajske posebnosti posameznikov vedno znova pogrejejo. Na žalost niti slučajno ne v pozitivnem smislu. Pred časom sem na slovenskem gorni-škem portalu zasledil kričeč naslov. Število ogledov me je napeljalo na tor da kliknem na naslov in si preberem, kaj se je podpisani avtorici na temo kolesarjev izpod prstov zfilo na papir ali bolje rečeno zaslon računalnika. Tekst sem prebral pozorno, a sem ob zadnjem ločilu in globokem vdihu začel znova. Težko sem verjel, da je zapisano dejansko objavila(-je-no). Ker so bili po mojem drugem branju občutki zmešani bolj kot multivitaminski smoothie, sem se, dasiravno težko, vzdržal komentiranja. Ker se juha nikoli ne poje tako vroča, kot se skuha, sem zadevo prespal in jo v mislih postopoma odložil na tisto najbolj zakotno, zaprašeno polico mojih malih (po velikosti in vsebini, ne anatomsko) možganov. Ko sem že mislil, da mi bo navkljub številnim spletnim zgražanjem nad omenjenim tekstom in avtorico uspelo zadevo ohraniti v pozabi, seje ponudil pričujoči izziv in razmišljanje na temo sobivanja ljudi. Konkretno športnikov - rekreativcev, ki se radi udejstvu-jemo v čudovitem naravnem okolju, ki ga Slovenija premore. Kolesarjev in pohodni-kov, turnih smučarjev in gornikov, lovcev na divje živali in padalcev ter mnogih drugih interesnih skupin, ki imajo med interesi samo en skupni imenovalec - naravo. 16 I BetaMagazine Saj poznate tisto o razgledanih in tolerantnih Slovencih? Da imamo blazno radi Žide, črnce in istospolno usmerjene. Ampak samo dokler to niso naši sosedje, jih ne vidimo ali niso prijatelji naših prijateljev, bog ne daj, otrok ali sorodnikov... Počasi prehajam na osrednjo tematiko tokratnega razmišljanja, ki je - kot vselej poudarim - zgolj in samo moje razmišljanje - o tem kako (ne)radi imamo drugačne (tudi) na področju rekreativnih športov v naravi. Sem alpinist, alpinistični inštruktor, turni smučar, gorski kolesar, pilot jadralnega padala, kot padalec skačem z letala (padalo se očitno lepo odpira), občasno potapljač, pogosto pohodnik in najpogosteje preprost suhljat moški z nadpovprečno količino zaostalih otroških hormonov. Kar v praksi pomeni, da rad delam lumparije. Takšne in drugačne. Kot v času "uradno priznanih" otroških let (še vedno sem otrok, samo večji) še vedno rad kaj ušpičim. Gizdalin, zlikovec in kolovodja so bila najpopularnejša med imeni, ki so mi jih bile nadele naše preljube sosede, ko so se zgražale nad dejanji tamalega Cokla. Ampak za razliko od taistih sosed, ki jih je motilo tapkanje žoge, ko smo s prijatelji igrali košarko (zamislite si - med košarko se tapka žogo - kako nenavadno, ne?), mene ne motijo kolesarji na peš poteh, ne motijo me luknjači na turnosmučarski gazi in ne motijo me ptiči v zračnem prostoru. Kaj vse počnem, sem zapisal namenoma. Da je razvidno, da sem na "obeh" straneh. Ko pešeačim v breg in crku-jem na vročem soncu pod težo nahrbtnika, dol pa se mimo mene pripelje kolesar, ne tulim in bentim za njim, ampak si rečem:"Hudo, moraš bit pa močan, da na tako turo privlečeš s seboj še kolo... In se zasluženo odpelješ še navzdol." Logično. Ko hodim s smučmi in mestoma (ali po vsej dolžini) naletim na "luknje" ki so jih bili naredili pešaki med vzponom ali sestopom, ne bentim in lajam tjavdan. V 95% primerih luknje ne predstavljajo neke realne ovire. Če že - pač tu in tam zdrsne. Pa kaj! Če mi to kot turnemu smučarju ni všeč, si utrem svojo, novo gaz. Kaj konkretno želim povedati? To da si v Sloveniji prepogosto vsi nekaj "lastijo". V resnici tistemu, ki je prvi utrl smučino s turnimi smučmi v svež, globok sneg, kratko malo dol visi, če bo za njim nekdo naredil luknje. Sam se je bil namreč že preznojil in utrudil, da je prišel na vrh, dolgrede pa zarisal minljive sledi v še bolj minljiv sneg. Večinoma mu ni mar za luknje! Najbolj glasni so vselej tisti, ki smučino, ki jo je bil naredil predhodnik, egoistično vzamejo za svojo in si jo prilastijo. Bentijo zato, ker si je nekdo, ki je bil pred njimi in ni imel smuči, drznil olajšati vzpon in hodil po smučini. Pa kaj? Saj si tudi sami želijo olajšati vzpon in niso v resnici popolnoma nič drugačni od predhodnikov, le da imajo na nogah pritrjene smuči. Strinjam se in podpiram - lahko je 18 I BetaMagazine BetaMagazine i 19 to del etike, kulture ali preprosto zglednega obnašanja v gorah pozimi, da„pešadija" ne "luknja" turnosmučarske smučine. Ampak nikakor to ne more biti in ni razlog za obsojanje, grožnje in gostilniška obrekovanja. Kot da nimamo v življenju že dovolj drugačnih skrbi in težav - Slovenci so si še v naravi kot volkovi! Nestrpnost se seli v čudovito alpsko in mirno(-ejše) okolje, kjer naj bi se ljudje vsaj malo umaknili od sranja, ki se vsakodnevno dogaja v dolini. Bilo je neke nedelje ob povratku z Dovške babe, kjer seje pod modrim nebom posejanim z nekaj belimi oblački dalo, kljub temu, da je bila nedelja, uživati v svežih sledeh v razmeroma dobrem in še ne preveč uleža-nem svežem snegu. Nek moški srednjih let, očitno izjemno izkušen in "našutan" turni smučar je staremu, že na pol brezzobemu paru (tam 65-70+), začel ob lepem sončnem dnevu, ko sta seveda "delala luknje" na turni sledi gorgrede, solit pamet. Sprva je bilo sicer slišati razmeroma prijazno, potem pa že na pot užaljeno in otročje - z nekim izgovarjanjem na bonton. Glede na njegov (turna-šev) korak, precej podoben tistemu od slovitega Freeapprovedovega Jake Ortarja (1 korak = 1 višinski meter), najbrž ni problem, če mu tu in tam zaradi kakšne luknje „peša-dije" spodrsne, ker je na vrhu Dovške babe v pol ure, oziroma v tričetrt, če štarta na Jesenicah na železniški. Medtem ko sta oba stara brezzoba pohodnika morda zadnjo zimo sposobna hoditi v hrib in občudovati 20 I BetaMagazine razglede ter obujati mlada leta in čase, ki so za vekomaj minili - prav gotovo nesposobna gazit preko gležnja, kaj šele kolen - kot je bilo onega dne do vrha Dovške babe ,.. Saj vem - eni bodo rekli, naj ostaneta doma, če nista sposobna ali cilju dorasla, meni pa se vsekakor zdi tole kupčkanje na "mi pohodniki" ali "mi turnaši" povsem odveč in brezveze in je kvečjemu pomilovanja vredno. Tako kot trenutno vsa Slovenija, Neumno se mi zdi to ločevanje med enimi in drugimi in vse te pretirane razprave in omejevanje in ločevanje in nepotrebna nestrpnost. Uvodoma sem omenil meni nepojmljivo nestrpen prispevek avtorice, ki mrzlično zagovarja svoj prav;kako so poti in narava od pohodnikov, kolesarji pa da tja ne sodijo. Vselej je lahko biti na strani zmagovalcev in večine. V konkretnem primeru so to pohodniki. Kolesarji so namreč (po vsej verjetnosti kot množica ostalih sprejetih nepremišljenih zakonov) potegnili ta kratko. Ker jim nerazumen in v širšem evropskem prostoru izjemen in ekzempla-rično bedast zakon omejuje in prepoveduje vožnjo praktično povsod. In to dobesedno. Nas zgodovina ni ničesar naučila? Bolj kot so zakoni ostri, bolj kot se človeku širokih nazorov in svobodnega duha nalaga re-strikcije in prepovedi, bolj ga to sili v odkrivanje prepovedanega. Gorskemu kolesarju, padalcu, alpinistu in ostalim rekreativcem s kančkom raziskovalnega duha bo zakon, ki bo prepovedoval vse, kaj malo mar. Zato je pomembno, da znamo v naravnem prostoru, ki je končen in si ga deli več različnih interesnih skupin, razumeti druge. Razumeti, da tam nismo sami in da če nas zanima lov na divje živali, nekoga drugega pa letenje z jadralnimi padali, ne moremo biti izključujoči ne do enih ne do drugih. Pa tako malo je potrebno! Izjemen primer tega, kako na prisrčen način opozoriti na neprimerno parkiranje, se je prijatelju pripetil nad Jezerskim. Ob povratku ga je na avtu namesto polomljenih brisalcev, stranskih ogledal in napisov z žeblji na plehu ter ostalih sicer tipično balkanskih primitiviz-mov pričakala slikovita razglednica, na njeni hrbtni strani pa je za v Ljubljani registrirano vozilo kolega hudomušno pisalo: "Tudi na Jezerskem poznamo parkirišča. Prvo je že 50 metrov naprej. Srečno, Davo Karničar". Ne samo prijatelj šofer in trije sopotniki, tudi kopica naših prijateljev, ki je slišala to jezersko zgodbo, dobi dober vtis. Vtis o prijaznih ljudeh. O ljudeh, ki na napake opomnijo na način, ki je trajnosten. Na takšnega, ki je topel in predvsem človeški. Ki te opomni tako, da te spodbudi k razmišljanju, osebnostni rasti in izboljšanju, ne pa gnevu, sovraštvu ali maščevanju. Če smo si Slovenci že v mestu in na vasi namesto človek-človeku kot volkovi med seboj, bodimo vsaj v naravi malo bolj strpni in širokega srca ter nazorov... Vsem nam bo lepše! Obljubim. " Tudi na Jezerskem poznamo parkirišča. Prvo je že 50 metrov naprej. Srečno, Davo Karničar" BetaMagazine i 21 * i ~ t» 'ic •'K» Utrinek s plezanja na Češkem s fanti. Začeli smo ob Labi in se na polovici preselili Teplice. Peščeni stolpi tam niso zelo visoki, ko pa začn eš pleza ti le z uporabo zavozlanih vrvic za varovanje - smičk, se zavedanje dimenzij spremeni. Z Lukom sva splezala na enega odstolppv sočasno z Lukom in Nejcem na sosednjem stolpu, Vsi smo se prešerno veselili dosege vrha stolpe, saj je bil odmerek n egotovosti primerljiv s kakšno preizkušnjo v hribih. Obisk peščenih stolpov nas je osvobodil tiranije ocen in številk. Lokalni s tarešina Karel Belina je rekel, da "musiš znatjest" in nam posredno namignil, da marsičesa še ne znamo. V nekaterih njegovih starih mojstrovinah smo: suvereno obračali. Plezanje v tistem peščenjaku je sicer res predvsem plezanje, a ima napredovanje izrazit okus tudi po alpinizmu. Foto in tekst: Marko Prezelj ' -Beta, , Trenutek TURNOS*/ VOE Od Snežnika de Veliki Mosermandl (smuccit je zanimiv spust na južno stran-za levim grebenom) Fotografira nož majggpj^ Mosermandla. eliki CARSKI NAPISAL IN FOTO: JANEZ JAVORŠEK Pred dnevi me je poklicala Helena in me vprašala, če bi napisal par besed o novoizdanem tumo-smučarskem vodniku, pod katerega se je podpisal IgorJenčič Seveda me ni bilo treba prav dolgo nagovarjati; ko je govora o turni smučanji, sem hitro za... Za tiste, kise bodo s turnim smučanjem srečali prvič in bodo v roke vzeli »Veliki turnosmučarski vodnik«, zato da jim bo lažje načrtovati prve ture, je seveda ta vodnik »zadetek na tomboli« (o tem kasneje). Tudi sam sem bil nekoč začetnik in ti moji začetki so že tako daleč v preteklosti, da bodo za prenekatere, »moderne turaše«, prav smešni... A dajmo se malo skupaj nasmejati... Smučanje po trdem, »grifik« snegu s Škrbine vrh S trma!i (tura št. 78) > Še kot osnovnošolec sem rad zahajal v hribe, seveda najprej v najbližje kamniške, šele pozneje, ko sem jih v kopni sezoni prehodil podolgem in počez, sem pogleda! tudi proti Julijcem. Malo zaradi oddaljenosti (prevoza), predvsem pa zaradi »rešpekta«. Kar nekaj letnih sezon je trajalo, da sem šel prvič tudi »v ta pravi zimi« na Kamniško sedlo, seveda brez opreme, kar tako, »na sprehod«. Smučam, odkar pomnim zase, že od malega na domačem hribu, pozneje na urejenih smučiščih, da bi pa smučal iz hribov, kjer ni poteptano in kjer ne ropotajo sedežnice, o ne -to pa ni zame ... Na Kredarico sem hodil v vsakem vremenu, tudi pozimi, peš. Seveda je že v drugi zimi mojih vzponov na Kredarico in naprej na Triglav, pri sestopu mimo mene »pičil en divjak na dilcah«. Ker je sestop z vrha Triglava pa do Kovinarske koče (kjer sem ponavadi imel »bolhco«) trajal v slabih razmerah za pešca štiri ali pa še več ur, mi je ta smučar dal vetra. Seveda sem šef naslednjič z dilcami, a ne turnimi, ampak alp- 26 I BetaMagazine Sveže sledi z Schöpftng-a (tura št. 98.1) Strmejše pobočje Stampferwand-a BetaMagazine i 27 skimi, ki sem jih nekako navezal na slab očetov nahrbtnik, v katerega sem zbasal poleg vse zimske opreme še običajne pancarje (alpske). Smučarske razmere so bile (ko danes gledam nazaj) katastrofalne, sama ljuba skorja, pod pastirsko bajto pa »gnoj« do pasu. Takrat opisov, kje naj bi se smučalo s Kredarice, nisem nikjer zasledil, zato sem smučal, kjer se mi je še zdelo, da bom nekako prišel v Krmo. Danes za začetnike nikakor ne morem priporočati smučanja s Kredarice, tura je dolga, naporna, zaradi velike višinske razlike je pri smučanju ponavadi sneg vseh sort, pobočja in konte nad Kurico in čez njo so zelo plazovita, če se odpravimo še na vrh Triglava, je potrebno ob jasnih (sončnih/toplih) dneh oditi iz Krme velikokrat že pred četrto uro zjutraj. Takrat, v mojih začetkih, pa se mi je zdelo to najbolj normalna stvar za začetnika - smučanje izpod vršnega dela Triglava ,.. Zdaj pa o vodniku. Igor Jenčič je že leta 1998 izdal svoj prvi turnosmučarski vodnik. Z njegov pomočjo sem se nato vrsto zim podil po naših hribih, presmučal skoraj vse ture v njem, ko pa danes odprem novega, me predvsem zanimajo turni smuki v tujini, v Zahodnih Julijcih, v Avstriji - svet, ki se mi je pred leti odprl, svet zahodno od naših hribov. VnovemTurnosmučarskem vodniku, kije izšel lani decembra, Igor ture zahodno od Slovenije razdeli na dve področji; Zahodne Julijske Alpe in Karnijske/Ziljske Alpe. V zahodnih me vsekakor navdušuje področje okoli Poliških Špikov, kjer se najde za vsakogar nekaj; lepa, manj strma pobočja nad planino Pecol, pršiča polna dolina Zajezera, ali pa strmi spusti z večine Špikov. Omeniti velja še »sprehod« v Karnijske alpe (Karnijce), njihov najvišji vrh Monte Coglians (Hohe Werte), kjer pobočjm kar ni konca, na katerem pa sem pred leti doživel tudi eno največjih preizkušenj v turnosmučarski dejavnosti - nesrečo prijatelja Matjaža. Tako kot je Igor v vodniku napisal, se nam dogaja, da na domačih hribih v zgodnji zimi ne moremo zadovoljivo smučati, zato je Avstrija včasih edini izbor; no, tam pa je še obilo »dela« zame. Čar novega vodnika je predvsem v tem, da bom po 28 I BetaMagazine Pogled na Kamniško sedlo (Jermanova Severozahodni greben. Pozoren je trebc na opasti. Od tu je pobočje najdaljše in Babe, zadaj levo Brana (tura št. 11)\ vrata), kjer se v Planjavi začne i biti na padajoče kamenje iz stene in zgoraj nekaj strmejše. Levo od koče so opisih v njem našel še »cele kupe« novih smučarskih ciljev. S prijateljem Ivanom, s katerim se pogosto skupaj podajava na turno smuko, sva dodobra »obdelala« cilje nad Waldom, ne morem pa mimo smučanja s kopastega vrha Aignerhöhe, kjer sva smučala neverjetni pršič in nama je tura ostala v spominu kotspomenik»pršičarjenju«.Vokolici je še neverjetno število vrhov in pobočij, ki vabijo na turno smuko (tudi alpinistično). Če pa nas pot zapelje še višje v Avstrijo, je pod turo št. 97 opisana tura na Große Kesselspitze, z mislijo nanjo pa opazim v vodničku (vsaj zame) pomanjkljivost namreč izhodišča in vrhovi nimajo GPS koordinat. Seveda je v večini tur, ko je lepo sončno vreme, ko imamo seboj zemljevid, skico ali opis ture, to skoraj zanemarljivo, v primeru, ko pa nas na taki turi zajame megla in slabo vreme, pa nam te zadeve še kako prav pridejo. Ko sem tam smučal v Ivanovi družbi, je ta imel GPS z naloženo avstrijsko karto in je že pri vzponu za sabo »vlekel« sled. Ker je na goro zarisana tudi markirana pot, sva s pomočjo GPS našla vrh. Brez tega bi s turo predčasno končala, saj se ni bilo zanašati na stare sledi, ker jih je veter »veselo« odnašal. Mogoče nas je Mitja Peternel v svojem vodniku »Najlepši turni smuki Avstrijske Koroške« glede tega na nek način razvadil, a vsaka pomoč, ko se na turi začno pojavljati težave, je dobrodošla. Zasnova vodnika ni najbolj nova, a je preizkušena in zelo dobro služi svojemu namenu. Že prva stran opisa ture, kjer so vsi podatki in reliefni zemljevid, je zelo dobro razumljiva, kot sem že omenil, pa ni koordinat izhodišča in vrha. V ocenjevanju težavnosti smučanja je avtor priredil ter dopolnil švicarsko lestvico ocenjevanja težavnosti turnih smukov, že v preteklosti so se glede tega ustvarile polemike v smislu; zakaj je potrebno iz tujine jemati lestvice, ki so našim turnim smučarjem nerazumljive. Avtorje posebej podal tabelo za ocenjevanje težavnosti, ki ob podrobnem pregledu seveda ni sporna. Izpostavil bi le eno pomanjkljivost tega ocenjevanja, avtor je v dobri veri poudaril, da bo s to lestvico lažje primerjati smuke v tujini, a so se ravno pri tem ocene »povozile«. BetaMagazine i 29 Kavavi ^rfi&i SWbi^nad^ex mu ljubitelju turnega smučanja, vzporedno z današnjo dobo informacij je to vsekakor knjiga, ki mora biti vsakemu pustolovcu na dosegu roke, pa naj bo Del vsebine tumosmučarskega vodnika Imam vodniček avstrijskih avtorjev (Ga-nitzer, Wutte, Zink), ki so v letu 2012 izdali vodnik Skialpinismus in den Julischen Al-pen - West, kjer je opisanih sto bolj strmih spustov v Zahodnih Julijcih, v njem je tudi opis smučanja s Skrbine nad Tratico, V novem vodniku je ta spust ocenjen »T«, v avstrijskem vodničku pa »F+«, razlika je (pre) velika. Menim, da te ocene niso primerljive, veliko bolj enostavne (za turno smučanje) bi bile ocene; manj zahtevno, zahtevno, bolj zahtevno, zelo zahtevno, mogoče pri strmejših le še z dodanim max. naklonom. Veliki turnosmučarski vodnik bo po mojem mnenju odprl »obzorja« marsikatere- to začetnik, ki bo iskal, kje »se nad vojašnico na Pokljuki pride na Viševnik«, ali pa izkušenemu »turašu«, ki bo odkrival nove kraje pri nas ali pa v tujini. Igor in njegova žena Barbara sta že pred desetletji odkrivala nova področja, ko smo mi »lokal - patrioti« še iskali prehode pod Kredarico ... Ves čas imam občutek, da sta korak pred nami, nekako smo ju že »lovili« na Avstrijskem Koroškem, pa sta odšla še dlje, proti Tirolski in Švici. Mogoče pa se nam v bližnji prihodnosti obeta vodnik smučarije v teh, bolj oddaljenih biserih turnega smučanja. Veliko smučarskih užitkov ob »obdelavi« tur v Igorjevem Velikem turnosmučarskem vodniku in srečno... 30 I BetaMagazine s Kot je običajno «no « * kondicijsko zelo dobro vzeli cepine Ma- sssssvssz**«**»^ u rjazpaj p r hn rudi sestopiti vrha nazaj do smu- ,Zg/n//cez5/