) Naša dobrodelnost Dobrodelnost je dolžnost, ki nam jo narekuje naša narava in ukazuje božja postava. Dokler bo svet stal, bodo ži¬ veli na njem ljudje, ki ne morejo do¬ stojno živeti brez materijalne pomoči svoje okolice. Moderna družba hoče po¬ lagoma prevzeti naloge zasebne dobro¬ delnosti, vendar življenje je dostikrat tako komplicirano, da tudi najpopol¬ nejša socijalna zakonodaja ne more zadovoljivo in hitro rešiti vseh sluča¬ jev. Tako bo še vedno ostalo odprto ši¬ roko polje zasebni, ali če hočete, ne- oficijelni dobrodelnosti, ki jo zlasti go¬ ji Cerkev potom svojih ustanov in or¬ ganizacij in ki predstavlja eno bistve¬ nih točk krščanskega udejstvovanja. Nejveč je vredna skrita dobrodel¬ nost, tista, ko levica ne' ve, kaj da des¬ nica, ki ne pričakuje pohvale, ki no¬ če, da bi podpiranec vedel za ime svo¬ jega dobrotnika. Takih skritih dobrot¬ nikov smo imeli doma mnogo in jih imamo tudi tu med nami. Pa niso med nami zato, da bi jih občudovali, am¬ pak, da bi jih posnemali. Predmet do¬ brodelnosti je lahko vsakdo izmed ti- sočev, ki žive okrog nas. Dobrodelnost ne računa le z denarjem; mnogokrat ena dobra beseda tako dobro de, mno¬ gokrat pameten nasvet ali opozorilo, mnogokrat skromna pomoč pri vsak¬ danjih opravkih in težavah! Vse to že I spada pod dobrodelnost, vendar na | ■ splošno pod tem pojmom mislimo tvar- no pomoč v denarju, živežu, obleki ali drugih življenskih potrebščinah onim, ki žive v pomanjkanju. Materijalno pomanjkanje najosnovnejših življen¬ skih potrebščin je zlasti po zadnji sve¬ tovni vojni postalo tako splošno, da zasebna dobrodelnost ni mogla biti več kos nalogam krščanske ljubezni in je bilo treba dobrodelne akcije organizi¬ rati na široko. Saj so nam še v dobrem .spominu UNRRA, IRO, Papeška po¬ možna akcija, dobrodelna akcija na¬ ših rojakov v USA itd., ki sq imele na¬ men pomagati najbednejšim med be¬ dnimi, beguncem-brezdomcem te r jih privesti v kraje, kjer bodo zopet lahko živeli človeka vredno življenje. Vsi m; se moramo zahvaliti tem dobrodel¬ nim ustanovam, da smo prišli na svo¬ je nove domove in da smo leta nervoz¬ nega čakanja po taboriščih vkljub vsem nevšečnostim le zdravi pretolkli. Danes smo večinoma vsi v stanju, da sami pomagamo drugim potrebnim. Zdrav čut, pa tudi krščanska moralka, nam pravi, v kakšnem redu in razme¬ rju naj se opravlja dobrodelnost. Naj prej smo na vrsti mi sami. Trajalo je dokaj časa, predno smo se spet pre¬ levili v civilizirane ljudi, ki žive v hi¬ šah, ki imajo pohištvo, kuhinje, ključi od lastnega stanovanja, ki razpolaga¬ lo po svoji volji s časom in premože¬ njem, skratka: da smo se raztaboriščili. Potem nam zdrava pamet narekuje, da pomagamo svojim najdražjim in najbližjim staršem, ženi, možu, bratom, prijateljem, svojim bivšim dobrotni¬ kom. Nepretrgana veriga pošiljk z Med vsem tem obširnim dobrodelnim delom pa je prišel iz Nemčije in Av¬ strije skromen, pa obupen glas naših bratov, na katere, se zdf, da smo poza¬ bili, ali jih vsaj nismo uvrstili v naših dobrodelnih načrtih na pravo mesto. Kdo so ti reveži? So naši tovariši iz begunskih let iz časov protikomunistič¬ ne borbe, mnogi med njimi pohab¬ ljenci, drugi neozdravljivo bolni, tretji stari in bolni, katerim so vse države sveta zaprle svoja vrata. Še tako soci- jalni zakoni katerekoli države na sve¬ tu se branijo sprejeti kot naseljence ljudi, ki bi mogli pomeniti breme za državo. In tako so ti naši bratje sedaj prepuščeni sami sebi, brez sredstev, brez pravic, dela nezmožni, moralno trpeči in telesno v pomanjkanju naj¬ hujše vrste. Ali naj jih pustimo, da tam pogine¬ jo, med tem, ko mi sedimo pri polnih loncih? Kdo izmed nas more reči, da jim ni dolžan pomagati? Kdo more re¬ či, da jim ne more dati prav ničesar? Društvo Slovencev Vas poziva in pro¬ si. Ali bo odziv? Ali se bodo našli med tisoči Slovencev, ki žive na var¬ nem in v udobju taki, ki bodo prijeli za delo in podprli prizadevanja Dru¬ štva Slovencev? Ali bo kdo med nami, ki se bo hotel izogniti veliki dolžnosti, da bi daroval v ta namen? Saj vendar znamo toliko stvari ta¬ ko imenitno organizirati! In tu gre za tako važno stvar: za naše lastne bra¬ te, za naše tovariše, ki trpe pomanj¬ kanje take stopnje, da dobrodelnost na- pram njim ni več le nasvet, ampak za¬ poved in dolžnost. MED RŠMOM IN BEOGRADOM Angleški in ameriški diplomatski za¬ stopniki te dni zelo pogosto obiskujejo Beograd in Rim. Komaj opravijo ti svo¬ je delo, jim slede narodni poslanci in za njimi skupine časnikarjev; tako je sedaj v Beogradu velika skupina ame¬ riških časnikarjev, med njimi prosluli reporter Drew Pearson, mož, ki fnu ba¬ je nobena tajnost ne ostane prikrita. Kaj bo ta mož opazil v Jugoslaviji in kakšen vtis bo imel o tem, kako žive prebivalci pod Titovo kom. diktaturo ? Ali bo odkril teror Titove policije, ali bo pa tipal samo za sovjetskimi intriga¬ mi na Balkanu. Iskal bo tisto, s čemer bo moral postreči svojim bi-alcem v a- meriških listih. Ker je sedaj smer ame¬ riške politike taka, da razbijajo obroč sovjetskih intrig, bo videl najbrž samo te vrste strahove, zločinov Titove “ljud¬ ske policije’’ pa se ne bo dotaknil. Lansko leto je bilo vse v znaku pri¬ prav za organizacijo zahodne veje At¬ lantske obrambne zveze. Letos pa se trudijo doseči to, da bi se organizirala južna veja te zveze: okrepil bi se naj biok, ki bi naloge Atlantske zveze o- pravljal v Sredozemskem morju. Itali¬ ja in Turčija sta tej zvezi že priklju¬ čeni, sedaj se trudijo vključiti v ta blok še Grčijo in pozneje tudi Jugoslavijo. Po zaključku guerile v Grčiji se je raz¬ merje med Jugoslavijo in Grčijo zelo zboljšalo in med obema državama so obnovljeni redni diplomatski in trgov¬ ski stiki. Med Italijo in Jugoslavijo bi radi za¬ vezniki dosegli enako zboljšanje: vse viseče zadeve bi se naj uredile tako, da bi pri razgovorih za sredozemsko ob¬ rambno zvezo Italija in Jugoslavija mo¬ gli prejemati enake naloge in enako podporo od zahoda. Toda zbližanje med obema državama je težko doseči. V Rimu pravijo, da so sedanje zveze med obema državama kar zadovoljive in da kakih direktnih pogovorov med Ri¬ mom in Beogradom ni terjati, kar pa je sporno, pa Italija in Jugoslavija ne moreta sami urediti. Pri tem je mišlje¬ no takozvano tržaško vprašanje. Že pred enim letom so v Beogradu predlagali direktna poganjanja med Italijo in Ju¬ goslavijo, vendar so v Rimu takrat vse predloge odklonili. Italijanska vlada pravi, da je zanjo še veljavna izjava zahodnih zaveznikov, ki je bila podana, ko so se v Italiji pripravljale zadnje volitve. Takrat so Francija, Anglija in USA izjavile, da menijo, da mora Trst z vsem ozemljem pripasti Italiji. Ker uresničenja te obljube ni bilo, so v Rimu šli še dalje in začeli povdarjati, da Trst sploh nikdar ni nehal biti pod italijan¬ sko suverenostjo. Tržaški in rimski pravniki so o tem izdelali posebno teo¬ rijo in po italijanskih uradih jo tudi že izvajajo. Ker zavezniki določb mirovne pogodbe o organizaciji tržaškega svo¬ bodnega ozemlja niso izvedli, ta del mi¬ rovne pogodbe tudi za Italijo ni več ve¬ ljaven in tako se lahko smatra, da je nad Trstom veljavna samo italijanska suverenost. Toda tržaško ozemlje ob¬ stoji tudi iz zone B, ki jo ima zasede¬ no Titova vojaška uprava. Ker tudi za to zono veljajo določbe mirovne pogod¬ be, ki pa se ne izvajajo, bi tedaj tudi nad tem področjem mogla Italija terja¬ ti enako tolmačenje, kakor za zono A, to je za Trst sam. Sicer ni lahko presoditi, kako daleč je italijanska vlada že prodrla s svo¬ jim naziranjem pri zahodnih zavezni¬ kih, vendar je dejstvo to, da je bilo na konferenci med italijanskimi in franco¬ skimi državniki v S. Margariti začet¬ kom februarja v uradnem zaključnem poročilu objavljeno, da se naj položaj Trsta uredi na direktnih pogajanjih med Italijo' in Jugoslavijo. Konferenca v S. Margariti se je — kakor vsi drugi posveti zadnjih časov — vršila pod senco ameriške navzočno¬ sti. Pleven je bil nekaj tednov poprej v Washingtonu in je tako moral dovolj tehtno vpluvati na stališče italijanske vlade, da je ta sprejela, da je bila v u- radnem poročilu omenjeno, da se je tre¬ ba za Trst pogajati s Titovo vlado. vsega sveta je vedno na poti proti na¬ ši stari domovini: živež, zdravila, oble¬ ka, orodje, sto drobnih potrebščin. Naj¬ lepši dokaz, da slovenski novonaselje- r.ec ni pozabil dolžnosti, ki mu jih i lega zapoved ljubezni do bližnjega. Poznamo dalje veliko število prin ,GV tovariške dobrodelnosti med r ^djenei, zlasti pri gradbi novih domi °. ob gostih urah znanci in prijate j' 1 ‘skočijo n a pomoč rojaku, ki hc pn 1 do lastne strehe in ko pod prid mi i o ami rastejo stene vidno iz ' r ' f° ‘• lubezi »vi pomagači bogato i plačam ob misij „a srečo, ki se bo družino vselila v novi dom. Še več, naša dobrodelnost gre čez morja in narodne meje. Misijonski prijatelji kupujejo dragocene aparate za kitajske bolnike in zidajo cerkvice za bedne Indijce, da zadoste tako svoji misijonski dolžnosti. Lepa in občudo¬ vanja vredna vnema in presenetljivi uspehi. KOMUNISTI Sovj. zveza je v uradnem odgovoru zah. zaveznikom, ki so se zavzeli za za¬ ščito FLRJ, sporočila, da bo vedno na¬ stopala proti jug. agentom, kajti ti so svojo državo pripeljali v popoln propad in se v vsem zgledujejo po —- Francu. Jug. komunisti so narod oropali vseh demokratskih pravic, pravi ZSSR. Te pravice pa so narodom zajamčene samo pod okriljem ZSSR in njene miroljubne politike. Ta politika je te dni poslala iz Moskve domov Togliattija, da prepre¬ či ‘‘us^oke” iz svoje KP, o kateri pra¬ vi United Press, da je najmočnejša na zahodu (2,5 milijona članov!), pomiri partijce in grešne kozle pošlje v pušča¬ vo, kajti v vrstah Kominforma ne sme biti druge melodije kot sovjetska. Kako bo to delo Togliattiju uspelo, bo poka¬ zala partijska konferenca marca me¬ seca. Sedaj pa trenutno celi odredi biv¬ ših partizanov prestopajo na stran “na- MED SEBOJ cionalnih komunistov’’ in snujejo novo Partijo. Podobno gibanje je zajelo tudi nem¬ ško KP, kje i so po sovj. navodilu od¬ stranili številne pokrajinske sekretarje in jih nadomestili z novimi in mlajšimi, v vzh. zoni vzgojenimi komunisti. Biv¬ ši urednik kominf. kom. glasila Jožef Scbappe je že začel izdajati svoje gla¬ silo ‘Freie Tribune’ ter se povezovati s sorodnimi gibanji v zah. državah. Takšno salonsko čiščenje je samo za zahodne države. Na vzhodu so stvari drugačne: Clementis, bivši češki zun. min. je zaradi špijonaže v zaporu. Druž¬ bo mu delajo številni drugi funkcionar¬ ji zlasti slovaške KP. in predsednik vlade Gottwald pe je hitro potrudil po¬ vedati svetu, da češka ne bo nov pri¬ mer Jugoslavije, ker so pravočasno od¬ krili vse nakane zarotnikov in sabote¬ rjev. Celo Maotsetung je bil primoran El Presidente General Peron inauguro en brillanfe aeto los Primeros Juegos Panamericanos Un espectaculo extraordinario vivio la ciudadania el domingo por la noche, en ocasion de la inauguracion oficial de los Juegos Deportivos Panamericanos. La ceremonia se llevo a cabo en el estadio Presidente Peron, que se hallaba era- banderado con las insignias nacionales de los paises americanos concurrentes. De- bajo del sector que da al mastil de honor, en el que flameaba la bandera argen- tina, se ubico el palco oficial. Poco antes de las 20 llego el presidente de la nacion, a quien acompanaba su senora esposa, (Iona Eva Peron, y numerosa comitiva, entre la que se encontra- ba el presidente de la Confederacion Argentina de Deportes, doetor Rodolfo G. Valenzuela. Una vez izada al tope del mastil la enseiia nacional, comenzo el des- file. En ultimo termino desfilo la delegacion argentina encabezada por Delto Cabrera. Acto seguido una banda de 800 ejecutantes hizo escuchar los acordes del Himno Nacional que fue coreado con uncion por todos los asistentes. Poste- riormente el atleta griego Aristides Roubanis fue portador de la antorcha en la que ardia el fuego tornado de la Acropolis de Atenas y que iba a constituir la llama simbolica de los Primeros Juegos Deportivos Panamericanos. Despues Roubanis procedio al encendido de la lampara votiva. Cumplida esta ceremonia, los atletas Roubanis y Sossidis, portadores del olivo simbolico de Grecia, hicie- ron entrega al general Peron y a su senora esposa de sendas coronas en nom- bre de la juventud atletica helena. Tambien la delegacion norteamericana obsequio a la senora Eva Peron con un ramo de flores y acto seguido se difundieron las estrofas de la cancion “Me- lodias de America”, del compositor argentino Rodolfo Sciamarella. Una vez que se extinguieron los ecos de la aludida cancion, los atletas argen- tinos Elsa Irigoyen y Enrique A. Kistenmacher, asistidos por el abanderado de la delegacion nacional, Delto Cabrera, ubicaronse delante del palco oficial, pres- tando el juramento de honor en nombre de los participantes de los Primeros Jue¬ gos Deportivos Panamericanos. Finalmente el senor Brundadge entrego al general Peron la credencial que lo designa presidente honorario de los Primeros Juegos Deportivos Panameri¬ canos. Con tono vibrante v persuasivo el presidente de la Republica pronuncio su breve y concisa arenga con la que declaro inaugurados los Primeros Juegos De¬ portivos Panamericanos. Dijo el general Peron: “Hermanos deportistas de Ame¬ rica: “Invocando la Grecia inmortal, cuya atica llama desde la cual tres mil anos nos contemplan, comenzara una justa de caballeros. Que čada uno šepa ganar y perder con honra. Con ello declaro abierto los Primeros Juegos Deportivos Pan¬ americanos”. Predsednik general Peron je slovesno začel Prve Vseameriške športne Igre Izreden dogodek je doživel prejšnjo nedeljo Buenos Aires. Na stalionu Pre¬ sidente Peron so se uradno začele Prve vseameriške športne igre. Predsednik general PERON je prišel na stadion v spremstvu ge soproge EVE PERON, vseh ministrov in ostalih odličnikov, med katerimi je bil tudi pred¬ sednik Argentinske športne zveze Dr. RUDOLF G. VALENZUELA, malo pred osmo uro. Vsa zbrana množica ga je navdušeno pozdravila. Dvigu narodne zastave je sledil mimohod vseh športnih delegacij. Sprevod je zaključila argent. delegacija. Takoj nato je pa za to priliko posebej sestav¬ ljena vojaška godba 800 mož zaigrala narodno himno. Vsi navzoči so jo peli. V stadion je zatem stopil grški športnik Aristides Roubanis z bakljo, ki je bila prižgana na olimpijskem ognju na Akropoli v Atenah in prižgal plamenico Prvih vseameriških iger. Grška športnika Roubanis in Sosidis sta nato izročila v imenu grške športne mladine predsedniku gralu Peronu olimpijski lovorjev ve¬ nec, njegovi soprogi pa lep šopek. K Evi Peron je pristopila tudi članica ame¬ riške športne delegacije ter ji je prav tako izročila šopek rož, nakar je godba zaigrala kompozicijo “Melodija Amerike”. V imenu vseh nastopajočih delegacij sta položila olimpijsko prisego argent. športnika Else Irigoyen in Enrique Kistenmacher, g. Brundadge pa je izročil j gralu Peronu diplomo o njegovem imenovanju za častnega predsednika Prvih vseameriških iger. General Peron je nato povzel besedo in pozdravil zbrano ameriško športno mladino. Njegove besede so v stadionu sprožile val navdušenja in odobravanja. Dejal je: “Dragi ameriški športniki! V zarji nesmrtne Grčije, katere plamenica zre na nas že 3.000 let, se pričenjajo viteške igre. Naj bi vsakdo znal častno zma¬ gati, ali izgubiti. S tem proglašam začetek Prvih vseameriških športnih iger.” KAKŠNE KORISTI BO IMEL POSAMEZNIK OD PRISTAVE V MORENU? Kdor kupi deleže, nalaga varno in go¬ spodarsko svoj denar. Čez nekaj let bo vrednost vsakega deleža mnogo večja kakor sedaj ob času nakupa. Saj je vsakomur jasno, da vrednost nepremič¬ nin neprestano iz dneva v dan raste. Že v nekaj letih bo morebiti deležnik svoj delež mogel prodati za dvojno ce¬ no. Slovenska mladina se bo poklo¬ nila ljubezni in žrtvam svojih mater s priredivijo 18. marca popoldne v dvorani na Rio Bamba. izdati povelje o ‘novih postopkih proti protirevolucionarjem’, katerih število in delavnost se občutno množita. Vsi odpadniki od Kominforma pa so si edini v tem, da ostanejo še naprej komunisti: to pesem je Tito začel in jo drugi za njim ponavljajo. Tako se bo morda enkrat le zgodilo, da bodo hudi¬ ča izganjali z Belcebubom. . . i SIN MARŠALA SAPOŠNIKOVA O SOVJETSKIH NAČRTIH Prav tiste dni, ko je ZSSR pro¬ slavljala Dan Rdeče vojske in je njen predstavnik maršal Konjev dejal, da bo bodoča vojna “prine¬ sla uničenje “kapitalist. - imperia¬ lističnega sistema” na vsem sve¬ tu”, je na ozemlje zah. Avstrije pribežal Vasilij Sapošnikov, sin rdečega maršala in član odbora sovj. vojnega gospodarstva. Vasilij je med drugim povedal, da je vsa sovj. politika do konca II. svetovne vojne bila defenzivna, da pa je od tedaj naprej strogo ofenzivna. Njena pripravljenost mora biti tolikšna, da bo lahko v 14 dneh zasedla vso Evropo in da bodo vse za to potrebne čete pre¬ peljali z avioni. Po istih načrtih je treba zasesti tudi sev. Afriko in Bližnji vzhod. Stalinova želja pa je, da se glavni del vojne odigra na Daljnem vzhodu. Ko bo tako pol sveta zasedla ZSSR, bo Amerikan- cem ponudila premirje na osnovi enakosti. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, I„ UL 1951 Postopek pri obratnih nesrečah Nesreča nikdar ne počiva. To velja tudi za naše delavce. Mnogo naših lju¬ di se je. že ponesrečilo pri delu in mno¬ gi niso prejeli tiste odškodnine, ki jim po zakonitih določilih pripada. To pa zato, ker ob obratni nesreči niso posto¬ pali tako, kakor je predpisano oz. v na¬ vadi. Naj torej opišemo postopek, po ka¬ terem naj se ravna vsakdo, ki se pone- | sreči: * 1. O vsaki, še tako neznatni nezgodi, je treba takoj, brez vsakega odlašanja, obvestiti nadrejene organe (capataz-a, personalnega šefa ali ravnatelja) v obratu. Ponesrečenec naj prosi, da se mu nudi zdravniška pomoč in naj se potem točno ravna po delodajalčevih na¬ ročilih, t. j. obišče naj tistega zdravni¬ ka, ki mu ga določi delodajalec. 2. Če bi delodajalec ne ugodil pone- srečenčevi zahtevi po zdravniški pomo- j či, naj stopi ponesrečenec h kateremu¬ koli zdravniku in ga naprosi, da pre¬ gleda poškodbo ter mu izroči pismeni račun o pregledu in kratek opis poškod¬ be. Ta račun plačajte zdravniku in ga potem predložite delodajalcu. Glede de¬ la se ravnajte po nasvetu zdravnika in to tudi sporočite delodajalcu. Isto velja za zdravila. Deladajalec je namreč dol¬ žan preskrbeti ponesrečencu brez odla¬ šanja zdravniško pomoč in zdravila. 8. Zelo važno je, da si ponesrečenec takoj ali čim prej zabeleži vse ali čim več prič nesreče. Zabeleži naj si tudi njihovo stanovanje. Pri težjih nesrečah je to morda ena izmed najbolj važnih stvari. V pravdah izgrajo te priče od¬ ločilno vlogo. 4. V primeru smrtne nesreče morajo svojci takoj (najdalje v 30 dneh) obves¬ titi o nesreči Tajništvo za delo in pre¬ skrbo (Secretaria de Trabajo y Previ- sion, Peru 139, Capital Federal). Prav tako morajo o tem obvestiti najbližjo policijsko postajo. Povsod naj tisti, ki prijavi nesrečo zahteva pismeno potrdi¬ lo o prijavi. 5. Pa ne samo ob smrtni nesreči, sploh ob vsaki večji obratni nesreči, naj ponesrečenec oz. njegovi svojci javijo nesrečo tako, kot je zgoraj opisano pri točki 4. Ko prijavijo nesrečo ,naj jo na¬ tančno opišejo, naj navedejo, kdo in kaj je po njihovem mnenju kriv nesreče in zlasti — to je najbolj važno —- naj na¬ vedejo čim več prič nesreče z njihovimi točnimi naslovi. 6. Ponesrečenci oz. njihovi svojci naj dvignejo pri delodajalcu vsakih 15 dni polovico plače, ki gre ponesrečencu po zakonu. Ob tej priliki naj mu tudi pred- lože račun za zdravnika in zdravila, ako delodajalec tega ponesrečencu ni sam preskrbel. 7. Poleg polovične plače ima ponesre¬ čenec pravico tudi do odškodnine, ako je obratna nesreča trajno zmanjašala njegovo delazmožnost in tudi v primeru, ako se ponesrečenec po preteku enega leta po nesreči še ni mogel vrniti na ■delo. Ob smrtni nesreči gre odškodnina sorodnikom. Odlok o višini odškodnine izda Tajništvo za delo in preskrbo in se je gleda tega treba večkrat obrniti na omenjeno tajništvo v ulici Peru štev. 130. 8. če bi delodajalec ne izpolnil svo¬ jih obveznosti do ponesrečenca in mu ne bi v redu nudil zdravniške pomoči in zdravil, polovične plače in odškod¬ nine, v tem primeru ima ponesrečenec na razpolago sodno pot. Kdor je član sindikata, naj se, obme na dotični sin¬ dikat, da mu nudi potrebne informacije in sestavi tožbo. Kdor hoče. si tudi lah¬ ko oskrbi privatno odvetnika, ki ga pa mora sam plačati. Vsak ponesrečenec pa se lahko' zateče na Tajništvo za delo in preskrbo, ki mu sestavi tožbo in da na razpolago tudi odvetnika in to vse brezplačno. IZ TEDNA. V TEDEN Iz svobodnega sveta USA: Ameriška vlada je odbila novo sovjetsko ponudbo za odkup 87 ladij, ki jih je ZSSR dobila med vojno na poso¬ do. Odločno zahteva vrnitev vsega ma¬ terijah. ■ Ameriška atomska komisija je obja¬ vila, da so v USA pričeli graditi prva letala na atomski pogon. Ameriški odbor za ugotavljanje pro- tiameriške delavnosti bo v kratkem pri¬ čel s preiskavami proti komunistom v delavskih organizacijah. Ameriški šef štaba suhozemske voj¬ ske Collins je objavil, da bo USA “u- darila nazaj” v slučaju, če bodo kitaj¬ ski komunisti pričeli z letalskimi ■ in po- morskimi napadi na Koreji. Poveljnik ameriškega strateškega le¬ talstva general Lemay je izjavil, da | z dolgoletnimi bombniki B-36 USA lah¬ ko spremeni ZSSR v prah. Lemay zago¬ varja osredotočenje ameriške obrambne in napadalne sile na letalstvo in brodov- je in s tem čim manjše pošiljke ame¬ riških čet v Europo. Vrhovni šef ameriške vojske general I?radley je poudaril, da bo ‘‘v prihod¬ njih 10 ali 15 letnih vsak ameriški mladenič moral na svoj način služiti' v vojski. To je morda neprijetno dejstvo, vendar neizbežno.” Nevvvorški guverner Dewey se je po¬ novno zavzel za pošiljanje ameriške vojske v Evropo, medtem ko je senator Taft to namero znova ostro napadel. Ameriški delegat pri ZN Cooper pa za¬ govarja Marshallov sklep o pošiljanju prvih 4 divizij v Nemčijo. Po nekate¬ rih poročilih ima USA pripravljenih že 18 divizij za slučaj sovjetskega napa¬ da. Na področju panamskega prekopa je bil pretekle dni letalski alarm z zatem¬ nitvijo, ker se je baje pojavilo nad dr¬ žavo neznano letalo. Prav tako je bil letalski alarm na Formosi, ki jo je pre¬ letelo šest tujih letal. Ameriške oblasti so odkrile novo ti¬ hotapljenje ameriškega petroleja, na¬ menjenega Čangkajšku, skozi Hong Kong v komunistično Kitajsko. V Washingtonu se je pričel proces proti atentatorju na Trumana Oscarju Collazu. Ameriška vlada je vložila tožbo pro¬ ti judovskemu frigorificu Grunstein & Sons Co. v državi New Yersey, ker je ravnateljstvo s podkupovanjem doseglo, da so pošiljali ameriški vojsko na Ko¬ rejo pokvarjeno konzervirano meso. Lastniki pridejo pred vojaško sodišče. k ČILE: V Čilu je izbruhnila stavka 250.000 prometnih uradnikov. * URUGUAY: V Montevideo bo t. marca pričelo zasedanje medameriške- ga socialnega odbora. k ANGLIJA: Angl. vlada bo vložila 143 mil. funtov za nabavke živil in su¬ rovin, potrebnih za kritične čase. De Gasperi in Sforza bosla sredi mar¬ ca obiskala London. Časopisi so prinesli naslednja imena vrh., štaba vojske Atlantskega pakta pod poveljstvom generala Eisenhower- ja: namestnik komandanta Montgo- n;ery, pov. suhozemskih čet Juin (Fran¬ coz), šef general, štaba Giinther (Ame- rikanec), namestnik Sir Whitelev (An¬ glež) in še en Amerikanec; poveljnik mornarice bo Amerikanec, namestnik ' pa Anglež. Churchill je v parlamentu divje na¬ padel Attleeja čemu je dopustil, da bo poveljstvo mornarice Ati. pakta imel Amerikanec, ne pa Anglež. Churchillu je odvrnil Attlee, da je bilo to sklenje¬ no v sporazumu z drugimi narodi, pred¬ vsem' z evropskimi. FRANCIJA: Francija preživlja znova težko notranje-politično krizo. Predsed¬ nik vlade Rene Pleven je ostal’ s svoji¬ mi načrti za spremembo volilnega zako¬ na v parlamentu v manjšini ih je zato podal ostavko vlade. k ŠVICA; Amer. vlada je podVzela pri švie. vladi — kakor tudi pri drugih vla¬ dah tzkv. sredinskih držav (Švedska) — potrebne korake, da prepreči sleherni izven za vojno koristnega blaga v sovj. področje. Švic. vlada je namig amer. vlade že upoštevala. k AVSTRIJA: Volitve za predsednika republike bodo 6. maja. k JAPONSKA:' Preds. vlade je po raz¬ govorih z amer. predstavnikom F. Dul- lesom izjavil, da je vatnost Japonske odvisna precej od lastnih čet policijske¬ ga značaja,, da pa bo vlada kljub vse¬ mu zaprosila USA za sklenitev pro¬ vizorične vojske zveze po podpisu mi¬ rovne pogodbe. Ponovna oborožitev Ja¬ ponske pa bo predana v odločitev na¬ rodu z glasovanjem. Iz Tokija poročajo, da je kom. Ki¬ tajska pričela z divjo kampanjo proti azijski državi Siam. Istočasno pekinški radio priznava, da kitajske rdeče arma¬ de niso dosegle svojih ciljev v Tibetu. Predsednik jap. vlade je izjavil, da Japonska ni v stanju plačati vojnih' re¬ paracij; tako tudi ne bo mogla plača¬ ti Filipinom zahtevanih 8000 milijonov dolarjev odškodnine. Za železno zaveso ČEŠKO - SLOVAŠKA: Ob obletnici prihoda češke KP na ohlast je min. nar., varnosti. Ladislav Kopriva izdal dnev¬ no povelje, v katerem, naroča ljudem, naj sami varujejo tovarne in svoje imet¬ je pred uničevalno delavnostjo zarot¬ nikov”; tako se bodo izkazali “vredne sodelavce ljudskih varn, oblasti”. ★ Vladaš, je ponovno uvedla živ. karte tako bodo v enem tednu prejeli prebi¬ valci po 1 kg moke, 1,5 kg kraha ter 1 kg peciva. Kmetje ne - bodo ; prejeli ; a®, benih kart. k POLJSKA: Poljska: elada: je? prigela pošiljati preko Kopenhagena z avioni večje količine zlata v London, kjer ga deponira v Angleški banki;: siMnja.; no¬ če dati nikakih pojasnil, čemu. bo služi¬ lo to zlato. Priprave za nove ofenzive na Koreji Slovenski tisk v Argentini Komunistični oddelki na Koreji se z. vso naglico utrjujejo na severnem bre¬ gu reke Han, zlasti pa na črti od Kang- pyonga do Hoengsonga severno od \Vonju-a proti Pyongchangu, na črti, ki je predstavljala glavno težišče borb v preteklem: tednu. Amerikanci so boji¬ šče potisnili najdalj 'proti severu nad' AVonju-em ter ob vzhodni korejski oba¬ li.. Zaradi tajanja snega, ki je nastopilo vzdolž celega bojišča, se Amerikanci pripravljajo na ustaljeno vojno, ker re¬ ka Han že narašča ter postaja vse po¬ dročje zaradi blata in močvirij nepre¬ hodno. Komunisti zbirajo velike oddelke pri Hongchonu, verjetno za, pomladno ofen¬ zivo, ki jo Amerikanci pričakujejo. A 9. Na delavskem sodišču se bo nato vršila poravnalna razprava, na katero bosta poklicana ponesrečenec in delo¬ dajalec. Sodnik bo poskušal izvesti po¬ ravnavo. Po dosedanjih izkušnjah lahko rečemo, da je boljša nekoliko slabša poravnava, kot pa dolgotrajna pravda, ki se lahko vleče eno ali pa tudi več let. če sodnik ponesrečencu toplo pri¬ poroča, da sprejme od delodajalca ponu¬ jeni znesek, potem je navadno dobro in prav, ako ponesrečenec to sprejme. i 10. Ako je ponesrečenec prepričan in ima dobre dokaze za to, da je nesre¬ čo namenoma ali pa po veliki nemar- meriske težke motorizirane adinice bo¬ do v prihodnjih dveh ali treh mesecih skora nepremakljive, medtem; ko se bo¬ do komunistične v blata lažje; premika- j le; ker vso oskrbo vzdržujejo v glav¬ nem z mulami in pešci. Na reki Han ni niiti enega ohranjenega mostu, zato bo postala ob deževju popolnoma nepre¬ hodna. Ameriško letalstvo je nadaljevalo s poleti na sovražnika. Po poročilu glav¬ nega stana v Tokio je’ ameriško letal¬ stvo v korejski vojni' do> 10. februarja: t. 1. izvedlo nad 60.000 bombnih in iz- vidniških poletov proti- komunistom. Ameriški bombniki na Koreji so o- : premljeni z novo vrsto radarja, ki ga- f- menujejo “shoray”'. Iznajdba omogoča, lažje in sugurnejše bombne zadetke:. Tiskovni odsek Delovnega, občestva za Slovenski kulturni Institut, je lani obljubil kulturno revijo. Po, odstranitvi mnogih ovir je zdaj prva številka Vrednot ( — tako se, bo, revipa ime¬ novala in ne Kultura, kot je bilo lani javljeno —) izšla. Prinaša, razprave, prelata dr. Odarja: “Slovenski katoli¬ čani in znanost;” grof. Osane: čas — bistvo glas.he (1. del),;, dr.. Jakliča: ‘‘Baraga in Hftfbau.er”. Leposlovje pred¬ stavljajo pesmi B. Hudnika. Tineta De- |; beljaka, Srebrniča, Boruta;, Valianta, Rakovca in: UVID — ja, sestavki v pro-„ zi Stanka: Kocipra; Bineta Šulinova in, V. Beličičja. Razstavo Bare Remčeve o- cenjuje Marjan Marolt,, Lojze Gr rži nič pa J. Kalina črno mašo in T.urnškovo, Državo med gorami. nosti zakrivil delodajalec (ker je; vedb- ma uporabljal slabe- in pokvarjene stro¬ je, ker je napravil neprimerne odre, ker je dal na razpolago pokvarjeno oro¬ dje itd.) tedaj ima na razpolago redno sodno pot, kjer lahko toži za mnogo višji znesek, kot pa je predviden po za¬ konu štev. 9688, ki govori o obratnih nesrečah. V tem primeru pa bi že sko¬ raj bilo potrebno, da si ponesrečenec na¬ jame odvetnika. Privatnega odvetnika si mora vsak sam plačati. Navadno zah¬ tevajo odvetniki .20 — 30 % iztoženega zneska. R. S. Na itKjfinejšem papirju so reproduk¬ cije Goršetovih kipov dr. Mahniča in Prešerna in dveh; slik B. Remčeve. šte¬ vilka obsega 102 strani in stane 20 pe¬ sov. V načrtu paj. so štiri številke letno. Naročila in prispevke sprejema u- prava Vrednot, Olazabal 2338, Dto. 5, Buenos Aires; Revija se dobi na Victor Martinez 50, v trgovini Časa Boya, Ola- zabal 2336, in v trgovini' Santis Julia. Vičtor Martinez; 39. Poravnajte naročnino Udeleženke dekliških duhovnih vaj od 2.—6. februarja t. 1. v zavodu San Pablo de Vicente v Buenos Airesu. Tudi slovenski fantje so imeli duhovne vaje v zavodu Don Bosco v Ramos Mejia od 4.—6. februarja t. 1. Na sliki udeleženci duhovnih vaj. ARGENTINA Peto obletnico izvolitve generala Perona za predsednika republike so 24. febraarja proslavile številne usta¬ nove v Argentini z vrsto prireditev. Tako so tega dne odprli na Avella- nedi najmodernejšo polikliniko v vsej Južni Ameriki ter ji dali ime ‘‘Presi- dente Peron”. Slavnosti je prisostvo¬ val tudi gral. Peron z gospo soprogo Evo Peron. Poliklinika ima pet pet¬ nadstropnih objektov, v katerih je prostora za 600 bolnikov. Operacij¬ ske dvorane imajo najmodernejši operacijski instrumentarij. Polikliniko “Presidente Peron” je zgradila Socialna ustanova Eva Pe¬ ron. Njena predsednica Eva Peron je v svojem govoru naglašala, da je zgraditev te moderne zdravstvene u- stanove v delavskem mestu Avellane- da ponoven dokaz ski'bi sed. vlade in njenih socialnih ustanov za delovne sloje. Povedala je tudi, da bo njena socialna ustanova še to leto zgradila 35 enakih poliklinik v raznih argen¬ tinskih provincah, v katerih se bo lahko zdravilo 15.000 bolnikov. Predsednik gral. Peron je v svo¬ jem zahvalnem govoru izrekel vso pohvalo argent. socialni ustanovi, ki si je nadela tako plemenito nalogo, da gradi tako moderne zdravstvene ustanove za zdravljenje delovnega ljudstva. Naglašal je tudi, da vlada ne bo varčevala pri izdatkih za naba¬ vo potrebnih naprav za zdravnike, da se bodo lahko še bolj posvetili svoji vzvišeni službi pri lajšanju trpljenja bolnikom. Zvečer istega dne sta predsednik gral. Peron in Eva Peron pogostila v Olivosu vse funkcionarje delavskih sindikatov. Navzoči so bili tudi za¬ stopniki delavskih sindikatov iz Mek- sika. Ob tej priliki je predsednik zno¬ va naglašal potrebo po trdnih delav¬ skih organizacijah. Opisal je stanje, ki ga je zatekel, ko je prišel v pred¬ sedniško palačo in dejal, da je njego¬ va vlada dosegla v teh letih najvišjo stopnjo socialne pravičnosti, gospo¬ darske samostojnosti in politične ne¬ odvisnosti. Argentino je tedaj zate¬ kel skoro kot kolonijo, danes jo pa vrača narodu kot suvereno državo. Za 24. februar je imela ženska pe- ronistična stranka tudi slavnostno sejo, na kateri je vodstvo te stranke sprejelo resolucijo, v kateri zahteva ponovno izvolitev grala Perona za predsednika prihodnje leto. Enako re¬ solucijo je sprejela tudi Glavna de¬ lavska zveza in številne druge usta¬ nove. Argentina bo še to leto izvozila v Brazilijo 1,200.000 ton žita in sicer do junija 700.000 ton po ceni, ki je že določena, za ostalo količino bodo pa ceno določili šele naknadno. USA je 1. 1949 izvozila iz Argen¬ tine raznega blaga v vrednosti 97,522.593 dol., vrednost uvoženega blaga iz Argentine v letu 1950 se je pa povzpela na 206,064.670 dol. Nad Buenos Airesom pa tudi v no¬ tranjosti republike je v soboto zjutraj divjal siloviti orkan. Nad prestolnico se je razbesnel kmalu po polnoči. Or¬ kan je bil tako silen, da je po cestah podiral drevesa, odnašal strehe in po¬ rušil več hiš. V pristanišču je vihar odtrg-al več ladijl V prestolnici je za¬ hteval dve smrtni žrtvi. Škoda, ki jo je povzročil orkan, je velika. Na¬ slednje dni se je po celi republiki raz¬ lil hladen polarni val ter je tempe¬ ratura močno padla, zlasti ponoči. V zadnjih dnevih se pa vračajo zopet toplejši dnevi. Argent. vlada je obvestila brit. vlado, da je pripravljena obnoviti z njo pogajanja za nadaljnje dobavlja¬ nje mesa. Vendar pa je na pristanek za nadaljevanje razgovorov vezala željo, da se istočasno podvrže razpra- pravi celotni problem izmenjave bla¬ ga med obema državama in da se po¬ gajanja tokrat vodijo v Bs. Airesu. Brit. vlada je na vse predloge prista¬ la in je že poslala delegacijo v Bs. Aires. Jose F. Gonzalez je tudi pri sobot¬ nih medn. avtomobilskih dirkah pri¬ spel prvi na cilj in si tako priboril pokal soproge grala Perona Eve Pe¬ ron. Argentinska Centralna banka bo izdala deviznih dovoljenj za 70 mili¬ jonov švicarskih frankov za uvoz raz¬ nega blaga iz Švice, med drugim za uvoz ur. fotografskega materiala, pa¬ pirja itd. Argentina bo to leto dobila iz Nor¬ veške 25.000 ton papirja. Buenos Aires, 1. III. 1951 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. ilovice, vz SCovenije^ RAZDOR V REŽIMSKIH VRHOVIH Pod tem naslovom objavlja “Pregled’ bilten Narodnega odbora za Svobodno Evropo, naslednje poročilo svojega do¬ pisnika iz Pariza: “Iz verodostojnih virov — očividcev —- so mi potrdili novico, da so novi spori v vrhovih komunistične stranke v Jugoslaviji. V prvi skupini sede Kar¬ delj, Boris Kidrič in Leskošek. Ti so za nadaljevanje čistega komunizma in pre¬ obračanja države v popolnoma komu¬ nistično skupnost. V drugi skupini sta Tito in policijski minister Rankovič. Tito se baje že pripravlja na prevrat, ki bi ga izpeljal s pomočjo vojske in tajne policije. V ta namen mu pravni stro¬ kovnjaki že izdelujejo proglase in ured¬ ba, ki naj bi uvedli vojaško diktaturo pod njegovim osebnim vodstvom. Med j vrhovnimi predstavniki premirje še tra- j ja, medtem, ko se je med manjšimi vo¬ ditelji ponekod čiščenje že začelo. Mno¬ gi se izprašujejo, kaj bo storil miste- rioznj Moša Pijade.” KDO NAJ BO TITOV NASLEDNIK? Kot odgovor na to vprašanje objavlja isti “Pregled" izvleček iz poročila, ki j je bilo napisano nekje v Jugoslaviji in pravi tole: “Problem bodočnosti je glavna vsebi¬ na razgovorov po mestih prav tako, ■kakor na deželi. Nekateri še vedno upa¬ jo, da bo Amerika prisiljena, da sama prevzame v svoje roke obnovo zemlje, ali da vsaj vodilno pri njej sodeluje. Večina ljudi pa zaman gleda okrog se¬ be, ko ne vidi nobene alternative za sedanji režim. Kdo naj prevzame Ti¬ tovo mesto? Ljudje ne verjamejo, da bi demokracija mogla biti takšna alter¬ nativa v dobi, ko bo treba totalitarni režim postopno prevesti na demokratič¬ nega. Vsi poudarjajo, da bo v prehodni debi važno in nujno samo to, da se vzdrži red in mir ter pripravi reforme, s katerimi se bodo rane, ki jih je ko¬ munizem zasekal, počasi zacelile in se bo ljudstvo vrnilo nazaj v demokratič¬ no življenje. To mišljenje prevladuje med izobra¬ ženci tako v Beogradu, kakor v Zagre¬ bu in Ljubljani, nihče pa ne ve pove¬ dati točr.ejšega, kako si predstavlja, da bi bilo treba urediti prehodno vlado. Kakor rečeno, pa ljudje zelo veliko o tem razgovarjajo in jih že sami raz¬ govori o spremembi malo umire in po¬ tolažijo.’’ EDINI ZAVEZNIK ZAPADA-JE LJUDSTVO To ugotavlja poročilo, ki ga objavlja NO za Svobodno Evropo. Prejel ga je pa od begunca, ki je nedavno prispel v Pariz. Paročilo pravi: “Naše ljudstvo sovraži komunizem, pa naj bo Stalinov ali Titov. Čim bo prišlo do oboroženega spopada, bo Ti¬ tov komunizem nehal biti zaveznik za- pada in tudi ne bo več noben činitelj v Jugoslaviji. Dokler traja ‘‘mrzla voj¬ na", je prevara mogoča. Ko pa bodo za¬ čele pokati puške, bo edini zaveznik, ki ga bo zapad imel v Jugoslaviji in na ka¬ terega se bo lahko zanesel — srbsko, hrvatsko in slovensko ljudstvo. To ljad- ! stvo se bo borilo za svojo svobodo, a : ne za kakšne Titove ustanove, koncen¬ tracijska taborišča, preganjanje Cer¬ kve, uničevanje kmetskega stanu. Bilo bi prav, če bi zapadne demokracije v tem smislu poudarile svoje simpatije in naravnale svojo, politiko." V LRS je 366.425 vpisnikov vpisalo 437,691.000 din. “ljudskega posojila”. Komunistično časopisje se pritožuje za¬ radi malomarnosti članov okrajnih in mestnih pobiralnih komisij. V Ljubljani se bodo morali zagovar¬ jati pred sodiščem zaradi sabotaže rav- telj "Pletenine” Rudolf Pajk ter Ge¬ za Šiftar, upravnik uslužbenske restav¬ racije pri glavn. ravnat, lesne industri¬ je LRS. Okraj Kranj dolguje še 5 vagonov | masti in 2 miljona litrov mleka. Pri j oddaji po pisanju ljb. režimskega tiska ne sabotirajo samo kmetje, ampak v mnogih slučajih tudi odborniki in celo predsedniki kraj. “ljudskih" odborov. Hajduk je jug. nogometni prvak za leto 1950. V Gameljnah so zaradi sabotaže pri - preskrbi prijeli Ivana in Stanka Avžer- ja ter Janeza Jakopina. Avžer je bil predsednik kraj. “ljudskega” odbora in OF. V več slovenskih krajih so te dni pri¬ čeli izvajati protiletalske obrambe. Na Gorenjskem so n. pr. morali ljudje iz¬ vesti zatemnitev v noči od 10 na 11. februarja, enajstega februarja pa so imeli od desetih do dvanajstih dop. fin- giran let. napad. Hišni lastniki so pre¬ jeli nalog za izpraznitev in ponovno u- trditev kleti. Po titovih državnih uradih. Prijatelj lista nam je dal na vpogled pismo, ki ga je prejel iz nekega kraja od doma. V njem mu brat, ki je državni uradnik svoje sedanje delo popisuje takole: "De¬ lamo vse drug'ače kot smo delali nek¬ daj. Vse gre po normah, stastistikah, planih itd. Mnogo računamo dan za dne¬ vom, ob koncu meseca se nam pa kar meša od samih številk. Plan obesimo, da ga dosežemo, imrmo pa vržemo na tla, da je prekoračimo.” Vsi poštni uradi v titovini so dobili naročilo, da morajo odpirati vse pakete ki prihajajo iz inozemstva in pregleda¬ ti vsebino. Prave kave ljudje doma skoro že ne poznajo več, ker je še nikdar niso dobili. Pa tudi sladkorja dobivajo ljudje ved¬ no manj. Lansko poletje ga n. pr. štiri mesece niso dobili. Za letošnji februar so zopet znižali obrok in se ljudje bo¬ je, da ga najbrže celo poletje ne bo. Srečni tisti ljudje, ki imajo koga v svo¬ bodnem svetu in dobe od njega kak paket. Tako je splošno mnenje doma, ker samo ti imajo še nekaj stvari, ki so iih bili vajeni iz prejšnjih časov. LASTNA STREHA Umrli so: Ivanka Kobal v Šmartnem ! pri Kranju, Matevž Srebot v Zg. Hruši¬ ci, Metka Verbič v Podolnici, Franc Tra¬ ven, pos. v Tacnu, Jože Petan v Srom¬ ljah, Jože Žitko v Postojni, Marija Vo¬ kal, roj. Mlakar v Ljb., Josip Tajnik, predsednik podružnice Društva upok. v Kranju, Marija Trček v Ljb., Marija čus, roj. Goričan v Celju, Franc Jecl, pos. in mes. mojster v Šmarju pri Jel¬ šah, Karel Hoge, žel. uradnik v p. v Ljb., Jože Samar v Ljb., Ivan Senger v Ljb., Stanka Živič v Ljb., Tomažek Zajc v Ljb., Lojzka Meden v Begunjah pri Cerknici, Katarina Novosel v Logat¬ cu, Leopoldina Avčin, roj. Meršol v Ljb., Pavla Peruzzi, roj. Govekar v Ljb., Marija Rebolj, roj. Lampe na Črnučah, Henrika Bačar na Viču, Va¬ lentin Povšič, pošt, zvan. v p; v Ljb., Ferdinand Ner’ima, biv. trgovec v Kam¬ niku, Marija Židan v Rožni dolini, Franc Kompare v Metliki in Ivan Medic, trg. in pos. v Novem mestu. V Slovenji draginja nikakor ne po¬ pušča. Po zadnjih vesteh od doma za nekatere predmete še dalje narašča, tako da plačujejo ljudje astronomske denarje za blago, ki je bilo v Reakcio¬ narnih’ ’časih poceni in kolikor ga je kdo hotel. Nekaj primerov: 800 kg te¬ žak vol stane 10.000 din, navaden zim¬ ski ženski plašč pa 10.300 din. Zadru¬ ge, ki so jih komunisti ustanavljali s takim pompom, so se sprevrgle v pri¬ silna zbirališča blaga, namesto da bi ga prodajale. Pri oddaji zadruga plača 1 kg masti samo 35 din, za eno škatljo maže za vozove pa moraš plačati 80 din. Krompir pri oddaji plačajo po 1. 15 din, za par čevljev pa moraš plačati 5000 din. Zadrugi je treba oddajati vsa¬ ko malenkost, tudi mak, če ti zraste na vrtu. V Ljubljani so izpustili nedavno iz zaporov Vinka Zora, biv. ravnatelja Prosvetne zveze in Mirka Bartola, žup¬ nega upravitelja v Zg. šiški. ★ OMBU je mogočno drevo na Pristavi v Moronu. Pod njegovo hladno senco bomo lahko prebili marsikatero prijetno urico. •k Pripravljalna dela za uresniče¬ nje naših želja, da pridemo čim- prej do lastnih prostorov, vzbuja¬ jo med nami živahna razpravlja¬ nja. Tudi oni, o katerih se sicer zdi, da stoje ob strani, so postali pozorni. Kakor ob vsakem vpra¬ šanju se tudi ob tem pojavljajo razna mnenja in tudi ugovori. Ve¬ činoma so ugovori dobronamerni, vendar pa se proti načrtom že čuti rovarjenje od one strani, ki nas je pognala iz domovine in ki je ne¬ prestano na delu, da bi razbila na¬ še vrste. Vsi, ki se zavedamo, zakaj smo zapustili svojo domovino, se mo¬ ramo tudi zavedati, da je naša prva in največja dolžnost posveti¬ ti vse svoje moči, da sovražnik na¬ ših vrst ne razbije, Krepimo svo¬ jo skupnost tudi s tem, da kupu¬ jemo deleže gospodarske družbe za oskrbo lastnih skupnih prostorov! Slovenci v Argentini Buenos Aires Nekateri vprašujejo: Katere osebe so v pripravljalnem odboru za nakup Pri¬ stave v Moronu? Bilo je že povedano, da je akcijo za¬ čelo DRUŠTVO SLOVENCEV in da je društveni odbor poveril vodstvo te ak¬ cije svojemu gradbenenu odseku ozi¬ roma odseku za nabavo lastnih prosto¬ rov. Dodano naj bo še, da tvori ta od¬ sek 8 odbornikov Društva, to so gg. Ivan Kralj, Jože Lesar, Valentin Mar- kež, dr. Franc Mihelič, župnik Anton Orehar, Franc Pernišek, Miloš Stare in dr. Anton Šimenc. Za predsednika je od- odbor Društva Slovencev določil g. Le¬ sarja. Vse tozadevne pisarniške in bla¬ gajniške posle vodi pisarna Društva Slo¬ vencev, dokler ne bo ustanovljen odbor napovedanega gospodarskega društva. hanus Ohčni zbor Društva Slovenska kraji¬ na je bil 18. februarja. Člani so zanj pokazali veliko zanimanja, ki je nasta¬ lo iz poživljenega društvenega dela med letom. Gradba lastnega doma je že mečno napredovala. Na občnem zboru je bil sprejet sklep, kako zbrati potre¬ ben kapital za dovršitev vseh del. Novi odbor je sestavljen po večini iz starih odbornikov. Predsednik je spet g. Bela Preininger. Ciklon 17. februarja je obiskal tudi Lanus. Razkril je več streh in polomil nekaj električnih drogov. Prizadel je tu¬ di cerkev sv. Jožefa, kjer je bil prej¬ šnji dan dodelan nadzid pri povečavi kapele. Del tega zidu je ciklon odtrgal in ga treščil na streho kapele. Pri tem se je zdrobilo več cementnih strešnih plošč, nalomile so se pa tudi stene. Cik¬ lon je podrl tudi 6 m dolg zid pri ograji. Bariloche SKUPINSKI IZLET NA CERRO NEGRO Dne 18. februarja so slovenski fantje ob Nahuel Huapiju spet napravili sku¬ pen izlet na Lopez in Cerro Negro. "Črni vrh” se nahaja v gorski skupi¬ ni med Lopezom in Tronadorjem. Gre za razmeroma malo obiskano točko, ki pa nedvomno ima svoje privlačnosti in lepote. Fantje so napravili turo v enem dnevu iz Bariloč in nazaj, kar je precej naporna reč. Prav tako kot zadnjič na Capilli, so tudi na Cerro Negro postavili škatljico z vpisno knji¬ go in primernim posvetilom. VA. Cordoba OBISK IZ BUENOS AIRESA Pred nekaj dnevi sta cordobske Slo¬ vence obiskala gg. Orehar in Mali iz Bs. Airesa. Obiska smo bili veseli in obema so naši pevci napravili lep spre¬ jem. Lepa je bila udeležba tudi pri nedeljski maši. Tistih nekaj dni biva¬ nja v Cordobi je komaj zadostovalo, da sta se gosta mogla odzvati vabilom slov. družin in jih obiskati. Pa tudi sicer je letošnje poletje o- biskalo Cordobo in njene letoviščarske kraje mnogo Slovencev iz Buenos Ai¬ resa, kar 1 priča, da so se naši rojaki za- (Nadaljevanje na 4. str.) HUGO WAST 60 6 6 6 DRUGI DEL IVANE TABOR. — POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM. “Umrli bomo!" Odgovor je bil odločen in brez izmi¬ kov in je zadel redovnika v srce kot uda¬ rec z nožem. Ivana Tabor mu je govorila o tem znamenju. Če ga bo ona poiskala jutri v Sirsi in ga ponovno prosila, naj si da vtisniti ta pečat: Kako se ji bo mogel upreti ? Ni več govoril, samo skrčil se je ped težo svoje vesti. DEVETO POGLAVJE ANTIKRISTOVO OBHAJILO Pod žgočim soncem Rajputana, ali pod zvezdami njegovega razsvetljenega neba, so hodili ti romarji tri dnj in tri noči, da so prišli v razvaljeuo mesto Sirsa in se utaborili v ! njegovih zidovih. Tatarski agentje z rdečimi turbani, katere so hindujci siln 0 zaničevali, so skušali razumeti vzroke tega nenadne¬ ga zbiranja množic, da bi takoj sporo¬ čili ruski vladi v Samarkand. Kakšen cilj naj bi bil v tem verskem zbiranju ? Naj bo že, karkoli, tatarski agentje niso bili preveč radovedni in se niso preveč vnemali, da bi vprašanju prišli do dna, kajti že precej njih, ki so po¬ kazali preveč radovednosti, je nezna¬ no kam izginilo; fakirji so jih na svoj način pospravili in njih trupla so poz¬ neje našli v mlakah in pesku z jas¬ nimi znaki, da so bili zadušeni na po¬ seben način "thugs’’, po katerem so morili ljudi pripadniki boga Siva, za katere je bil »umor neka oblika verske¬ ga obreda. Oče Simon je stanoval v edini hiši, ki je še bila dokaj trdna, v marmorni palači blizu Vrat pelikanov in je bil bolj videti ujetnik, kakor pa prerok. S terase ie lahko obvladal neizmer¬ no prostornino mesta ter je lahko s strahom opazoval življenje po ulicah, kjer so se dvigale skladovnice lesa, ka¬ kor; da pripravljajo “suttys”, neke vrste grmade z sandalovega lesa, da ra njih zažgejo vdove, kakor je vele¬ val stari domači običaj. Ne, gotovo ne gre za takšne grma¬ de. Grmade, ki so se dvigale tukaj, bo¬ do imele gotovo verski značaj. Menih je napenjal svoje možgane, pa ni na¬ šel odgovora v njih, drugih pa ni ho¬ te! vprašati; zato je ostal v skrajni ne¬ gotovosti. Njegov vodnik slona mu je rekel si¬ cer: “če si katoličan, in nočeš odsto¬ piti od vere, se pripravi na smrt!’’ Zakaj mu je rekel: "Tvoje življenje gre nevarnosti nasproti, beži!” Toda menih je vedel, da mu je to ne¬ mogoče, kajti tisoč oči ga je stražilo in zasledovalo in široka puščava ga je obdajala. V tem mu je neki vojak prinesel ko¬ šarico fig, vrč vode in pladenj medu. Oče Simon je jedel in pil ter se vrnil na svoj prostor na terasi. Pri tem pa je pomislil: ‘Kje je tova¬ rišica mojega potovanja? Zakaj ga je speljala sem in g d tu prepustila smrti?" Pa ni bilo vredno spraševati vojaka, ki ni razumel nobenega jezika, ki jih .ie on znal. Toda opoldne drugega dne je nenado¬ ma na njegovem pragu stopila s svile¬ ne nosilnice Ivana Tabor, oblečena v belo oblačilo in s celom ovitim s škr¬ latno rdečo prepasico. Dovolj je bilo Simonu de Samaria, da jo je videl, in takoj ji je odpustil svoje ujetništvo. On a ga je prijela za obe roki, ga poljubila na lice in strast¬ no rekla: “Jutri boste brali najslovesnejšo ma¬ šo v svojem življenju. Na oltarju na pateni boste dobili dve hostiji, da ju spremenite v Telo Kristusovo.” Oče je samo zmajal z glavo, kajti bal se je napraviti novo svetoskrunstvo. In je vprašal: ‘‘Ali boste spet šli k svetemu ob¬ hajilu ?” “Ne, jaz ne.” “Za koga naj bo druga hostija?” “Za mojega kralja.” ‘‘Je tvoj kralj katoličan?” je vpra¬ ša! oče Simon bolj ljubosumno, kakor avtoritativno. “Kako se imenuje tvoj kralj ? Ona ni hotela slišati njegovega vpra¬ šanja in se je zato vrnila nazaj na polje starih bogoslovnih vprašanj: “Ali ne mislite vi ustanoviti nove Cerkve s tremi krogi, v katerih ne bo¬ do dobili prostora samo verniki, tem¬ več tudi neverniki in celo brezbožni? Ali niste mnenja, da ni treba biti ka¬ toličan, če se hoče kdo združiti s Kri¬ stusom?” ‘‘Da, tako sem mislil...” “Če je tako, bo jutri moj kralj in gospod sprejel iz vaših rok živo Telo Kristusovo in se združil z Njim.” Ko je to izgovorila, se je zasmejala tako trdo in perverzno, kakor je še nikdar ni slišal; vmes pa je rekla: “V dva tisoč letih nihče ni dal bolj transcedentalnega obhajila kakšni ose¬ bi, kakor ga boste dali vi jutri. Ne Arij, ne Luter in ne Kalvin, ki so bili vsi trije duhovniki in so blagoslavljali hostije in jih delili...” “Kaj mi hočete reči?” je s strahom vprašal oče Simon. ‘‘S kakšnimi mera¬ mi se meri velikost svetoskrunstva?” Ivana Tabor ga je pogledala iz glo¬ bine svojih oči in, ne da bi mu odgo¬ vori^ na njegovo vprašanje, je nadalje¬ vala: “V dva tisoč letih je najbolj čudovi¬ to obhajilo dal sam Jezus pri svoji zadnji večerji...” “Učencu, ki ga je potem izdal...” je nadaljeval gregorijanec. “Veseli se, Simon de Samaria, kajti niti Judeževo obhajilo, ki mu ga je dal Kriste osebno, se ne more primerjati temu, kar boš storil ti jutri, ko boš obhajal najlepšega in najplemenitejše¬ ga sinu, ki ga je kdaj rodila žena...” ‘‘Morebiti bo...” Da ne bi izgovoril tistega imena, ki ga Ivana Tabor ni mogla slišati, mu je z roko zakrila usta. Onemel je oče Simon in že naprej vedel, da bo storil tudi to svetoskrunstvo, toda prevzela ga je velika groza, zato se je zatekel v kot, kjer je ostal ure in ure in ni ho¬ tel misliti na svojo strahotno usodo. Bil je duhovnik do mozga svojih ko¬ sti, duhovnik za večno, in aetemum. Kajti olje svetega duhovskega mazilje¬ nja je kot krona, postavljena :ia sen¬ ca: sveti se kot zlato in dragulj, če si mn zvest; a žge kot razbeljeno železo, če ga izdaš. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, I. HI. 1951 (Nadaljevanje s 3. str.) čeli trdno postavljati na noge ter si tako že marsikdo lahko privošči oddih in spremembo zraka pod zdravim in suhim nebom cordobskih planin. Tuk. Slovenci tudi ne maramo zaosta¬ ti pri uživanju narave, ki nam je tako pri roki. Zato bo v okviru Slovenske¬ ga krožka prihodnjo nedeljo skupinski izlet v 30 km oddaljeni kraj Jesus Ma¬ ria, eno prihodnjih nedelj pa fantovski izlet v hribe z obiskom slovenske kolo¬ nije v La Cumbre in Capilla del Monte ter z vzponom na Pan de Azucar. Dr. J. J. JHendoza Slovenski barrio. Skoraj neverjetno, a resnično! V mestu samem se je po¬ srečilo Slovencem s pomočjo Hipote¬ karne banke kupiti 7 lotov, kjer raste¬ jo sedaj iz tal že hišice. V nekaj me¬ secih bo tam že naseljenih 8 slovenskih družin, vse v isti kvadri. Duhovna obnova. V noči od 13. na 14. februarja sta prispela v Mendozo gg. prof. Anton Orehar in žpk. Gregor Mali. V nekaj dneh sta obiskala večino tuk. slov. družin. V soboto in nedeljo sta vodila duhovno obnovo. Stanovskih go¬ vorov v soboto popoldne in sv. maš v nedeljo (18. febr.) so se mendoški Slo¬ venci v lepem številu udeleževali. Glav¬ no mašo s pridigo je imel g. Orehar, večernice popoldne p a g. Mali. Fantovska podzveza. Mendoški slov. fantje so se 18. febr. zbrali na sestan¬ ku pri sv. Nikolaju ter se odločili za' priključitev SFZ v Bs. Airesu. V pod- zvezni odbor so izvalili: predsednik: Stane Grebenc, tajnik: Lojze Kočar, blagajnik: Lojze Cvetko, Prebrana ir: sprejeta so bila tudi pravila in delovni načrt. Slov. otroci iz Guaymallena in nji¬ hovi starši se na tem mestu iskreno zahvaljujejo g. blogoslovcu Jožetu Škerbcu in gdč. Lenčki Zupanovi za vso skrb, ki sta jima jo posvečala vsak po en mesec. ! Društvo Slovencev v Meaidozi bo ime¬ lo 4. marca' občni zbor, za katerega je mnogo zanimanja. OSEBNE NOVICE OSEBNE NOVICE Poroka. V Salezijanski kapeli na Bel- gran 0 sta se poročila v soboto, 24. februarja, g. dr. Maks Virnik in gdč. Sonja Zemanek, hčerka ing. Gustava in Ane Zemanek. V Haydocku St. Helens v Angliji sta pa decembra meseca 1950 sklenila zak. zvezo g. Ivan Lukačič in gdč. Joan Harrison. čestitamo. Družinska sreča. V družini Janeza in Angele Simčič so 26. februarja dobili sina. Pri krstu bo dobil ime Jože. Sina imajo tudi v družini g. ing. Josipa in Hilde Germ v Mendozi. Pri krstu je do¬ bil ime Jože-Tone. Za botra sta mu pa bila g. Alfonz Pipan in njegova gospa Tatjana. — V Lanusu sta pa bila kršče¬ na: Špacapanov sinček Peterček. Bo¬ ter je bil Luis Šeruga, botra pa Marija Čuk. Murkovim pa je bil krščen Ivan- Karel, kateremu sta bila za botra Ja¬ kob Brodnjak z ženo. čestitamo! f Vinko Kožuh. V začetku februarja je smrt ugrabila družini staronaseljen- ca Kožuha v Barilochah edinega sina Vinka. Nagla in zavratna bolezen je nepričakovano naglo uničila življenje 21. letnega študenta. Vinko je bil ro¬ jen v Argentini, a je lepo in pravilno govoril slovensko ter ni pozabil domo¬ vine svojih staršev. Skupina Slovencev v Barilochah ga je spremljala s slov. pesmijo na njegovi zadnji poti. Naj mu bo lahka argentinska zemlja, njegovim težko prizadetim staršem pa naše soža¬ lje. t Jaka Hlebš. V Ljubljani je umrl 9. februarja pleskarski mojster Jaka Hlebš. K večnemu počitku so ga položi¬ li 11. februarja na pokop, pri Sv. Kri¬ žu. Doma žaluje za njim družina, tu v Argentini pa njegov svak kleparski mojster Rudolf Žitnik, podpredsednik Društva Slovencev, kateremu 1 ob tej pri¬ liki izrekamo sožalje. Slovenski duhovnik v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia. Salezijanec Jan¬ ko Mernik se je za stalno preselil v POMOČ DRUŽINAM V SLOVENI.II Bogata izbira paketov z vsemi potrebnimi živili in ostalimi koristnimi predmeti Zahtevajte cenike! — EUROPLATA POZOS 129 - I. nadstropje BUENOS AIRES ? Ali veste, da imamo tudi za vas PISEMSKI PAPIR vseh vrst in oblik, PREŠA, ČRNILO, svinčnike, veliko izbiro BIROME in nova NALIVNA PERESA svetovnih znamk, ŠOLSKE potrebščine, ŠOLSKE zvezke, ŠOLSKE TORBICE, vse PISARNIŠKE POTREBŠČINE za doma in v pisarni, lepe in praktične AKTOVKE ter TORBICE, za voščila in pozdrave, lepe RAZGLEDNICE, beležke in NOTESE vseh vrst, ALBUME in vogličke, SPOMINSKE KNJIGE, PODOBE, svetinjice, ROŽNE VEN¬ CE, podobice in KRIŽE, nabožne KIPE, mašne knjižice in latinske ter španske MISALE, pa še marsikaj drugega? PRIDITE in POGLEJTE! GOTOVO BOSTE ZADOVOLJNI! Santeria y Papeleria Victor Martinez 39 "SANTA JUHA" Don Boscov zavod v Ramos Mejia. Nje- goov sedanji naslov je: Janko Mernik, Cclegio Don Bosco, Avda de Mayo 2000, Ramos Mejia, FCNDFS Rrov. Buenos Aires. Prof. Karel Rakovec je nedavno zbo¬ lel na vnetju rebrne mrene. Ker so pri bolezni nastopile komplikacije so ga prepeljali v Buenos Aires' na. vseučiliško kliniko, kjer se mu je zdravstveno sta¬ nje občutno zboljšalo, želimo mu sko¬ rajšnjo pop. ozdravitev. V Kanado sta odpotovala iz Anglije Anton Pušavec in gdč. Štefa Mehletova. SLOVENCI PO SVETU Venezuela Prejšnji teden je Svobodna Sloveni¬ ja v redu prispela na moj naslov v Maracaibo. Dobila sem vse januarske šetvilke, en dan pozneje pa tudi nekaj februarskih. Za vse se Vam najlepše zahvaljujem. Sem zelo zadovoljna, da sem se naročila na list, ker je res ze¬ lo zanimiv. Nisem ga prej odložila iz rok, dokler ga nisem od začetka do konca prebrala. Pozdravljam Vas vse v Argentini in drugod po svetu K. M. Društveni Oglasnik SEZNAM DRUŠTVENE KNJIŽNICE (5. nadaljevanje.) SLOVENSKA POLJUDNOZNAN¬ STVENA KNJIŽNIVA “SVET”: Valter Bohinc: Nil in dežela Egipčanov. I. del: Narava. Mladike: V. letnik: Fr. Jaklič: Zadnja na grmadi. Anton Komar: Otoški postržek. A. K. Tolstoj (Al. Benkovič): Knez Se- rebrjani. VI. letnik. VII. letnik: Matija Malešič: Kruh. Orczy (Poljanec): Za Cezarja. XVIII. letnik. Mladika je družinski list s podobami. III. letnik —- le 12. številka. VI. letnik — le 1., 6. in 9. štev. X. letnik — le 6., 7., 9. in 12. štev. XI. letnik — le 10. štev. XIII. letnik — le 9. štev. XIV. letnik — le 1., 9., 10., 11. in 12. številka. XV. letnik —le 1. in 2. štev. XVI. letnik — le 11. štev. XVIII, letnik — le 8., 9., 10. in 12. številka. Duhovno življenje: za leto 1937.: Slovensko dekle. »ARIUA ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO, ZDRAVILA. ZA VSE DRŽAVE. Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬ ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬ žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬ lje, usnje, rabljeno obleko: mast, slanino, šunko, med, salame in čokolado. P AN E T H i; Cia. DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 T. E. 30-7352 Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires Končala je trnjevo življensko pot in se po dolgem, mučnem trpljenju preselila v večnost dne 13. februarja 1951 ob 23.30 uri mati 10 otrok, ta¬ šča, stara mati, vdova ga Ivana Petrovčič, roj. Gabrovšek Pokopana je bila na domačem pokopališču v Hotedršici dne 16. re- bruarja 1951. Priporočajno jo v molitev! Sinovi: Polde, Francelj, Karel, Jakob; hčere: Ivana, por. Gruden in Ana, por Petkovšek. Številni vnuki in vnukinje. Hotedršica, Logatec, Kranj, Št. Vid nad Ljubljano, Gorica. V Buenos Airesu: zet Jože Petkovšek in vnuka Janez in Francelj. za leto 1944 — 1945, 1946 — 1947 — j 1948 in 1949. Dom in svet: (Ilustrovani list s podobami za za¬ bavo, pouk, književnost in umetnost.) II. letnik. IV. letnik: Prokop: Erazem Tattenbach. — Ža- loigra v petih dejanjih. -— M. A.: Sa¬ vel. — Dramatičen prizor. — I. Bu¬ din: Odlomek iz skritega življenja. — Pripovesti. T.: Gostačeva hči. — Martin Molek: Florijan Skomljan. — Podobe iz naroda. — .los. Krasjanin: Človeška srca. —- Podgoričan: Na Samovcu. — X.: Junak sedanjega časa. V. letnik: Podgoričan: Vaška pravda. — Podgo¬ ričan: Kako se je ženil Kobaležev Matija ? ; Dobravec: Med valovi življenja. — Pod- goričan: Vaški pobajač in Ioannes studios.us. Leto 1900. — I. del.: Pavlina Pajkova: Uslišana. — Murovič: Za narod. — Dr. Fr. Lampe: O lepot: I. M. Dovič: Pod rimskim orlom. •— Podgoričan; O ta testament. Leto 1900. — II. del. XXII. letnik: Knoblehar p. Jeronim: Estera. — Igro- kaz. v štirih dejanjah. — Lea Fatur: Za Adrijo. —i Povest. (Bo sledilo) Lepe velikonočne razglednice s slo¬ venskim motivom dobite v pisarni Druš¬ tva Slovencev. OBVESTILA Legalizacija spričeval. Vsi, ki se še zanimajo za legalizacijo spričeval, abi- turientje kot srednješolci, so vablje¬ ni na sestanek 11. t. m. po maši na Belgrano v zavodovo dvorano. Vsak, k' je že izročil spričevalo, je naprošen, da izrazi svoje nadalnje želje, ali ustme- 1 n 0 na sestanku, ali pismeno na naslov: Pergar Ciril, Calle Pavon 1483 Capital. Za avstrijska spričevala pri legalizaci- I ji ni več težav. Odbor za legalizacijo. PO R D E « EM KRIŽ UT bi a R eki pošilja belo, moko 000 v vrečah po 46 kg in po najhitrejši poti kavo, čaj, sladkor, riž, zdravila in originalne Nylon nogavice z bi a bi a i z v o z n i š k a tvrdka J. S? A It RIS & C o. Obvestila lahko dobite tudi v slovenščini v pisarni na Calle Esta- dos Unidos 4359 (7 kv. od Rivadavije, višina 4.500, do Av. La Plata) Telefon 60 - 7080 Uradne ure od 9.—12. ure dop. in od 3.—7. ure pop. vsak delavnik ČASA B 0 Y U OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 1/2 kvadre Cabildo 2300 Nudimo ure OMEGA, UNVER. RECORD, DELOS — avtomatične, vo¬ dotesne in antimagnetične — najmodernejše oblike in vse s tovarniško garancijo. Opozarjamo, da si nabavite budilke, dokler je še zaloga. Vsa popravila ur in zlatnine — točno in zanesljivo. Našim strankam nudimo kot olajšavo pri nakupu plačilo na obroke. (Odprto vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 20. ure. Sicer se pa lahko zglasite tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši OLAZABAL 2338, 1. nadstr. dto. 5.) 66 CANGALLO 439, Of teina 602 TRANSITO” HE0MIENDA5 IHTERHAEIOHALI! ZA URADNE URE: OD 9. DO 18. NAROČNIKI, KI NAROČAJO PAKETE PO POŠTI, NAJ POŠILJAJO LE GIRO vse dosedanje cen No. 22 ..$ 90.— 2 kg Santos kave v zrnju 1,5 kg sladkorja 1 kg riža No. 23.- . . $ 95.— 3 kg moke 3 kg sladkorja 2 kg čebelnega medu 400 g dišav No. 26.S 105.— 1 kg Santos kave v zrnju 2 kg sladkorja 2 kg svinjske masti 2 kg riža 1 kg govedine (pecho de vaca) % kg marmelade No. 27.S 115.— 1 konserva z govejim jezikom 1140 g) 1 kg slanine 2 kg svinjske masti 1 kg riža 1 kg čebelnega medu 1 kg sladkorja Vs kg kakaa T. E. 3 4 — 9185 MONTEVIDEO: CALLE ANDES 1202 POSTAL I fi e. No. 30.S 180,— 1 kg Santos kave v zrnju 1 kg sladkorja 1 kg marmelade 1 kg čistega čebelnega medu 1 kg svinjske masti 1 kg prekajene slanine 1,14 kg govejega jezika 1 steklenica (100 g) mesnega izvlečka 1 manjša konserva s svinino 250 g angleškega kakaa 200 g Ceylon čaja 400 g izbranih dišav No. 31.$ 45.— 4.5 kg moke No. 32.$ 80.— 4.5 kg moke 4.5 kg sladkorja No. 33.$ 110,— 2.5 kg surove kave No. 34.$ 155.— 1 kg surove kave 1 kg kakaa % kg čaja