*i&s Agnp LETUS NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 03 891 56 11 Prešernovi nagrajenci na Ta veseli dan kulture na Rečici ob Savinji brali avtorske pesmi STRAN 10 Oglasi 4f m m m * * it *** Naročila tudi preko spleta trgovina.ekodar.si 2 Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 Iz vsebine: Tema tedna: Koncept študentskega dela se s prvim februarjem spreminja...........................................4 Upravni center Mozirje: Apel ministrstvom in pristojnim organom glede centralizacije služb................5 Občinski svet Mozirje: V prvi obravnavi proračuna ni šlo vse gladko.....................................................6 25 let ProSilve Evropa: Na okrogli mizi o pomenu in načinu izbire drevja za posek.......................7 Intervju: Mirko Strašek, direktor KLS Ljubno.................8 Kulturni dom Gornji Grad: Skupaj zmoremo za šolarje............................. 11 Tretja stran Kulturno društvo Slap: Predstavili jubilejno številko zbornika...........15 Ljubljanski grad: Alya odpela pesmi z novega albuma Car .. 15 KUD STOPinJE: Odmeven nastop na državnem tekmovanju 16 Študentsko delo ostaja in prav je tako Vlada je konec novembra sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) in ga posredovala državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku. Predlog zakona spreminja pogoje za izvajanje študentskega dela v tem smislu, da se uveljavlja načelo »vsako delo šteje«, hkrati pa se s tem usklajuje obremenitev vseh oblik dela in zagotovi primerljiva socialna ter ekonomska varnost tistih, ki ta dela opravljajo. Z vključitvijo študentskega dela v sistem pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja vlada sledi načelom medgeneracijske solidarnosti in socialne države. Po vzoru minimalne plače se določa minimalna urna postavka v višini 4,5 evra bruto oziroma 3,8 evra neto, začasno in občasno delo dijakov in študentov pa bo po novem vključeno v pokojninsko dobo. Študenti so bili sprva ogorčeni nad dodatnimi obremenitvami študentskega dela, nato pa so po pogajanjih z vlado podpisali dogovor, v katerem so se dogovorili, da se v prvi polovici leta 2015 izvede razpis za vzpostavitev beleženja in priznavanja neformalno pridobljenih znanj ter s tem zagotovi javno veljavnost in priznavanje delovnih izkušenj iz naslova začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Dogovor tudi predvideva, da se s 1. januarjem 2016 koncesija, namenjena proračunskemu skladu ministrstva, zniža z 8,4 na dva odstotka. Študentska organizacija in ministrstvo za delo si bosta prizadevala za spremembo ob- stoječe ureditve dohodninske obdavčitve začasnega in občasnega dela dijakov in študentov v sklopu sprememb zakona o dohodnini. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah ZUJF-a pa bo imel tudi negativne posledice. Študentski servisi pričakujejo, da bo obseg študentskega dela močno upadel, tudi do 50 odstotkov. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) ocenjujejo, da bodo zakonske spremembe na področju študentskega dela prinesle manjše zanimanje delodajalcev za študentsko delovno silo, saj bodo delodajalci po novem za delo študenta plačevali višje prispevke. Njihova skupna obremenitev se bo povečala s sedanjih 25 na 33 odstotkov. Tudi minimalna urna postavka je po mnenju OZS postavljena previsoko, zlasti za enostavna dela, ki jih dijaki in študenti brez potrebnih znanj in izkušenj opravljajo kot počitniško delo. Kljub navedenim spremembam študentsko delo ostaja najbolj fleksibilna in najcenejša oblika dela. V zaostrenih razmerah predstavlja za študente pomemben socialni korektiv za kritje stroškov študija, še posebej zaradi neustrezne in nezadostne štipendijske politike, zato je prav, da ga vlada ni ukinila. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 50, 12. december 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com „ . ., , „„,, -r Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 3 Tema tedna KONCEPT ŠTUDENTSKEGA DELA SE S 1. FEBRUARJEM SPREMINJA Bolj obremenjeni tako študentje kot delodajalci, a študentsko delo ostaja vseeno najbolj konkurenčna oblika dela Konec novembra je vlada sprejela spremembe zakona, s katerim se spreminja koncept študentskega dela. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, premier dr. Miro Cerar in predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Žiga Schmidt so podpisali dogovor, ki ureja študentsko delo. V vladi so prepričani, da se tovrstno delo še naprej ohranja kot socialni korektiv in ostaja najbolj konkurenčna ter fleksibilna oblika dela na slovenskem trgu. Manj so z novo ureditvijo zadovoljni študentje in delodajalci. ŠTUDENTSKO DELO SE BO UPOŠTEVALO PRI POKOJNINSKI DOBI Začasno in občasno delo dijakov in študentov, kot se študentsko delo uradno imenuje, bo začasno urejeno v zakonu za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), kar bo v veljavi s 1. februarjem prihodnjega leta. Po novem bo tudi za tovrstno delo veljalo načelo »vsako delo šteje«. To pomeni, da se bo upoštevalo pri pokojninski dobi, kar prinaša njegovo višjo davčno obremenitev. Urejanje dela bo tudi v prihodnje potekalo prek študentskih servisov na podlagi napotnice. Minimalna urna postavka bo znašala 4,5 evra bruto oziroma 3,8 evra neto. Čeprav bo koncesijska dajatev nižja, bo zaradi socialnih prispevkov skupna davčna obremenitev študentskega dela zrasla s 30,38 na 49,24 odstotka. Kot pojasnjujejo v ŠOS-u, se bo delovna oziroma pokojninska doba upoštevala glede na minimalno plačo. To pomeni, da bo študent oziroma dijak po vplačilu 190 evrov prispevkov, toliko približno znašajo socialni prispevki pri mini- Katja Stradovnik, predsednica Kluba zgornjesavinjskih študentov: »Obljubljene spremembe se na prvi pogled zdijo čisto v redu, a v resnici niso. Zaradi višji stroškov, ki jih bo imel delodajalec z najemom študenta in z zakonsko določeno minimalno urno postavko, je skoraj zagotovo možno napovedati upad študentskega dela. Kar je zelo črn scenarij za mladino. Že tako je iz leta v leto manj ponudbe študentskih del, konkurenca za zasedo prostih del pa vsako leto večja. Študentsko delo je pomembno, ker si študentje na tak način pridobivamo reference, ki jih rabimo pri kasnejši zaposlitvi. Vsak delodajalec zahteva vsaj nekaj let delovnih izkušenj, izobraževalne ustanove pa žal ne ponujajo dovolj praktičnih usposabljanj. Drugi pomembnejši vidik študentskega dela je zagotavljanje socialne varnosti študentov. Marsikateremu študentu delo prek študentskega servisa predstavlja edini finančni vir, s katerim lahko razpolaga za plačilo stroškov študija, stanovanja in hrane, saj mu starši ne morejo finančno pomagati. Obdavčitev študentskega dela bo po žepu udarila študente, država bo s tem ukrepom poslabšala socialni položaj študentov. Žalostno je, da naša država vedno jemlje tistim, ki imajo že tako malo. Edini dve »pozitivni« koristi, ki jih sama vidim pri tem, sta uvedba minimalne urne postavke in priznavanje delovne dobe. Sem pa skeptična glede realizacije in efekta teh dveh ukrepov. Višanje urnih postavk v teh razmerah je malce nerealna zamisel, dvomim, da bodo podjetja zlahka sprejela ta ukrep. S pokojnino pa se, tako kot večina mladih v teh leti, po pravici povedano še ne obremenjujem, ker mi je prioriteta dokončanje študija in uspešno iskanje prve zaposlitve.« malni plači, upravičen do enega meseca delovne dobe. Glede na povprečen prejemek iz študentskega dela, ki znaša okoli 250 evrov, bi študent v primeru 12-mesečnega opravljanja dela dobil približno štiri mesece delovne dobe. Izračun je pokazal tudi, da bo študent, ki je doslej zaslužil 100 evrov, po novem na transakcijski račun dobil 84,5 evra, razlika pa bo »vložena« v pokojninsko dobo. DELOVNA ZNANJA, PRIDOBLJENA MED ŠTUDIJEM, BODO PRIZNANA Interventni zakon določa, da bodo delovne izkušnje študenta po novem priznane. Razpis za vzpostavitev priznavanja neformalno pridobljenih znanj naj bi se izvedel v prvi polovici leta 2015. Vlada je obljubila tudi, da se bo pri prihodnjih dohodninskih spremembah zavzela za zvišanje davčne olajšave za dijake in študente. Na željo ŠOS-a se je v zakon zapisala tudi varovalka, ki določa, da se koncesija za proračunski sklad ministrstva za delo v primeru več kot 15-od-stotnega zmanjšanja prihodkov panoge s 1. januarjem 2016 zniža z 8,4 na dva odstotka, s tem pa bi bili toliko nižji tudi prispevki delodajalcev. OBREMENITEV DELODAJALCA SE POVEČUJE Še bolj kot študentje so zaradi sprememb nejevoljni delodajalci. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) ugotavlja, da se bo skupna obremenitev delodajalcev povečala za dobrih osem odstotnih točk, s sedanjih 25 na 33 odstotkov. Zanimanje za študentsko delo bi lahko zaradi tega močno usahnilo. Po oceni OZS je previsoka tudi minimalna urna postavka v višini 4,5 evra, ki je od sedanje višja za 20 centov. Manj (4,2 evra) je plačano celo občasno delo upokojencev, čeprav imajo ti za seboj desetletja delovnih izkušenj in več strokovnega znanja od študentov, kaj šele dijakov, ki večinoma opravljajo manj zahtevna dela. Tatiana Golob 4 Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 Aktualno, Politika, Iz občin UPRAVNI CENTER MOZIRJE Apel ministrstvom in pristojnim organom glede centralizacije služb Načelnica Upravne enote Mozirje in koordi-natorka Milena Cigale je v torek, 25. novembra, sklicala sejo sosveta za območje te upravne enote. Na sejo so bili poleg direktorjev, vodij in predstavnikov javnih služb in zavodov vabljeni župani zgornjesavinjskih občin. V zaključku seje so se dogovorili, da ministrstvom in drugim pristojnim organom pošljejo apel, naj bodo pri centralizaciji zmerni in naj se pomembne službe ohranijo na lokalnem nivoju, kjer jih ljudje potrebujejo. Uvodoma je Cigaletova povedala, da se koordinacijo sklicuje praviloma enkrat letno. Lani je OBČINSKI SVET LJUBNO IN POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Za večjo varnost lahko veliko naredijo krajani sami Na novembrski, to je drugi redni seji novega sklica občinskega sveta Ljubno so imeli na dnevnem redu med drugim obravnavo varnostne problematike v občini. Poročal je namestnik komandirja Policijske postaje Mozirje Matjaž Sem, ki je predstavil stanje tudi na celotnem območju Zgornje Savinske doline. V uvodu k policijskemu poročilu je bilo rečeno, da je zagotavljanje varnosti občanov in premoženja res del policijskega poslanstva, vendar lahko za varnost veliko prispevajo tudi občani s samozaščitnim ravnanjem. V gradivu, ki so ga prejeli svetniki, je bila pripravljena primerjava s policijskimi postajami v podobnih občinah po Sloveniji, ki kaže, da na območju Policijske postaje Mozirje ni večjega odstopanja glede števila obravnavanih kaznivih dejanj od območij s podobnimi značilnostmi. V letu 2013 je bilo obravnavanih 30 kaznivih dejanj in 25 prekrškov, ki so bili storjeni na območju ljubenske občine. V letošnjem letu do 9. oktobra pa so policisti obravnavali 33 kaznivih dejanj in 16 prekrškov. Glede prometnih nesreč je Sem povedal, da se dogajajo razpršeno in v občini ni mogoče govoriti o kaki posebno kritični točki. Glede nočnih straž, v katere so se organiziral krajani Okonine po dveh velikih tatvinah v njihovem kraju, je dejal, da so dobrodošle, vendar naj se stražarji ne spuščajo v fizične kontakte s storilci kaznivih dejanj. Marija Lebar seja potekala spomladi, letos so jo zaradi volitev prestavili v jesenski čas. Predstavila je delo upravne enote, nato so sledila poročila oziroma povzetki dela ostalih institucij javne uprave. PREDSTAVILI DELO SLUŽB Direktor Davčne uprave Velenje Franc Peper-ko je predstavil novo organiziranost v skupni finančni upravi in pojasnil, da v Mozirju deluje le davčna pisarna. O izvajanju nalog v letošnjem letu je poročala Mojca Glinšek, koordinatorka geodetske pisarne v Mozirju. Komandir Policijske postaje Mozirje Vili Bezjak je predstavil aktualne podatke s področja varnosti, kjer beležijo porast velikih kaznivih dejanj. Toni Breznik, vodja nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, je govoril o zaostrenih razmerah na zavodu in med drugim spregovoril o odpravljanju posledic žleda. Vodja inšpektorata za kmetijstvo in okolje za območje Mozirja Irena Štum-berger je opozorila na problematiko deponij hlodovine na kmetijskih zemljiščih. Da je vsebina njihovega dela vsako leto ena- ka, da pa se stalno veča obseg, je dejala Marjana Veršnik Fale, direktorica centra za socialno delo. Branka Škulj Nussdorfer, vodja velenjske območne službe zavoda za zaposlovanje, je predstavila problematiko brezposelnosti, število se je v zadnjem času povečalo na račun stečajev. O stiskah kmetov ob stečaju zadruge je govorila v svojem poročanju tudi Štefka Goltnik, koordinator II na mozirski izpostavi Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. V imenu županov je spregovoril Ciril Rosc, ki to polletje vodi kolegij tukajšnjih županov. KADROVSKA PODHRANJENOST IN VEČANJE ZADOLŽITEV Iz vsega povedanega je bilo zaznati, da se v vseh službah srečujejo z enakimi težavami, to je s kadrovsko podhranjenostjo in stalnim večanje nalog in zadolžitev, ki jih nalaga država. Kljub temu so se vsi strinjali, da so odnosi med posameznimi službami in oddelki v upravnem centru Mozirje ter tudi z občinami dobri in plodni. Marija Lebar Na seji sosveta za območje UE Mozirje so se dogovorili, da ministrstvom in drugim pristojnim organom pošljejo apel, naj se pomembne službe ohranijo na lokalnem nivoju, kjer jih ljudje potrebujejo. (Foto: Marija Lebar) SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA V organe stranke izvoljeni tudi Zgornjesavinjčani Na izrednem volilnem Kongresu SLS, ki se je odvijal v soboto, 6. decembra, v Podčetrtku, so bili izvoljeni novi organi in funkcionarji SLS. Volilno pravico je imelo 129 delegatov, izdanih pa je bilo 126 glasovnic. Med tistimi, ki so kandidirali ali bili izvoljeni v različne organe, najdemo tudi Jakoba in Andreja Presečnika ter Velislava Žvi-plja, ki sicer živi v Ljubljani, je pa doma iz Nazarij. Andrej Presečnik je bil izmed 49 kandidatov izvoljen v desetčlanski izvršilni odbor. Za njegovo imenovanje je glasovalo 31 delegatov. Veli-slav Žvipelj je za članstvo v izvršilnem odboru zbral 35 glasov. V prvi krog volitev za predsednika glavnega odbora SLS sta se uvrstila Jakob Preseč-nik in Velislav Žvipelj. V drugi krog pa se nista uvrstila. ML Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 11 Iz občin, Ljudje in dogodki, Matična kronika OBČINSKI SVET MOZIRJE V prvi obravnavi proračuna ni šlo vse gladko Mozirski občinski svet je že na drugi seji pričel z resnim delom, in sicer so imeli na dnevnem redu poleg drugih točk prvo obravnavo proračuna občine za leto 2015. Pred obravnavo na občinskem svetu so predlog proračuna obravnavali tudi vsi odbori. Ti so podali pripombe in priporočila, nekateri so ga potrdili pogoj- OBČINSKI SVET SOLČAVA Županja občine Solčava Katarina Prelesnik je na dnevni red seje občinskega sveta, ki je potekala v sredo, 26. novembra, uvrstila tudi tematiko izvedbe projekta Solčavska panoramska cesta. Za izvedbo projekta je občina Solčava leta 2013 uspešno kandidirala na 6. javnem razpisu regionalnih razvojnih programov. Ker občina projekt sedaj aktivno izvaja, je županja želela nove svetnike seznaniti z aktivnostmi. Celotna izvedba je ovrednotena z okoli 600.000 evri, v kar je vključen tudi DDV. V okviru projekta je bila izdelana projektna dokumentacija ter projektna naloga za nove integralne turistične produkte. Trenutno potekajo gradbena dela, s katerimi želijo uredi- no, drugi za sprejem sploh niso glasovali. KRITIČNO O NEZAVIDLJIVEM FINANČNEM STANJU OBČINE Občinska uprava se je pred pripravo proračuna sestala z večjimi porabniki sredstev, kot so šola, vrtec, osrednja knjižnica, komunalno podjetje in gasilsko dru- li 17 točk, ki jih bodo opremili z informacijskimi tablami v več jezikih. Te table bodo obiskovalcu poleg osnovnih informacij ponujale tudi druge vsebine, na primer, kaj si je v bližini še vredno ogledati ali katero turistično kmetijo ali ponudnika se lahko obišče v soseščini. Na ta način naj bi projekt povezoval območje panoramske ceste v celoto Kot je povedala Prelesnikova, sodi v okvir projekta še izdelava multimedijske predstavitve ter promocijskega materiala. Projekt bo s strani ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo sofinanciran v višini okoli 430.000 evrov, zaključen pa mora biti do 30. junija 2015. Marija Lebar štvo, je povedal župan Ivan Su-hoveršnik. Z njimi so poskušali uskladiti želje in potrebe. Proračun za prihodnje leto znaša 3,3 milijona evrov. Svetniki so zelo kritično spregovorili o nezavidljivem finančnem stanju občine. Odbor za negospodarske dejavnosti predloga proračuna namreč ni potrdil zaradi ne-realizacije aktualnega proračuna. Po besedah Urške Car številna društva še čakajo na odobrena sredstva za letošnje leto, dobila naj bi jih do konca leta, a se je spraševala, od kod bo občina dobila denar, če ga tekom celega leta ni imela. Prav tako je Carjeva izpostavila mnenje odbora, da se občinska uprava z županom na čelu ne drži sklepov. Le-ta bi morala na tri mesece poročati občinskemu svetu o stanju dolga in odprtih postavkah, pa tega ne počne. Prav tako je padel očitek, da se občina še vedno zadolžuje, čeprav je občinski svet sprejel sklep, da dodatnega zadolževanja ne sme biti. Odbor za kmetijstvo je izpostavil, da občina ne namenja nič sredstev za kmetijstvo, Jure Repenšek r je izrazil razočaranje nad tem, da so društva letos brez financiranja, delajo pa. Opozoril je na pravilnik o financiranju društev, ki ne upošteva tega, da nekateri delajo več kot drugi. NAMESTO DVEH KAR 4,2 MILIJONA EVROV DOLGA Namestnik predsednika odbora za proračun mag. Peter Goltnik je izpostavil težave z likvidnostjo občine in opozoril na neupoštevanje sklepov glede razdolževanja občine. Občina naj bi bila po načrtu razdolževanja ob koncu prejšnjega mandata zadolžena za manj kot dva milijona, trenutni dolg pa je kar 4,2 milijona evrov. Po Goltnikovih besedah bo po sprejetem proračunu 2015 zadolžena kar za 135 odstotkov proračuna, kar je mnogo preveč. Zato je odbor za proračun sklenil, da mora občina pripraviti vsaj tri sprejemljive načrte za razdolževanje, drugače proračuna v drugem branju ne bodo potrdili. Svetniki so tekom obravnave izpostavili tudi posamezne postavke iz proračuna, ki so se jim zdele previsoke ali nerazumljive. Štefka Sem Matična kronika za november POROKE: Vojko Stenšak in Anita Potočnik, oba iz Nove Štifte SMRTI: Vincenc Pečovnik iz Solčave Stanislav Bezovšek iz Gornjega Grada Justina Ugovšek iz Gornjega Grada Po več kot 40-tih letih od izgradnje enega od blokov v Nazarjah se je začela zemlja pred vhodom v stavbo posedati. Tudi zaradi večkratnih poplav. Nedavno so zadevo sanirali. Po ne več kot dveh letih in pol od asfaltiranja pred poslovno-stanovanjsko stavbo nedaleč stran pa je že uničen asfalt okoli jaška, ker je bil ta slabo zgrajen. Kaj vse bo v naslednjih 40 letih tu še narobe, raje ne razmišljamo. Se pa sprašujemo, ali je potrebno vse drage investicije še enkrat preplačati? IS Uspešno izvajanje projekta Solčavska panoramska cesta 6 Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 Organizacije, Iz občin SVEČANOST OB SREBRNEM JUBILEJU PROSILVA EVROPA V NAZARJAH Na okrogli mizi o pomenu in načinu izbire drevja za posek V soboto, 29. novembra, so v nazarskem domu kulture obeležili četrt stoletja ustanovilve ProSilve Evrope - mednarodne organizacije za razvoj in promocijo sonarav-nega ekonomičnega gospodarjenja z gozdovi. Izvedba svečanosti je bila zaupana Zvezi gozdarskih društev Slovenije - sekciji ProSilve Slovenija, Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) in Pahernikovi ustanovi. Operativno so jo pripravili člani nazarskega goz- V novi sestavi se je lučki občinski svet sestal v sredo, 3. decembra. Potrdili so imenovanje članov komisij in odborov delovnih teles občinskega sveta v mandatnem obdobju 2014-18. Obravnavali in potrdili so še rebalans proračuna za letošnje leto. Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volilve in imenovanja Slavko Robnik je predstavil predlog te komisije za članstvo v posameznih telesih občinskega sveta. Kot je dejal, so stremeli k cilju, da so v komisijah in odborih osebe, ki jim je področje delovanja poznano. V razpravi je svetnik Jernej Plan-kl povedal, da ne bo član sveta za preventivo in vzgojo v cestnem pro- dnogospodarskega območja. V svečanem delu so za kulturni program ob moderatorki Alji Žunter poskrbele pevke kvarteta Sončnice in harmonikar Primož Zvir. O organizaciji je spregovoril predsednik ProSilve Slovenija Tone Lesnik. Poudaril je, da omenjeno združenje spodbuja strategije gospodarjenja z gozdovi, ki optimizirajo vzdrževanje, ohranjanje in rabo gozdnih ekosistemov na tak način, da so ekološke in socio-ekonomske funk- metu. V tem svetu je deloval v prejšnjem mandatu, a je odstopil, ker ni imel vpliva na urejanje prometnih zadev v občini. Menil je tudi, naj se za sestavo nadzornega odbora glasuje ločeno od ostalih teles, saj da so v odbor predlagani nekateri člani, ki po njegovem zaradi navzkrižja interesov tja ne sodijo. POTRDILI TUDI SESTAVO NADZORNEGA ODBORA Občinski svet je soglasno potrdil sestavo odborov in komisij. Za nadzorni odbor, v katerem so Karel Aj-nik, Jože Vavdi, Simon Germelj Šu-mah, Niko Bezovnik in Maja Peklaj, je glasoval posebej, in sicer je bi- cije trajnostne in donosne. Glavni namen organizacije, ki je bila ustanovljena pred 25 leti prav v naši dolini - v Robanovem kotu, je uveljavljanje sonaravnega in hkrati ekonomsko zanimivega gojenja gozdov v praksi in znanosti. V nadaljevanju so udeleženci na okrogli mizi prisluhnili predstavitvam o pomenu in načinu izbire drevja za posek. Te so pripravili prof. dr. Jurij Diaci, Marijan Denša, predsednik ProSilve Slovenije Tone Lesnik in predsednik ProSilve Avstrija Eckart Senilza. lo za potrditev predloga osem od enajstih svetnikov. DRŽAVA ODLOŽILA SOFINANCIRANJE Kot je pojasnil župan Ciril Rosc, je pri realizaciji letošnjega proračuna prišlo do neskladij med načrtovanimi in uresničenimi prihodki in odhodki. Iz tega razloga je bilo potrebno pripraviti rebalans proračuna. Novi predlog proračuna je na odhodkovni in prihodkovni strani predlagan v višini 2,323.000 evrov in je uravnotežen. Zadolževanje torej ni potrebno. Glede na predhodno planirane prihodke je rebalans v tem delu nižji za okoli 150.000 evrov. Sku- Govorci so se strinjali, da organizacija opravlja svoje naloge po principu: kar je ekološko vzdržno, je dolgoročno tudi ekonomsko uspešno. Pri tem je zelo važno komuniciranje z gozdom in njegovim lastnikom. Gozdarji javne gozdarske službe naj bi nenehno spodbujali in na profesionalni način vzgajali lastnike k tej odgovornosti. To, kar je za večino slovenskih gozdarjev samoumevno, sedaj spoznavajo in sprejemajo gozdarji v širšem evropskem prostoru in izven njega. Marija Šukalo od načrtov pni prihodki bodo letos nižji zaradi ukrepa države, da bo del sofinanciranja dodatnih investicij po 23. členu poplačala v prihodnjem letu. Za občino Luče to znaša 111.000 evrov. Načrtovane prihodke pa je bilo potrebno zmanjšati še zaradi nameravane prodaje dveh nepremičnin, ki ne bosta izvedeni do konca leta. Na strani odhodkov ne načrtujejo novih postavk, zato se z rebalansom ti samo uskladijo z dejansko realiziranimi odhodki. Predlagan je bil sklep, da se sprejme odlok o spremembi proračuna občine za leto 2014. Sklep so svetniki soglasno sprejeli. Marija Lebar Marijan Denša z nazarske območne enote ZGS je poudaril, da za dobro gospodarjenje z gozdom zelo pomemben način izbire drevja za posek. (Foto: Marija Šukalo) OBČINSKI SVET LUČE Proračun letos za 150 tisoč evrov nižji Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 7 Intervju MIRKO STRAŠEK, DIREKTOR KLS LJUBNO »Recept je preprost: potrebujemo uspešna podjetja« Mirko Strašek (Foto: Štefka Sem) V vsakdanjem življenju se pogosto srečujemo s pojmom družbena odgovornost, veliko vprašanje pa je, kaj si kdo predstavlja pod tem pojmom. Evropska komisija je družbeno odgovornost podjetij leta 2001 definirala kot »koncept, s pomočjo katerega podjetja na prostovoljni osnovi integrirajo družbene in okoljske zadeve v svoje poslovanje in v svoja razmerja z deležniki«. Toda ali je družbena odgovornost samo stvar podjetij? Ali je družbeno odgovornost mogoče meriti? Kako je z družbeno odgovornostjo v Zgornji Savinjski dolini in Sloveniji? O vsem tem smo se pogovarjali z direktorjem družbe KLS Ljubno Mirkom Straškom. - Vaše podjetje je v zadnjem času v medijih pogosto izpostavljeno kot vzor na področju družbene odgovornosti, saj ste z več donaci-jami priskočili na pomoč zgornjesavinjskemu zdravstvu, ki se nahaja v velikih težavah. Pomagali ste lahko, ker ste danes uspešno podjetje, toda še pred dvajsetimi leti je bila situacija povsem drugačna ... Če bi pogledali situacijo, v kateri smo bili v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, smo imeli zagotovo daleč najslabše izhodišče med vsemi večjimi podjetji v tej dolini. A smo nato uspeli, kar pomeni, da se da uspeti tudi v težkih razmerah, da ni nemogoče, se je pa treba seveda za uspeh izredno potruditi, veliko delati, veliko razmišljati. Treba je biti inovativen, treba je imeti znanje, treba je vedeti, kaj je potrebno narediti za izhod iz določene situacije. Moraš ve- deti, kaj in kako lahko narediš za trg, čeprav v tistem trenutku še nimaš na voljo pravih ljudi, prave opreme in tudi denarja ne. - Vsak pač ni za vse, kajne? Tako je, podobno kot v športu. Če ima športnik ambicijo, da bo zelo dober, recimo v evropskem ali svetovnem merilu, da bo dosegal vrhunske rezultate, se mora lotiti tistega, kar je sposoben. Ne more postati dober tekač na dolge proge nekdo, ki tehta 120 kilogramov. Podobno kot suhec ne more biti perspektiven za metanje krogle. - Vi ste imeli in še vedno imate velike ambicije. Ja, res jih imamo, ker čutimo odgovornost do zaposlenih in do okolja, v katerem delujemo že 42 let. Poleg tega, da imaš ambicijo biti dober, se ne smeš zanašati na druge, na primer državo. France Bučar je ob 20-letnici samostojne Slovenije izjavil, da smo preveč socialna država. Mediji so seveda takoj planili po njem, toda jaz sem razumel, kaj je želel s tem povedati. Želel je opozoriti na to, da ljudje preveč razmišljajo v smeri, kaj mora država narediti zanje. Mi smo nekoč imeli socialistični sistem, ki ni preživel ravno zato, ker je temeljil na tem, da bo za vse poskrbela država. A to gre le do neke mere, kajti če je preveč tistih, ki pobirajo, in premalo tistih, ki ustvarjajo, se sistem poruši. - Ali se tukaj že srečamo s pojmom družbena odgovornost? Zgodovina Slovencev priča o tem, da smo imeli v preteklosti kar nekaj ljudi, ki so se v določenih ključnih trenutkih za narod in državo znali pravilno postaviti in niso razmišljali o svojih koristih. Obnašali so se družbeno odgovorno. Družbena odgovornost torej ni samo stvar podjetij, niti ni samo stvar organizacij, je tudi stvar posameznikov - podjetnikov, direktorjev, lastnikov podjetij in tudi politikov, od županov naprej. Ali je prišel na funkcijo zato, da bo imel plačo in bo z iskanjem kompromisov skušal zdržati čim več mandatov, ali pa ima nek koncept, kako bo spodbudil razvoj, da bodo lahko ljudje s svojim delom preživeli in ustvarjali dodano vrednost. Družbeno odgovornost bi morali po mojem mnenju razumeti predvsem v tem kontekstu. Že večkrat sem dejal, da so razne statistike o družbeni odgovornosti, ko mediji objavljajo, koliko dobička je kdo namenil za kulturo, šport in podobne dejavnosti, povsem zgrešeno razmišljanje o družbeni odgovornosti. To je metanje peska v oči. Če želimo resno razpravljati o družbeni odgovornosti, jo moramo razumeti kot odgovornost do države, do domačega kraja, do ljudi, do okolja. In če tako gledamo, ima človek včasih občutek, da so civilna združenja bolj družbeno odgovorna kot državni organi, ki so dolžni skrbeti za določene zadeve. Tipičen tak primer je društvo ekologov, ki je organiziralo akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. - Če vas prav razumem, pogrešate več družbene odgovornosti v politiki? Pogrešam to, da bi ljudje prepoznali, kdo je družbeno odgovoren in kdo ni, komu je mogoče zaupati in komu ne, kaj je prav in kaj ni. Tukaj naletimo tudi na pojem družbenih vrednot, ki po mojem mnenju v Sloveniji niso prave, saj vodijo v enakost v revščini. - Morda je to povezano z znano slovensko značilnostjo, ki ji pravimo »foušija« ... Seveda je. To, da sedaj zagovarjamo enakost v revščini oziroma smo nevoščljivi vsakomur, ki pogleda iz povprečja, pelje nazaj v staro ureditev, ko smo bili vsi lastniki vsega. Ampak ta ureditev je dokazala, da ne deluje. - Kaj je torej pravi pristop, če si želimo boljše življenje? Izhod Slovenije iz sedanje situacije je mogoč samo s podjetništvom. Nobene čarobne palice ni, ki bi lahko našo državo potegnila iz težav in dvignila standard ljudi. Samo uspešno podjetništvo, vse drugo je »lari-fari«. Tudi to, da se zanašamo na črpanje denarja iz Bruslja. Tam se nas bodo slej ko prej naveličali. V Bruslju so uradniki, ki sicer imajo neka merila za delitev tega denarja, vendar so ta merila subjektivna. C \ »Zgornjesavinjsko zdravstvo je treba v dobrobit vseh občanov in občank te doline reševati prioritetno, saj bodo v nasprotnem primeru posledice izjemno negativne.« v___/ Saj je prav, da počrpamo denar, dokler je na razpolago, in narobe bi bilo, če ga ne bi, toda moramo se zavedati, da to ne bo trajalo dolgo in da moramo preživeti od svojega dela. Tudi zniževanje plač v javnem sektorju ni pravi pristop. Pravi pristop je razvoj podjetništva. - Toda podjetništvo v Sloveniji nima ugleda, tudi poslovno okolje je vse prej kot naklonjeno podjetništvu . V Sloveniji imamo trenutno okrog 115 tisoč brezposelnih. Na drugi strani imamo okrog 130 tisoč majhnih podjetij in samostojnih podjetnikov. Če bi delovno zakonodajo poenostavili, da bi si podjetniki upali zaposlovati, in če bi imeli okolje, v katerem bi bili podjetniki cenjeni, ker ustvarjajo dodano vrednost, potem bi tudi zaposlovali. Seveda ne vsi, nekdo bi zaposlil ene- 8 Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 Intervju ga, drugi bi jih zaposlil deset, toda na ta način bi 115 tisoč brezposelnih čez noč zmanjkalo. Ne potrebujemo velikih zgodb, da bi rešili naše probleme, a ker se nič ne spremeni in stvari še kar propadajo, situacija izgleda brezupno in ni videti izhoda. - Podjetništvo bi torej v naši družbi moralo postati vrednota? Podjetništvo je treba postaviti kot vrednoto, kakor tudi to, da je nekaj vreden tisti, ki nekaj ima. Nikakor se ne smemo hvaliti s tem, koliko je kdo reven, ampak s tem, koliko je kdo bogat, koliko je kdo naredil. To ne pomeni, da zagovarjam tiste, ki so kradli, treba je ceniti tiste, ki so nekaj ustvarili. - Gre morda v tej smeri iskati razloge, zakaj nova vlada tako dolgo ni našla primernega gospodarskega ministra? Razlogi so povezani točno s tem. Nekdo, ki je v poslu trideset ali štirideset let, ne more biti nepopisan list. Ljudje delamo napake, tako v zasebnem kot v poslovnem življenju. Kdo pa se danes želi izpostavljati, da bodo brskali po njegovi preteklosti tako dolgo, dokler ne bodo našli nekaj negativnega? To ni dobro, treba bo spremeniti način razmišljanja in gazele počnemo točno to. Doslej je samo pet odstotkov tistih podjetij, ki so sodelovala v projektu SLO Gazela, propadlo, vsi, ki so doslej prišli v ožji izbor, pa smo živi in dobro poslujemo. Toda samo en takšen pozitiven projekt je premalo. Več bi se moralo delati na tem, da bi ljudje imeli pogum, da bi spoznali, da je podjetništvo prava pot, in da bi to želeli delati. Zakonodaja nas ne podpira, podjetništvo nima ugleda in ker nihče ne razmišlja o tem, da bi bilo potrebno, da ga ima, je vse naravnano tako, da so glavni politiki, torej tisti, ki porabljajo, kar so drugi ustvarili. - Kaj se bo zgodilo, če potrebnih sprememb ne bo? Če ne bomo ustvarili pogojev za dvig podjetništva, ne bo izhoda iz sedanje situacije. Brez tega ne bo ne dobrega šolstva, ne dobrega zdravstva. Nesprejemljivo je, da bi sedaj firme neposredno reševale probleme v zdravstvu. Treba se je zavedati, da brez dobrega podjetništva ne more biti socialne države. Država mora imeti najprej ekonomsko osnovo, da lahko potem deli sredstva. Država se ne zaveda, da s tem, ko podjetništvo na vse načine zavira in ga dela grdega račka, dela najslabše za naš napredek in za nova delovna mesta. Podjetnikom je treba dovoliti, da kateremu kdaj tudi spodrsne. Vsak ima pravico narediti napako. - Nekateri v podjetnikih vidijo utajevalce davkov ... Plačevanje davkov mora biti za vsakega podjetnika ne samo obveznost, ampak tudi častno dejanje, seveda pa mora država davke postavi- ti na razumno raven. Kajti ko je razumna davčna obremenitev presežena, in ta pojav je prisoten marsikje po svetu ter tudi pri nas, se zavezanci začnejo izogibati plačilu davkov. Države so postale preveč požrešne. - Gotovo imate narejen izračun, koliko davkov plača državi KLS Ljubno? KLS bo letos plačal državi okrog tri milijone in pol davkov in prispevkov. Zlahka izračunamo, koliko je to na zaposlenega, in če to pomnožimo s številom zaposlenih v Sloveniji, če bi bili približno tako uspešni tudi drugi, bi bil problem socialne države v Sloveniji čez noč rešen. Recept je torej preprost: potrebujemo uspešna podjetja. - Uspeh je relativna kategorija. Kateri kriterij je po vašem mnenju pri podjetništvu ključnega pomena? Pri podjetništvu moramo zasledovati dve vrednoti. Prva je dovolj visoka dodana vrednost, ker brez nje ni razvoja in obstoja naroda. Upam si trditi, da Slovenci ne bomo preživeli, če ne bomo sami ustvarili dovolj velike dodane vredno- c-\ »Nobene čarobne palice ni, ki bi lahko našo državo potegnila iz težav in dvignila standard ljudi. Samo uspešno podjetništvo, vse drugo je »lari-fari«.« v_y sti. Če ne bomo ustvarili dovolj, da bi živeli od lastnega denarja, ne moremo preživeti. Kultura nas sicer res identificira kot narod, toda mi moramo biti ekonomsko uspešni. Tako kot smo v športu, tako moramo biti v podjetništvu. In ker nismo uspešni v podjetništvu, gledamo na uspehe športnikov in si mislimo, da smo uspešen narod. To ni dovolj, od tega lahko živi zgolj par posameznikov. Mi moramo biti prvenstveno ekonomsko uspešna država. Druga vrednota je število zaposlenih. Mi na eno delovno mesto v podjetju generiramo še pol delovnega mesta izven podjetja. Če določenih vhodnih materialov ne bi kupovali v tujini, bi bilo to razmerje celo ena proti ena. - Strojna industrija, zlasti tisti del, ki je vezan na avtomobilsko industrijo, je že nekaj časa iz krize, zakaj tega preboja po vašem mnenju ne zmorejo nekatere druge panoge, na primer lesna industrija? To se tudi sam sprašujem. Nekateri za sedanje stanje krivijo državo, toda sam menim, da predvsem potrebujemo ljudi, ki imajo ambicijo in odgovornost, da bodo nekaj naredili. Lahko bi sicer posnemali določene avstrijske modele, kjer država podpira razvoj te panoge, vendar potrebujemo zlasti ljudi z ambicijo, da bodo nekaj naredili v Evropi, ne samo v tem majhnem slovenskem prostoru, ki ni stabilen, ki nima kupne moči, ki mu je vseeno, kakšna je kakovost ... Morda je surovina, ki je je toliko na razpolago, celo potuha. - Za z gozdom izjemno bogato Zgornjo Savinjsko dolino se zdi narobe svet, da imamo največja in najuspešnejša podjetja v kovinskoprede-lovalni branži, od lesarstva pa so ostali le manjši obrati ... V zvezi s tem se postavlja vprašanje, zakaj nekateri tako kmalu vržejo puško v koruzo? Zakaj začnejo jemati iz podjetja, namesto da bi se angažirali in motivirali sodelavce, da bi se prebili iz krize? To, kar se je zgodilo z lesno industrijo in nazadnje z Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo, je prava tragedija, toda to gre tako mirno mimo . Ne vem, zakaj. Največji problem pri tem je, da ni alternative za izgubljena delovna mesta. Nove trgovine v spodnjem delu doline je sicer lepo pogledati, toda iz razvojnega vidika to ni tisto pravo. - Ko je pred več kot štiridesetimi leti nastajalo vaše podjetje, je bil v Zgornji Savinjski dolini tako kot danes prisoten problem pomanjkanja delovnih mest. Vidite kakšne vzporednice s tistim obdobjem? V svojem razmišljanju se velikokrat vračam v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je bila situacija v naši dolini podobna kot danes, morda je bila brezposelnost takrat celo višja. Toda takrat je nastalo veliko novih podjetij in problem je bil sčasoma rešen. Danes imamo situacijo, ko je propadlo veliko podjetij in za tem ni nič novega večjega nastalo. Menim, da je k temu delno pripomogla tudi razdrobljenost občin. - Gledano iz zornega kota podjetnikov so danes v Sloveniji vse prej kot ugodni pogoji za rast in nove naložbe. Kakšna je slika v drugih državah, kjer imate poslovne partnerje? V tujini so podjetniki zelo cenjeni, ker ustvarjajo delovna mesta. Pri nas je na eni strani problem, kako ustvariti pogoje za razvoj podjetništva, da bi se ustvarjala nova vrednost, da bi torej imeli rast, in na drugi strani, kaj narediti, da bi tisti, ki vodijo podjetja, bolj čutili družbeno odgovornost. Vendar spet poudarjam, da o družbeni odgovornosti ne moremo govoriti samo v gospodarstvu, ampak tudi in predvsem v politiki. - Če se za konec vrneva k osnovnemu izhodišču pogovora, kako, menite, bi lahko rešili probleme v zgornjesavinjskem zdravstvu? V našem zdravstvu so prisotni finančni, organizacijski in kadrovski problemi. Kolektiv sam tega ne more rešiti. Še manj realno je, da bo te probleme rešila država, zato morajo reševanje prevzeti občine ustanoviteljice, iniciativo pa bi morala imeti nazarska občina, kjer je lociran zdravstveni dom. In tukaj smo spet pri družbeni odgovornosti: kdo je zdaj tisti, ki bo kaj naredil? Nesprejemljivo je samo gledati in se tolažiti, češ da se nič ne da. Saj ni res, vedno se da nekaj narediti. Zgornjesavinjsko zdravstvo je treba v dobrobit vseh občanov in občank te doline reševati prioritetno, saj bodo v nasprotnem primeru posledice izjemno negativne. Pogovarjal se je Franci Kotnik Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 9 Kultura SLOVENSKI PESNIKI IN PISATELJI, PREŠERNOVI NAGRAJENCI NA REČICI OB SAVINJI Za veseli dan kulture, branje avtorskih pesmi Prešernovi nagrajenci (od leve): Milan Jesih, Maja Vidmar in Veno Taufer so brali poezijo. (Foto: Slavica Tesovnik) Kulturno-umetniško društvo Utrip je ob Prešernovem rojstnem dnevu, 3. decembra, pripravilo literarno branje. V rečiški osnovni šoli so se zbrali poslušalci, ljubitelji poezije in po uvodu povezovalke Ane Lamut, prisluhnili gostujočim, trem Prešernovim nagrajencem. Prebiranje avtorskih pesmi iz zbirk teh odličnih sodobnih pesnikov je obarvalo večer z žlahtnimi besedami in zanimivimi povezovalnimi zgodbami Vena Tauferja. Dan odprtih vrat kulture se je pričel leta 2000. Od takrat do danes se ob rojstnem dnevu našega največjega pesnika Franceta Prešerna prirejajo množično kulturni dogodki. Tako so na Rečico prišli Veno Taufer, Milan Jesih in Maja Vidmar. Vsem je skupno to, da so Prešernovi nagrajenci, in sicer: Taufer leta 1975 za po- ezijo, 1996 za literarni opus, Je-sih leta 2002 za pesniški opus in Vidmarjeva leta 2006 za pesniško zbirko Prisotnost. Z branjem svojih najnovejših objavljenih pesmi je pričela Maja Vidmar. Njene erotično obarvane, eksistencialne pesmi so ji, kot prvi iz vrste novodobnih pesnic, odprle vrata med literate, ki so bili do takrat bolj kot ne mo- ški. Tudi Milan Jesih je nadaljeval s prebiranjem najnovejših pesmi, rekoč, da so najbližje njegovemu srcu. V nadaljevanju je lastni poeziji dodal nekaj vedrih Prešernovih. Veno Taufer je najprej prebral Pisma v steklenici. V nadaljevanju je sledilo kratko pripovedovanje zgodb, ki so poeziji dodajale vezno vsebino. Za konec so nagrajenci opi- sali občutke ob telefonskem klicu, ko so prejeli Prešernovo nagrado. Zgodbe so bile pestre in zanimive. Menda je za ta obisk posebej zaslužen Veno Taufer in da bi prišel z njimi tudi Vinko Moderndorfer, a je bil na festivalu v Litvi. Vsekakor je bil to jagodni izbor poezije, ki se ga je veljalo udeležiti. Slavica Tesovnik ŠTUDENTJE ARHITEKTURE PREDSTAVILI KAŠCE NA SOLČAVSKEM Zanimive ideje za oživitev stavbne dediščine navdušile lastnike V Centru Rinka v Solčavi so pripravili predstavitev del študentov Fakultete za arhitekture Univerze v Ljubljani. Ti so v letošnjem poletju pod mentorstvom dr. Žive Deu in somentor-stvom doc. dr. Sonje Ifko popisali kašče na Solčavskem. Na predstavitvi so predstavili tudi predloge za njihovo ureditev. Pri tem se po besedah mentorice Deuove niso dotaknili samo predelave kašč, temveč so pripravili tudi predlog OPRAVIČILO V prejšnjih Savinjskih novicah je bilo na strani 15 v prispevku o podeljenih certifikatih zlata paleta napačno zapisano, da sta Remičeva in Rupnik prejela zlate palete. Zveza likovnih društev Slovenije je na podlagi Pravilnika o vrednotenju, nagrajevanju in razstavljanju likovnih del ter ocene strokovne žirije Ireni Remic za kiparstvo in Branku Rupniku za realistično slikarstvo podelila certifikat za izbrano likovno delo. Certifikat, ki se dodeljuje za kakovostna likovna dela s pozitivno oceno zvezne strokovne žirije, je vpisan v evidenčno knjigo izbranih likovnih del, ki jo hrani zveza v svojem arhivu. Za napako se opravičujem Marija Šukalo Dr. Živa Deu (desno) je prepričana, da bodo kašče s časom, če se ne obnovijo, izginile. (Foto: Marija Šukalo) ureditve samega kraja. »Vesela sem, da je lokalna skupnost spoznala vrednost svoje dediščine in nas povabila, da naredimo posnetke stavb, ki bodo s časom, če se ne obnovijo, izginile,« je prepričana Deuova. Kašče namreč v današnjem času ne služijo več svojemu prvotnemu namenu - shranjevanju živil, temveč postajajo odlagališče orodja in ropotarnice. Ob tem je poudarila, da je kašča velika vrednost, posebno v primeru, če ta leži v sklopu domačije in se jo da uporabiti tudi v današnjem času. Kaj v današnjem času s takšnim objektom početi, pa je bilo drugo vprašanje, na katerega so s svoj kreativnostjo poskušali odgovoriti bo- doči arhitekti. Pri tem so nastale različne zamisli, ki so sicer obliko in velikost objekta ohranile, dodale pa so različne vsebine. Tako bi lahko na Solčavskem nastali različni prostori za kreativne delavnice, ponudbo hrane, razstavni prostori, apartmaji, prostori za druženja in sprostitve. Pri vsem tem bi ohranili avtentičnost, obenem pa bi morali iskati tudi kompromise, kjer bi se staro dopolnjevalo z novim. Ob zaključku se je razvila plodna razprava, v katero so se vključili lastniki objektov in pozdravili zanimive predloge. Ti bodo v slikovni obliki predstavljeni na razstavi spomladi naslednje leto. Marija Šukalo 10 Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 Kultura, Ljudje in dogodki, Oglasi POGOVOR ANE LAMUT S PISATELJICO CVETKO BEVC Navdušila z doživetim igralskim nastopom Cvetka Bevc (levo), pesnica, pisateljica, glasbenica in performerka, v pogovoru z Ano Lamut (Foto: Barbara Rozoničnik) V organizaciji Kulturno umetniškega društva Utrip se je Ana Lamut 21. novembra v prostorih Osnovne šole Rečica ob Savinji pogovarjala s pesnico, pisateljico in glasbenico Cvetko Bevc. Bevčeva je bila rojena na Koroškem, del otroštva je preživela v Prekmurju, danes pa živi in ustvarja v Ljubljani. Diplomirala je iz muziko-logije in primerjalne književnosti ter se še dodatno izpopolnjevala v tujini. Književnost in glasba sta ostali stalnica v njenem življenju, za pisanje pa pravi, da ni le njen poklic, ampak poslanstvo. Zgodbe je pisala že v začetku osnovne šole. Po študiju je pričela s pisanjem radijskih zgodb. Napisala je tudi nekaj filmskih scenarijev in glas-beno-gledaliških predstav ter številne glasbene podobe in izvirne glasbe radijskih iger, gledaliških predstav in filmov. Piše romane in zgodbe za odrasle, za otroke in mladostnike. Med njenimi najbolj prepoznavnimi mladinskimi deli je roman Desetka. Prisotne je navdušila z doživetim igralskim nastopom lika Petje iz omenjenega dela. Cvetka Bevc sicer poučuje tudi klavir in prireja glasbene delavnice. Med leti 2007 in 2009 je bila koordinatorka in programska voditeljica Slovenskih dnevov knjige, je članica Društva slovenskih pisateljev in uredništva revije Poe- tikon ter prejemnica številnih literarnih nagrad in priznanj. Je lanskoletna kresnikova finalistka in nominiranka za nagradi večernica in de-setnica. Barbara Rozoničnik SKUPAJ ZMOREMO ZA ŠOLARJE Glasba, iskrivost in dobrodelnost so si podali roke Zadnji petek v novembru je bila dvorana kulturnega doma v Gornjem Gradu veliko premajhna za vse ljudi dobrega srca, ki so z udeležbo na dobrodelnem koncertu želeli pomagati šolarjem. Skupaj zmoremo so na gornjegrajski šoli poimenovali dogodek, izkupiček katerega je bil namenjen otrokom za razne obšolske dejavnosti. Na njem so sodelovali tako šolarji kot je nagovorila ravnateljica šole Lili-jana Bele, ki je omenila, da dobrota v ljudeh še živi in se kaže na dogodkih, kakršen je koncert, za katerega so se potrudili tako nastopajoči kot kolektiv šole. Nastopili so šolski mešani pevski zbor in skupina Zvezdice iz vrtca, instrumentalisti Aja in Daša Urlep, Vita in Jasna Purnat, Neža Stojanšek, Urška Bastl ter skupi- Ansambel Labodi je poslušalce ogrel s skladbo Marinka blondinka. (Foto: Štefka Sem) drugi glasbeni gostje. Pred in po koncertu je v avli kulturnega doma potekal dobrodelni bazar. Dogodek sta moderirala Danijela Lončar in Jure Repenšek. Zbrane ški pobi, zaključna nota pa je pripadla ansamblu Golte. Za humor sta družno poskrbela moderator- ja in posebna gostja, Gelca iz Za-vodnja. Štefka Sem LOGARSKA DOLINA 17. božično-novoletni koncert bo 30. decembra ne Mika nas, Viharniki, Karobluza, ansambel Poljanšek, Labodi in Savinjski fantje. Za glasbeno raz-vajanje so z venčkom dalmatinskih uspešnic poskrbeli še Reči- V Logarski dolini letos znova pripravljajo božično-novoletni koncert, ki bo že sedemnajsti po vrsti. Izvedli ga bodo v torek, 30. decembra, ob 17. uri na običajni lokaciji pri hotelu Plesnik. Organizatorji upajo, da jim bo vreme postreglo in da bo dogodek, ki ga poleg Zgornjesavinjča-nov radi obiščejo tudi ljudje iz Šaleške in spodnje Savinjske doline, tokrat v sneženem ambientu, kot se za zimski letni čas spodobi. V programu bodo nastopili učenci Osnovne šole Solčava, oktet Žetev, ansambel Golte in The Moonlighting Orchestra. Okteta Žetev in ansambla Golte najbrž ni treba posebej predstavljati, saj gre za glasbeni zasedbi z domicilom v Zgornji Savinjski dolini, za Moonlighting Orchestra pa ve- lja povedati, da gre za sedemnajst-člansko zasedbo, ki ima v svojem repertoarju različne glasbene stile - od bluesa, soula, evergreenov, slovenskih popevk, jazza in funka do latina in plesne glasbe. Zanimiva popestritev koncerta bo razglasitev cvetke in koprive leta 2014, ki jo pripravljajo v uredništvu Savinjskih novic. Tega izziva so se lotili prvič, čeprav so Cvetke in koprive redna rubrika v zgor-njesavinjskem časopisu že več kot dvajset let. Obiskovalcem se tako poleg odlične glasbe obeta zanimiv dodatek humorja in satire, vezne niti med besedami in notami pa bo vlekel Franci Podbrežnik -Solčavski. Vstopnina bo pet evrov. PR Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 11 Zgodovina in narodopisje Vojni čas 1914-1918 - tayaukova kronika (4) Piše: Aleksander Videčnik Laykauf je rad ob koncu kakšnega članka dodal še kakšno od svojih pesmi, tudi tokrat je naredil tako: Večna tebe venča slava, polje širno, polje bojno, žanje draga očetnjava zorno setev tvojo dvojno: Tvoje cvetje krvorosno hrabre naše diči sine, ki oteli zmagonosno dragi prah so domovini, cvetje tvoje grobe krije, kjer junaška sila spava, zarja večna naj njej sije Večna slava. Prvo nadaljevanje trškomozirske kronike v vojni epizodi 1916. V Nemčiji se je prav zdaj započelo zanimanje in delovanje za spise vojnih kronik in posebnih Kriegsstueberl. Smelo rečem, da je ta ideja bila prva našega kronista. Escipen futuritas! Leto se je zopet pomladilo, »naša gora« je spet zelena, čeprav je sv. Jurij tokrat malo potno prijahal. Vigred tvoje nade so varljive: Pričajo te bojne slike žive! POLITIČNI DOGODKI Posledice vojske nas huje in huje stiskajo. Važni politični dogodki so se v tem času odigrali. Socialist dr. Adler je ustrelil ministrskega predsednika grofa Stuergha. Rešil nas je terorizma in absolutizma. R.I.P. SMRT CESARJA FRANCA JOŽEFA I. Dne 22. 11. 1916 zadela nas je smrt cesarja Franca Jožefa. Občinski zastop se je 23. 11. 1916 ubral k žalni seji. »Le roi est mort, vive le roj!« Prestol je zasedel mladi cesar Karel. Obljubil je doseči časten mir. LETINA IN CENE Dasi je bila letina 1916 navkljub suši dobra. Posebno se je dosti sadja dobilo, vendar je temu hujši vscvetelo oderuštvo - navijanje cen! Te so narasle od 36 do 40 K. Sadjevec se je začel točiti po 2 K za liter. Kilogram sladkorja stane 5,2 K, 1 kg kave stane 16 K. Toda kava in sladkor sta izginila kot kafra! Težko je tudi z zdravili. Poslušajte - cena mesa se je določila na 6 do 6,8 K. Naj poudarim, da so se vsa živila in življenjske potrebščine centralizirale. Za živino se je ustanovila v Gradcu »Štajerska vnovčevalnica za živino«. Ta je od junija 1916 iz našega okraja »prejela« nad 10.000 glav živine. Kmalu ne bo več roga v hlevu in ne repca na paši. Ta živinska rekvizicija in krme - vzeli ste nam tudi mleko! V štacunah pa je škrat odnesel perilo in obleko. Oj, šivilje, kaj bi šivale, kjer bi dobile sukanec? »Špulca« stane 7 K! Če dobiš jo - božji lon ... Cene lesa v tej periodi: flos 300 K, krajci 60 K, seženj bukovih drv 110 K. Pred 25-timi leti so bile za 12 K. Iz teh draginjskih obnormalnih poskoč-nic sledi, da je denar kupčijsko moč in svet svojo proizvajalno moč zgubil. Torej, naše življenje prišlo je na karte. O, srečni kvartopirec, ki si na zadnjo stavil vse! vanju zelja in krompirja; 4) o sušenju sadja; 5) o nasadu buč in konoplje. Bog nam daj svoja polja obdelovati kakor do sedaj in odkrižaj nas takih »profesur in ekspozitur«. Poseben vzrok nastale draginje bili so tudi sem došli begunci, v celem okraju jih je 1.200. Privlekli so seboj iz Mirna pri Gorici »Čevljarsko zadrugo«, ki se je v Vrbovcu utaborila. Ti so dobivali begunsko podporo, deloma tudi vojaško, niso bili z doma neimoviti in preplačeva-li so vsako stvar. Ko se vrnejo, jim bo morda druga predla! V politiki domačih tujcev naj omenim še druge tujce, ki so se med tem vojnim časom tu udomačili, to so ujetniki - Rusi. Svoj dom so zapustili tlačani - mužiki - robotniki. Vrnili se bodo tja kot svobodnjaki. Ideja demokracije, svobode, samoodločbe narodov obvlada svet. Ako bode Posnetek je bil narejen leta 1910. Na fotografiji so oficirski pripravniki 87. polka (celjskega). Slika je bila najdena v Mozirju. Zanimivo, zaradi vseh teh kart zberemo za naš arhiv: krušne, močne, kavine, petrolejske, za margarino in sveče, pa žajfo in tako naprej! Da ni bila samo to resnična istina, kar vlada s temi kartami počenja, da ne bi stradala uboga para. Ma, pravi neka begunka - dajte nam še za otroke karte! Malora, jo zavrne druga, ali ni Pepino na fronti! Navedem naj besedilo nekaterih kart - na primer »Izkaz o dobavi petroleja« ima štiri odrezke od 15.4. do 12. 5.1917. Štirje odrezki, vsak veljaven za pol litra petroleja ... Ali »Izkaznica o dobavi sladkorja« je za 6-krat po osminko kilograma sladkorja. Skoz tako kartiranje, centraliziranje in mo-nopoliziranje hoče država doseči »durchhalten und Maul halten« (zdržati in gobec držati, op. A.V.). Znabiti nam pomagajo navodila, nasveti in tudi brošurice z zelenih miz: »Gospoda uči kmeta«: 1) kako moramo doma porabiti sadje; 2) o pripravljanju trpežne prikuhe; 3) o hranje- Poljska samostojna, kdo ve kdaj. Počil je glas, da hočejo zmagovalci osvoboditi male narode. Pri nas pa kroži glas, da nam hočejo nemškega Miheljna z nemško Staatsprache (državni jezik, op. A.V.) nagobčiti. To plinsko masko odklanjamo! ZVONOVI ZVONITE - TOPOVI GRMITE! Vzeli so nam javne glasnike, še krov, pod katerim so bivali, so vzeli. Vzeli so nam s temi oznanjevalci - miru in sprave iz srca oni od detinstva shranjeni talisman: domovinstva sveti čut. Tako sem že osvetlil kos našega življenjskega obzorja v bedi in borbi, naj razgrnem še nadalje zastor! Narodno življenje v tem času? Ob tleh leže slovenstva stari stebri ... Najraje bi nas po španskem sistemu v ječah garotirali (?). Nedolžnih žrtev tega sistema nima trg več šteti, tudi kronist zna o tem svojo pesmico peti. Nadaljevanje prihodnjič. 12 Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 Oglasi SASA INKUBATOR Otvoritev prvih Štart:up coworking prostorov v SAŠA regiji Pred tednom dni so v prostorih Rdeče dvorane Velenje otvo-rili prve Štart:up coworking prostore v SAŠA regiji. Ponašajo se s kreativnim interjerjem, ki je nastal kot produkt dobrega sodelovanja mladih in SAŠA inkubatorja. Prostori, ki poleg 12-ih delovnih kotičkov ponujajo tudi možnost neformalnega druženja, so namenjeni vsem mladim, ki imajo kreativne podjetniške ideje in si želijo izmenjevati izkušnje, se posvetovati z drugimi podjetniki ali potrebujejo prostor za sestanke. SAŠA inkubator je bil ustanovljen leta 2007 in je bil do letos, ko je večinska lastnica postala Mestna občina Velenje, v večinski lasti PV Investa. Velenjski župan Bojan Kontič napoveduje novo strategijo razvoja podjetništva v Velenju, del katere so tudi novi Štart:up co-working prostori, kjer si lahko podjetniki najamejo mizo. »Veliko samostojnim podjetnikom in freelancerjem manjka družbe, kontaktov, želijo si prostor za delo, sestanke, skratka prostor, za katerega vedo, da jih tam čaka družba različnih poklicev,« pove v. d. direktorice SAŠA inkubatorja Karla Sitar in doda, da je to prvi in ne zadnji coworking prostor v Velenju. V prihodnjem letu se namreč tako SAŠA inkubator kot Štart:up coworking prostori selijo v Poslovni center Standard. Ena izmed koordinatorjev Co-working-a Eva Klepec ima vizijo: »Naš cilj je začeti graditi močno start-up podjetniško skupnost, jo povezovati z lokalnim podjetništvom po celi regiji ter pritegniti vanjo čim več kreativnih ljudi, mladih in bodočih podjetnikov.« Če Inkubator skrbi za prostor, so za program zadolženi Štart:up-ov-ci. Eden od pobudnikov Štart:up-a Pobudnika Štart:up-a in coworkinga v Velenju Islam Mušič in Eva Klepec sta se na otvoritvi zahvalila vsem, ki so pomagali pri urejanju prostorov, predvsem pa Mestni občini Velenje, ki jih je priskrbela. v Velenju Islam Mušič razlaga: »Zaenkrat imamo predavanja vsakih štirinajst dni in bomo tako tudi nadaljevali. Vmes bomo poskusili napolniti program z drugimi vsebina- mi, kot so napotki za osebnostni razvoj ali bolj praktičnimi vsebinami, kot je izdelovanje spletnih strani, vizitk in podobno.« PR ^ sreda» MOZIRJE, Savinjska c. 29 www.so!avoznje-rela*.si I Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 13 Ljudje in dogodki, Organizacije, Oglasi PRVI DECEMBRSKI DOBROTNIK RAZDELIL DARILA Miklavž obiskal otroke po dolini Otroci so se lahko ponovno razveselili Miklavža. Malo zaradi daril, ki jim jih je prinesel, nekaj pa tudi zaradi vzdušja, ki ga naredi njegov prihod in spremljajoče prireditve, ob katerih je moč občutiti praznik topline, dobrote in skrbi za dru- 12* P i, y? gega. Prišel je v spremstvu angelov, parklji so bili tam zaradi lepšega, čeprav na nekatere prestrašene obraze niso delovali tako. Dvorana mozirskega kulturnega doma je bila v petek kar dvakrat polna otrok, ki so s pri- čakovanjem in kančkom strahu pričakovali Miklavža. Do njegovega prihoda sta jih zabavali Jelka in Neža, ki sta s skupinico otrok zapeli par zabavnih skladbic. Nato so skupno poklicali dobrotnika, ki je prišel s skupinico angelčk- \ «S v> m 0 < V Nazarjah je dobrotnik poklepetal z otroki. Na Rečici ob Savinji so otroci molili in Miklavžu (Foto: MŠ) tudi zapeli. (Foto: MŠ) V Lučah je med drugim delil tudi sadje. (Foto: MŠ) V Mozirju so otroci priklicali dobrega moža, ki je prišel s skupinico angelčkov, a tudi peklenščkov. (Foto: BK) Ko Želite podariti NEPOZABNA DOŽIVETJA Solčavski otroci so predstavili igrico Volk in sedem kozličev. (Foto: MŠ) Festiv J Vili enje 03 698 25 70 ali www.testival-velenje.si Parkeljni so bili v Gornjem Gradu strah in trepet otrok. (Foto: MŠ) 14 Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 Ljudje in dogodki, Organizacije, Kultura ov in peklenščkov. V Nazarjah so pred vrbovškem gradom dobrotnika dočakali ob pomoči pevcev in pevk nazarske osnovne šole, ki so s pestrim programom obogatili dogajanje. Dodaten čar večera je bil ognjemet in miklavžev sejem. V gornjegrajski katedrali so otroci prisluhnili zgodbi o Miklavževi dobroti. Do lučkih otrok je Miklavž prišel po maši in jim razdelil darila. Rečičani so dobrotnika počakali na trgu. Ob sejmu, ki so ga pripravili osnovnošolci, so si najmlajši ogledali kratek kulturni program. Radmirski otroci so se dobrotni- ka veselili na njegov god v soboto. Tudi tam je njegov prihod napovedala igrica radmirskega kulturnega društva. Svoj pohod je zaključil v Solčavi, kjer so se otroci zabavali ob igrici tamkajšnjih osnovnošolcev. Kot že vrsto let do sedaj so mu koš z darili pomagali napolniti turistična društva Nazarje, Rečica ob Savinji in Gornji Grad, kulturni društvi Radmirje in Jurij Mozirje, Društvo Panorama, občine in številni donatorji, ki imajo kljub krizi posluh za razveseljevanje najmlajših. Marija Šukalo, Benjamin Kanjir Člani radmirskega kulturnega društva so njegov prihod obogatili z igrico o Snežaku. (Foto: MŠ) KULTURNO DRUŠTVO SLAP Na Ljubnem predstavili jubilejno številko zbornika Predzadnji četrtek v novembru je v Fašuno-vi hiši na Ljubnem ob Savinji potekala slovesna prireditev. Na dogodku so člani Kulturnega društva Slap javnosti predstavili najnovejši zbornik, ki nosi številčno oznako 14 in 15. Kot je uvodoma povedal predsednik Slapa Stanko Gašparič, so se dve leti zbirale posamezne kapljice, da so se na koncu zlile v literarni slap. Lani društvo namreč ni izdalo svoje sicer tradicionalne vsakoletne knjige. Gašparič je še dodal, da je v dvojni, obsežni zbirki ustvarjalni trud tako zgornjesavinjskih kot tudi avtorjev iz različnih koncev Slovenije, ki so člani društva. V zbirki je najti imena ljubiteljskih literatov, ki so ustanovni člani društva, pa tudi nekatere povsem »nove«, ki so se tokrat prvič predstavili javnosti s pisano besedo. V knjigi je avtorje nagovorila njihova lektorica Polonca Kolenc Ozimic. Izrazila je zadovoljstvo Podpredsednica društva Anka Rakun (levo) se je s priložnostnima dariloma zahvalila predsedniku Stanku Gašpariču in tajnici Albini Rajter za trud. (Foto: Marija Lebar) nad napredkom in spodbudo zlasti za nove sodelavce, naj se še naprej posvečajo ustvarjalnosti in nadgradnji svojih del. Ob koncu predstavitve nove izdaje, ki so jo člani Slapa izdali s pomočjo donatorskih sredstev, je sledila še zahvala. Podpredsednica Anka Rakun se je s priložnostnima dariloma zahvalila predsedniku Stanku Gašpariču in tajnici Albini Rajter za trud, ki sta ga vložila v najnovejšo izdajo pa tudi za siceršnje, po njenih besedah odlično delo v društvu. Dogodek so še popestrili s kulturnim programom svojih članov. Na citre je zaigral Tone Mlačnik iz Luč in zapel skupaj s svojo sestro Pavlo. Zapel je še kvartet Grmada iz Celja, ki s svojimi nastopi pogosto spremlja Slapove prireditve. Njihov pevec Janez Topole je tudi član KD Slap. Marija Lebar LJUBLJANSKI GRAD Alya predstavila svojo novo studijsko ploščo Car Mozirjanka Alya je v čarobnem grajskem okolju predstavila svojo novo studijsko ploščo. Deset pesmi, en album, s popolnoma upravičenim imenom - Car. Novo ploščo je odpela na Ljubljanskem gradu v spremstvu svojega benda. Z enournim koncertom je dodobra ogrela ozračje in zazibala povabljene v ples. Rok Terkaj je na svoj, poetsko ra-perski način ubesedil dobrodošlico priljubljeni pevki. Nato je rojstvo Carja Alya otvorila z istoimensko pesmijo, sicer napisano za Mingl, ki je drzno in odbito Alyo izbral za svojo ambasadorko. Trkaj in Alya Alya je pesmi z novega albuma odpela v spremstvu svojega benda. (Foto: Sašo Radej) sta za zaključek skupaj odpela tudi njuno novo pesem Čas je. Zanjo sta posnela tudi simpatičen videospot. Med koncertom ni pozabila na besede zahvale svojim pevskim kolegom, partnerjem in prijateljem, ki jo podpirajo na njeni pevski poti. V ritmih njenih uspešnic so se po-zibavali člani skupine Big Foot Mama, Neisha, Rebeka Dremelj, Miki Vlahovič, Alenka Bikar, Azra Se-limanovic, Žiga Gombač, Anja Baš ... Ob izidu nove plošče je Alyi čestital tudi predstavnik založbe Menart Dean Windish in ob tem dejal: »Alya, ti si carica!« I Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 15 Kultura, Informacije, Oglasi KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO STOPINJE Ob drugi obletnici društva odmeven nastop na državnem tekmovanju Prav ob drugi obletnici delovanja KUD STOPinJE sta članici tega društva, sestri Apšner nastopili na državnem srečanju ljudskih pevcev in godcev v Zrečah. Njun nastop je zbudil veliko pozornost tako strokovne kot laične javnosti. SESTRI APŠNER NA DRŽAVNEM NIVOJU Sestri Apšner - Ivana in Mojca - izhajata iz glasbene družine, pesem jima je bila tako rekoč položena v zibelko. Letos sta najprej nastopili na območnem srečanju v Solčavi, od koder sta se uvrstili na regijsko srečanje za Koroško in Savinjsko regijo. Z visoko kakovostjo svojega izvajanja sta dosegli največ točk in sledila je uvrstitev in odmeven nastop na državnem srečanju. Tega je v kulturni dvorani v Zrečah pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Slovenske Konjice. Sestri Apšner na regijskem srečanju (Fotodokumentacija KUD STOPinJE) Razen petja sta se sestri lotili tudi zbiranja starih, manj znanih ljudskih pesmi in jih tako oteli času pozabe. Nekaj te ljudske zapuščine sta našli doma v družini, veliko pa tudi na terenu koroškega in štajerskega okolja. Ivana Žvipelj ob tem pravi: »Na ta način se je zbralo dovolj gradiva za samostojno zgoščenko, izdajo katere načrtujeva v prihodnjem letu.« KAR 44 IZVEDENIH PROJEKTOV V okviru KUD STOPinJE delujeta še dve glasbeni sekciji pod mentorstvom Damjana Žviplja. To sta vokalna skupina Vokalis, ki je začela delovati letos septembra in jo sestavlja sedem članov, ter skupina DeVOX s petimi člani. Petje oziroma glasba ni edina dejavnost drušlva, ki povezuje ljubitelje in podpornike kulture ter ljudskega izročila iz Zgornje Savinjske doline in širše. KUD se samo v letošnjem letu lahko pohvali s kar 44 izvedenimi različnimi projekti. Pod geslom Kulturni popotniki obiskujejo umetniške predstave doma in v tujini. Bili so že v Italiji, na Dunaju, v Zagrebu, organizirani ogledi predstav so dostopni tako članom kot ostalim ljubiteljem kulturnih poslastic. Od samega začetka imajo tudi literarno sekcijo Bele stopinje, v katerih je trenutno aktivnih okoli 15 članov. Redno se dobivajo na literarnih srečanjih, teh je bilo doslej že deset. Pravkar tečejo priprave na izdajo zbirke njihovih del, ki bo izšla še letos. Uradno predstavitev po besedah Žvipljeve pripravljajo za mesec kulture. Načrtujejo literarna gostovanja, na katerih bodo predstavili svoja dela in prisluhnili tudi gostiteljem. »Le s primerjanjem, izobraževanjem in izmenjavo izkušenj lahko avtorji dosegamo višji kakovostni nivo, za katerega si v našem društvu in sekciji zelo prizadevamo,« pravi predsednica. Marija Lebar KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Matija Žganjar: Zlomljena krila Razkošno monografijo o partizanskem reševanju zavezniških letalcev med drugo svetovno vojno je zapisal in uredil zgodovinar in muzejski svetovalec Matija Žganjar. Obsežna študija vsebuje zgodbe 806 zavezniških letalcev, ki so med 2. svetovno vojno odskočili nad slovenskim ozemljem in so jih partizanske enote varno prepeljale na osvobojeno ozemlje in nazaj k zaveznikom. Med zgodbami je tudi nekaj zanimivih o sestrelitvi oziroma padcih letal nad kraji Zgornje Savinjske doline. Dogodki so podrobno opisani, med njimi bodo domačini našli tudi fotografije svojih sorodnikov, ki so letalcem pomagali prebežati na varno. Knjiga na 632 straneh je opremljena z vrsto dokumentarnih fotografij, zemljevidom ameriškega letalca in kazalom osebnih imen. I 16 Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 Gospodarstvo, Ljudje in dogodki JANJA SEMENC - STRASTNA GRAFIČNA OBLIKOVALKA IN KREATIVKA PO DUŠI Sledila je sanjam, ki so postale karierna pot njena Prihovčanka, ki zadnjih nekaj let živi v Velenju, Janja Šemenc, si svojega vsakdana ne zna predstavljati brez grafičnega oblikovanja, ustvarjanja in spletnega marketinga. Pri sedemindvajsetih letih je ustanoviteljica in direktorica podjetja Grativa, zadolžena je tudi za koordinacijo, globalni marketing in vizualno komuniciranje vseh projektov Spletne parfumerije Spleticna. si in hrvaške različice Lijepa.hr pri podjetju Ujeda d.o.o. Poslovni svet jo je bolje spoznal pred kratkim, ko je predavala na zaključnem dogodku projekta Spletni trgovec leta 2014. Želja po lastnem podjetju se je porodila že v času študija, ko je delovala kot urednica portalov in novinarka. Čeprav se je po dokončani srednji šoli za storitvene dejavnosti - smer turizem v Velenju odločila, da nadaljuje študij na Turisti-ci v Portorožu, je kmalu ugotovila, da je želja po grafičnem oblikovanju premočna. Sledila je svojim sanjam in danes je njena ljubezen do oblikovanja in on-line sveta tudi nje- na karierna pot. Tako se je skozi vsakodnevno delo v času študija njen hobi spremenil v poslovno v samo prepoznavnost na trgu in postavljanju temeljev. Danes se je ves trud ter intenzivno vsakodnev- Pri 27 letih je Janja Semenc uspešna samostojna podjetnica, grafična oblikovalka, vodja priznane slovenske blagovne znamke Spleticna.si ter strokovnjakinja za spletni marketing. (Foto: KRN) pot. Od ustanovitve svojega podjetja do danes se je veliko spremenilo. »V samem začetku karierne poti sem izjemno veliko truda vlagala no delo zagotovo izplačalo. Sem vodja priznane slovenske blagovne znamke Spleticna.si, uspešna grafična oblikovalka in strokovnjakinja za spletni marketing. Lahko bi rekli to, kar sem si vedno želela,« pravi Janja, ki dokazuje, da je z veliko mero poguma mogoče nekaj, kar se večini ob zaključku študija zdi nemogoče - postati samostojni podjetnik. Njen recept za uspeh je sestavljen iz veliko truda, jeklene volje in jasno začrtanega cilja. V čem se razlikuje od konkurence? »Po združevanju grafičnega oblikovanja in spletnega marketinga ter gledanju izven začrtanih okvirjev.« Poleg vsega naštetega njen natrpan delovnik sestavljajo tudi izdelava spletnih strani ter pisanje člankov za tiskovine in spletne portale. Kar pomeni, da je večino časa razpeta med Velenjem in Ljubljano, še vedno pa najde prosti čas, ki ga velikokrat preživi v Nazarjah, na Pri-hovi pri starših. »Rada se vračam v kraj mojega otroštva. Je pa res, da je izziv, kako razporediti čas, kar je glede na moj natrpan urnik včasih prava umetnost,« se zasmeji podjetnica. Katja Remic Novak Kakovost nam je blizu? f Razmišljam globalno, lokalno Spoštovani bralec! Gotovo ste tudi vi v minulih tednih zasledili slogan Kakovost nam je blizu. To je promocijska kampanja ministrstva, pristojnega za pre-hrano. V njej nam sporočajo, da je hrana iz naše bližine boljša, ker jo lahko zaužijemo v času dozorelosti, da je hrana kontrolirana, ker ima Slovenija enega najboljših sistemov nadzora hrane v Evropi, in da je pridelovanje hrane pri nas okolju in ljudem prijazno. To v veliki meri vsekakor drži, žal ne povsem. Če se samo spomnimo, kako so novinarji namesto pristojnih institucij odkrili in razkrili, da branjevke na tržaški veletr- žnici kupljeno zelenjavo prodajajo na ljubljanski kot domačo. Kar nekaj podobnih cvetk našega kmetijstva, prehrambene industrije in trgovine, ki mečejo senco na zgoraj omenjene slogane kampanje, bi še lahko našteli v opozorilo, da ni vse zlato, kar se sveti iz reklamnih oglasov. Naj omenimo samo pretirano polivanje gnojevke po travnikih in pomore čebel zaradi neprimerne uporabe škropiv. Vendar to ni namen našega članka. Vsekakor je razveseljivo, da imamo tudi v naši dolini vse več tržnih pridelovalcev zelenjave in drugih kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki jih ponujajo v lokalnem okolju, doma ali na tržnici. Tovrstno ponudbo na različne načine podpirajo tudi občine, na primer Občina Nazarje v projektu Uživajmo lokalno hrano. Najbrž se Zgornjesavinčanom glede tega obetajo boljši časi in bo vse manj njiv poraščala samo koruza. Ali pa tudi ne, saj je to je svetla, izložbena stran naše prihodnosti. Druga, v zakulisju skladišč velikega kapitala in njemu podrejene birokracije temna, zlovešča plat medalje pa je, da se birokracija EU in ZDA v veliki tajnosti pogajata o če-zatlantskih trgovinskih sporazumih CETA, TIPP in TiSA. Podatki, ki so predvsem zaradi delovanja nevladnih organizacij, med drugimi tudi Umanotere, pricurljali v javnost, povedo, da bi se poleg drugega (socialna varnost, naložbe itd.) na osnovi teh sporazumov v Evropi znatno znižali številni predpisi in standardi glede kakovostne in varne hrane. Da bi zvišali dobičke multinacio-nalk, naj bi se spremenili predpisi o uporabi škropiv, dovolil naj bi se vnos gensko spremenjene hrane, proizvodnja hrane naj bi bila manj kontrolirana ... Evropejcev prav nič me ne veseli jesti v kloru opranih piščancev in s hormoni pitane ameriške govedine, zato so povsod po Evropi javno protestirali in v okviru evropske državljanske pobude množično podpisali peticijo proti tem sporazumom. Po podatkih Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj, je podpisov že več kot milijon, Slovenija pa naj bi bila peta država po vrsti, ki je dosegla predpisano kvoto, da bi tovrstna peticija lahko veljala. Vse kaže, da je Slovencem kakovost res blizu in pri srcu in da nam ni vseeno, kakšno hrano jemo in kakšno hrano bodo lahko jedli naši otroci. Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 11 Organizacije IZOLA Predsedniki upokojenskih društev so se izobraževali V dneh od 18. do 21. novembra je Zveza dru- jenskih društev v državi, naši pa so bili med pravilen in več kot potreben. štev upokojencev Slovenije pripravila v Izoli štiridnevne delavnice za predsednike društev upokojencev. Tokrat so bili udeleženi tudi zgornjesa-vinjski predsedniki, sicer povezani v koordinaciji. V teh štirih dneh so pridobivali znanja za vodenje društev v zanimivih temah. Govorili so o medgeneracijskih aktivnostih, o možnostih za pridobivanje sredstev za delovanje društev, o viziji razvoja sklada vzajemne pomoči, o humanitarni dejavnosti, vključevanju svojih društev v leto, nazadnje pa še o problemu pridobivanja nove generacije upokojencev po njihovi upokojitvi. Vse teme so bile zanimive, vsekakor pa pomembne za delo predsednikov. Tega izobraževanja bodo deležni vsi predsedniki upoko- prvimi. Enotni so si bili, da je takšen pristop SP Štiridnevnih delavnic so se udeležili tudi predsedniki upokojenskih društev iz naše doline. (Foto: Stane Podsedenšek) ZAVOD ANJA DEAFSKI Druženja pričeli z izdelavo adventnih venčkov Zavod Anja deafski iz Lepe Njive je pretekli petek pripravil tečaj izdelovanja adventnih venčkov iz naravnih materialov. Osem udeleženk je s pomočjo mentoric Magde in Simone izdelalo čudovite izdelke. Rdeča niti naslednjega druženja bo obujanje preteklosti in prepevanje pesmi, ki so jih peli že dedki in babice v teh krajih. Kako je bilo v preteklosti, se starejši krajani zelo dobro spominjajo, mlajši pa se bodo lahko od njih veliko naučili. V svoje vrste vabijo vse, ki bi želeli zimski čas preživeti na opisan način. Štefka Sem Na prvem druženje v okviru zimskih večerov so udeleženke izdelovale adventne venčke. (Fotodokumentacija Sonje Drev) DRUŠTVO KOSMATI SMRČKI OBISKALO VRTEC MOZIRJE Otroci so se poigrali s terapevtskimi kužki Ob praznovanju svetovnega dneva otroka so mozirsko športno dvorano napolnili varovanci Vrtca Mozirje. Predstaviti so se jim prišli člani Društva Kosmati smrčki - skupina za aktivnosti in terapijo s psi, ki deluje v okviru Športno kinološkega društva Celeia. Okoli 200 otrok je nestrpno pričakalo prijazne kosmatince in njihove lastnike, ki so malim radovednežem pripovedovali o sobivanju s svojimi zvestimi ljubljenčki. Otroci so si ogledali kužke različnih pasem, vsak po svoje pa jih je navdušil s svojo igrivostjo in triki, ki so jih izvajali s pomočjo svojih lastnikov. Po nastopu kosmatincev se je otrokom predstavila še prav posebna mucka pasme sphynx, imenovana tudi sfinga, katere telo je pokrito s tako fino dlako, da je sploh ni opaziti. Sledil je še otrokom najljubši del prireditve, crkljanje in čohljanje prijaznih živali, tako da so se nazaj v prostore vrtca zagotovo odpra- vili polni lepih novih vtisov. TG Psi so navdušili z igrivostjo in triki, ki so jih izvajali s pomočjo svojih lastnikov. (Foto: TG) 18 Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 Šport ZVEZA ZA ŠPORT INVALIDOV SLOVENIJE - PODELITEV NAGRAD ZA LETO 2014 Športnik invalid leta 2014 je Franček Gorazd Tiršek Krovna organizacija športnikov invalidov Slovenije je podelila priznanja svojim najboljšim športnikom za tekoče leto. Slavnostna prireditev v Ljubljani je bila tokrat v znamenju strelcev, saj so si naziv naj športnik leta »pristreljali« kar v treh kategorijah. Pri moških je najprestižnejšo državno priznanje že drugič prejel gornjegrajski strelski as Franček Gorazd Tiršek, ki se je iste nagrade veselil tudi z ekipo, pri ženskah pa je prvič naziv naj športnice leta uspel Veseljki Pevec. Na prireditvi so podelili še številna priznanja za športnike invalide, ki so se izkazali v mednarodni konkurenci. Tudi tu je bil Nani v ospredju, saj je za osvojeni medalji na svetovnem prvenstvu v nemškem Suhlu prejel srebrni znak Zveze za šport invalidov in paraolimpijskega komiteja Slovenije. Naj športnik invalid za leto 2014 je povedal: »Nagrada je odraz našega trdega dela in dobrega vodenja. Res delamo dobro, trdo, disciplinirano in rezultati so vidni. V vsaki sezoni se izpostavi tekmovanje, za katerega se pripravljamo. Letos je bilo to svetovno prvenstvo v Suhlu, tako da je bila sezona kar zahtevna. Obremenjevale so me težave s hrbtom, bilo je veliko odrekanja, tudi pomanjkanja treninga, a ko je bilo potrebno, sem se zbral in nastopil po svojih najboljših močeh.« Franjo Pukart Najprestižnejšo državno priznanje za športnika invalida je že drugič prejel gornjegrajski strelski as Franček Gorazd Tiršek. MOZIRSKI ŠPORTNI PLEZALCI ZAKLJUČILI SEZONO V svojih vrstah imajo tudi državnega prvaka Plezalci in plezalke Športnoplezalne sekcije PD Mozirje so zaključili z uradnimi tekmovanji v sezoni 2014. Pretekli vikend so se v Kranju odvili tradicionalni Plezalni dnevi Kranja 2014. Osrednja točka dogajanja so bili finalni boji državnega prvenslva v vseh kategorijah. Štirje mozirski tekmovalci so nastopili odlično in s tem zaključili do sedaj najuspešnejšo sezono. Cicibani so se pomerili v težavnostnem plezanju. Grega Verbuč (5. mesto) in Jan Weiss (12. mesto) sta sicer zaostala za svojimi dosežki v sezoni, v končni razvrstitvi pa je Grega osvojil 3., Jan pa 6. mesto. Naslednji dan so tekmovale kadetinje v balvanske plezanju. Obe mozirski tekmovalki sta se odlično odrezali, Julija Verbuč je končala na 3., Manca Glušič pa na 4. mestu. Julija je v skupni razvrstitvi osvojila 3. mesto, Manca pa s tekmo manj 9. mesto. Grega Verbuč, novi državni prvak med cicibani v balvanskem plezanju, je visoko dvignil zmagovalni pokal. Zadnji dan so cicibani plezali v balvanih, kadetinje pa v težavnosti. Najbolj zadovoljen je bil Grega Verbuč, ki je za las zgrešil prvo mesto na tekmovanju, vseeno pa osvojil skupno 1. mesto in s tem naslov državnega prvaka. Jan Weiss je osvojil 8. mesto, v skupni razvrstitvi pa je še v drugi disciplini dosegel odlično 6. mesto. V kategoriji ka-detinj je nastopila le Julija, ki je z osvojenim 6. mestom osvojila skupno 8. mesto v težavnosti. Naslov državnega prvaka, dva pokala za 3. mesto v skupnem seštevku, kopica uvrstitev na stopničke in redno uvrščanje med deseterico so izjemni dosežki, na katere so člani plezalne sekcije zelo ponosni. Med 36 klubi, ki tekmujejo na državnem prvenstvu, so kljub temu, da nastopajo le v dveh kategorijah, osvojili 16. mesto. Ker se ekipa za državno prvenstvo širi, se v prihodnosti lahko nadejajo še boljših rezultatov. Benjamin Kanjir JU-JITSU KLUB SAMURAJ Uspešni na državnem prvenstvu V nedeljo, 23. novembra, je v Kočevju potekalo državno prvenstvo v ju-jitsu duo sistemu za vse kategorije. Prvenstva se je udeležilo tudi deset tekmovalcev iz Ju-jitsu kluba Samuraj. V kategoriji mlajših cicibank sta Živa Cajner in Tinkara Kolenc osvojili 4. mesto, v kategoriji starejših cicibanov sta bila Lan Ter-bovšek in Jan Terbovšek peta. Neža Pahič in Špela Pistotnik sta bili v kategoriji starejših deklic drugi, Teja Božič in Nastja Kranjec pa tretji. V kategoriji starejših dečkov sta Alen Kranjec in Vid Celinšek dosegla 3. mesto. Čeprav sta še deklici, sta se Neža Pahič in Špela Pistotnik vseeno pomerili tudi v kategoriji kadetinj (do 18 let), kjer sta osvojili 3. mesto. Štefka Sem Del udeležencev državnega prvenstva s trenerjem Tomijem Stankovičem. (Fotodokumentacija Ju-jitsu klub Samuraj) Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 19 Šport, Organizacije MLADI VETER V SOLČAVI Odkrivali svoje talente in cilje Na delavnici v Centru Rinka v Solčavi so se srečali udeleženci projekta Mladi veter, ki ga združeno izvajajo Občina Solčava, center, Klub zgornjesavinjskih študentov in zavod Zlata leta. Tokrat so v družbi Renate J. Roban in Nejca Slapni-ka iskali osebne cilje in talente. Delavnica je bila namenjena razmišljanju o posameznikovih osebnih ciljih, lastnostih in talen- SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE Zgodovinski uspeh Špele Rogelj tih. Udeleženci so se pisno predstavili Robanovi, ta pa bo na osnovi tega in sodelovanja v animacijah na naslednjem srečanju pomagala posameznikom najti področja, kjer naj bi bili najbolj uspešni. Slapnik je v družabnem delu za udeležence pripravil zabavne igre, v katerih so sodelovali posamič in v parih. ŠS Udeleženci so se ob animaciji pošteno zabavali. (Foto: Roman Cretnik) Svetovni pokal smučark skakalk se za slovensko izbrano vrsto ne bi mogel začeti bolje. Pod taktirko novega trenerja Stena Baloha in pomočnika Primoža Peterke je na prvi tekmi sezone v norveškem Lille-hamerju, dvajsetletna Ilirjanka Špela Rogelj ugnala vso svetovno konkurenco in Sloveniji priskakala prvo posamično zmago v svetovnem pokalu. Pri tem ni zanemarljivo dejstvo, da je Špeli podvig uspel na smučeh nemškega proizvajalca Sport 2000, za katere skrbi naš bivši reprezentant, Zgornjesavinjčan Primož Pikl. Ta zgodovinski uspeh naše punce in strokovno vodstvo vsekakor navdihuje z optimizmom pred januarskim nadaljevanjem svetovnega pokala, ko se karavana najboljših smučark skakalk najprej seli na Japonsko, slovenski ljubitelji ženskih skokov pa že težko čakamo 14. in 15. februar, ko sta na sporedu tekmi na Ljubnem ob Savinji. Ob tradicionalno dobri organi- Špela Rogelj je Sloveniji priskakala prvo posamično zmago v svetovnem pokalu. (Foto: Franjo Atelšek) zaciji, velikem številu gledalcev ter odlični formi naših vražjih deklet lahko vsekakor pričakujemo pravi smučarsko skakalni spektakel. Franjo Pukart GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Smučarskemu sejmu se bo spomladi pridružil športni Zadnji vikend v novembru je že po tradiciji privabil številne obiskovalce v mozirsko športno dvorano, kjer se je v organizaciji Gornjesa-vinjskega smučarskega kluba Mozirje odvijal smučarski sejem. Bogata dodatna ponudba je tudi tokrat v dveh dneh v dvorano privabila veliko število obiskovalcev, organizatorji pa so bili zadovoljni s prodajo rabljene in nove smučarske opreme. Na 17. sejmu so poskrbeli za pestro ponudbo nove smučarske opreme, manjkala ni niti bogata izbira rabljene in ponudba ugodnejših smučarskih kart za smučišči Golte in Krvavec. Svojo ponudbo so predstavili Apartmaji Skok, Anji-na shrambica, predstavniki športne prehrane. Na prvi adventni vikend je bila nepogrešljiva tudi ponudba adventnih venčkov. Svoj kotiček je imel karitas, kjer so zbirali smučarsko opremo za otroke iz socialno šibkejših družin. Podjetje Magic baloni pa je izkupi- ček od prodaje balonov namenilo materinskemu domu v Mozirju. Do-nacijo so predstavniki kluba že predali. Organizatorji sejma so bili zadovoljni s prodajo rabljene in nove smučarske opreme. (Foto: Štefka Sem) Karitasov kotiček, kjer so zbirali smučarsko opremo. (Foto: BK) Organizatorji so z mislimi že na spomladanskem športnem sejmu, ki ga bodo organizirali zadnji vikend v marcu. Menijo, da bo pestra ponudba raznovrstne športne opreme privabila ljudi tudi pred pomladjo, ko je treba zamenjati kolo ali kakšen drugi del športne opreme. Štefka Sem 20 Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 Šport, Zahvale, Kronika ROKOMETNI KLUB NAZARJE Nadaljevanja uspešnega prvenstvenega niza V nedeljo so članice nazarske-ga rokometnega kluba odigrale 10. krog 1. B DRL za ženske v športni dvorani Poden v Škofji Loki. Pomerile so se proti ŽRD Škofja Loka in zabeležile prepričljivo zmago (31:38). Uvod v uspešen konec tedna nazarskega rokometa je bila tekma starejših deklic A, ki so bile že v soboto v domači dvorani boljše od avstrijskih vrstnic iz HIB Liebenau (35:18). V Nazarjah je soboto športno zaznamovala rokometna tekma 11. kroga prvenstva starejših deklic A vzhod med domačimi roko-metašicami in vrstnicami iz Avstrije. V prvem polčasu je prevladovala zelo izenačena igra, o čem priča rezultat polčasa - 14:11. V drugem polčasu so nazarske igralke strnile obrambno vrsto in na ta ra- ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE čun začele polniti mrežo nasprotnic iz protinapadov in uigranih akcij. Tekma se je končala z rezultatom 35:18. Strelsko je izstopala Laura Bele z enajstimi doseženimi goli, v golu pa se je izkazala Nika Andrejovec. Članice so sezono v 1. B DRL za ženske nadaljevale v nedeljo v Škofji Loki. Potek tekme je bil podoben sobotnemu, saj so se prebudile v drugem polčasu, zaigrale čvrsto v obrambi in s svojo prepoznavno igro v napadu zadevale do končnih 31:38 (12:16). 20. decembra sledi težko gostovanje pri trenutno najboljši ekipi sezone ŠD Jadran Bluemarine Hrpe-lje - Kozina, ki je letos že bila boljša na tekmi v Nazarjah s 27:32. Roman Mežnar Dve tekmi, dve zmagi Mozirske odbojkarice so niz slabih rezultatov v 2. DOL vzhod za ženske, kot kaže, zaključile. V soboto, 29. novembra, so se z gostovanja v Prevaljah vrnile z zmago, enako pa jim je uspelo to soboto, ko so na domačem parketu gostile Mislinjčanke. V Prevalje, k favoriziranim domačinkam so se varovanke Davida Skoka podale brez treme in rešpekta. Zelo dobro so začele, pred koncem pa popustile in omogočile domačinkam, da so vknjižile zmago v prvi igri z rezultatom 25:20. Isti rezultat je bil zabeležen še v drugi igri, le da tokrat v korist Mozirjank. V tretji igri ni bilo vprašanja o zmagovalcu, saj so Mozirjanke okrepile igro na mreži in z dobrimi serva-mi zmagale s 25:13. Prevaljčan-ke se kljub temu niso uklonile in poskrbele za napeto igro vse do konca. Slednja je zopet pripadla gostjam iz Mozirja, ki so zmagale tesno s 25:23. To soboto so Mozirjanke na parketu domače športne dvorane gostile odbojkarice ŽOK Misli- nja. Precej okleščene zavoljo bolezni in poškodb so zbrale dovolj moči in pričele zelo dobro. Gostje so jim bile ves čas za petami, več kot to pa niso uspele. Rezultat 25:22. Zelo podobno je bilo v drugi igri, ki so jo zopet dobile domačinke s 25:23. V tretji igri se je slika popolnoma obrnila. Mozir-janke odgovorov na silovite napade gostij niso našle in poraz je bil neizbežen. Izgubljale so točko za točko in jih na koncu dosegle le 10. Par krepkih nasvetov trenerja Skoka jih je v četrti igri vrnilo v realnost in želja po zmagi se je vrnila. Predvsem z dobrim ser-viranjem in igro na bloku, jim je še enkrat uspelo nadigrati gostje. Tokrat z rezultatom 25:16. Z dvema zmagama so se Mozir-janke povzpele na sedmo mesto prvenstvene lestvice. Čaka jih gostovanje v Celju, ki bi jim ob zmagi in pričakovanih razpletih ostalih srečanj omogočilo skok še za tri mesta višje, tik pod sam vrh razpredelnice. Benjamin Kanjir Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. Mirno in tiho, tako kot je živela, se je tudi poslovila ljuba žena, mama, babica in prababica Jožefa KUMPREJ p.d. Maslčarjeva Pepca 23.4.1931 - 5.12.2014 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji v življenju stali ob strani in se od nje poslovili na njeni zadnji poti. Vsi njeni IZ POLICIJSKE BELEZNICE • VLOMILEC VAROVANCEM CENTRA STAREJSIH ODNESEL DENAR Gornji Grad: 1. decembra so bili policisti PP Mozirje obveščeni, da je neznani storilec vlomil v prostore Centra starejših občanov Gornji Grad. Neznani storilec je iz pisarne vzel ključ in z njim odprl blagajno, v kateri so stanovalci doma hranili denar. Zmanjkalo je za okoli 24.000 evrov gotovine. • S HIŠE POBRALI ŽLEBOVE Nazarje: 4. decembra v nočnem času je neznanec s hiše v Nazarjah ukradel bakrene žlebove. Materialna škoda znaša okoli 100 evrov. KOSARKARSKI KLUB NAZARJE Nov uspeh v prvenstvu Nazarski košarkarji so v soboto vknjižili novo zmago v prvenstvu, saj so v gosteh z 83:76 premagali Ježico. V sredo so zaključili z nastopi v pokalu Spar, saj so naleteli na razpoloženega drugoligaša Kolpo iz Črnomlja, ki je bila boljša na obeh dvobojih. Nazarski košarkarji so 25. novembra gostovali v Črnomlju na prvi tekmi 4. kroga pokala Spar. Poznalo se jim je, da so nastopili oslabljeni, saj so po slabši predstavi v prvem polčasu izgubili z 88:53. V sredo, 3. decembra, so iskali priložnost za revan-šo, vendar so košarkarji Kolpe bolje začeli srečanje, kar sicer ni zmedlo Nazarčanov, ki so se srčno borili v prvem polčasu. V drugem so gostje iz Črnomlja upravičili vlogo favoritov in zasluženo slavili s 63:88. V soboto je sledila nova prvenstvena tekma v 4. SKL vzhod. Na vrsti je bilo gostovanje pri Ježici, ki je že na prvi tekmi v Nazarjah občutila moč zgornjesavinjskih košarkarjev, saj so slavili z rezultatom 81:64. Srečanje v Ljubljani je ponudilo obračun, v katerem se je pokazala kvaliteta nazarske ekipe, ki je znala izkoristiti vse napake domačinov in na koncu zasluženo slavila s 76:83 ter zabeležila že četrto letošnjo zmago v prvenstvu. S popotnico drugega mesta v prvenstvu in enakim točkovnim izkupičkom kot prvouvrščena Ilirija Nazarčani danes gostujejo pri Vranih z Vranskega. Gre za tradicionalno neugodnega tekmeca, ki pa je klonil v Nazarjah z 85:72. Roman Mežnar Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 21 Zahvale Jaz sem že osvojil vrh, na katerega vi še plezate, zato ne žalujte, moji dragi, jaz sem svoje delo dokončal. Ko se moraš posloviti, te objame neznosna bolečina. A, ko pustiš, da te preplavijo vsi lepi, skupaj preživeti trenutki, se zavedaš, da si vendar za vedno povezan - le drugače ... in bolečina popusti. ZAHVALA ob nenadni izgubi očeta, tasta, brata, dedija in prijatelja Štefana KOKALJA 5.12.1949 - 30.11.2014 Vsem, ki ste bogatili njegovo življenjsko pot, se iz srca zahvaljujemo. Vsi njegovi Vsa drobna razumevanja, neopazne prijaznosti... Na tisoče drobnih dejanj prijateljstva je naredilo naše življenje lepo. (T. Thompson) Štefan KOKALJ 1949-2014 Štefan, hvala vam za neutrudno delo vaših rok. Svojcem izrekamo iskreno sožalje. Kolektiv Transporta Kokalj Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Ko bolezen kruta v življenje tvoje je prišla, ti pobrala moč je in te premagala. Zdaj v miru tam počivaj, kjer ni več gorja in nobene bolečine ne stisne ti srca. ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in tašče Ane MLINAR p.d. Planiske Ančke iz Podveže 15.7.1943 - 26.11.2014 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, darovali za maše in darovano cvetje. Posebna zahvala župniku Vikiju za opravljen obred, govornici Valčki za tople besede slovesa, pevcem, praporščakom in sosedom. Hvala kolektivu ZD Luče, reševalcem ter osebju bolnišnice Topolšica. Hvala vsem in vsakemu posebej. Hvaležni domači 22 Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 Zahvale, Oglasi Ljubil si zemljo, bil njej si predan, a prišel je dan, ko v njej boš počival. Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite... (A. M. Slomšek) ZAHVALA V 83. letu je za vedno zaspal naš dragi ata Edvard JURJEVEC, st. p.d. Prodnikov Edi 18.7.1932 - 2.12.2014 Lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste se v velikem številu poslovili od našega dragega ata in ste počastili spomin nanj, izrekli sožalje ter darovali za sveče, cvetje in svete maše. Posebna zahvala gospodom župnikom, zdravstvenemu osebju iz Luč, pevcem, govornici, pogrebcem in gasilcem. Hvala vsem, ki ste zanj storili karkoli dobrega in ga imeli radi. Vsi njegovi V SPOMIN Daniju PAVLICU 18.9.1962 - 10.12.1984 Preveč si poslušal klic gora, nisi vedel za grenkobo naših tihih solza. 10. decembra mineva 30 let, odkar si nas zapustil dragi nam Dani. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob. Hvala tudi planincem, ki prižigate sveče na mestu, kjer je zastal njegov korak. Njegovi V SPOMIN Mineva peto leto od smrti našega Jožeta HORVATA - Jakija Vsi njegovi Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. Pogrešamo te... In hvala ti za vse... ZAHVALA Veronika GOVEK 30.11.1928 - 1.12.2014 Brjakova Vera iz Trnovca Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji v težkih trenutkih stali ob strani, ji pomagali in obiskovali ter jo pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči vsi njeni Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 23 Za razvedrilo Cvetke NI RES, DA MUZIKANTI NE PLEŠEJO Takole sta se na folklorni prireditvi v Bočni med plesom stiskala in hkrati delala ljubenska godca Milena Praznik - Murčeva in Rok Pru-šnik. Milena je med plesom pritiskala na prave gumbe, Rok pa pihal do onemoglosti. Pa naj še kdo reče, da ljubenski godci niso multi-praktiki. Samo ne tisti iz BSH. PRAVI VINSKI, PARDON, KNJIŽNI MOLJ Bojan Štrukelj, hišnik: »Dovolj sem čakal v gostilni in pil, sedaj bi rad pospravil.« Gospa Kultura (Karla Jeromel Rednak) na koncertu pevskih zborov OŠ Nazarje: »No, gospod Bojan, malo bolj kulturno se izrazite, mogoče bi besedo pitje zamenjali z besedo brati.« »No, potem sem bil v knjižnici, kjer sem bral, sedaj pa bi rad pospravil, ker bi rad s prijatelji nadaljeval branje. Ko pa nas bo knjižničarka spodila, se bomo preselili k prijatelju, ki ima celo tiskarno.« ZAGNANE PRIPRAVE NA ZAGON ŠTARTA ZA ZAČETEK PRICETKA Fanika Slapnik (desno) vižistka na srečanju nazarskih upokojencev: »Dragi Jože (Slapnik), pazi, da ne boš preveč gledal dekoltejev, ko se boš sprehajal med udeleženkami srečanja.« Ana Škotnik, stilistka na tem srečanju (levo): »Še očala natakni in bo svet bolj rožnat, dekleta pa mlajša.« Vera Pečnik, predsednica DU Nazarje: »Drage članice društva, dajta mu raje kak nasvet, kako raztegniti naše uboge pokojnine na nepraznične dneve, da bo vedel odgovarjati na vprašanja. Nenazadnje bo igral prvega decembrskega dobrotnika.« 24 Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 Križanka, Informacije Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_ Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_ Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: ABSID1A - rod nižjih gliv; FARO - portugalsko mesto; ROTHKO - ameriški slikar litovskega rodu (Mark); J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): ZASKOK, MOSS, ANKARA, OMOT, E5AER, DRŽALO, ATACAMA, KER. SVETI MIKLAVŽ, RAM, NAJLON, LESA, ATOR, ATJEH, ADIGE, AMEN, AEDA, KIRASIR, LEAR, VL, ONE, PRIMATI, RAO, TENERIFE, EDBERG, ACETISAL, KANADA v_^ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 51. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Petek, 12. december Napovednik dogodkov ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Medvedji objem ob 18.00. Galerija Mozirje Potopisni večer Lepa Himalaja - od Kanče do Kašmirja ob 19.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Potopisno predavanje Davida Bidra Svet skozi oči padalca ob 19.00. Galerija Nazarje Predstavitev dr. Petra Weissa Jezikovne starosvetnosti v zgornjesavinjskem narečju Sobota, 13. december ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Koncert MePZ upokojencev in invalidov Mozirje z gosti ob 19.00. Kulturni dom Nova Štifta Koncert Veseli večer Ponedeljek, 15. december ob 17.00. Galerija Mozirje Otvoritev razstave Društva upokojencev Mozirje ob 18.00. OS Rečica ob Savinji Odprtje razstave Retrospektiva Gala Torek, 16. december ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Kako je babica rešila božič ob 17.00. Galerija Mozirje Srečanje s pisateljem Tonetom Partljičem Sreda, 17. december ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Sneženi mož in snežni kuža ob 18.00. Wellness Skok Mozirje Brezplačna predstavitev VEMMA za zdravje Četrtek, 18. december ob 17.00. Galerija Mozirje Okrogla miza na temo Starost - breme ali priložnost MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ OGREVANJE in VODOVOD Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ◊ ODDAM V NAJEM Ugodno oddamo v najem dvoposteljne sobe s kopalnico. Info 041/330-485 (Mojca Kramar Kokalj) Transport Kokalj, Brezje 31, 3330 Mozirje. ◊ KOMBI PREVOZI - TEVČ Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in SKI BOARD SERVIS raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk -klipsnov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Servis na Prihovi in v Mozirju. Gsm 041/529063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. ŽIVALI - PRODAM Prodam teličko limuzin, staro 7 dni; gsm 040/137-069. Prodam bikca č.b., starega 14 dni; gsm 031/805-832. Prodam bika simentalca, 400 kg; gsm 041/631-583. Prodam prašiče, težke od 100 do 140 kg; gsm 041/269-989. Prodam prašiča, težkega od 150 kg do 170 kg; gsm 041/986-071. Prodam pujsa, teža 220 kg; gsm 041/783-988. Prašiče, od 30 do 200 kg, in domači česen prodam; gsm 041/445-315. Prodam 2 prašiča, težka od 80 - 100 kg; gsm 041/783-700. Prodam bikca sivca, starega 10 dni; gsm 041/299-928. Prodam bika čb. ls. za nadaljnjo rejo; gsm 031/855-186. Prodam telico, težko 140 kg; gsm 031/228-217. Prodam bikca rj, 15 dni starega; tel. št. 58-45-197. Prodam tri bikce, stare od teden do deset dni; gsm 041/783-572. Prodam prašiča domače reje ali polovico; gsm 070/808-404. Prodam prašiče, cca 180 kg; gsm 031/447-283. ŽIVALI - KUPIM Kupim krave in telice za zakol; gsm 031/832-520. Kupim debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj; gsm 041/653-286. Kupim 1 teden starega bikca, mesni tip; gsm 031/214-997. Kupim kravo, telico za zakol ali do-pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam suha, cepljena drva; gsm 051/423-279. Prodam domačo svinjsko mast in ocvirke; gsm 041/804-574. Ugodno prodam okrogle bale, cena ugodna; gsm 041/793-530. Naravno pridelano, domače bučno olje, cena 12 EUR/l; gsm 051/366133. Prodam sivo volno - prejo in pletene nogavice; gsm 041/276-351. Prodam puhalnik z elektromotorjem, brzoparilnik ali alfa, motorno žago husqvarna, verižno dvigalo ali fla-šencug in okrogle bale; tel. št. 03/5845-290. Prodam domače ocvirke; gsm 041/519-507. Prodam dobro delujoči namizni računalnik, cena 50 EUR; gsm 031/459622. Prodam hlod gorskega javorja, 1,2 m3, premer 43 cm; gsm 030/643112. Prodam (odstopim) krvavice; gsm 070/439-445. Silažne bale prodam; gsm 041/293017. DRUGO - KUPIM Kmetijsko mehanizacijo v kakršnemkoli stanju kupim; gsm 031/736727. Kupim traktor zetor, imt, štore, uni-verzal, ter ostale traktorje; gsm 030/419-790. NEPREMIČNINE V bližini Nazarij oddam opremljeno dvosobno stanovanje; gsm 041/423-152. Oddam hlev v najem, nudim zimova-nje kamp prikolic; 041/783-528. Ugodno prodam lepo, 87 m2 veliko, stanovanje v Mozirju; gsm 030/284699. Stanovanje v okolici Mozirja oddam mlademu paru, kontakt od 19. do 21. ure; gsm 070/658-421. OSEBNI STIKI Moški s samostojno delavnostjo se poroči z dekletom, do 43 let; gsm 041/859-096. IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažia tovorna vozila traktorje, delovne stroje, čtrikolesnike. skuterje ki motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja h motaža IVI A RIM s.p., Vransko 18b, 3305 Vransko Tel. št.: 03 5725 106, gsm 041 5llfi 655, 031 S14 lm e-mail: si a vic a. marn@siol. ne t, www.marn-vransko.si 14 Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 Oglasi Savinjske novice št. 50, 12. december 2014 27 Sport center PRODNIK Jiírtlnio t. 3333 Lhultiia vb Sflviiii Toi. 03 838 10 30 GSM 031 752 HI, 04) 752 111 Vabljeni na divje ribe še ves december in januar pristna istrska D ¡vi d ! iba .ddranskega (negojena) GRAD VRBOV^_" Krwr GOSTINSTVO. Mitja Koli d fad s.p Savinjska cwö 4, M,izarte ■.v^ w.îiosiljiï't jvïq Rezervacije m zaključene družbe zn dogodke, kol so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice OiisvjMio.T: Organiziramo tudi čisto Ponafrgti.- ■ fctrtei. od iv do 17 j,re pravo r j? nepozabno i^stk: od tO. do i'j! ure r satira;