Izhaja vsak četrtek in stane po pošti po-šiljan letno Din 52, polletno Din 26, trimesečno Din 13. Naročnina se pošilja v naprej na upravo lista : »Narodni Gospodar« v Mariboru, Frančiškanska ul. 14.
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka stane 1*50 Din.
NARODNI GOSPODAR
ORGAN NARODNE RADIKALNE STRANKE ZA MARIBORSKO OBLAST.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Isti se ne vračajo. Cene oglasov po dogovoru, za večkratne oglase primeren popust. Otvor-jene reklamacije po-poštnine proste. 0-biski v uredništvu dnevno od 10.-ll.ure.
8. številka.	MARIBOR, dne 17. julija 1924.	1. letnik.
Politimi železne roke

Stranka „sirotinle"!
V naši Vidovdanski ustavi je državljanska ena kopravnost in enokoveljavnost zajamčena slehernemu državljanu brez ozira na plemensko pripadnost in veroizpovedanje. Ni je najti države, v kateri bi uživali državljani večjih pravic in širših svoboščin, nego pri nas, kjer je vsak državljan deležen naravnost neomejene prostosti. Baš ta okolnost je postala v zadnjem času opasna za obstoj naše države, kjer so se bolj kot kedaj poprej razpasli razni protidržavni prekucuhi, ki zlasti obširno tiskovno svobodo izrabljajo v protidržavne namene. V zadnjih dneh so prišle namreč naše politične oblasti na sled revolucijonarnemu prevratnemu delovanju naših proti-državnih elementov, ki že dalje časa javno in prikrito zasledujejo edini in izključni cilj, da razbijejo z ogromnimi žrtvami in nadčloveškimi napori ustvarjeno edinstveno državo. Osnovne državne naprave, katere so v vsaki državi za vsakega državljana neoporečene in nedotakljive svetinje, so bile v zadnjih mesecih v našem opozicijo-nalnem časopisju,, zlasti tudi v Sloveniji predmet najstrupenejšega in najostudnejšega natolcevanja, ki je prikipelo do vrhunca v ljubjanskem »Slovencu«, kateri je radi svojih protidržvanih lopovščin in prostaškega hujskanja že ponovno zapadel roki pravice v zaplenitev.
Za »Slovencem« seveda v Mariboru pridno, capljata njegova dična tovariša »Slov. Gospodar« in »Straža«, ki sta dan za dnem zlivala cele golide smrdljive gnojnice na srbsko pleme in na Beograd, in v onemogli jezi zaradi nedoseženih ministrskih stolčkov neprestano kričala v svet, da naši bratje Srbi samo žrejo in žrejo, slovenskemu ljudstvu pa niti ne priznajo in privoščijo najenostavnejše in najpotrebnejše življenske pravice.
Obsežno in obtežilno revolucijonarno gradivo, katero so v zadnjih dneh še v pravem trenuku zasledile in izbrale naše politične oblasti, ter na ta način preprečile nadaljno protidržavno propagando, so najbolj jasen dokaz za to, da ponovno izražene grožnje voditelja Slovenske Ljudske Stranke v mariborski oblasti o mobilizaciji meščanske vojne v Sloveniji, niso bile prazne besede, temveč resno in dobro premišljene in pripravljene smernice za nadaljno protidržavno rovarenje opozicijonalnih strank in njenih voditeljev.
Ogromno tehtno dokazilno gradivo o prevratnem gibanju v naši državi v zvezi z pogajanji Ste-pana Radiča z zeleno internacijonalo v Moskvi je resen in svarilen opomin vsem vodilnim krogom v naši državi, da v interesu ohranitve in okrepitve narodnega in državnega edinstva vpeljejo režim neizprosne dosledne železne roke, katera naj v najstrožjem izvajanju zakona o zaščiti naše države z vso brezobzirnostjo deli zaslužene udarce na vse strani, in če treba tudi najvišjim cerkvenim in posvetnim dostojanstvenikom, čim se izkaže, da so na ta ali oni način podpirali proti obstoju naše države naperjeno gibanje naših protidržavnih razdiralnih agitatorjev in hujskačev.
Manifest, katerega so voditelji Slovenske Ljud ke Stranke po odgoditvi narodne skupščine v Beogradu objavili v svojem časopisju, v večno sramoto celemu slovenskemu narodu, je delo osebno u-žaljenih ljudi, ki pretakajo britke solze, ker ne sedijo na ministrskih stolčkih. V tem manifestu jadikujejo, da niso mogli za Slovenijo doseči toliko zabeljene avtonomije, o kateri pa še sami nimajo prave jasne slike in je tudi imeti ne morejo, ker avtono mija pod nobenim pogojem ni izvedljiva, in ker je nikdar dosegli ne bodo, če tudi bi jim bila sreča tako mila, da bi še sto let zastopali slovensko ljudstvo v Beogradu. Ta osebna užaljenost je pravi vzrok plemenske mržnje in verskega sovraštva do bratskega naroda. Neosnovane protidržavne hujskanje pa mora biti enkrat konec, ker bode prišla volja Slovencev v naši državi do veljave le tedaj, če se bomo v bratskem soglasju zastopniki vseh treh Plemen našega jugoslovanskega naroda vsedli k skupni mizi in k skupnemu delu za procvit in napredek naše ujedinjene države.
Zakrknjeni grešniki se iz lastnega nagiba ne bodo Poboljšali. Iz same strankarske strasti so že oslepeli, in ne znajo ločiti slabega od dobrega. Le političen režim železne roke jih bo streznil! Državni krmarji, da ne zamudite pravega, ugodnega trenutka !
Vsi javni nameščenci sodišč, srezkih pogla-varstev, davčnih uradov, fin. kontrole, carine. Železnice, policije, učiteljstvo in orožništvo v mariborski oblasti morajo čitati in naročiti edini tednik 9 Narodni gospodar", ki je pravi, dosledni branitelj narodnega in državnega edinstva!
Ko se je pred 50 leti prvič pojavila radikalna stranka med Srbi, se je nahajal srbski narod v jako težkem gospodarskem stanju. Bila je prehodna doba iz prirodnega v denarno gospodarstvo.
Do sredine preteklega stoletja vladalo je v Srbiji prirodno gospodarstvo. Človek je potreboval malo in kar je potreboval, to je večinoma tudi sam pridelal. Denarja je potreboval zelo malo, samo toliko, da je plačal davek Turkom, kolikor ni tudi tega plačeval s pridelki. Trgovine je bilo zelo malo, obrtnije skoraj nič, narod je živel večinoma od živinoreje, v manjšem delu od poljedelstva. Ko so se pa Srbi osvobodili Turkov, je bilo treba urediti državo. Najprej je bilo treba urediti državno upravo in javno varnost. Potem je bilo treba urediti sodnije in osnovati šole. Za vse to je bil potreben denar, a denar je mogla dobiti država samo od davkov. Kmet je moral plačevati davke, torej je moral tudi nekaj prodajati. Toda kultura je bila še tako nizka, da kmet ni imel mnogo prodajati, a tega, kar je imel, ni mogel spraviti na trg, ker ni bilo prometnih sredstev, potov in železnic. Kmet se je pričel zadolževati, in ker ni bilo posojilnic, je prišel v roke oderuhom, ali takozvanim »zelenašem«. Na Srbskem je takrat vladala takozvana liberalna stranka. To je bila stranka, katero so v Srbijo zanesli mladi ljudje, ki so študirali po avstrijskih in nemških visokih šolah. Ta stranka ni imela smisla za gospodarske potrebe siromašnega naroda, nego se je zanimala samo za politična vprašanja in za potrebe mest in uradništva.
Proti tej stranki se je med ljudstvom dvignila radikalna stranka. Ta stranka se je v začetku imenovala tudi »narodna« stranka, a ne v tem smislu, katerega ima ta beseda pri nas. Beseda »narodni« pomeni pri Srbih isto kot »ljudski«, torej stranka siromašnega ljudstva. Ljudstvo jo je pa navadno imenovalo tudi »stranka sirotinje«, nasprotne stran ke pa »gosposke stranke«. Njen bojni klic je bil »Samouprava«. Prvič se je pojavila v javnosti leta 1874. v Kragujevcu. Z rdečo zastavo, na kateri je bilo zapisano z velikimi belimi črkami: »Samouprava«, je šlo ljudstvo na ulico. Bile so velike manifestacije, ki so končale krvavo.
»Samouprava« je ostalo od onega časa geslo radikalne stranke. Narodna radikalna stranka je
bila torej od početka stranka »sirotinje« in je ostala do danes. Njene korenine so v sirotinji, v najnižji plasti delovnega ljudstva.
Narodna radikalna stranka je bila in je ostala socijalna stranka za najsiromašnejše ljudstvo, čeprav vsled težkih razmer in neprestanih bojev ni mogla doslej popolnoma izvršiti svojega socijalne-ga programa.
Ista socijalna načela, s katerimi je nastopila pred 50 leti, veljajo še danes.
Ta načela so sledeča:
Vsa politična oblast mora biti v rokah »sirotinje«, to je siromašnega, delovnega ljudstva.
Vsi stanovi, ki niso potrebni, se morajo iztrebiti. Nepotrebni so vsi oni stanovi, ki sami ne proizvajajo, a tudi niso potrebni za vzdrževanje reda, širjenje omike itd. Kdor samo je in ničesar ne dela, samo povečava draginjo.
Treba je gledati, da se kolikor mogoče veliko proizvaja in da ostanejo proizvodi onemu, ki je pro izvajal.
Treba je gledati, da se proizvajalec in po-trebovalec kolikor mogoče približata in izključijo vsi posredniki. Da bo uprava kolikor mogoče dobra in po ceni, mora zavladati »samouprava«, to je ljudstvo naj se upravlja samo po občinah, srezih in oblastih, ter v državi in odpravi naj se birokracija.
Z našim ujedinjenjem in osvobojenjem pa narodna radikalna stranka še ni izvršila svoje velike naloge.
Kakor se je morala nekdaj boriti zoper sbrsko liberalno in zoper napredno stranko, ki sta bili stranki gospode, ter sta se zanimail samo za politična vprašanja, tako je treba sedaj premagati vse one stranke, ki lajnajo samo politična gesla in se prepirajo okrog brezplodnih državnopravnih vprašanj. Treba se je obrniti predvsem h gospodarskim vprašanjem in pustiti pri miru one izrabljene pesmi, ki so odmevale nekoč po stari Avstriji.
NRS noče državnopravnih programov in prepirov, ampak socijalni program »sirotinje«. A sirotinja je enaka in ima tiste bolečine po vseh pokrajinah. Naj se gospoda prepira med seboj o politiki, za siromake je program »sirotinje« edina rešitev. Tak je program narodne radikalne stranke.
Ljudski zapeljivci.
Sveta dolžnost nam narekuje, da pokažemo protidržavne stranke v pravi luči onim ljudskim masam, katere dosedaj še niso imele prilike dodobra spoznati njihovega razdiralnega dela. Kjerkoli zastop niki teh strank le morejo izrabljajo predstavnike naše NRS, ki so najzaslužnejši možje v naši državni upravi, v svoje nizkotne strankarske namene. Tako n- pr. sveto oznanujejo po vseh shodih in listih »Slov, Gospodar«, »Straža«, »Slovenec« itd., da je naša stranka proti Slovencem, da hoče odpraviti latinico ter uvesti cirilico, da je njeno načelno stališče, vse posrbiti, itd. S takimi nesramnimi lažmi hranijo ti protidržavni lističi svoje zapeljane čitatelje. Čemu vse to? — Zato, da bi se prerili do vlad nega korita, ter tako zagospodovali kot neomejeni gospodarji v Sloveniji. Poželenje po nadvladi v Sloveniji, je torej edini cilj naših ljudskih zapeljivcev.
Ako pomislimo malo nazaj na one dneve leta 1914, ki smo jih morali mi Jugoslovani preživeti; se nam osveži spomin ter nam narekuje, da tudi mi primerno nastopimo proti sovražnikom našega državnega edinstva. Ako bi bila naša NRS res taka, kakor jo slikajo naši nasprotniki, bi imela polno pravico odrekati vsem onim, ki so leta 1914 na vse grlo kričali »Srbe na vrbe« in se ob isti priliki navduševali za našo smrtno sovražnico Avstro-Ogrsko, vsako pravico soodločanja pri zgradbi naše mlade države, oziraje se na dokazana dejstva, katera nobeno tajenje ne more spraviti iz sveta. Zaupati ne smemo praznim obljubam in klevetam protidržavnih hujskačev.
Ti ljudje skušajo na vse načine, z vsemi mogočimi in nemogočimi sredstvi spraviti našo NRS v
slabo luč, ter jo onemogočiti med našim poštenim ljudstvom, ki pa ne bo nasedlo tem demagogom. Ljudstvo je nasedlo samo enkrat separatističnim obljubam, katere so kar sipali za časa zadnjih skupščinskih volitev med nevedno ljudstvo. Od vseh teh obljub niso niti ene izpolnili, akoravno so dobili 21 mandatov. Vseh teh 21 poslancev ni doseglo v eno-inpolletni skupščinski dobi niti enega gospodarskega uspeha, nasprotno, ovirali so ti »ljudski zastopniki« delo narodne skupščine. Marsikateri zakon, ki bi bil v prilog celokupnemu narodu, bi se bil ustvaril, ako bi ti ljudje imeli vsaj nekaj pravega smisla za blagostanje celokupnega troimenega naroda. Njih parola pa so predvsem edinole osebno častihlepje in strankarske koristi.
Naše ljudstvo je spregledalo, da je poslalo v parlament nezmožne ljudi, katerim je ureditev države deveta briga! Zato pa upamo in smo trdno uverjeni, da bodo šle vse te mase, katere so bile pri zadnjih volitvah v državni zbor osleparjene, pri prihodnjih volitvah v državni zbor preko njih po poti, ki vodi k pravi svobodi in resničnemu ujedinjenju, katero bo tudi v gospodarskem oziru koristila našemu slovenskemu narodu.
Naš narod potrebuje skupnega enotnega nastopa z svojimi brati, naš narod mora pomesti razdiralce sloge in obračunati s škodljivci, ki dvigajo danes zopet svoje glave v namenu si priboriti neomejeno oblast nad slovenskim delom našega troimenega naroda. Tega ne smemo dopustiti in tudi nikdar dopustili ne bomo!
Minister Murko n. TrlfkooU o Murnom.
Dne 9. t. m. je potoval skozi Maribor minister za izenačenje zaknov g. Marko Trifkovič na Dunaj in se med potjo ustavil v Mariboru. V avdijenco g. ministra, ki se je mudil pri velikem županstvu v Mariboru, je bil klican tudi predsednik oblastnega odbora NRS v Mariboru g. dr. Rudolf Ravnik, ki se je skoraj eno uro razgovarjal o političnem in
gospodarskem položaju v mariborski oblasti, zlasti med obmejnim prebivalstvom. Dr. Ravnik je g. ministra opozoril na to, da je v raznih občinah mariborske oblasti toča uničila vse gospodarske pridelke in da je oblastni odbor NRS na merodajnih' mestih vložil tozadevne prošnje. G. minister se je za prizadete občine živo zanimal, ter si v svojo beležnico zapisal imena prizadetih občin ter obljubil pomoč.
Italllanskl napni na nalesa $eneralne$a direktorja carin i. Bas Dlinltrlleolča.
Dne 9. t. m. se je peljal gen. direktor carin Vaša Dimtirijević v spremstvu upravnika carinarnice na Rakeku Rafajloviča z avtomobilom na poti med Uncem in Planino, ko je nepričakovano padlo okoli deset strelov na potnike. K veliki sreči ni bil nihče zadet, tudi avtomobil ne. Italijanski napad je bil takoj prijavljen naši vladi, ter je bila na licu mesra od rejena stroga preizkava.
Beograjski glasovi o naSem lista.
»Samouprava« od 9. julija 1.1. prinaša nasledilo poročilo o našem »Narodnem Gospodarju«, katero priobčujemo dobesedno: »Narodni Gospodar«. Prijetno iznenađenje priredil nanj je oblastni odbor Narodne Radikalne Stranke v Mariboru s tem, da je pričel izdajati organ Radikalne Stranke za mariborsko oblast pod naslovom »Narodni Gospodar«. List se predstavlja po vsebini in obliki izredno, lepo. V uvodnem članku naglaša najprvo velike zasluge tamošnjega oblastnega odbora za osnovanje mariborske oblasti. Vse ostale politične stranke v Sloveniji bile so proti temu, da se osnuje za Maribor špecijelna oblast, ker so hotele ujedinjeno Slovenijo s središčem v Ljubljani. Ali sedaj uvideva narod veliko korist v nacijonalnem in ekonomskem oziru, ter se zahvaljuje, da je postal Maribor središče oblasti.
V	programskem delu izjavlja, da hoče voditi najostrejšo borbo proti vsem protivnikom našega narodnega edinstva. Državi je potreba reda v notranjosti in ugleda v inozemstvu; a za to je potrebno, da se izločijo iz političnega življenja vsi oni klevetniki in oni, ki rovarijo proti državi preko svojih srezkih in mestnih organizacij. »Narodni Gospodar« bo v najtesnejši zvezi z narodom, ter se hoče razširiti do najzadnje gorske vasice v celi mariborski oblasti.
V	obširnem članku objavlja poročilo o pokretu Narodne Radikalne Stranke v mariborski oblasti in njenem sedanjem stanju. V tej številki imamo poročilo mesta Maribor in srezov, Maribor desni breg, Prevalje, Ljutomer, Celje, Ptuj, Mozirje, Slo-venjgradec in Doljna Lendava. O ostalih srezih pri nese poročilo v prihodnji številki.
Sloveniji so Radikali
re avstro-ogrske monarhije, in navedel vse razloge, ki govorijo za to, da morajo Slovenci pristopiti k NRS. Govornik je naglašal, da bodo le tedaj primerno zaščiteni gospodarski in sopijalni interesi slovenske pokrajine in mariborske oblasti posebej, ko se bodo Slovenci udejstvovali v tej stranki. V debato, ki se je nato razvila, so posegli gg. dr. Ravnik, Grgič, Trošt, Fr. Planinšek in Kovač, na kar je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje, iz katerega so vsi navzoči zborovalci odnesli kar najboljše vtise.
* * *
Oblastna seja NRS. V nedeljo dne 13. t. m. se je vršila v prostorih tajništva NRS v Mariboru seja oblastnega odbora. Seje se je udeležila večina pred stavnikov srezkih odborov iz cele mariborske oblasti. Sejo je otvoril oblastni predsednik dr. R. Ravnik, ki je poročal o sedanjem političnem položaju in o občinskih volitvah. Dotaknil se je pri tej priliki tudi splošnega organizatoričnega dela, oziraje se pri tem na dosedanje uspešno delovanje in širjenje Radikalne stranke, in konečno na potrebo svojega lastnega tiska. V debato so posegli gg. Dolničar, Tavčar, Belšak, Kiraly in Raj ter poročali o stanju posameznih serzkih odborov in njim podrejenih krajevnih organizacij. Določile so se gotove smernice za bodočo delovanje in razširjenje našega lista. »Narodni Gospodar«, ki je žel pri podeželskem ljudstvu kakor tudi v večjih krajih nć-še mariborske oblasti splošno odobravanje. Predsednik dr. Ravnik se je po dveurnem razpravljanju za našo stranko tako važnih zadev zahvalil /sem došlim delegatom, posebno onim iz oddajlenih kia-jev, ter zaključil sejo.
* * *
Tajništvo Narodno Radikalne Stranke (srezke in krajevne organizacije za mesto Celje) posluje vsak pondeljek, sredo in petek od 14.—15. ure v strankini pisarni v Celju, Kralja Petra cesta 28, I. nadstropje, levo. — V gori navedenem času je strankin tajnik na razpolago vsem pristašem stranke za informacije in eventualna pojasnila.
Srezki odbor NRS v Celju.
OHlnske uolitue.
Občinske volitve v mestu Maribor.
Občinske volitve za mesto Maribor se bodo
17. ure.
Pri občinskih volitvah v	„v—..—	- -	-	— ----------
večinoma glasovali za kompromisne liste, da tako j vršile dne 21. septembra t. 1. in sicer od 8, povečajo uspeh nacijonalnega tabora. Posledica je j Vse pristaše in somišljenike naše bila, da so demokrati vse glasove enostavno pora- j	Narodno Radikalne Stranke
bili za svoje, ali jih nazivali med nacijonalne ali na- j-em potom obveščamo, da so volilni imeniki
prednega bloka, disidentov ali malkontentov. Vse stranke so bile edine v tem, da uničijo radikale v Sloveniji. Sedaj se v »Narodnem Gospodarju« javljajo dopisi iz vasi, v katerih naznanjajo, da hočejo v onih občinah, kjer niso izvršene volitve vložiti kandidatne liste pod čisto radikalnim naslovom. Tako je to javila vas Morje na Pohorju, Cvetkovci pri Ptuju. Pri zadnjih skupščinskih volitvah Narodna Radikalna stranka v mariborski oblasti ni obstojala. Pojavila se je nekaj dni pred volitvami, toliko, da je še mogla z največjo težavo vložiti kandidatno listo. Kljub temu je dobila 1365 glasov. Sedaj je njen pokret izpeljan in utrjen in vsled tega se lahko nadejamo na boljši uspeh.«
PoKret NRS v mnrllioKki iMiisti.
Srezki shod NRS v Prevaljah dne 27. aprila 1924 se je razvil v pravo manifestacijo narodne radikalne misli. Od blizu in daleč so prihiteli na ta shod odlični možje in mladeniči, sami nekdanji vo-lilci prvoboritelja koroških Slovencev g. Franceta Grafenauerja, ki je na tem shodu nastopil kot govornik. Marsikatero oko je bilo solzno, ker so imeli bivši Grafenauerjev! volilci zopet enkrat priliko, v svoji sredini pozdraviti starega prijatelja in borca, ki je moral za časa svetovne vojne radi svojega nevpogljivega značaja, pretrpeti toliko gorja. G. France Grafenauer je v nadenournem, lepo zasnovanem govoru pojasnil takratni politični položaj, in v živih besedah orisal zasluge našega bratskega srbskega naroda za osvoboditev slovenskega ljudstva. Grafenauerju se pozna, da je med vojsko^ telesno in duševno mnogo trpel, vendar pa je vkljub temu na duhu in telesu še čil in krepak, in so njegove besede med poslušalci vzbudile splošno pozornost in veliko zanimanje. Po njegovem govoru se je oglasil k besedi nek fantalin, ki je skušal Gra-fenauereja osmešiti pred zborovalci, toda možicelj se je hudo vrezal, ker sta ga g. France Grafenauer in predsednik oblastnega odbora NRS iz Maribora g. dr. Ravnik tako zavrnila, da je obmolknil in se s svojimi pajdaši kakor potuhnjeni cucek odstranil iz prostornega vrta Ahačeve gostilne na Prevaljah, ki je bil poln za Franceta Grafenauerja navdušenih pristašev. — V pondeljek dne 28. aprila 1924 se je vršil v restavraciji pri Maglici v Mariboru radikal-ski shod, ki je bil zelo dobro obiskan. Velika in mala dvorana sta bili natlačeno polni. Ob napovedani uri je dr. Ravnik otvoril zborovanje, in navzočemu občinstvu predstavil narodnega mučenika g. Franceta Grafenauerja. V kratkih potezah je doktor Ravnik naslikal program in zgodovino NRS, na kar je povzel besedo g. France Grafenauer, ki je v jedrnatem govoru naštel tehtne vzroke razsula sta-
predstoječe občinske volitve v Mariboru v našem tajništvu, Frančiškanska ulica 14, vsakomur na vpogled, da se lahko prepriča, ali je vpisan v volilni imenik ali ne.
Reklamacije.
Ker je rok za reklamacije določen od dneva razpisa in do 22. julija t. 1. zelo kratek, prosimo vse pristaše in somišljenike, da se blagovolijo čimpreje zglasiti v naši pisarni, da se prepričajo, ali so vpisani v volilni imenik. Ako posamezni somišljeniki niso vpisani v imeniku, >e njihova dolžnost, da si preskrbijo volilno pravico in da skrbijo tudi za to, da se nasprotniki, ki nimajo volilne pravice, črtajo iz imenika.
Kako Se reklamira.
Za vsako osebo, ki ni vpisana v volilnem imeniku se mora vložiti posebna reklamacija. K reklamaciji se pridene dokazilo, zakaj mora biti dotična oseba v volilnem imeniku, oziroma zakaj se naj črta. Vse dokumente za potrebno dokazilo morejo o-blasti dati takoj na razpolago brezplačno. K reklamaciji se priložijo: Krstni ali domovinski list, ter potrdilo o enoletnem bivanju v dotični občini. Za mesto Maribor izdaja taka potrdila policijski ko-misarijat.
Kako se naj glasi reklamacija.
Napiše se naj tako: Podpisani N. N. prosim, da se me v piše v volilni imenik (pri izreklamira-nju: da se črta iz volilnega imenika N. N.) Navede se naj, zakaj se naj črta iz imenika. Priložijo se potrebni dokumenti, na to datum in podpis.
Vse reklamacije se naj vložijo pri občinskem uradu, v mestu Maribor pa pri mestnem magistratu.
Vse reklamacije za pristaše in somišljenike izvršuje tajništvo NRS v Mariboru, Frančiškanska ulica 14, dnevno od 8.—12. in od 14.—17. ure.
❖ ❖ *
Občinsko gospodarstvo. Občine so važne politične in gospodarske korporacije, ki izvršujejo v samostojnem in prenešenem delokrogu dalekosežne politične in gospodarske posle. V takoimenova-nem samostojnem delokrogu opravljajo občine po občinskih odborih občinsko premoženje in občinsko imovino ter sklepajo o uporabi tega premoženja, o proračunu glede občinskih dohodkov in izdatkov in o kritju morebitnega primanjkljaja. Občine ukre pajo in sklepajo tudi o letnem občinskem proračunu. One skrbijo za osebno varnost in varnost zasebne lastnine, vzdržujejo občinske ceste, pota, prostore, mostove itd. in skrbijo za redni promet na občinskih cestah in potih. Občine nadzorujejo prodajo živil, sejme in trge, mere, tehtnice in čuvajo po občinskih čuvajih pridelke na njivah in travnikih, v sadonosnikih in vinogradih. Občine
marajo paziti na to, da se natančno izvršuje po-selski in viničarski red ter drugi v zavarovanje delavcev in drugih slojev izdani zakoni. Vso pozornost morajo občine posvečati zdravstvu, šolstvu in stavbam v občini ter izvršujejo tozadevno stavbno in šolsko ter zdravstveno nadzorstvo. Občine morajo skrbeti tudi za občinske ubožce in za dobrodelne naprave v občinskem okolišu in posredovati v sporih, ki nastanejo med občani.
V takozvanem prenešenem delokrogu pa morajo občine pomagati pri splošni upravi naše države. Odgovarjati morajo na zaprosilo sodišč in podpirati orožništvo, vojaške in politične upravne oblasti katere imajo tudi disciplinarno oblast nad županom kot zunanjim predstavnikom občine.
Z ozirom na obsežen delokrog občine je važno, da volilni upravičenci občine izvolijo pri občinskih volitvah v občinsko zastopstvo take može, ki so v prvi vrsti vsled svoje poštenosti, nesebičnosti in požrtvovalnosti poleg izobrazbe sposobni zato, da opravljajo vse občinske posle nepristransko, vestno in točno, v korist našega narodnega in državnega edinstva.
Občine so male državice v veliki državi. Politične stranke so dosedaj popolnoma zanemarjale občinsko politiko, dasiravno je baš občinsko gospo darstvo prvi in glavni predpogoj zdravega obstoja in krepkega razmaha cele države in njenega ustrojstva. Ako bodo nastopile v vseh občinah naše države redne gospodarske prilike, potem bo hkrati tudi država gospodarsko urejena.
Z vložitvijo kandidatnih listin je končano le pripravljalno delo za občinske volitve, glavno delo pa bodo volilci opravili na dan volitev, to je dne 10. avgusta 1924. Ako bodo v posameznih občinah naši pristaši na dan volitev storili svojo dolžnost, potem bode izid volitev za nas častna zmaga m v občinskih odborih bodo sedeli možje, ki nam z ozirom na svoje osebne lastnosti jamčijo za kar naj-blojšo občinsko gospodarstvo.
PiMni prešlim.
Min. predsednik N. P. Pašić se je po daljšem bivanju na Bledu zopet vrnil v Beograd. Takoj po povratku je poročal ministrskemu svetu o poteku svojih posetov pri kralju. — Notranje-politični položaj v naši državi se še vedno ni razčistil. Merodajni krogi zatrjujejo, da bode politična kriza še tekom tega tedna končana. Vest o vstopu Jugoslovanskega kluba v vlado, je le pobožna želja nekaterih poslancev tega kluba. Ker je koncentracijska vlada izključena, je tudi boj opozicijonalnih strank brezuspešen, ker so kompromisi s strankami, ki so proti narodnemu in državnemu edinstvu in ki nimajo nikakega pozitivnega programa za državno vodstvo nemogoči. Vlada je trdno uverjena, da dobi volilni mandat. Edina rešitev za razčiščenje zamotanega političnega položaja so volitve. — Dne 12. t. m. se je nadaljevala razprava o trgovinski po godbi med našo in italijansko vlado. Pogajanja dobro napredujejo. Obe delegaciji imata pooblastilo za znatno znižanje carinskih tarifov. Po odobritvi obeh parlamentov stopi trgovska pogodba v pravno veljavo. — V soboto dne 12. t. m. je bila otvorjena prva plenarna seja konference Male antante v Pragi. Ministri D. Ninčič, Duca in dr. Be-neš so se sestali v svečani dvorani ministrstva zu-najih zadev na Hradčanih. Na dnevnem redu so bile sledeče točke:	1. Stališče Male antante na-
pram fin. in gosp. obnovi Avstrije in Madžarske. 2. Mala antanta in reparacijska konferenca v Londonu. 3. Vojna kontrola nad bivšimi neprijatelji. 4. Program septemberskega zasedanja društva narodov. Seja je trajala dve uri in se je v nedeljo dopoldne in popoldne nadaljevala. Na sejah se je u-gotovil v vseh zunanjih važnih vprašanjih glede interesov in nazorov popolen sporazum. — Med Rusijo. Cehoslovaško in Jugoslavijo ni nikake diference. — Dosedanji predsednik razmejitvene delegacije, ki vodi v Triglavskem odseku napram Italiji razmejitev, polk. Čiro Daškajevič je na pritisk italijanskega poslanika Bordeza in na pritisk ital. tiska zamenjan z polk. Draškičem. Upamo in pričakujemo, da bode tudi g. polk. Draškič tako odločno in vztrajno zastopal koristi naše države kakor njegov prednik. — Pred nekaj dnevi je v Braziliji v južni Ameriki izbruhnila revolucija. Ustaši so se polastili glavnega mesta San Paulo v državi San Paulo. Poveljnik in guverner sta z vsem uradnim osobjem zapustila mesto.
Dopisi.
»Straža« je zopet napadla po svojem revolver-skem načinu železničarje. Kaj bi bilo, ako bi ji vrnili milo za drago? Kaj bi rekli skriti avtonomistični eksponenti na glavnem in koroškem kolodvoru, ako bi jih začeli imenoma napadati in razkrinkati njihove protidržavne, nemškutarske lastnosti, ki dičijo te tiče, kateri se hlinijo pred tistimi, katere napadajo? Nam se gabi tak boj, ako pa ne bo drugače, bomo stopili tudi mi tem ljudem na prste. Toda drugače, kakor si oni mislijo! — Se to bi manjkalo, da bi razni idijotje smeli imeti svoje avtonomistično, protidržavno prepričanje, narodno zavednim uradnikom pa bi odrekali pravico političnega udejstvovanja. Zakaj je toliko železničarjev klerikalnih? Tako se vprašuje marsikdo, ki ne ve.
da se je vsa nemškutarska svojat na glavnem In ko roškem kolodvoru skrila pod klerikalni plašč, v zavesti, da jih v narodnem taboru ne poznajo, drugam, pa si ne upajo, da bi ne spoznala javnost njihove prave barve. — Dobro bi bilo, da bi te klerikalne korifeje, kramarje, oštirje, verižnike itd. premestili kam tja doli vsaj med brate Radičevce, — pa bi bilo takoj konec klerikalni gloriji. Mi se do-sedaj nismo brigali za te ljudi, ker pa vidimo, da hočejo v kalnem ribariti, bomo njim posvečali več pozornosti!
Pobrežje pri Mariboru. Dne 6. t. m. je priredilo tukajšno, pevsko društvo »Zarja« svojo poletno veselico v vseh prostorih dobroznane narodne gostilne Balon. Veselica je imela vsled razvitja prano-ra, ki ga je društvo dobilo iz zasedenega ozemlja, še posebno svečan značaj. Obisk je bil nad vse pričakovanje tako velik, da sicer v zelo prostornem vrtu pri Balonu mnogi niso dobili prostora. Slovest-ne veselice so se udeležila skoraj vsa kulturna društva iz Maribora, kakor Glasbena Matica, Drava, Jadran, Sokol, Orjuna itd. Poleg pozdravnega nagovora nadučitelja g. Klemenčiča je posebno o-meniti govor g. Ribariča, ki je obrazložil delovanje društva »Zarje« v Rojanu pri Trstu, ki bi imelo letos obhajati 25 letnico. Globok utis je napravil go-vot prof. g. Kende, ki je v imenu »Orjune« prisegel osveto vsakemu, ki bi si upal na kakršenkoli način skruniti prapor. Kljub temu, da je »Zarja« na Pobrežju edino kulturno, nepolitično društvo, se domačini z malimi izjemami veselice niso udeležili. Gotovim hujskačem, katerih imen še danes ne objavimo, se je posrečilo, da so mlačneže pregovorili, naj se veselice ne udeležijo, češ, da bo tekla kri, ker je navzoča tudi »Orjuna«. Med 7. in 8. uro zvečer po odhodu »Orjune« so res razbobnali, da na veselici že teče kri, katero so zamenjali z rdečim bizeljcem, ki se je točil pri Balonu. »Zarji« čestitamo. na tej tako dobro in dostojno uspeli veselici!
Morje pri Framu. Stara žlahta, ki sedi v našem občinskem parlamentu, je zelo razburjena, ker so resni in trezni možje v naši občini vložili za občinske volitve kandidatno listo pod firmo Narodne Radikalne Stranke. Stari Habsburžani govorijo po Morju in Framu, da hočejo slovenski radikali naše ljudstvo posrbiti, da delajo propagando za veliko Srbijo, da razširjajo krivo vero in agitirajo za trilet ni zakon. Vse te trditve so nesramne laži, katerim nobeden pameten človek, ki je slišal govore slovenskih radikalov, ne bo nasedel. Iz ust radikalnih govornikov še kaj takega nikdar nismo slišali. Tudi na naši kandidatni listi ni nobenega Srba, temveč sami pošteni Slovenci, ki bodo tudi v bodoče ostali zvesti slovenski materi in njenemu jeziku. Naj govorijo in pišejo kar hočejo, mi smo in ostanemo slovenski radikali. — Pri sestavi kandidatne liste Slovenske Ljudske Stranke so navzoči kandidatje in namestniki popili tri velike buče starega vina in eno slatinsko steklenico žganja, tako, da so bili popolnoma pijani, ter se opotekali proti domu. O resni določeni volji prevzeti mesto kandidata torej pri njih ne more biti govora, ker so kandidatno listo SLS sestavljali in podpiso,vali v pijanosti. Župana pa vprašamo, da naj nam ^ pojasni, kdo je plačal izpito vino in žganje. — Oče Janez Sagadin se tako bojijo za županski stolček, da se jim hlače tresejo. Njihov sin je pa popolnoma znorel in grozi ljudem, ki niso njegovega mišljenja, da jim bo že pokazal, da jih bo pretepel itd. Po občini raznaša vesti, da so slovenski radikali v Mariboru podkupili našega državnega cestarja in posestnika Jožefa Vrečko. Poživljamo nesramne obrekovalce, da svoje trditve dokažejo in če se jim posreči dokaz, da je vodstvo NRS le en vinar dalo g. Jožefu Vrečko, potem dobijo v uredništvu našega lista takoj 10.000 Din nagrade.
Prevalje. Pri nas ima neki tuji državljan razun neke privatne službe še mehanično obrt. Iz gole zavisti je ta tujec ovadil zavednega poštenega narodnjaka, kateri je duša naše požarne brambe, pri tukajšnem srezkem poglavarstvu, ker je v naglici izvršil nekemu gospodu na ljubo iz usluge, brez-.Plačno malenkostno popravilo pri kolesu. Tuje državljane, kateri se kot tujci v naši državi nočejo Pošteno in dostojno obnašati, si bomo pri nas malo bližje ogledali, zavračamo Pa osebne napade na take ljudi, ki takih napadov nikakor ne zaslužijo. Kritika naj bo poštena in opravičena, ne pa maščevalna in krivična.
Guštanj. Gospod urednik! Prosim Vas, da tudi iz našega trga sprejmete par vrstic v Vaš cenj. list. Ljubljanski časopisi so v zadnjem času prinesli iz našega trga dopise, v katerih kar mrgoli osebnih napadov na nekatere tukajšnje tržane. Te napade prinaša posebno neko glasilo v Ljubljani, ki je dosedaj uživalo pri nas mnogo ugleda. Opozarjam uredništva dotičnih časopisov, da vsak dopis, ki prihaja iz našega trga, temeljito prerešetajo in se natančno prepričajo o resničnosti njegove vsebine, ker so dotični dopisi popolnoma neutemeljeni in izvirajo iz osebne mržnje in maščevalnosti.
Sv. Jakob v Slov. gor. Naš splošno priljubjeni Matija Peklar, posestnik in gostilničar pri Sv. Jakobu v Slov. gor. je marsikateremu sosedu že napravil velike dobrote, ker v stiski vsakemu rade-volje prihiti na pomoč. Zato smo se čudili,^da so^se sedaj za časa obč. volitev v naši občini našli ljudje, ki bi mu morali biti hvaležni za izkazane jim dobrote, ki so pa menda vse že pozabili, in mu sedaj nasprotujejo. Tako postopanje je seveda rodilo med
hvaležnim prebivalstvom odpor, in za to se je našla skupina kmetovalcev, ki so proti nasprotni kandidatni listi postavili svojo gospodarsko listo, katere nosilec je naš vrli Matija Peklar. Upajmo, da bo ta lista prodrla, in da nam bo županoval naš Matija.
Fram. V nedeljo, dne 13. julija 1924 je imel pr* nas shod poslanec Falež iz Slivnice. Govoril je take neumnosti in oslarije, da bi se mu bile krave smejale, če bi bile na shodu navzoče. Povedal ni niti ene pametne besede, pač pa je grozovito hujskal proti naši državi in pravil, da bodo slovenski radikali dobili revolverje iz Nemške Avstrije, s katerimi bodo potem streljali slovenske kmete in delavce. Poslanec Falež sodi seveda slovenske radikale po svojih pristaših, o katerih je znano, da so povzročili poboje v Trbovljah in Ljubljani, in da so na tihem pripravljali protidržavno prekucijo. Mi Framčani pa Faležu enkrat za vselej povemu, da za take trepa-rije, katere je govoril na tem shodu, nismo dovzetni.
Fram. Dne 3. julija t. 1. pribl, ob 2. uri zjutraj je izbruhnil velik požar v Slivnici, ki je popolnoma upe pelil dvema posestnikoma celo imovino. Po izbruhu požara je Karl Prelog takoj naznanil vodji plezalcev gasilnega društva, da naj alarmira društvo, da gredo sosedom na pomoč. Vodja plezalcev Anton Keršič je takoj dal signal ognja, in se še osebno podal k načelniku, kateri je ob enem okrajni načelnik za gasilna društva, desni breg okraj Maribor, g. Tomažu Kranjcu, kakor tudi njegovim dvem sinom, da naj hitro izda povelje, da se podajo požarni brambovci na mesto požara; za odgovor pa je dal g. okrajni načelnik in načelnik našega gasilnega društva: »Kaj tej hudič, naj gori, le ite spat k Vašim babam, kaj se bomo zdaj ob 2 ponoči tam okoli klatili!« — G. Krajnc! Ali Vi tako izvajate lepo geslo gasilcev: »Bogu na čast, bližnjemu na pomoč!« Morda Vam je le za veselice, zabave in parado, ako je pa treba bližnjemu nesrečnemu siromaku pomagati, tedaj pa pokažete Vašo surovost in brezbrižnost. Več srčne olike in ljubezni do bližnjega!
Vojnik. Z velikim veseljem smo pozdravili Vaš list, ki je prišel k nam tako nepričakovano in ljudstvo ga zelo hvali in čita, ker ne prinaša nikakih napadov, kakor delajo drugi listi. Neosnovanim napadom nasprotnih listov proti volitvam v Vojniku je odgovor intenzivno organizatorično strankino delo v našem trgu in okolici. Pri občinskih volitvah je zmagala naša stranka z absolutno večino, ker so tukajšnji Nemci oddali svoje glasove nam. Naša stranka ima 5, demokratska 2, klerikalna 2 člana v občinskem svetu. Dne 26. junija se je vršila volitev župana in je bil s 6 glasovi izvoljen radikal g. Julko Kovačič, dosedanji župan. Njemu, s tem izkazano zaupanje je sijajno ovrglo vse načrte nasprotnikov, da bi našo stranko uničili. Mi gremo pa začrtani poti in se ne oziramo ne na desno in ne na levo.
Šmartno na Pohorju. V občini Šmartno na Pohorju so pristaši NRS za bodoče občinske volitve vložili samostojno kandidatno listo. V občinah Sp. Poljskava, Zg. Poljskava, Vrhloga in Črešnjevec je NRS vložila skupno kandidatno listo s samostojno kmetsko stranko in soc. stranko.
Gospodarstvo.
Kakor vse kaže imamo volitve v narodno skup ščino pred durmi. Sedanja narodna skupščina je delanezmožna in narod, ki je edini poklican, da odloča o nadaljni usodi države in njenega ustrojstva, zahteva, da se vršijo volitve.
Za te volitve se morajo v posebni meri zanimati naši pridobitni sloji, kakor trgovci, obrtniki, industrijci, nič manj seveda tudi vsi manuelni in duševni delavci. Narodna skupščina bo brezdvom-no dobila drugo lice in odločevala bo o življenskih interesih celega gospodarstva v državi.
Ko se je sestala sedanja narodna skupščina izza zadnjih volitev 1923 in ko smo pregledali njene vrste, posebno one iz naše Slovenije, nam je bilo takoj jasno, da nam ti predstavniki ne morejo nuditi nobenih garancij za uspešno in plodonosno delo v parlamentu. Nismo se varali!
Danes po nadenoletnem brezplodnem delu lahko vsak sam vidi praktične sadove takega početja in mi vsi jih prav dobro čutimo na naših lastnih žepih. Narodna skupščina do danes ni bila v stanju izvršiti na gospodarskem polju niti najmanjšega pozitivnega dela. A zakaj? Ali je kakšnega slovenskega poslanca to kaj brigalo? Ne. — Pač jim je bila največja skrb, kako bi zasejali čim hujšo plemensko mržnjo med slovenskim in srbskim narodom.
Mnenja smo, da je bilo demagoštva in brezsmiselnih fraz ter pasivnosti zadosti. Treba misliti bolj na potrebo pozitivnega, praktičnega dela, za katerim vsi sloji tako hrepenijo. V bodoči skupščini bo treba misliti na organizacijo gospodarstva.
Na dnevni red bodo morala priti vsa velika gospodarska vprašanja, kakor ureditev davkov, prometnih tarifov, kajti dosedanji tarifi ogrožajo obstoj naše industrije in trgovine. Tarifi se morajo določati po konkurenčni zmožnosti predmetov, ki se izvažajo in uvažajo, nikdar pa ne po potrebi v državnem proračunu. Treba bo gledati, da se uredi kredit za trgovino, industrijo, obrt, kmetijstvo itd., ker je ravno sedanje stanje kredita vzrok velike neznosne draginje, katero čutimo vsi brez iz-
jeme. Vpeljati se morajo pravični in izvršljivi socijalni zakoni, ki dosežejo svoj namen v vsestransko zadovoljstvo.
Za vsa ta in še druga vprašanja bo treba ljudi, kateri v prvi vrsti liubijo svoj narod in državo v sedanji obliki. Za tako resno delo pa so usposobljeni le možje, ki se ne pustijo voditi od osebno ambicioznih demagogov, ampak ki odločno in možato zahtevajo, kar je v procvit celokupnega naroda in države.
S tem vprašanjem se hočemo v našem listu še posebno baviti v prihodnjih številkah.
Katastrofalna nevihta. Dne 2. junija 1924 približno ob 20. uri se je iz smeri Pohorja pripodila strašna nevihta z močnim nalivom in točo, ki je v občinah Račje, Podova, Ješence, Fram, Spod. Poljskava, Zg. Poljskava, Bukovec, Ogljenščak, Po-koše, Gabernik in Morje deloma dobesedno uničila vse poljske in vinogradne pridelke, deloma pa znat no skrčila pričakovani donos. Posebno prizadeti sta občini Podova in Spod. Rače, ki kažeta sliko popolnega upostošenja tako, da je prizadetemu pre bivalstvu teh dveh občin izdatna pomoč nujna, ker se mora računati ne samo z gospodarsko, ampak tudi z prehranjevalno katastrofo. Oblastni odbor NRS je takoj po tem neurju drugi dan po svojem podpredseniku g. Janku Tavčarju interveniral pri okrajnem glavarstvu, v svrho odreditve takojšnega lokalnega ogleda. Dne 4. julija 1924 pa so se oglasili župani prizadetih občin — 12 po številu — pri našemu predsedniku dr. Rudolfu Ravniku in ga pro sili, za intervencijo na merodajnih mestih. Lokalnega ogleda, ki se je takoj odredil, se je v spremstvu g. drž. ekonoma Antona Šega udeležil tudi naš predsednik v občinah Račje, Podova, Ješence, Sp. Poljskava, Zg. Poljskava in Ogljenščak, dočim je drugi dan v imenu naše stranke komisijonelnemu ogledu vsled odsotnosti našega predsednika v občinah Pokoše, Fram, Morje in Gabernik •'nsost/o-val strankin tajnik g. Janko Trošt. Oblastni odbor je v smislu strokovnega poročila drž. ekonoma poslal na vsa merodajna mesta utemeljene vloge s prošnjo, da se za nastalo bedo in obupno stanje prizadetega prebivalstva preskrbijo sredstva za podelitev podpore. Z dopisom z dne 3. julija 1924 je glavni odbor NRS v Beogradu našemu predsedniku naznanil, da je prošnja za pomoč po toči prizadetemu ljudstvu upravičena, in da bo glavni odbor pri vseh merodajnih faktorjih v Beogradu zastavil ves svoj vpliv za to, da se tej prošnji ustreže, in prizadetim krogom pomaga. Naš predsednik dr. Ravnik je bil, kakor že na drugem mestu po ročamo dne 9. t. m. klican k g. ministru Marko Tiif koviču v avdijenco, in je tudi to priliko porabil in g. ministra naprosil, da tudi on vpliva na to, da se bode prošnja rešila v 'korist obupanemu bednemu prebivalstvu.
Industrijsko-obrtna razstava v Mariboru. Dne
1L t. m. ob 8. uri zvečer se je vršila v restavraciji »Kosovo« konštitualna seja letošnje Industrij-sko-obrtne razstave, ki je bila prav dobro obiskana. Tej seji je predsedoval II. predsednik g. Dža-monja, solastnik in vodja vrtnarskega velepodjetja »Vrt« Džamonja i dr. — Pozdravljajoč navzoče je naglašal, da se more za letošnjo razstavo pridno delati ter da se ta razstava more vršiti, ker je ma-borska oblast komaj začela svoje delovanje in ker moremo ravno sedaj dokazati, da smo neodvisni od drugih in da je naša oblast samostojna. Ob koncu svo’'oo-a govora je g. Džamonja še povdarjal, aa se je dosedaj oglasilo že 136 razstavljalcev. Nato so se sestavili posamezni odseki razstavnega odbora med katerimi je tudi podpredsednik oblastnega odbora NRS g. Janko Tavčar, industrijalce v Mariboru.
Svinjski sejm v Mariboru. Na svinjski sejm dne 11. t. m. je bilo prignanih 211 svinj in 8 koz. Cene so bile naslednje: prasci 5—6 tednov stari komad 112'50—225 Din, 7—9 tednov 250—300 Din, 3—4 mesce 400—700 Din, 5—7 mescev 750—900 dinarjev, 8—10 mescev 1000—1150 Din. Živa teža za kilogram 15—17’50 Din, mrtva teža 22—2375 dinarjev. Prodanih je bilo 122. Kupcev iz zunanjih krajev ni bilo.
Seno na mariborskem trgu. V soboto, 12. t. m. so pripeljali kmetje samo tri vozove sena, ki so ga prodajali po 62’50 Din, 1 voz otave, katero so cenili 55 Din in 1 voz slame 45 Din za 100 kilogramov. Prodala sta se samo 2 voza sena, drugo so kmetje peljali nazaj.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Iz vseh krajev naše mariborske oblasti dobivamo dopise, tako, da vsega gradiva hkrati ne moremo objaviti. Prišlo bo pa vse gradivo na vrsto. Zahvaljujemo se cenj. dopisnikom za sodelovanje. V dopisih naj izostanejo osebni napadi, ker takih napadov v našem listu ne bomo objavili. Kratka, točna in resnična poročila pa so nam vedno dobrodošla. Z ozirom na tiskanje lista je sklep redakcije vsak pondeljek ob 12. uri opoldne. — Ker poštne položnice še niso dospele opozarjamo vse naročnike, da priložimo položnice še le k 4. številki.
Lastnik: Konzorcij »Narodnega Gospodarja«. — Glavni in odgovorni urednik Janko Trošt. — Tisk Ljudske tiskarne Maribor, Sodna ulica 20.
Cena za dve vrsti Din 4-—; vsaka nadaljna vrsta — Din 1-50. —
MALI
OGLASI
Uprava odgovarja le, ako se priloži znamka - za poštnino. -
Čebelnjak
v dobrem stanju za 20 panjev se proda. Naslov pri upravi.----------------------------------
VtarAftlld se Proda v bikini Maribora. Isto obsega 20 ora-tWMV0 lov "i'*1’ travnikov, vinograda in gozda. Več se izve pri Troha Karlu, Maribor, Slovenska ulica 2.
«atItM obstoječa iz klubske garniture, pisalne uDSuDSUD SDDD. mize in knjižnice, vse elegantno iz-*•	* delano, se poceni proda. Belina Ivan,
mizarski mojster, Vetrinjska ulica štev. 11 (tapetnik Bnbak.)
Pisalni stroj
z vidno pisavo, dobro ohranjen se proda) Poizve se pri upravi našega lista. -----
Dllfl rfiinbfnfi se sPrejmeta na stanovanje in hrano. UVw UijamnjI Naslov pove uprava našega lista. -
HvtaNBifN ž’erdo Kočevar v Mariboru, Koroška cesta Vfinarija žtev. 63 se priporoča. -----------------------------------
„Sanatorij*4
MARIBORU
Privatna klinika z najmodernejšimi napravami na polju zdravstva. Sprejmejo se vsi bolniki razven umobolnih in takih z nalezljivimi boleznimi
prošla Izbira zdravnikov
Cene: I. razred Din 160.—, II. razred Din 120.—, III. razred Din 85.—.
prospekti na zahtevo!
POZOR!
AOTO
POZOR!
Oglejte si našo izložbo Maribor, Aleksandrova cesta 19
kjer so stalno razstavljeni novi in stari avtomobili svetovnih znamk. Istotam so na prodaj tudi motorna kolesa, radioaparati, pisalni stroji i. t. d.
Teoretičen In praktičen pouk v vožnji z avtomobili
Izvoženi, toda dobro ohranjeni avtomobili se prevzamejo v komisijonelno prodajo.
Strogo reeina, solidna in točna postrežba.
A. STOIRSCHEGG, R. PELIKAN
JVZaribor, Aleksandrova cesta št. 19

m
ga	^
| Umetniško-tiskarski zavod >AŽBE<
H ===== jttaribor, koroška cesta 39 ==
§
®	Tiskarna je nestrankarsko strogo trgovsko podjetje, ki izvršuje vsa trgovska
dela, kakor tudi trgovsko-umetniško reklamo ter razglednice v eno- in večbarvnem tisku po najugodnejših cenah. Prosimo, da nas blagovolite upoštevati pri naročilih Vam potrebnih tiskovin ter beležimo z odi. spoštovanjem
ta
H
c
H
0
0
0
0
0
0
0
0
10
0
Tis k. ar na >AiŽBK<, Maribor g
B3 O
ODEJE
flanelske in šivane za postelje, odeje za delavce, odeje za konje, perje za pernice, žimo, afrik in cvilh za žimnice ter platno za prtiče kupite
najceneje v veletrgovini
R. Stermecki
Celje št. 394
Trgovci en groš cene.	Cenik zastonj!
Umetno RHOjilO
prvovrstni rudninski super-tosfat, superfosfat iž kostne moke ter razna mešana gnojila po najnižjih konkurenčnih cenah dobavlja
tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku
Samoprodaja
im. hL ig
Maribor
samo
Slovensko ul. 1
Telefon 100.
:=m
Starorenomfrano, naJUneJše, zajamčeno pristno, sedovtne prosto
BUČNO OLJE
znamke „KRONA* post. zav.
dobavlja vsaki čas in v vsaki količini samo na veleodjemalce, oziroma trgovce
oljarna ALBERT STIGER, Sl. Bistrica.
—= Zastopstvo; Franc Ciulda, Maribor -