% Izhaja > ^ 10. in 25. vsakega J^ ^ mesca. i? illll. i ič^fc^^&sS^ Velja celoletno 2 gld. 50 polletno 1 gld kr, >^ .30kr.> Kratkočasen in podučen list **2 nsko ljudstvo. List 2. V Celovcu 25 j|nuarja 1870. Leto II. m Miha Brtoncelj njegove čudovite dogodbe po svetu. (Spisal Andiejeekov Jože.) (Dalje.) 2. tmljiir Kosabrin Nekega jesenskega dne je Mihec lazil po hosti za hišo in nastavljal bezgove ptičnice po vejah in drevesnih rogovilah; hotel je namreč vjeti kalina, da bi mu tudi pel o ljubem Avguštinu, kot farovški. — Pa skakali so razni ptiči po drevesih in čivkali, samo kalina ni bilo nobenega blizo, kot bi bili že prej uganili Mihčeve misli. To ga je jezilo; popustil je hosto, šel na »pašnik, kjer je stala stara, na pol suha lesnika in vsedši se na mejo, jelje trkljati kamenje v dolino in na glas prepevati: Jurček spod gore Ima pisane vole, Pa rujavo ženo, Ki ne mara za njo. To je slišala stara Neža, ki je čepela za hišo in brstje lomila, da bi zakurila v peči. Obide jo grozna nevolja slišati svojega rejenčka take brezbožne pesmi popevati. Počasno se dvigne, korači na bližnjo višino, od koder se je videlo na spašnik, ter zakliče na vse grlo: „Mihec! — domu pojdi, — brž!" Deček je mislil, bog zna kaj mu bodo teta povedali, ali pa cel6 dali, ker ga tako nevtegoma domu kličejo, in urno pobere kopita ter teče žvižgaje proti koči. O, kako resno se drže teta, kot bi jim bile pute kruh snedle, ko stopi Mihec čez prag v vežo. „Kajon, kje si se naučil tako nesramne pesmi peti?" vpraša ga Neža nevoljno in suha brada jej kle-peče same jeze. „Tak trkovec, pa že takove nesramnosti uganja? Fej te bodi!" -Crevljar KosabFin jo je unidan pel, ko je šel z Kakitovja," pravi Mihec šegavo. „Teta, ali je vi ne znate? Je lepa; le čakajte, bom pa še drugo vrstico zapel: ' Neža kovačeva Bodeš kaj plačala? — Pil bi ga rad ti ptič, Plačal pa nič. Ni res lepa?« _ •j •' L moJ **0& ti> kakošni so sedaj otroci! vsi spridem. ^ Za mojih let tega ni bilo. — Ti grdoba ti, Kaj meniš, da moraš tudi ti početi, kar drugi počnč? ^osabnna ni nič prida, in ti bodeš tudi takošen čez Kaj časa, ah pa še slabši. Kaj ti je treba poslušati, kar on poje? — Poberi se mi spred oči, nič več te ne maram! Ti rujavec rujavi, ravno tak si, kakor je bil tvoj „Teta, kakošni pa so bili moj oče?" nadleguje jo Mihec poredno se krohotaje. „Takošen, kakor si ti: ves muhast; ko bi bil kaj boljši, pa bi te ne bil zapustil." „Pa rujav? aha! Velik, črnolas, rujav, Ta bi meni se podal. Tako je pela ona zakleta princezinja v Kompalškem gradu, ktero bi bil lehko rešil neki pastir, in .bi bil dobil mnogo zakladov, pa bil je preboječ, in princezinja je ostala v gradu ter mora čakati, da bo prišel zopet črnolasi, rujavi deček, ki jo bo rešil in potem dobil za ženo. — Saj ste mi vi pravili to povest, jelite? — Oh, ta povest je tako lepa! — Rujavi, črnolasi deček jo bode rešil, jaz sem tudi črnolas. He! ko bi jaz dobil vse zaklade, potlej bi si sezidal hišo, večo, nego je farovž, pa takovega kalina bi si kupi!, ki hi mi prepeval celi dan v zlati kletki, in vi teta morali bi priti tudi k meni, če ne bi bili preveč sitni. Kaj menite, da ne bi se moglo to zgoditi?" „Ovbe prismoda, pojdi se solit," pravi Neža že nekoliko mehkeje, videča, da bi je Mihec ne pozabil, če umi ga včasih okrega. — „Ti si aboten, nič ti ne sme" človek povedati; to se le pripoveduje o princezinji, kdo pa ve, Če je res." Med temi pogovori prikrevsa crevljar KosaDrin krog hiše in obstanši pred pragom pravi z gromovitim glasom: „Dober večer, mati Neža! če že tudi niste, stari ste že potem; — opanjke sem vam prinesel." „Že dobro; koliko sem pa dolžna?" vpraša Neža, v kterej se je zopet zbudila nevolja videti človeka, ki zapeljuje njenega sicer dobrosrčnega, pa nekoliko leh-komišljenega Mihca; zlasti pa, ker jo je vedno nadlegoval s priimkom, o kterem ni hotela nič vedeti. „No, mati no, le potrpite nekoliko," odvrne Kosabrin, „saj se nama nikamor ne mudi. Ko bi mi vi hoteli zamudo plačati, ki sem jo imel pri teh opanjkah, prodati morate svojo bajto, z vsem, kar je v njej, kajti dva dni sem sedel pri njih ter jih krpal in krpal; naj manj petnajst županov sem prisil na vsako stran, in ko sem delo končal, zijala sta vendar še obadva, kot ka-peljna v vodi. — Možili se že ne boste v njih, ker bi podplatje plesu ne pretrpeli, še manj pa opetje; zat6 vam bom pa samo župane raj tal, ki sem jih porabil: vse skupaj osem krajcarjev, to ni veliko, ker je dan dananšji usnje drago; razen tega pa upam, da vam bom za svatovščino nove naredil, in naredil vam jih bom — raca na vodi — kot bi jih vlil na noge." „Trabuzla, kdo te je naprosil norčevati se z menoj; tu imaš denar, pa pojdi, na!" — „Uojruba, mati, — ali botra čem reči — vi bi se še možili, da bi bilo veselje. Star denar, staro vino, stara dekle, to je še vedno najboljše." „Molči! pravim, ali ne vidiš, daje oblačno? — Mihec, pojdi, pojdi goril-le v mejo in prinesi mi suhih 10 vej, v peči noče goreti." Zadnje besede so veljale dečku, ki je ob steni slonč zijalasto poslušal. — „Jaz bi vas koj vzel," nadaljuje poredni črevljar, • ,,čeravno nama leta že več, nego za polovico navskriž hodijo. Če vam je pa morda kteri drugi'všeč, pa kar povejte; le meni se izročite, tacega bom pripeljal, kot bi v enem letu zrastel; boste videli!" — „Spak, poberi se mi in pusti me pri miru že vsaj enkrat. Plačala sem ti in sedaj nimaš več nič tu opra: viti. Ni dosti, da otroka pohujšuješ, norčuješ se tum z mano, ki sem že stara žena in sem več poskusila na svetu, ko ti." „Da, da, mati, pri tem ostane, kakor sva se zmenila ; — mož je le mož. — Lehko noč, pa dobro spite!" Pri tej priči zopet odide reže" se po ozki stezi navzdol, Neža pa globoko vzdihne, kot bi se jej bil odvalil težek kamen s prsi, ter odstavi lonček od ognja, v kterem je vrela večerja. — Črevljar Kosabrin je bil človek Cahevzove postave, nekoliko grbav, in poseben častilec vinske kapljice. Kar je čez teden prislužil, to je navadno pognal v nedeljo, in če mu je bila nedelja premalo, vzel je še pondeljek na pomoč. Ljudje so djali, da ga včasih nekoliko luna trka in da že od mladih dni ni bil čisto zdrave pameti; pa Bog varuj, ko bi mu bil kdo to v oči povedal! Čeravno sicer pohlevna dušica, bil bi ta-kovemu predrznežu gotovo potrl vse kosti in koščice brez usmiljenja; in to bi bil lehko brez velicega truda, ker Kosabrin je bil zelo močen. Njegova najljubša druščina so bili otroci, kterim je rad pripovedoval povesti o strahovih, zakladih i. t. d., kterih je mnogo vedel, zatoraj jih je pa tudi imel vedno polno krog sebe, kjer koli je šivaril. Samo stare tetike po vasi ga niso mogle trpeti, ker jih je vedno dražil in se ženil pri njih, in gotovo bi se ga bile povsod ogibale, ko ne bi bil on edini črevljar v okolici, ki je znal na sejmu najboljše podplate izbrati, črevlje naj trdnejše podšiti, zraven pa tudi najbolje krpati raztrgane opanjke, da so potem še del trpele, nego nove. Zarad te prednosti se pa že nekaj prizanese, če je tudi človek včasih nekoliko siten. — Razen tega pa je imel še drugo napako; bil je namreč ves zateleban v loterijo in podzemeljske zaklade Sanjske bukve je znal vse na pamet ter vedel, kaj pomenijo te ali une sanje, in ktere številke bo dobro staviti. Zat6 si je pa tudi vsako nedeljo pritrgal šestico, da je mogel staviti, čeravno ni nikdar nič dobil. Ko je ono popoldne prižvižgal in pripel od Razborja doli po stezi, zapazi Mihca v meji, ki je lomil suho brstje in povezoval butaro. „Mihec! kaj pa delaš?" tako ga praša." „Brstja bom nalomil, da bodo teta večerjo skuhali," odvrne ta. „E pusti sušnjavo! — Tvoja teta je sitna in vedno klepeče, kot šoja. — Pojdi raji z menoj doli do prelaza." „Ne smem, bodo teta hudi." „Pojdi, ti bom povedal lepo povest, ki je še nisi slišali „Kakošno pa?" „Če greš z menoj, — drugače ti je ne povem." Deček nekaj časa premišljuje, potem pa skoči z meje in se pridruži črevljarju, ki je stal sredi poti in nažigal pipo. — „No — le prični! — do prelaza grem s teboj, saj brstja imam že dovelj nalomljenega, da ga ponesem domu." — Ko nekaj časa gresta, oglasi se črevljar: „Ali sem ti že pravil o Marmanovi jami pod sv. Valentinom ?" „Ne še; kaj pa je s tisto?" praša deček, ki je že komaj pričakoval, kaj mu bode črevljar lepega povedal. „Le čakaj! je dolga ta povest, pa nič ne dč, saj še ni solnce zašlo. — V starodavnih časih je stala na Limberški gori, ondi — pravijo, — kjer je sedaj cerkev, velika graščina. Bila je neki tako obširna, da je imela več oken in vrat, nego je v letu dni. Pa kakošnih oken! meniš takovih, ko jih ima vaša lesena bajta, da človek še glavč skozi pomoliti ne more? o ne, — bila 80 gotovo veča, nego vaše duri v veži. Stopnjice so bile iz belega kamenja in okvirje pri oknih iz tistega zlata. Mize in stoli so imeli sreberne nogč, in tla po sobah so bila sestavljena iz samih srebernih šmarnih petič in križastih tolarjev. V stene so bili vdelani dragi kamni, da se je po noči brez vse luči bolje bliščalo, nego po dnevi pri solncu. — V tem gradu je stanoval mogočen grof Marman, ki je imel neki tako dolgo brado, da mu je segala trikrat krog in krog ledij, in močen je bil, kot medved. Njegov meč je klal jeklo in najtrje kamenje, kot puhlo repo, in kdor je zapadel njegovemu srdu, ni se mu dobro godilo. Ta grof je imel lepo hčer, — ime jej je bilo menda Rezika, če sem prav zapomnil; pa naj že bo, kakor hoče, imč ne dč tolikanj. Bila je krasna, kot jutranja zarija, imela je zlate lase in vitke ude je krila žametova obleka z zlatimi portami obšita; črevljički na nogah pa so bili iz najtanjše svile, in opetje okovano mesto z žreblji, z dijamanti. — To deklico snubil je sosednji vitez Trdoglav, kojega mati je bila silna čarovnica in zel6 hudobna baba. — Marman je to dobro vedel, zatoraj ni hotel dati Trdoglavu svoje hčerke za žend, tega pa je to ravnanje hudo razsrdilo in potožil je svoji materi ter jo prosil pomoči. — „Ne boj se sinko moj," pravi mu ta, „predno dvakrat solnce vzide, ne bo več Marmanovega gradu, niti njegovega bogastva. — Pojdi v gozd, ondi raste pod visoko skalo roža hudournica, ki poganja tri vrhč. Te vrhe utrgaj predno jih obsije jutri zjutraj vzhajajoče solnce, in prinesi mi jih z rosnimi kapljami vred." — Trdoglav grč v gozd, najde rožo hudournico, utrga tri vršičke, na kterih se je držala srebeina rosa, ter jih nese materi domu. — Ko pa je vprvič solr.^ vzhajalo, pravi majka Trdoglavu: „Sinko moj! pojdi v stolpna lino in ozri se po Marmanovem gradu!" — Ko Trdoglav stopi v lino, pa pravi: „Izza gore vstajajo črne megle in se zbirajo nad Marmanovim gradom." — Potem pa je jelo grmeti in treskati in hudo je deževalo. Zopet pravi stara majka Trdoglavu: „Sinko pojdi v lino in poglej proti Marmanovemu gradu!" — Trdoglav grč, gleda in gleda, pa lepega gradu ni več. — In zopet pravi mati Trdoglavu: „V kazen, da ti ni hotel dati hčere, ostane Marmanov grad toliko časa pod zemljo z gospodarjem in hčerjo, da pride mladeneč, ki bo še čisto nedolžen, in ne bo poznal niti svojega očeta niti matere. Ta bo rešil očeta in hčer ter dobil vse bogastvo v last in deklico za ženo." — „0h, to je lepa povest!' pravi Mihec, ko črevljar konča, „kje pa je tista jama, ali ti veš zanjo?" „Se vč da vem; ondi med Gorami je pri Pukličevem mlinu. Pa stoj, to še ni vse, kar sem ti povedal. — Pred kakimi dvajsetimi leti je gori pri sv. Florijanu stanoval star možiček in zraven tudi star pijanček. Ves božji dan ga je srkal, če je imel kaki bor, ali pa, če so mu krčmarji hoteli upati, kedar pa je bila mošnja prazna, je pa žalosten doma ležal na klopi in prosil, 11 da bi ga že skoraj Bog rešil s sveta, ki mu še kapljice vina ne privoši. Pa bela smrt le ni hotela priti po-nj, čeravno jo je vedno klical, kedar je bil trezen. Ta mož je imel še mladega sina, ki je bil zelo priden. Nekega dne lazi krog jame med Gorami, in ne vem kaj mu je prišlo na misel, zleze vanjo brez vse svečave, in nomiče se vedno dalje. Nekaj časa je bila jama ozka, da se je komaj preril skozi, nakrat pa se razširi. Dečka obsine nenavadna svitloba in pred seboj vidi neznano, zelo krasno dolino. — Potuje dalje —- pa čem delj gre, tem več krasote se nahaja. Cesta je bila posuta z belim peskom, ki se je svetil ko živo srebro, ob krajih so rastle jablane, hruške, slive, orehi menda tudi in kostanj, pa vse se je svetilo samega zlata in srebra. Po vejah so skakali zlatoperni ptiči in tako prijetno prepevali, da je deček kar strmel, na majhinem holmcu pa se je dvigal krasen grad, ki je imel sreberno streho in na sreberni strehi je sedel zlati petelin, tolikošen, kot je na našem zvoniku, in ta petelin je imel deman-tove oči. — Ko deček pride v grad, stal je pri vratih pritlikav dedec, ki je imel tako dolg nos, da ga je na kolicah za seboj vozil. — Ta dedec popraša dečka od kod je, in ko mu vse natanjko pove, spreme ga do družili vrat, kjer je stala stara, pokvečena babnica, — menda je bila taka, kot je tvoja teta —, ki je imela na nosu palec dolgo bradovico in iz te bradovice so jej poganjale tako dolge ščetine, da je ž njimi strope ometala. — Ko se jej deček približa, prašaga, kaj tukaj išče; — ta pa ni vedel kaj odgovoriti. ,,Lej," pravi dalje baba, „jaz sem princezinja tega grada in ta mož je moj oče. Ako me rešiš, dobiš me za ženo in ta grad z vsem bogastvom vred bo tvoja lastnija." — Deček pa se je prestrašil tako grde babe, ki ga je hotela imeti za moža in nemudoma jo pobriše iz grada. Da bi prazen ne prišel domu iz tako bogatega kraja, nagrabi si med potoma polne žepe srebernih in zlatih kamnov, ki so ležali po tleh, ali ko pride iz jame zopet na beli dan in izprazni žepe, nadjaje se bogatega plena, bile so same konjske fige." — „Ali bi bila princezinja potem tudi tako grda, ko bi jo rešil?" praša potem Mihec črevljarja. „0 kaj še, potlej bi bila zopet krasna, kot je bila prej; to je le zato, ker jo je Trdoglavova mati a^čarala. — Oni fante je bil aboten, da je bežal. Kako bogat bi bil lehko, in njegov oče bi bil potem brez skrbi pil in si več ne vošil smrti." „0h, ko bi bil jaz tako srečen!" vzdihne Mihec ter stoji zamišljen. ¦ Ljubi moj, to ni zmiraj mogoče, sicer bi bil že tudi kdo drug poskusil, in ne tebe čakal. Vhodi v ta-kove podzemeljske jame, kjer so zakleti gradovi, odprti so samo vsacih sto let enkrat, če pa kdo drugokrat gre" vanje, pa ne najde nič, ali pa telebi v kako krnico, da eč ne pride včn. — Potrpi pa, drugi teden bo kvaterna *» in če si P" volji, greš lehko z menoj. Jaz vem t velikem zakladu v Kožeškem gradn, in če ga izkopava, bova ravno tako bogata, kot bi princezinjo rešila; it to delo ni tako težavno." »Ko bi me teta pustili ?" t . »„a,JeJ uideš! — He! to ne bodo kaki mali Krjcarji, bo denarja na mernike. Potlej boš tak gospod, se bolj mogočen, nego je naš komisar." i »™ldem>" pravi deček, kterega so črevljarjeve lazile besede vsega omamile. - „Sedaj moram pa aon», čisto je že tema, da ne bodo teta hudi. — Lehio noč!" .,Lehko noč! pa ne stari povedati, kaj sva se zmenila, veš!" Deček je urno stekel po stezi proti domu, črevljar Kosabrin pa jo je počasi mahal proti vasi sam seboj se pomenkovaje zdaj o» zakladih, zdaj o loteriji, potem pa jame peti: Fantje smo iz Kamnika, Vsi smo brez slamnika; Rihtarjev sin ga ima Iz pasjih kocin. (Dalje prihodnjič.) Lepota koroške dežele v o žiru slovenskega jezika. (Spisal Davorin Trstenjak.) Lepa je koroška dežela po svoji prijetni legi, svojih visokih gorah in plodnih ravninah, lepa je po svojem obrtništvu, lepa po svojih krepkih ljudčh, lepa po svojih krasnih mestih, trzih in prijetnih vaseh, imenitna po svojej zgodovini kot zemlja slovenskih vojvodov in knezov Boruta, Hotimara, Karasta, Inga in druzih, ali lepa je tudi zarad čestitljivega jezika, v kterem nahajamo toliko prestarih besed, kakoršnih nobeden drug slovansk jezik ne pozna, in ktere le še najdemo v staroindijskem jeziku. Da bodete, dragi koroški bratje, se bolj ponašali se svojim jezikom, ga čislali, stare prevažne besede pozabljivosti oteli, vam hočem nekoliko takošnih besed, kar sem jih sam čul, al, kar so jih popisali vaši slavni rojaci Gutsman, Jarnik in Janežič, semkej postaviti in je se sanskritskim (staroindijskim) primerjati. To berilo, ker ga lehko učen in neučen bralec (čitalec) razume, bode vas gotovo še bolj navduševalo za ljubezen in gojitev svojega prestarega čestivrednega slovenskega jezika. Takošne besede so postavim te-le: adraš, divji cer, wi!de Steineiche, staroindijski: adri, drevo, dob. i. t. d: baza, sorta, rod, kaj razdeljenega, etaroind.: bhadž, razdeljat. vi k i ca, zeba, sansk. vika, ptica. da ml j, odglas, odmev, echo, sansk. dham, iz-davati zvuk, glasiti se. kavelj, Hacken, sansk. kavi. lavkati, podbirati, Nachlesehalten, sansk. lava, podbiranje klasov. puščica, pušica, strela, sansk. puškara. hareč, Wachtelkonig, sansk. khara, kharaka, caplja. 1 e v, izlileljena (abgestreifte) koža, sansk. lava. omela, lin (viscnm album), sansk. amala, belo. g a m e k, pesek, G a m e 1 n o, ime pešnatega, prodnatega kraja, sansk. ga m, zemlja. osla, brusni kamen, sansk. agila, ostrina. keča, kečiga, riba, po nemški: Stbr imenovana, sansk. kučika, riba. tura, ture, pečni stolbi, ponemčeno: Tauern, sansk. tula, stolb, aram. tura, gora. brž, bržola, bržolica, pečena govedina, sansk. bhrdž, peci, zariti se. grote, Leitervvagen, staroindijsk : g ar t a, tolige, Schubkarren. tarana, Mehlgrtitze, kaša iz moke, sansk. trn, jesti. 12 m ulica, Wange, sansk. malla, tudi latinsk. mala. rupa, globljina, jama, sansk. ropa, ravno isto. ve ga, žabica, sansk. vjanga, Laubfrosch. koronda, kor on da č a, »močerad (Salamander) sansk. g ar and a, kuščer. kramljati, kremljati govoriti, sansk. gram, govoriti, besedovati. krdelo, čreda, sansk. gard h a, truma. carar, rod drozga, tudi hareč, "VVachtelkouig, sansk. čari, srakoper. čoke ta, mužni kljunač, sansk. gakunti, ptica v obče. bo z ne, pašnik, Bozne, ime več krajev, sansk. bhudž, jesti, pasti se. ruht, ruhtač, r oh tel j, drevna žaba, rohneti, kričat, sansk. ruš. helec, hel'c, ris (divja zver) sansk. grkala, šakal. koteč, petelin, sansk. kataku, ptica. bogati, sansk. bhačj (bhadž), služiti, ljubiti. grod, kost, sansk. kroda. binej, oven, beran, sansk. veni, ovca. lavra, luknja (posebno v ledu), sansk. lava. birka (tudi horv.) ovca, ni kje iz madžarskega, ker v sanskritu najdemo bhiru, koza. na t a, perje na repi, sansk. nata, rastenje v obče. poka, pokica, koroško in štajersko - nemški pokerl, pura, sansk. pokhi, bolgarski poka, Trutt-henne. m o rak, puran, sansk. varanka, glasnika v in m se izmenjujeta. muljava, glinasta zemlja, sansk. mauli. raten, tolsti, sansk. artha, zdravi. star, mernik, sansk. stha-ra, sthala, kotel, pisker i. t. d. bramor, i mramor, sansk. bhramara. loter, nesramen človek, sansk. lata, grd, oduren, zato česk. latovisko, grda vrda, muza. musa, rod, sorta, Gattung, sansk. mu s, razdeljat. kavrač, kavra, puran, sansk. kavara. d up lir, tudi horvatsko, bakla, sansk. dhujo, svetit, dimit, rabimo toraj rajši slov. duplir, nego nemšk. bakla. Toliko besed sem hotel primerjati, da se koroški Slovenci prepričajo, kakošne prestare besede hrani njihov jezik. Koliko pa še jih živi v ustih narodovih, oj pobirajte jih, dokler jih tujščina ne poplava. Glejte Korošci, te besede so Vaši predstariši, ko še so narmenje pred 1300 leti v srednji Azii prebivali, in od ondod se pod Obirom in Dobračem naselili, že govorili, jih skoz tisoč let ohranili, med tem ko so jih drugi vaši slovanski bratje že davno pozabili. Ne sramujte se toraj svojega slavnega jezika. Vaši predstariši, ki so se nekdaj veleii Veneti, ktero ime so Nemci popačili v Wi-nidi, Wendi, Windi, so se po sporočilu grškega pisatelja Ariana vojskovali, predno so se v Evropo preselili, pred vrati staroslavnega mesta Ninive, od Asircev premagani so krenili v Evropo; koliko truda, vojskovanja, težav in nadlog jih je stalo, dokler niso mirnih prebivališč našli kraj bistre Drave in Žile, dokler si niso postavili Celovca in Belaka in tisoč vesi v dolinah Krke in Bele, Motnice in Muze. Bili so se naselili do visokih tur vene ts k i h gor, ki se še sedaj imenuje po prvih stanovnikih svojih Gross- in Kleinvenediger, to je velika in mala gora: Venetov — Slovencev. Vso Koroško noter do vrat mesta Inomosta (Innsbruck) je koroški Slovenec imel v svoji lasti; bil srečen pod svojimi vojvodi, ktere si je sam izbiral na gospejsvetskem polji Nezgoda mu je sicer vzela velik kos domače dežele, ali vendar ni še ga izkoreninila, 80.000 tisoč krepkih vnukov onih slavnih prededov, ki so prinesli one stare, cesti vredne besede na Koroško, še živi, in najde v lepi svoji pradomovini svoj kruhec. Bratje koroški spoštujte svoje predstariše, in ne izverite se svoji krvi, uma svitle meče v roke in privojskujte si na polji znanosti in omike sopet staro slavno mesto v zgodovini, ali vse to zamorete najlože in najnaravniše doseči z izobraževanjem svojega lepega in bogatega slovenskega jezika. Mornarjev pozdrav. Kak' daleč daleč domovina, Od mene draga si milina! Obraz tvoj zginil spred oči Je kakor sreča mojih dni! Kar sam stojim in mislim na-te, Gledaje v morje sanjam za-te; Če vstaja hrup valov in vriš, Se zdi mi, da mi govoriš. In menim, da se drevje ziblje, Ko ga pihljaje veter giblje, In da pod senco tam sedim Zamišljen v tebe zrem — molčim. Ak' se zaganjajo valovi, Bobne šumeči mi glasovi, Spominjajo me na potok, Prijetnih časov drag uzrok. In tvojih čed žvenkljanje vtihne, Pri barki moji pesem zdihne, Zgubljeva s tvojih se planin Sem k meni do morja ravnin. Na veji ptič sedeči poje. Žaluje gaj, šumeč, po svoje, Peresce vsako mi šumi Z drevesa: „Spomni se me ti!" Stoječ pri tuje zemlje vodi, Namenjen svoji zdaj osodi, Objel sem zadnjikrat drevo Na meji tvoji še v slovo. In ko slovesna solza mila Se v skorjo je njegovo skrila: Prisežem takrat ti zvesto, Ljubiti v srcu te gorko. Ko mislim na-te hrepeneče, Me k tebi srce tužno vleče, V globoko točim tu morje, O domovina, ti solze! Hrabroslav Perne. Gora Vezuv. (Spisal Andrejčekov Jože.) Gora Vesuv je že od starodavnih časov imeuina vsem preiskovalcem natoroznanstva in vsem potujočinjpo Italii, ter je in bo naj glavnejši predmet v okolici Ifca-polski. V zvezi s panogami Apeninskih gora stoji na vzhodni strani spodnje Laške dežele, osem laških milj 13 od Neapola, in njeno podnožje spirajo morski valovi. Trije vrhovi: Somma, Ottajano in Vezav so morali biti nekdaj v eno goro združeni, kajti nihče izmed starih zgodopiscev nam nič ne sporoča o teh treh hribih. Kedaj je prav za prav začel razsajati ta ognje-bljuvavnik (vulkan), se ne more dovolj določiti. Ko so proti koncu pretečenega stoletja zopet odkopali staro rimsko mesto Pompeji, ki je bilo pod zemljo podsuto, našli so ondi zidovje pri glediščih sestavljeno iz vezuvske lave in tudi tlak po ulicah in trgih je iz enake tvarine. Tudi so našli tu pa tam, ako so globeje kopali, mnogo lave, ki izvira gotovo že iz časov, prednoje stalo mesto Pompeji. Tedaj se ne more prav nič gotovega doličiti o tej reči. Nekdaj se je imenovala ta gora Besbius, Latinci pa so spreminili to ime v Vesvius, Vesuvius. Najstarše sporočilo, ko je začela ta gora ogenj bljuvati, imamo od 24. srpana 79. leta po Kristovem rojstvu. Takrat so bila podsuta tri mesta: Pompeji, Herkulan in Stabije. Vsi popisi o tej dogodbi so groze polni. Vulkan si je z neizrečno močjo predrl pot in visoki goreči steber je švignil proti nebu segaje do oblakov. Tri dni je neprenehoma rojil in vse obnebje je bilo napolnjeno s pepelom, ki je kupoma padal na tla, enako snegu, in goreča lava, ki je bruhnila iz brezna, razlila seje na vse kraje v dolino ter pokončala, kar jej je prišlo v obližje. Takrat je tudi žalostno poginil rimski natoroznanec Plinij, ki je prišel iz Misena, da bi bolje videl ta nenavadni prizor; ali revež se ni več povrnil domu. Plinij mlajši, njegov sinovec, nam je popisal jako krasno to dogodbo v listu do Tacita. Pozneje je Vezuv še večkrat razsajal, pa tako strašno nikdar več, kot 79. leta. Lava, ki jo izmetava gora, je tekoča in vse skozi goreča ter veliko bolj vroča, nego navadni ogenj. Valč se dere z gore v dolino ter se polagoma strdi; kamenje pa, ki je v obližji, postane rujavo ali črno. Pri večih izmetih se vali celo v morje, kjer se nakopiči in s strašnim vrenjem polagoma strdi. Drevesa okrog, ako se jim bliža ognjeni tok, jamejo sahneti, in ko pride do njih, se vnamejo, trdo kamenje pa se razletuje s strašnim pokom, kedar ga pokrije ognjena tekočina. Potreba je več dni, preden se lava popolnoma ohladi in strdi. Ta-kova okamnela lava pa je trda, kot marmor, in da se prav dobro likati. Posebno pri stavbah daje dobro tvari-no in v Neapolu so vse ulice in trgi z lavo potlakani, kar jim daje jako lično bodobo. Pepel, ki ga bruha gora iz svojega žrela, ostaja nekaj časa v zraku, potem pa se vsiplje na tla, in mnogokrat ga zanaša veter v silo daljne kraje, predno pade na zemljo. Gora ne bljnje neprenehoma ognja iz sebe. Mnogokrat po več mesecev druzega iz sebe ne meče, kot črni dim in žveplo, ,ki dela različne podobe v zraku: zdaj ae dviga v kolobarih visoko v oblake, potem se zopet vije po več ur dolga ognjena prikazen po zraku, zdaj na to zdaj na drugo stran ter obkroži včasih goro, kot ?§!Njen1 venec. — Poprej je imel Vezuv samo eno žrelo, 1817. leta spomladi pa je jel zopet močno razsajati in iz treh zrelov lavo bruhati. Takrat se je vrh tudi nekoliko spremenil, ker se je žrelo razširilo, in gora se je znižala za sedem sežnjev proti neapolski strani. Zrelo ali krater je velika globel krog in krog obrana s skalovjem. Krog prostranega žrela so strme stene, iz kterih vedno žveplo kapa, in iz razpoklin se zdaj pa zdaj dviga smrdljivi dim z velikim vriščem. Na dnu žrela je nekaka votlina, iz ktere se vali plamen in gosti dim, kar vselej na dnu nekako bobnenje napravlja, podobno gromu v daljavi. To ti šumi in piska! to ti vre v tem velikanskem kotlu! — Kakor kače švigajo plameni ter se bore med seboj, da se utrujeni popotnik nehote potopi v globoke misli, iz kterih ga le zdaj pa zdaj prebuja izbruhajoča lava, ki se cedi po strmini doli, ali pa s kamenjem vred iz žrela pljuska. V časih bljuje vulkan samo sodrgo, zmešano 8 kamenjem in popotnik se mora čuvati, da se o pravem času ogne in skrije y kak varen kraj. Sploh je nevarno hoditi preblizo žrela, ker je ves kraj ondi krog posut s pepelom, ki se neprenehoma vdira pri vsakej stopinji, včasih se pa tudi zgodi, da se nakrat kje odpre zemlja in jame bruhati ogenj, kjer so bila prej še trdna tla. Bilo je že mnogo predrznežev, ki so se podali preblizo žrela, da bi ga bolj natanjko ogledali, in morali so svojo predrznost plačati z življenjem. Ako se vrže v tekočo, toraj še gorečo lavo denar, se koj zmehča in spremeni barvo, kar popotniki večkrat poskušajo na Vezuvu, in si potem takove pokvarjene denarje seboj jemljejo v spomin. Naj krasnejši je Vezuv po noči, kajti takrat še-le kaže svojo veličastnost. Mogočno se dvigajo plameni, da odsevajo daleč tam v morski širjavi. Kako mogočni prizor, posebno, kedar je noč precej temna! Čuditi se moramo, ako primerjamo neizmerno množino, ki jo je ta gora že izbruhala, njeni velikosti, kajti na višavo meri samo 3300 črevljev, na okrog pa trideset laških milj. Kje je vzela gora vso to tvarino, ki jo je že izbruhala, in kje jo še vedno jemlje! Samo mesto Herkulan leži osemdeset črevljev globoko podsuto, in na mestu Pompeji leži precej visok hrib samega pepela. Krog in krog povsod šviga ogenj, in povsod najdemo mnogo malih Vezuvkov, ki ima vsak svoj izhod. Na vrhuncu gore vlada strašna samota, nobena živa stvar, noben ptič se ne približa temu pogubnemu kraju, da bi tu v obližji prebival, in smrdljivo žveplo, ki posebno prsom škoduje, vse odganja, kar je živečega. Srenja pod lipo. Sedma nedelja. (Dalje.) Hribar: Vse sem prav dobro razumel, kar ste nam s kredo na mizo načrtali, le to bi še rad vedel, kako globoko se morajo cevi v zemljo položiti? Učitelj: Poprej so bili poljedelci o tej zadevi sploh tega mnenja, da je zadosti, če drenažne cevi le tako globoko pod zemljo ležijo, da zmrzlina do njih ne more in jih pri oranji plug ne doseže; poznejše skušnje pa so pokazale, da se morajo drenažne cevi, ako zem-ljiščina oveznjenost in druge zemljine razmere pripuste, najmanj 4 črevlje globoko v zemljo položiti, kajti kolikor globokeje so cevi vložene, toliko več se jih lehko prihrani, ker se potem postranski drenažni jarki lehko bolj narazen razpostavijo ali vrežejo. G rog a: Rad bi vedel, kako daleč morajo drenažni jarki razpostavljeni biti? Učitelj: To se ravna po okoliščinah. Kakor sem namreč že poprej omenil, je treba najpred gledati na to, kako globoko so cevi vložene, potem pa na to, kakošna je zemlja, ki se drenaži. Se najbolje jo pa boste zadeli, ako se ravnate po sledečih vodilih: 14 1) Kolikor manj zemlja mokroto prepušča, toliko bolj skupaj naj se vrežejo jarki za drenažne cevi, in kolikor bolj zemlja mokroto prepušča, toliko bolj narazen naj se jarki priredijo. 2) Kolikor globokeje se cevi pokladajo, toliko bolj sakscbi se naj jarki vrezujejo. Ako se na priliko drenažni jarki 4 čevlje globoko izkopljejo, je zadosti, ako se jarki na težkej ilovnatej zemlji 24 do 28 čevljev, na čistej glinastej zemlji 28 do 36 čevljev, na pešcenej zemlji, ako njena podloga vlage ne prepušča, 36 do 50 čevljev, na pešcenej zemlji z ilovnato podlogo 50 do 60 čevljev, na mahovji pa po okoliščinah kakih 30 do 45 čevljev saksebi vrežejo. Završnik: Tudi jaz bi rad nekaj vedel, namreč to: kakšne so neki te cevi? Učitelj: Podoba cevi je zel6 različna, a vendar 80 še najboljše tiste cevi, ki imajo okroglo podobo. Cevi morajo biti dobro ožgane, in morajo, če se na-nje potrka, lepo in čisto zazvoneti. Ljudje pa so se motili, ko »o mislili, da ni treba, da bi bile cevi popolnoma ožgane, ker se potem voda tem laglje v take cevi vteka, toda temu ni tako. Groga: I kako pa neki dohaja voda v cevi? Učitelj: Voda v cevi dohaja po cevnih spojkah, to je tam, kjer se cevi stikajo ena z drugo. Pri teh stikah ima voda dovolj prostora v cevi dohajali, naj so cevi še tako tesno ena k drugej pritisnjene. Groga: Al so cevi dolge? Učitelj: Zdaj jih ne narejajo več tako dolgih, kakor poprej, to pa zategadel ne, ker se cevi pri oži-ganji in sušenji rade krčijo in zavihujejo, cevi pa morajo biti popolnoma ravne, sicer bi se ne mogle primerno zlagati in stikati ena k drugej. Navadno je delajo dandanes le po čevelj dolge. Groga: Dovolite, da še nekaj poprašam; rad bi namreč vedel, al so cevi široke al so ozke? Učitelj: Sirjava cevi zavisi od obilnosti vode, ki jo imajo odpeljevati. Postranske cevi merijo navadno en do poldrugi palec čez presredje, po glavnem vodovodu položene cevi pa morajo še enkrat toliko presredja imeti, kakor cevi v postranskih jarkih. Zdaj vam pa naj še nekoliko omenim o napravi drenaž, da se boste vedeli pri tem delu ravnati, kakor je prav in dobro. Hrastovšek: Ravno na jeziku sem imel, da bi vas bil vprašal, kako se je treba pri drenažnih izpeljavah ravnati in kedaj je za to delo najugodnejši čas. Učitelj: Za napravljanje drenaž je, kakor so mnoge skušnje pokazale, najpripravniši in najugodniši cas poletje; na težkej ilovnatej zemlji se pa delo nekoliko zlajša, ako se enmalo poprej začne. Sploh si pa zapomnite, da je za napravo drenaž tudi vsak drugi Saš ugoden in primeren, ako je le vreme suho, da se jarki, kedar se vrezujejo, ne podirajo. Kar se zemlje tiče, je z ilovico pri drenažnih izpeljavah še največ dela in težave, ker se jarki v ilovnatej zemlji najraje podirajo; v šoti je delo še najlože, potem pav bolj pešcenej in laporastej zemlji. Vse to je po skušnjah potrjeno. — Kedar se močirna zemlja drenaži, je treba najpred prevdariti drenažno sestavo, to je, prevdariti je treba, kako bodo posamesni jarki stali, kam bodo napeljani i. t. d. Ko se je vse to natanko prevdarilo, potem se zabijejo leseni količki povsod, koder se imajo jarki vrezati, in sicer tako, da se zabijejo najpred onod, koder se ima glavni jarek napeljati. Tam, kjer se bodo postranski jarki izlivali v glavni jarek, zabijeta se po dva količka, od kterih se potem z zabijanjem količkov nadaljuje onod, koder se bodo vrezali postranski jarki. Pomniti je tudi treba, da ako so postranski jarki od obeh strani v glavni jarek napeljani, ne smejo se nikoli ravno nasproti na-nj izlivati, ampak izlivi morajo vsaj nekaj čevljev narazen biti. — Ko so se vse poteze, po kterih se imajo jarki izkopati, s količki natanko zaznamovale, potem je treba in to poprej, preden se jarki izkopljejo, drenažne cevi pripeljati in prirediti, kajti čez iskopane jarke se z vozom težko dohaja, pa se tudi jarki lehko oškodujejo. Drenažne cevi se izložijo na majhine kupce prav blizo zabitih količkov in sicer k vsakemu kolu se jih pristavi 36, ako so koli blizo kakih 38 čevljev saksebi zabiti. Po enakem ravnanji se to delo mnogo polajša, ker ni treba pozneje cevi k vrezanim jarkom Še le prinašati, marveč so že koj pri roki. Brž ko se cevi porazdele, treba je količke nivelirati in jarkom pravo potočje dati, da se voda po jarkih primerno odtekati more. (Konec VII. ned. prihodnjič) Popravek. V 1. listu t. 1. str. 4. v sestavku „srenja pod lipo" naj se med drugim in tretjim odstavkom uvrste besede: „Učitelj :. In to boste ravno pri današnjih pogovorih lehko slišali, ako vas je volja pri nas ostati." — In zatem govori — ne učitelj, ampak Završnik: „1 zato sem prišel i. t. d." Oba novinca. Pred nekaj tedni so v Ameriki hudodelca obesili, ker je bil k smrti na vislicah obsojen. Med potom reče rabelj obsojencu : „ Ljubi moj ! prosim te, ne zameri, če te ne bom prav spretno in urno zadavil; veš, jaz sem še novinec, in ti si prvi, ki mi v tem poslu prideš pod roke." — Hudodelec pa urno odgovori : „Ravno prav, veste da sem tudi jaz novinecj&j nisem bil še nobenkrat obešen, danes grem prvič na vislice." Na videz. Gospodar in hlapec njegov kosita velik travnik. Odzvoni poldne, vsem bližnjim senosekom nosijo gospodinje južino — le tema dvema se nič ne prinese. „Kar doli se vsediva, vsaj bodo ljudje" mislili, da jeva!" reče gospodar. Storita. Kmalo vstaneta in zopet začneta seči, toda hlapec izbije koso s kosišča in maha z golim kosiščem: „No, kaj pa to?" praša gospodar. „„Vsaj bodo ljudjč mislili, da sečem!"" odgovori ne-voljno hlapec. Kočevar in Ribničan. Neki Kočevar pripoveduje, kako se je z bližnjim Ribničanom pretepaval in ga i naklestil. »Nekoliko časa sem bil jaz spodej, nekoliko i časa je bil on zgorej — pripoveduje prav hitro, — on je mene s kolom pobijal, a kaj kol, kol koj odleti in malo boli, jez pa sem njega z žakljem, ta boli, ter se okoli in okoli ovije!" Zastavice. 6. Živi pritiska, mrtvi vriska. Kaj je to? 7. Vodena ključavnica, lesen ključ; zverina je ušlar lovec je vjet. Kaj je to? 8. Kdo v les gre, pa iz lesa gleda ? 9. Kdo gre po glavah v cerkev? 10. Na kterej gori je največ križev? Vganjka zastavic v 1. listu: 1. vodena kaplja; — 2. osel v Noetovej barki; — 3. februarja; — 4. kjer na drugej strani hiš ni; — 5. do srede. 15 Ogled po svetu, Arstrijsko-ogerska-država. Prcvažua novica je, ktero moramo danas naj pred oznaniti, da so odstopili ministri: Taaffe Potočki iu Berger. Na krmilu je torej ostala zadnjič omenjena večina, t. j. Giskra-Herbstova stranka. Tako zvani uslavoverueži se v6, da so veseli te dogodbe, da-si jim bode menda ubogo malo koristila; premnožica cislaj-tanskih prebivalcev pa je osupnjena, glave stiče in se po-prašuje : kaj bo zdaj? Težak je odgovor na to. Trdi se govori iu kdo ve, ali ne bo res, da bo kmalo zmešojava še veča in da vlada se zaplete v še hujše zadrege. Odstopili so ministri kteri bi bili kaj privošili narodom, ki so v opoziciji, narodom, ki zahtevajo pravice, po postavah zagotovljeno. Zastonj so doneli jasni in umljivi glasovi te stranke, zastonj je tako eklatantuo pisal Fischhof i. t. d, Avstrija ima eno poskušnjo (eksperiment) več, kakoršnih je bilo že toliko, in Bog vedi če ne še v večo škodo. — Taki in enaki glasovi prihajajo zdaj na dan, vendar ni mrtvo upanje, da že Avstrija obstane, mora kmalo drugač priti ; Avstrija mora nastopiti pot avstrijske politike. Cesar se je sicer pri tem, da je obdržal večino, ravnal po pravilih parlamentarnega življenja in zato mu to vsi hvalno priznavajo. Gotovo pa je, da je enako pravico imel tudi za nasprotni eklep. Zdaj se mnogo ugiblje, kteri možje pridejo v mi-nisterstvo na mesto onih, ki so odstopili. Na mesto teh vganjk pa bomo prihodnjič prinesli dogodbe, ako bojo že znane. — Gosposka zbornica je že sprejela adreso po nasvetu grofa A. Anersperga, ki je osnovana v zmislu sedanje sisteme. Enako bo na dan spravila poslanska zbornica, kjer je večina ustrojena po ostalih ministrih. Pomenljevi pa so govori, ki se ravno sučejo v tej debati, iu marsiktero grenko resnico bo liberalcem povedala nasprotna stranka. Izmed Slovencev sta do zdaj zoper večino govorila Toman in Svetec. Govorjenja pa bo še veliko, ker v vsem skupaj se je do zdaj oglasilo nad 30 govornikov za to. — Presvetla cesarica je že iz Kima nazaj domu prišla. V Dalmaciji je tedaj zopet mir. Naredil se je z lepo, kar bi se bilo že davno lahko doseglo. Čudno pa je, da nekterim ni všeč mir, ki se je storil na tem poti; hoteli bi kazni. Kaj pa da, njihova modrost bi pač mnogo koristila! Vojaštvu, ki je bilo v Dalmaciji, došlo je te dni mnogo redov in pohvalnic za njegovo hrabrost. — Tunanjc države. Največ važnih dogodb se naznanja iz Pariza. Tudi na Erancoskem, kakor pri nas, če dalje bolj na noge spravljajo ustavo. Napoleon se vsaj na videz bolj in bolj v klanj a svobodi. Dobili so tudi tam ustavno ministerstvo. — Veliko hrupa je napravilo, ko je princ Peter Bonaparte ustrelil časnikarskega pisatelja. Princa 8o zaprli in pride pred sodbo. To bo menda tudi Napoleonovi zvezdi škodilo, vsaj v zadrego ga je nekoliko spra-•°j Govorilo se je, da laški kralj Viktor Emanuel pride na Dunaj, kar ba blezo ni res. — V M a d r i d u je še vedno stara zmešnjava. — Med Turčijo in Egiptom se vreme spreminja; kmalo je bolj oblačno, kmalo se spet jasni. Vendar vojske še menda ne bo tako brž. Bazne novice. .o >N 'j? Ime žita Celo Ljub Mari Vara Kra > > > s> > gld. I kr. | gld. | kr. gld. | kr. gld. |kr.|gld.|k Pšenica . . Rež ... Ječmen . . Ajda . . . Turšica . . Proso (Pšeno) Oves . . . Krompir . . Fižol . . . 4 71 4 90 4 i 50 4 — a| 3 23 2 90 2 85 2 70 3 3 53 2 60 — i — 2 i 80 — 1 2 48 2 80 2 65 2 40 3 2 64 3 40 2 85 2 40 1 — — 2 60 2 80 2 60 3 1 83 1 80 1 90 1 80 2 — — 1 80 1 — 1 20 1 3 - j 3 54 75 50 20 25 60 52 kurzi na Dnnaji 22. januarja 1870. 5% metalike . 60 gld. 20 kr. Nadavek na srebro 120 gld. 75 hH Narodno posojilo 70 v 45 „ Cekini . . . . 5 „ 80 „ ;' Izdaiateliica: K. Janežič. — Odgovorni vrednik: A. Umek. — Tiskar: J. in Fr. Leon.