LETO—YEA* V. SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Entered as second-class master^January 28,1910, at the post office at Chicago, HI.» under tha Act of Congress of March 3, 1879. V združenju je moč! 0 ■ !------------------«--------------------------- CHICAGO, ILL., 11. OKTOBRA (OCTOBER) 1912. ‘Glaaile” izhaja v»akj teden v petek. — Cirkulacija je dosegla nad osem tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi in stari domovini Cene za oglase po pogodbi. Enostopna 10 point vrat* 8 centov. Nefraukirana ali pretnal* fraakinana pisma »e n* sprejemaj«. STEY.—NUMBER 38. Kje je naša zborovatna svoboda, kje svoboda govora? V ustavi naše republike je določno zapisano, da imamo pravico zborovati in združevati se. Tudi svoboda govora je jasno in določno očrtana v nji. Posebno razumljivo je pa povedano, da se ne sme sprejeti in uveljaviti noben zakon, ki bi omejeval svobodo govora ali združevalno in zborovalno pravo. Ako sodimo po ustavi, smo najsvobodnejši ljudje na svetu. Nihče nima pravice, da bi nam branil zborovati in združevati se, ali govoriti, kakor nam je zrastel jezik, ali v časnikih bičati vse, kar je gnilega v republiki. To se kaj lepo čita in sliši. V praksi je pa. drugače. Po ustavno zajamčenih pravicah, ki bi morale biti temeljni zakon za vse: druge zakone, imajo delavci pravico organizirati se v strokovnih društvih ali unijah, štraj-kati in bojkotirati nasprotnika. Dokler se delavci le združujejo v unijah, se nihče ne zmeni zanje. Kakor hitro pa postane unija agresivna, da njeni člani bojkotirajo nasprotnika ali celo zaštrajkajo, tedaj kapitalističnemu nasprotniku priskočijo na pomoč sodišča, da je čestokrat štrajlc izgubljen. Zelo v navadi je, da ob času štrajka zahtevajo kapitalisti varstvo za ljudi, ki “hočejo delati.” V ta namen se obrnejo do sodišča za sodnijsko prepoved. In dogodilo s'e je, da je sodnik vzlic ustavno zajamčenim pravicam prepovedal štraj kuj očim delavcem mirnim potom razložiti stavkokazom vzroke za štrajk. Nekatere sodnijs-A~i‘-..prppn vadi -a-’ ■ . JvO .dnLiMV da štrajkujoči delavec-ni smlel z najmirnejšo besedo nagovoriti stavkokaza in prepričati ga, da naj se pridruži stavkujočim delavcem. Vsak štrajkujoči delavec, ki se je pregrešil zoper sodnijsko prepoved, je bil seveda navadno kaznovan z ječo, ker je razžalil sodišče. Da so bile take sodnijske prepovedi mogoče, so advokati v službi kapitalistov izumili krilate besede: “Ljudje, ki hočejo delati, morajo imeti obrambo”. Poleg je pa profesor Elliot proglasil stavkokaze še za narodne junake, ki čuvajo “domovino”, da ne pride na rob propada. Seveda se kapitalističnim advokatom -nj šlo nikdar za obrambo ljudi, ki hočejo delati. Ako bi kapitalistični advokati res hoteli braniti ljudi, ki hočejo delati, tedaj bi se morali v prvi vrsti potegniti za veliko brezposelno in stalno delavsko armado, ki v normalnih razmerah išče zastonj dela od tvornice do tvornice, od plavža do plavža, od rudnika do rudnika. S tem, da se s sodnijsko prepovedjo zabrani štrajkujočim delavcem nagovoriti mirne stavkokaze, da naj zaštrajkajo in se pridružijo ostalim tovarišem, se očividno krši ustavo — fundamentalni zakon naše republike. Kapitalisti in njih priveski ne teptajo le na ta način ustavno zajamčenih pravic. Na zapadu se je dogodilo, da so zaprli govornike, ki so na cestnem vogalu govorili o strokovni in politični organizaciji: Ne glede na to, da so ulice in ceste splošna ljudska last Občinarjev, in ni nikjer v ustavi zapisano, da se sme svoboda govora o-mejiti na ulici, so aretirali govornike in jih vrgli v ječo. Ta bolezen kapitalistov se je z zapada zanesla tudi v Chicago in druga mesta proti vzhodu. Povsod so morali delavci pred porotnimi sodišči dokazati, da so imeli v smislu ustave pravico govoriti na ulici, ne da bi jim bilo treba prosjačiti za dovoljenje pri policajskih načelnikih in kapitalističnih županih, da so bili oproščeni. Ako bi živeli v državi; v kateri gosposka spoštuje ustavo, tedaj bi javni to-žitelj nastopil takoj proti policaj-skim načelnikom in županom, ker so kršili ustavo in suverene državljane oropali osebne svobode. A no zgodi se nič! Javni tožitelj mir no čaka. da policija zopet ob prvi priliki napade govornika na ulici in plane s količi na množico, ki ga posluša. Mesto, da bi prišla na zatožno klop polirija, ki je kr- šila zakon, so pa obtoženi govorniki in posamezniki iz med množice, ki niso zvršili druzega, kot da so se poslužili ustavno zajamčenih pravic. Taka komedija se ponavlja periodično: vsakih šest ali o-sem mesecev, včasi pa vsako leto. Kje je naše zborovalno pravo, kje svoboda govora? V ustavi! V praksi tudi v naši republiki ne poznajo zborovalnega in združevalnega prava in svobode govora. Da se o tem prepričamo, nam ni treba hoditi po dokaze v delavske strokovne in politične organizacije. Dokaze dobimo že mnogo bliže. Mogočne kapitalistične zavarovalne družbe so v nekaterih posta-vodajnih. zbornicah izposlovale, da se mora uvesti zavarovanje po starosti tudi pri podpornih organizacijah. Namen takih zakonov, ki ne pomenijo nič drnuzega kot omejitev združevalnega prava in ki so v protislovju z našo ustavo, je prozoren, pa tudi jasen. Kapitalisti, ki lastujejo delnice zavarovalnih družb, hočejo pomnožiti že itak mastne dividende, M jih dobivajo od delnic, ki reprezentirajo resničen in voden kapital zavarovalnih družb. Da se množijo dividende, je pa treba prisiliti ljudi, da se zavarujejo pri kapitalističnih zavarovalnih družbah. Prostovoljno nočejo priti ljudje, zategadelj se je moralo nekaj zvršiti, da ljudje opustijo podporne organizacije in se zavarujejo pri kapitalističnih zavarovalnih družbah. To je odločilo, da so v nekaterih postavodajnih zbornicah sprejeli zakon, da morajo podporne organizacije uvesti razredno zavarovanje po starosti. Kjerkoli gre za omejitev zborovalnega in združevalnega prava letimo na konjsko kopito — kapitalistične interese. Ako pogledamo površno dejstva, tedaj menimo, da se pri uvedbi razrednega zavarovanja po starosti, ne gre za kapitalistične interese in da taka^ uvedba ne omejuje združevalnega prava. Vendar pa nas ne sme površno opazovanje preslepiti. Razprave v posta voda jnih zbornicah — dogodki za kulisami — v katerih se je1 sprejel zakon, da se mora uvesti razredno zavarovanje po strosti odpad članstva od podpornih organizacij, ki so bile prisiljene uvesti razredno zavarovanje po starosti v smislu lestvice, kot jo določa država, potrdi, da so za temi mahinacijami kapitalisti, ki imajo svoj kapital naložen v zavarovalnih družbah. Ako hoče delavstvo nastopiti proti kapitalističnim interesom, omejitvi zborovalnega in združevalnega prava in svobode govora, potem ne zadostuje, da se organizira le v podpornih organizacijah in unijah, marveč se mora organizirati tudi politično, da osvoji po-stavodajne zbore in jih očisti vseh zastopnikov kapitalističnih strank Kedar bodo postvodajne zbornice očiščene kapitalističnih zastopnikov, ne bo treba več uprašati: kje je naše zborovalno in združevalno pravo, kje svoboda govora ? ker ju bomo imeli. Vsak delavec^ naj v novembru stori ¡-tvojo dolžnost! Glasuje naj proti kandidatom kapitalističnih strank, proti odiranju, izkoriščanju in nazadnjaštvu, pa se ne bo upal nihče več krasti ustavno zajamčenih pravic! * Čikaška cestnoželezniška družba je minoli teden kaznovala petnajst vslužbencev. ker so v uni-ormi šli v gostilno, z enim dnem neplačanega dopusta. Vshižbenei niso tega “strašnega hudodelstva” zvršili tekom službene dobe. Šli so v gostilno, ko so dokončali svoje dnevno delo, torej v prostem času. Ta kapitalistična nesramnost, presega vse meje. Družba hoče ukazovati svojim vsluž-beneem, kaj naj delajo v prostem času, kam smejo v uniformi, katero so plačali s svojimi žulji. Vslužbenci so kot organizirani delavci takoj ul ožili protest proti tej odredbi in odločo izjavili, da se ne bodo ozirali nanjo, ker so vendar z dušo in telesom še niso prodali kapitalističnim izmozgo-valcem. Prav so imeli f Nastopili so kot se spodobi organiziranim in zavednim delavcem. Ameriške vesti. * V Indianapolisu, Ind. se zdaj vrši pred zveznim sodiščem obravnava proti linijskim uradnikom, ki so obtoženi, da so prevažali dinamit pod napačno deklaracijo in brez dovoljenja, poleg pa tudi sodelovali pri napadih z dinamitom, katere sta zvršila brata Mč Nama-ra in drugi. Pri obravnavi v Indianapolisu bo kot priča igral veliko ulogo Mc Manigal, po lastni izpovedi morilec, dinamitard. pinkertonec v služ bi kapitalistov, sploh človeški iz-vržek. Zelo značilno za ameriško pravosodje in bojno taktiko kapitalistov je, da sinejo kapitalisti najeti tolovaja, ki nosi visoko doneče ime “privatni detektiv”, da mori, vbija in z dinamito'm poganja v zrak tovarne, obrate, mostove in druga poslopja z namenom, da zvabi tudi m,irne delavce ali pa unijske odbornike, da se mn vsaj navidezno pridružijo ali pa zamolčijo tolovajske čine, katere jim je izpovedal najeti tolovaj v službi kapitalistov. Kakor hitro je stvar dozorela tako daleč, pa najeti tolovaj nastopi kot skesana in državna priča. Njemu garantira navadno javni tožitelj, da ne bo kaznovan,, mejtem ko delavce in pa unijske odbornike, katere tolovaj dolži sokrivde, čaka težka kazen. Od leta 1870, ko se je v Penn-sylvaniji vršila obravnava proti premogarjem — obravnava je poznana v zgodovini ameriškega delavskega gibanja pod imenom Moliie Maguire obravnava — pa do danes, še niso ameriški kapitalisti in delavski oderuhi še prav nič spremenili na bojni taktiki na-pram organiziranemu delavstvu. S to taktiko so vspeli vselej iz-vzemši v obravnavi Moyer, Hay-wood, Pettibone. Sodniki so izpoved tolovajev v kapitalistični službi vedno vzeli za čisto in zlato resnico. Saj ima po ameriškem pravosodju vsak tolovaj pravico, da se ga ’zapriseže kot pričo in je njegova izpoved toliko vredna kot drugih poštenih ljudi. Ako ise zavedamo dejstva, da kapitalisti v Ameriki niso izbirčni v sredstvih, kadar gre za njih interese in je treba škoditi organiziranemu delavstvu; da najamejo ljudi najpodlejšega značaja kot vohune in ogleduhe1 z namenom, da ti najemniki zvršujejo hudodelstva in nosijo dinamit v hiše delavcev, da bi jih pogubili, pp-tem tudi razumemo, da je naj-podlejšo kapitalistično sodrgo iskati med ameriškimi kapitalisti in oderuhi. * Tri milje severno vzhodno od Portland, Okla. so trije tolovaji vstavili ekspresni vlak. Z nitroglicerinom so razstrelili dve želez-n omari in odnesli deset tisoč dolarjev. Med tolovaji ni bilo ino-zemeev. Bila je sodrga, kakeršno navadno najamejo ameriški kapitalisti, da ob času štrajka mori in pobija poštene delavce. * Eliot, ekspredsednik univerze Harward. ki je stavkokaze proglasil junakom, se je izrekel za profesorja Woodrow Wilsona. demokratskega predsedniškega kandidata, ki je slovanske naseljence proglasil za sodrgo in manjvredne ljudi. Gliha vkup štriha! * “Naš kazenski sistem je iz temelja napačen. Vsekakor potrebuje, da se ga revolucionira. Ali sodniki se moramo ravnati po njem, dokler obstoji”. Te stavke je izgovoril zyezni sodnik Jurij A. Carpenter, ko je obsodil Nata-na Fischerja, ribjega trgovca na štirinajst mesecev ječe. “Žena in otroci trpijo, če gre soprog v ječo”, je nadaljeval sodnik. Govoril je resnico; modri sodnik je obsodil s svojimi besedami današnjo justieo. * Zadnjo nedeljo je “Chicago Federation of Labor” (čikaška delavska zveza) obdržavala zelo živahno zborovanje. Navzočih je bilo 51Q delegatov, kot zastopnikov linijskih delavcev. Obdržavali so sodbo nad mestnimi antoriteta-mi. angleško črkostavsko unijo štev. 16. nad listom “Union La- bor Advocate”, kakor tudi nad Hearstovimi žoltimi listi “American” iû “Examiner”. Med hura-klici :so sprejeli priporočilo, da naj se “Mbrning Examiner” in “Evening American” postavita na imenik nepriporočljivih tvrdk. Nadalje se je poročilo komiteja glede očitk, da so socialisti provocirali štrajk tipkarjev, sprejelo in glasi dobesedno: “Trditev, da je socialistična po-litka kriva spora, je popolnoma neosnovana. Vzroke, da se je cirkulacija “Worlda” pomnožila, je iskati v tem, da je trustjansko časopisje. hotelo uvesti odprto delavnico, in je začelo z uničenjem unije tiskarjev.” Nadalje so “Labor Advocate”, župan, javni tožitelj, policajski načelnik dobili tudi vsakdo svoje kot prijatelji časnikarskega trusta. * V nedeljo so se v Dulutliu, Mimi. zopet pripetili izgredi radi štrajka cestnoželezniških vsluž-bencev. Brzojavka združenega časopisja pripoveduje, da so zvečer kamenali vozove, ki so vozili skozi delavsko predmestje: Policiji se je baje posrečilo napraviti mir še le ob desetih zvečer. * V Washington^ D. C. se vrši kongres zdravnikov. Približno tri tisoč učenjakov raznih narodov se je zbralo na tem kongreisu, da se posvetujejo, kako bi podaljšali človeško življenje. Dr. Hutchinson je rekel glede otroške vzgoje: “Otroci bi morali dobiti vse jesti, kar želijo. Otroci, bi morali jesti, kadar jih je voljah. Najmanj pa šestkrat na dan ...” Nasvet je dober! Ali kako naj ga uresničijo delavci, H zaslužijo komaj po deset dolarjev na teden. * V dinamitarskem procesu, ki se sedaj vrši pred zveznim sodiščem v Indianapolisu, Ind., proti uradnikom železostavbinske unije, se je Clark, tajnik za delo lokalne unije v Cincinnatiju pridružil vohunu in dinamitardu McManiga-lu. Spoznal se je krivim. Po končani izpovedi se je združil z Me Manigalom v uradu maršala. Občno mnenje unijskih odbornikov je, da je izpoved Clarka ob ,tem času navaden “trik” javnega tožitelja, ki hoče vplivati na druge obtožence. * Železniške nezgode z groznim učinkom, so bile minoli teden zopet na dnevnem redu, ki so zahtevale več človeških življenj. Največja nezgoda se je pripetila na New York, New Haveh in Hartford črti, na kateri je springfield-ski ekspresni vlak skočil raz tir. Na pemsylvanjski železnici je pri Wil'kinsburgu ekspresni vlak zadel na prelazu ob avtomobil in ga zdrobil na kosce. * Pri postaji Wende, dvajset milj vzhodno od Buffala, N. Y., sta na “West Shore” železnici trčila skupaj osebni in tovorni vlak. Povsod je bilo mnogo mrtvecev Inozemstvo. Na Španskem je osebni vlak, katerega je vodilo stavkokaško o-sobje, na postaji Aligante z največjo hitrostjo zavozil v postajno poslopje. Nad dvajset oseb je obležalo pod podrtinami, izpod katerih so izvlekli devet mrtvecev. Nad sto oseb je pa zadobilo večje ali manjše poškodbe. Stavka železničarjev je sedaj končana, ker so družbe priznale glavne točke, vlada je pa sklicala parlament, da se rešijo zakonske predloge v korist železničarjem. Med Italijo in Turčijo bo kmalu sklenjen mir. Večina italijanskega ljudstva je sita vojne in je za mir. Le posamezni hujskači, ki imajo koristi od vojne, so proti sklepanju miru. Najbrž se pa Gio-litti, minister notranjih zadev ne bo oziral na govorance rovarjev, ki sedijo doma na varnem in hujskajo za nadaljevanje vojne, ki je do sedaj zahtevala ogromnih žrtev. Velesile se trudijo, da bi preprečile vojno med balkanskimi zavezniki in Turčijo in pritiskajo na Turčijo, da uvede reforme v kristjanskih in/ obmejnih deželah, ker nočejo, da bi se zemljevid na Balkanu spremenil v korist zaveznikom ali pa Turčiji. Turčija je1 baje ugodila željam velesil in izjavila, da je pripravljena uvesti reforme v smislu berlinske pogodbe. Brzojavka iz Cetinja se glasi, da je Cmagora oficielno napovedala vojno Turčiji. Splošno klanje ob meji je baje pričelo. V Mehiki še vedno traja revolucija. Vojna sreča je zelo opotoč-na. Pri Casas Grandes so bili tepeni vstaši, druge vstaške čef.e so pa zasedle Aseeencion in Janos in pognale po hudem boju vladne čete v beg. Kubi preti zelo resna kriza. Državne finance so zelo slabe. Zadnji dolar šestnajst miljonskega Speyerjevega posojila je šel iz blagajne in državna blagajna je prazna. Ulice v Havani so napol tlakovane in nevarnost je nastala, da se tlakovanje ne dovrši. V Chemitzu v Nemčiji je kongres nemške socialne demokracije po enotedenskem zborovanju dokončal svoje delo. Na kongresu je bilo sprejetih mnogo važnih resolucij glede razoboroženja,. draginje, majniške slavnosti in drugih za delavce občno koristnih zadev. Odlomki iz zgodovine Zdr držav. Po raznih virih sestavil J. Z. Proti tej drakonični odredbi se je končno vendar našel mož, ki je odprto nastopil proti - nji. Mladi Roger Williams, duhovnik v Saleipu je bil prvi v Ameriki ali pa v Evropi, ki je zahteval-versko svobodo. Povdarjal je, da se posvetna gosposka nima pravice umešavati v verske zadeve, pač pa sme pobirati davek, kaznovati hudodelce in varovati enakopravnost vseh ljudi. Vsled-tega so ga prisilili, da se je moral odpovedati duhovniški službi v Salernu in se umakniti v Plymouth. Y letu 1634 je obelodanil spis, v katerem je povdarjal, da so lastninske pravice do zemlje, katere je podelil kralj, ničvredne, dokler ne dobijo domačini za zemljišče primerno odškodnino. Rekel je, da pravomoč ni vredna piškavega oreha, ker ljudstvo živi na zemljišču, ki je lastnina Indijancev. Vsled objave tega spisa je nastalo splošno razburjenje. Williams je vseeno nadaljeval s svojimi nauki. Učil je, da so davki za podporo duhovnikom v navskrižju z verskimi resnicami. Verski fanatiki so nastopali z vso silo \iroti Williamsu, dokler ga ni vlada proglasila brezvercem in ga iztirala iz naselbine. Sredi zime je moral zapustiti svoj dom in oditi kot pregnanec v divje in neizmerne šunje. Skozi štirinajst tednov je blodil po snegu in po noči spal na tleh ali v drevesnih votlinah. S seboj je imel priporočilno pismo governerja Winthro-pa. Indijanci so ga povsod sprejeli prijazno kot svojega zagovornika. Masasoit ga je povabil v svojo kočo ob Pokanoketu, kralj Maraganatov ga je sprejel kot prijatelja in brata. Končno se je Williams naselil na levem obrežju rekcBlackstone, v bližini vrhovnega glavarja Naragansetov. Tu je postavil svoj šotor. Spomladi je obdelal lep kos zemljišča in pričel je graditi prvo hišo v selu Sekonku. Komaj so verski fanatiki v Plymoutlni izvedeli, da se je naselil na plimutskem ozemlju, so mu takoj ukazali, da mora zapustiti svojo kočo. S petimi prijatelji, ki so mu sledili v prognan-stvo, se je ukrcal v majhen indijanski čoln (kenn) in odplul po reki mizdol. Križal je zaliv proti zapadu. Tu je bil na varnem pred verskimi fanatiki. Od kralja Naragansetov je kupil večji kos zemljišča in v juniju 1636 postavil temelj za mesto Providence v Rhode Islamdu. Njegovi nauki niso ostali glas vpijočega v puščavi. Leta 1634 je ljudstvo v Massachusetts proti volji klerikalcev zopet uvedlo vlado po zastopnikih. Na volilni dan se je zbralo od tri do štiri sto volileev. Cotton je v daljšem in ognjevitem govoru zagovarjal klerikalno vlado. Volilei so ga poslušali mimo, glasovali so pa proti klerikalizmu in verskemu fanatizmu. Tekom prihodnjih treh let se je naselilo tisoč novih naselnikov. Angleško ljudstvo je mislilo, da se izplača naseliti v deželi, v kateri se hitro širijo načela svobode. Nove naselnike sta vodila Hugh Peters in Henrik Vane. Prvi je bil nekdanji puritanski pastor v pregnanstvu v Rotterdamu na Holandskem, drugi je bil mlad plemenitnik, ki je kasneje igral veliko ulogo v zgodovini Anglije. V Massachusettsu je bil tako priljubljen, da so ga leto dni po njegovem prihodu izvolili governer-jem naselbine. V tej dobi je postalo naseljevanje v zalivu Massachusetts tako gosto, da ni bilo mogoče vzeti pod streho novo prihajajočih ~aa-seinikov. Nastala je potreba, da se naselbina razširi proti divjini, gosto zaraščenemu lesu. Pod vodstvom Simona Willarda in Peter Bullkeleya je odpotovalo dvanajst družin skozi divje šume, dokler niso prišli na rob gozda, kakih 16 milj od Bostona, kjer so položili temelj za naselbino Con-eord. Malo kasneje je ostavila naselbino druga družba, obstoječa iz šestnajstih oseb. Potovala je ob reki Connecticut skozi divji les. Na potu je zadela na razne tež-koče in ovire. Najhujše je zadela te naselnike zima, ker so bila njih domovja končana komaj do polovice, ko so nastopili hudi sneženi viharji, katerim je sledil oster mraz. Nekateri so umrli, drugi so se vrnili preko poljan in zametov v Plvmouth in Boston, kamor so prišli po neiz-recnem trpljenju napol sestradani in gladu umirajoči. Nekateri so ostali v napol dograjenih domovih in so s pravo puritansko srčnostjo prenesli vse grozote trde zime. Spomlad je prinesla pogumnim naseinikom, ki so šli prodirat proti divjemu zapadu, olajšavo, Kmalu so bile pozabljene vse muke. Naseiniki so šli z novim pogumom na delo in postali so ustanovitelji Windsora. Hartforda in Wethersfielda, treh najstarejših mest v dolini Connecticut. Neopravičeni izgon Roger Wil-liamsa ni prinesel ljudstvu ^niru v Massachusetts. Duhovniki so bili nestrpni. Kdor ni verjel do pičice v ortodoksne dobrine, je bil proglašen krivovercem in izgnancem. Vsak izgnanec je pogumno nastopil .proti duhovščini. Duhovščina se kmalu ni mogla upirati javnemu ljudskemu mnenju in nastale so ob vsaki priliki vei’ske razprave. Najpomembnejša med onimi, o katerih so trdili, da so ravno tako “slabi” kot Roger Williams, je bila neka Ana Hntchinson, ženska izvanredne nadarjenosti, ki je prišla v Ameriko z Henrikom Vanom. Zahtevala je, da se ji dovoli udeleževati tedenskih verskih razprav. Ali cerkvene starešine so rekli: “Ženske nimajo pravice udeleževati se verskih zborovanj in razprav.” Hutchin-sova je nato odgovorila, da duhovniki ki okradejo žene službe božje, niso nič boljši kot farizeji. Pričela je sklicevati shode, na katerih je nastopala z vso njeno govorniško silo za versko svobodo. Liberalni nazori Williamsa o veri, so zadobili kmalu več tal v ljudstvu, kot so jih imeli ob času njegovega bivanja v naselbini. Go-verner je bil naklonjen Hutchin-sovi in ljudska večina se je strinjala z njenimi nauki. Nekaj časa je bila duhovščina popolnoma brezmočna napram nji. Ko je pa potekla doba Henrika Vana za governerja, so sklicali duhovniki zborovanje sinoda v Novi Angliji. Sešli so se v avgustu 1637 in proglasili Hutcliinsovo in njene prijatelje krivovercem, katere je treba odgonskim potom izgnati iz krščanske družbe in ozemlja naselbine Massachussets. Izgnanci so se obrnili proti domu Roger Williarnsn. Miautonomo. glavar Naragansetov jim je podaril krasen otok, na katerem so u-stanovili naselbino, ki je bila svobodna verskega fanatizma. V letu 1636 je splošna zbornica dovolila dva tisoč dolarjev za ustanovitev višje šole. Za sedež šoli so izbrali mesto Newtown. Oba mesta, Plymouth in Salem sta poklonila šoli lep dar, neselni-ki iz okolice so pa prinašali darove v poljskih pridelkih. V letu 1638 je umrl Ivan Harvard, mlad duhovnik v Charlestownu, ki je šoli zapustil svojo knjižnico in pet tisoč jlolarjev. V spomin dobrotniku so dali šoli ime Harvard, mesto Newton so pa prekrstili v Cambridge. Leta 1638 se je naselil Štefan Daye v Bostonu. Po poklicu je bil tiskar. S seboj je prinesel nekaj črk. in leto kasneje je postavil prvi tiskarski stroj v Cambridgu. Koledar z letnico 1639 je bila prva tiskovina v Novi Angliji. Drugo leto sta Tomaž Welde in Ivan Eliot, oba duhovnika prevedla psalme iz hebrejščine na angleščino. Knjiga je obsegala tri sto strani.-. Naraščanje naselbine Massachussetts ni bilo všeč angleški vladi. Karel I. in njegovi ministri so silno črtili versko svobodo, katero so .oznanjevali v novem svetu. Kanterburški nadškof je zahteval, da se mora nekaj ukreniti, da se čimpreje zatre puritansko gibanje v naselbinah. Najprvo je predlagài, da je treba omejiti naseljevanje. Y fa namen je vlada izdala leta 1634 ukaz za omejitev izseljevanja, ki pa ni postal pra-vomočen, ker se uradniki niso brigali zanj. Štiri leta kasneje so nastopili že bolj odločno proti izseljevanju. Na, kraljev ukaz so pridržali osem ladij v londonski Inki, ki so bile pripravljene, da odjadrajo z izseljenci v Ameriko. Na ladjili so bile ukrcane najbolj ugledne puritanske družine. t\ râtj ' ni storil s teni nič druzega, da je pridržal Puritance na Angleškem, kakor da je dal še več netiva za bližajočo revolucijo, ki mu je vzela njegovo glavo. Y Ameriki so se v tej dobi dobro razvijale naselbine. Skoraj en miljon dolarjev je bilo naloženih v raznih podjetjih nove države. Umetnost, trgovina in rokodelstvo so bjli v polnom cvetju. Viljem Stephens, iadjodelnik, ki je prišel v Ameriko z governer-jem Winthropom je spustil v morje prvo ladjo, ki je nosila sto ton. Do leta 1640 se je vsidralo v zalivu Massachussetts sto osem in devet deset ladij z izšelniki. Eden in dvajset tisoč dve sto ljudi je iskalo zavetja v novem svetu pred državno in cerkevno tiranijo na Angleškem in našlo dom med ¡Plvmouth Rockom in Connecticutom. Torej se ne moremo čuditi, ako so naseiniki stremili po boljši • politični organizaciji in boljši vladi. Različni razlogi so silili naselnike, da se združijo. Že naravna želja naselnikov je stremiia za redno in stalno vlado. Anglija, v kateri je divjala državljanska vojna, ni mogla storiti nič za naselbine. Naseiniki so morali sami skrbeti zase. Zapadna meja je bila odprta sovražnim upadom iz mest, v katerih so bili naseljeni Holandci. Connecticut se ni mogla braniti sama. Enakih napadov je bilo pričakovati s strani Francozov na severju. Angleške naselbine ob Piscataqui so bile slabotne in brez obrambe. Indijanci, ki so brojili tisoče in tisoče dobrih bojevnikov, so bili vedno pripravljeni, da napadejo brez-obrambne naselbine. Združenje naselbin se je ures-nčilo še le leta 1643. Združile so se Massachussetts, Plymouth, Conûecticut in New Haven in so se imenovale Združene naselbine Nove Anglije. Glavno oblast je tvorila splošna zbornica ali kongres, v katerega je vsaka naselbina poslala dva zastopnika. Zastopnike so volili vsako leto vsi svobodni naseiniki. Zbornica ni imela predsednika, temveč le govornika, ki pa ni imel nobene dksekutivne sile. Zbornica se je pečala ie s splošnimi zadevami: indijanskimi zadevami. davki obrambo, napovedjo vojne in sklepanjem miru. Angleški naselbini ob Piscata-qni so odklonili vstop v zvezo radi, svobodnih verskih nazorov. (Dalje prihodnjič.; GLASILO Slovence Narodne Podoorne Jednote 'bo domištivo v najkrajši bodočnosti štelo 100 članov in članic.' Feliks IKramaršič. Izhaja teflonsko. LASTN* NA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniitvo m upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVB., Chicago, BI. Valja m vm Uto (in. O R O A N OT TH* SIDVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY Issued weakly. OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY OFFICE: 2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, HI. ©ubseriptwra, $1.00 per year. Zaka.i bi se Slovenci ne oprijeli poljedelstva, tega tzldiravega posla? Kakšno je življenje v rudni-j kih in tovarnah v primeri z živi j e-witt, ni. njem v čistem in svežem zraku Praiv -redki so glasovi iz naše na farmi? Ako delaš zase in svoj-že precej narasle naselbini. Polce, imaš še veselje.lo s strganimi škornji in golimi prsti. Ukazal je, naj kupijo Aljoši na semnju nove škornje. Aljoša se je silno razveselil novih škornjev, ali kaj, ko so noge ostale takšne kakor prej. Vsak večer so ga. bolele od večnega letanja in jezil se je nanje. Aljoša se je tudi bal, da bo oče zelo hud, kadar pride v mesto po sinov zaslužek, ker je trgovec plačal škornje iz Aljoševega zaslužka. Po zimi je vstajal Aljoša še pred dnem. Nasekal je drv, pometel dvorišče, nakrmil in napojil kravo in konja. Potem je zakuril v peč, osnažil čevlje, očedil samo-varje in jih pripravil, dokler ga ni poklical komi, da naj odnese blago, ali mu ubazala kuharica, naj zgnete testo in pomije posodo. Nato so ga pošiljali v mesto: ali je moral nesti pismo, ali prinesti stari materi olje, ali je šel pred gimnazij počakat hčerko. — “Kje si vendar bil tako dolgo, prokleti lopov?” je vpil nadenj ta, zdaj drugi. Čemu bi res opravil svoja pota vsakdo sam? Bo že Aljoša stekel! “Aljoša, hej, Aljoša!” In Aljoša je tekel. Svoj zajtrk je povžil mimogrede. Malokdaj je imel čas, da bi obedoval z drugimi skupaj. Kuharica ga je sicer kregala, ker ui prihajal pravočasno, ali vendar, smilil se ji je in prihranila mu je vedno kaj gorkega za kosilo in za večerjo. Ob praznikih, posebno pa še ob dnevih pred prazniki, je bilo izredno veliko dela. Aljoša se je vzlic temu veselil praznikov, ker je dobival napitnino. Ni bilo sicer veliko, šestdeset kopejk k večjemu, ali bil je njegov denar. Svojega zaslužka niti videl ni. Oče je prišel v mesto, vzel pri trgovcu Aljošev zaslužek in sina samo okregal, ker je tako hitro strgal škornje. Ko si je od napitnine prihranil dva rublja, mu je nasvetovala kuharica, naj si kupi pleteno rdečo jopico. Jopico je oblekel in od samega Veselja ni mogel zapreti ust. Aljoša je govoril malo. Kadar je kaj rekel, se je obrnil v stran; njegov govor je bil kratek. Kadar so mu kaj ukazali, ali ga vprašali, če razume to ali ono, je odgovoril, ne da hi kaj pomišljal: “Vse se mora razumeti,” in se takoj lotil dela . Moliti ni znal. Kar ga je bila naučila mati, je pozabil. Vzlic temu je molil zjutraj in zvečer — in sicer se je prekrižal z rokami. Tako je živel poldrago leto. V dragi polovici dragega leta se je odigral v njegovem življenja nenavaden dogodek. Ta dogodek je bil v spoznanju, da ne veŽ£ ljudi e razmerje odvisnosti, ampak da je med njimi mogoče razmerje neke posebne vret e ¡razmerje, pri katerem ne gre za to, da drugemu osnaži čevlje, zanj odnese zavoj, ali mu napreže voz, temveč razmerje, pri katerem je drag dragemu uslužen iz lastnega nagiba in prijazno občuje z njim, in da tudi on, Aljoša, ni izključen od takega občevanja. To spoznanje je vzbudila Aljošu kuharica. Usti-nja je bila sirota, mlada in prav tako delaArna kakor Aljoša in sedaj naj hi on vprvič občutil, da je on sam — ne njegove uslužno-sti — dragemu človeku mil in drag. Ko ga je njegova mati pomilovala, ni tega občutil. Zdelo se mu je, da mora hiti tako, prav nič drugače ni bilo, kakor če hi sam sebe pomiloval. In sedaj je videl, da Ustinja, čeprav mu je bila popolnoma tuja, sočustvuje z njim. Prihranila mu je kašo z maslom, in ko je jedel, je uprla brado v dlan in ga gledala nepremično. Kadar je povzdignil oči, se je zasmejala in tudi on se je zasmejal. Aljoša se je prestrašil, tako je bilo to novo in čudovito. Čutil je, da ga bo to oviralo, da ne ho mogel več tako služiti, kakor je služil doslej. Ali vzlic temu je bil vesel. Kadar je pogledal hlače, ki mu jih je zakrpala Ustinja, je zmajal z glavo in se smehljal. Med delom ali na kakem potu se je domislil Ustinje in rekel sam pri sebi: “Da, to je dekle, ta Ustinja!” Ustinja mu je pomagala, kjerkoli je le mogla. Tudi on ji je pomagal. Pripovedala mu je o svoji ujsodi, kako je postala sirota in jo je vzela teta k sebi v mesto, kako jo m hotel trgovčev sin zapeljati v neko neumnost in kako ga je ona krepko zalvmila. Ona je govorila zelo rada, in jo je rad (poslušal. Slišal je, da se zgodi v mestu dostikrat, da se kmetje, ki delajo v mestu, poro-če s kuharicami. Nekoč ga je (vprašala Ustinja, 'ako ga bodo kmalu oženili. Rekel je, da ne ve tega in da nima nobenega veselja Vzeti dekleta iz vasi. “Mar si si že katero izbral?” ga je vprašala. ‘j S teboj bi se rad oženil. Ali hočeš?” “Glej ga — takšen lonec, in kako zna to povedati!” je zaklicala ona in ga udarila z brisačo po hrbtu. “Zakaj ne bi hotela?” Cez nekaj časa je prišel oče po Aljošev zaslužek v mesto. Trgovčeva žena je izvedala, da se namerava Aljoša oženiti z Usti-njo, kar ji pa pralv nič ui bilo všeč. Povedala je to ttudi svojemu možu. Trgovec je izplačal očetu Aljošev zaslužek. “No, kako se ravna moj fant?’ je vprašal kmet. “Saj sem Vam pravil, da je tih in voljan.” “To je ‘že res, ali napraviti hoče veliko neumnost. Oženiti se hoče s kuharico —■ a poročenih ljudi ne ibom imel. To ni za. nas.” “Tale tepec, tak tepec! Kaj mu ne pride na misel!” je rekel oče. “Nikar mu ne veruj tega, zbijem mu 'že te misli Jz glave.” Nato je šel’oče v kuhinjo, sedel za mizo in pričakoval sina. Aljoša je imel mnogo opiraVkolv in se vrnil, ves zasopel od letanja. “Mislil sem, da se vedeš dostojno tukaj,” je rekel oče. “Kaj Iti je orišlo na misel?” ‘ ‘ Meni ? Prav nič! ’ ’ “Kako to, da nič? Oženiti se hočeš! Kadar bo čas zato, te bom že jaz oženil in sicer z žensko, ki ti jo jaz izberem, ne pa s tako mestno vlačugo.” Dolgo je še govoril oče in ga obdelavah Aljoša je stal in zdihoval. Ko je končal oče, se je Aljoša smehljal. Rekel je: “Kakor hočeš, pa ne storim tega.” “No, vidiš!” Ko je oče odšel, je ostal sam z Ustinjo, ki je pogovora prisluškovala »za vrati. Aljoša ji je rekel: “Ali. si slišala, najina reč je splavala po vodi? Oče je postal hud, prepovedal mi je” Ustinja se je tiha jokala v predpasnik. Aljoša je zacmokal z jezikom. “Ubogati ga moram pač. Ne drugače, 'kakor pustiva vse to.” Ko mu je zvečer ukazala trgovčeva žena naj zapre oknice, ga je vprašala: “No, ali boste slušali očeta in si to budal ost izbili iz glave.” “Gotovo,” je rekel Aljoša. Smehljal se je, ali takoj nato so se mu vlile solze. Odslej ni Aljoša nič več govoril z Ustin jo o ženitvi. Živel je popolnoma tako kakor pre. V postnem tednu ga je poslal komi na streho, da naj skida sneg. A-IjošS, je zlezel na streho, na dvorišču, tgmveč na železno vežno streho. Ustinja, je pritekla in za njo še trgovčeva hči. “Aljoša, ali si se poškodoval?’ “Kako naj se poškodujem? Nič ni.” Hotel je vstati, a ni mogel. Smehljal se je. Prenesli so ga v vratarjevo sobo. Prišel je ranocelnik, ki ga je preiskal in ga vprašal, kje ga 'boli. “Povsod me boli, a to nič ne de, da le gospodar ne bi bil liud. Očetu moramo poslati kako po-poročilo.” Aljoša je ležal dva dni, tretji dan so poslali po popa, “Kako. ali moraš res usmre-ti?” ga je vprašala Ustinja. “Kaj pa dragega? Ali naj živimo večno ? Enkrat pride pač vsak do tega,” je rekel Aljoša hitro, kakor je bila njegova navada, “Ustinja, zahvaljena, da si imela usmiljenje z menoj. Glej, vendar bi bilo dobro, da so nama zabranili poroko. Sedaj bi bila nesreča tukaj —* tako je pa vse v redu.” Ko je pop molil z njim, mu je sledil le z rokami in srcem. V njegovem srcu je živela misel: ako je bilo tukaj vse dobro, ako sem ubogal in nikomur storil kaj zalega, tedaj mora biti tudi na onem svetu vse dobro. Malo je govoril. Večkrat je zaželel pdjače in venomer se je čudil nečemu. Začudenje je bilo na njegovem obrazu, ko se je iztegnil in umrl. Zmes. — Čedno mesto. V listu “Opi-nion” beremo sledečo pripovedko: Saint-Lo v Normandiji je sedež prefekta, pa nima kopališča. Gospodje mladiči se kopajo kar v reki Vire, sicer pa so prebivalci — mesto šteje 12.000 prebivalcev — menda itak skoz in skoz čedni. Na podlagi tihega dogovora med hotelirji v mestu, dobivajo tujci za umivanje en liter vode na dan. Pred kratkim pa je prišel neki potnik na originalno idejo, da bi se skopal. Obrnil se je na upravo mestne bolnišnice z vljudnim vprašanjem, če bi se mogel proti plačilu morda v bolnišnici kopati. Čudnega moža so peljali k vratar-ju, ki je po tehtnem premisleki! izpregovoril še bolj tehtne besede: “Blagovolite se s pismeno vlogo obrniti na ravnatelja.” Potniku se je zdelo to sicer malo pre-dolgočasno, toda mislil si je: “videl bom, kaj ho iz tega” in je res napisal najponižnejšo prošnjo na ravnatelja. Toda vlogo so najbrž izredno študirali, kajti odgovor je prišel šele tri dni potem, ko je kopanja željni potnik že — odpotoval, in ga je zasledoval od pošte do pošte, dokler končno ni prišel v njegove roke na — pariški pošti. Odgovor je bil kratek in precizen in se je glasil: Gospodu C. se izjemoma dovoljuje, da se sme skopati v bolniški kopelji pod pogojem, da z zdravniškim izpričevalom dokaže, da je to zdravilno sredstvo za njegovo zdravstveno stanje ne-obhodno potrebno.” Tako se je zgodilo v letu 1912. =» * — čarovniški proces v dvajsetem stoletju. Iz Volšperka poročajo, da se je dne 11. m. m. vršila pred okrajnim sodiščem razprava zaradi razžaljenja časti, ki postavlja v prav interesantno luč srednjeveško babjeverstvo, v katerem tiči še prebivalstvo v labudski dolini, in sicer ne samo na deželi, ampak tudi v mestu. Hišni posestnici Mariji Schar sta pred kratkim oboleli dve kozi, kateri je, preden sta poginili, še zaklala. 6. m. m. pa je poslala svojo sosedo Katarino Thurner k mizarjevi soprogi Elizabeti Smarečnik s sporočilom, da je le-ta s svojim pogledom kozi začarala. Smarečni-kova si tega očitka ni pustila do-pasti, temveč je Marijo Scharf tožila zaradi razžaljenja časti. Sodnik je skušal nasprotnici najprej poravnati, dopovedujoč jima ne-zmisel tega očitka. No, Scharfova je sodniku naravnost povedala, da on teh stvari ne more razumeti, ker ni vzrasel pri živini, ter mu je začela z vidnim obžalovanjem nad njegovo nevednostjo pripovedovati različne slučaje ,iz katerih po njenem mnenju jasno izhaja, da se z gotovim pogledom ne samo koze, temveč tudi ljudje lahko tako začarajo, da se pričnejo tresti in se ne morejo več ganiti z mesta. Tožiteljica bi. se bila zadovoljila s preklicom, toda toženka se na noben način ni dala pripraviti do tega, da bi bila svoj očitek preklicala. Torej ni preostajalo drazega nego proglasiti sodbo, M se je glasila na teden dni zapora. # # — Samomori v ruski armadi. V avstrijski armadi se dogaja strahotno število samomorov, ampak tudi v sveti Rusiji v tem ozira ni boljše. V zadnjem letu si je končalo 90 častnikov in 349 podčastnikov in prostakov življenje, leta 1910 je bilo 72 častnikov in 268 podčasnikov in prostakov. V te številke niso všteti samomori, ki takoj ne privedejo do smrti, čeprav je potem nastopila smrt. Dočim so navedeni natančnejši podatki o sredstvih k samomorom, pri katerih močno prevladuje strelno orodje, o vzrokih seveda ni nič podatkov. Žalostno statistiko izpopolnjuje tudi število smrtnih slučajev, ki so ugrabili 32 oficirjem in 478 prostakom življenje. Tudi tu se opaža močno naraščanje v^ primeri s prejšnjim letom. Od ponesrečencev jih je utonilo 171, dočim jih je ponesrečilo 44 na železnicah in 47, med temi 5 častnikov, je bilo umorjenih. % * —■ Poklic in umrljivost. Francoski medicinec dr. Louis jacquet priobčuje v “Presse Médicale” podatke o raziskovanju, ki ga je priredil, da dožene zvezo med po-klicom in umrljivostjo. Glavno pozornost je obrnil raziskovalec na stan, ki toči in prodaja alkohol, torej na gostilničarje. Raziskovanje je pokazalo, da je v vseh deželah umrljivost med gostilničarji in lastniki žganjaren mnogo večja od umrljivosti dragih ljudi. Dočim je na primer v Parizu umrljivost mož nad 30 in 49 leti 36, 1 odstotka, doseže med gostilničarji nič manj kakor 46.9 odstotka. Podobne razmere so tudi v Švici, tu znaša umrljivost moških zgoraj omenjene starosti 25.8 od tisoč, gostilničarjev pa 42.59. Najbogatejše in najpopolnejše statistične podatke nudi Angleška, kjer so od leta 1860 natanko zapisovali vzroke smrti. Angleška statistika izračuna številko umrljivosti v drugačni obliki : kaukulira število mož, med 25 in 65 leti, ki bi bilo potrebno, da bi dalo v enem letu 1000 smrtnih slučajev, dočim je prišlo v dobi 1880 do 1882 na 64.000 odrastlih mož 1000 smrtnih slučajev, dočim je prišlo v enakem času na 64.000 gostilničarjev nič manj kakor 1512 smrtnih sluča- jev. Od 1890 do 1892 je dalo 61.000 moških 1000 smrtnih slučajev, dočim je dalo 61.000 gostilničarjev 1624 smrtnih slučajev. In od 1900 do 1902 se število smrtnih slučajev še bolj pomika na neugodno stran za gostilničarje. Dočim je prišlo na 71.000 angleških državljanov 1000 smrtnih slučajev, je imelo v enakem razdalju 71.000 angleških gostilničarjev 1669 smrtnih slučajev. Ti statistični podatki govore z zgovornostjo debelih knjig! — Življenja trnjeva pot triletnega otroka. V Berlinu sta se morala zagovarjati pred sodiščem mehanik Herman Stroh in njegova žena zaradi telesne poškodbe z nevarnim orožjem in zaradi ravnanja, ki je spravljajo v nevarnost življenje. Soobtožena žena je mati pred zakonom rojene, zdaj triletne deklice. Otroka so kmalu po zakonu dali v rejo tujim ljudem blizu Darmstadta. Kmalu po poroki sta zakonca sklenila, da vzameta k sebi otroka, za katerega očeta se je bil mož priznal. Otrok se pa ni mogel privaditi svojih popolnoma tujih staršev in je takoj prvi dan žalostno klical po “mami”, kakor je bil imenoval svojo krušno mater. To naravno otrokovo nagnjenje do tistih, ki so ga bili vzgajali od prvega dne dalje, je navdajalo prave starše bržčas s sovraštvom proti mali Jerici, zlasti ker se jim je bil rodil drugi otrok. Če se je deklica onesnažila, ker se zanjo nihče ni brigal, je bil to za moža vzrok, da jo je pretepal s korobačem. Pogosto so opažali tudi sosedje, da mora obžalovanja vredni otrok v mokri obleki kljub hudemu mrazu stati na balkonu. Na ovadbo hišnih stanovalcev, ki niso več mogli prenašati obupnega kričanja in stokanja uboge deklice, so peljali deklico k zdravniku, ki je dognal, da ima otrok na Vsem telesn modre in zelene hufce in lise, ki morejo biti le posledica čezmernega pretepanja. Dokazovanje ni moglo dognati, ali je tudi žena pretepala svojega otroka. Državni pravdnilc je predlagal proti Strohn z ozirom na to, da se sme zahvaliti le svojemu dosedanjemu dobretau glasu, če ne pride v zapor, globo 150 mark. Sodišče iz istega razloga Stroha ni obsodilo v zapor, ampak na denarno kazen 100 mark, oziroma na 20 dni ječe. # # — Gojitev nojev. Nojeva domovina je Afrika, Zadnjih 30 let so pričeli gojiti noje tudi v Ameriki in pred kratkim je svetovno-znani krotite!j živali Hagenbeck na svojem posestvu v Stellingenu pri Ilamburku tudi pričel z rejo nojev. Sezidal je lično hišico, podobno vili, za katero se razprostira velik ograjen prostor, po katerem ponosno hodijo noji. Tukaji se lahko zasleduje ves nojev postanek. Velikanska jajca denejo v umetne valilnice, majhne noje dodele potem v dražbo pišeet, dokler tt ne prerastejo. Ko so razvijejo popolnoma, jim porajejo krasna peresa, ki so v oni lični hišici razpostavljena na ogled in v prodajo. Hagenbeck je prvi prestavil, noja iz njegove vroče domovine v naše toliko mrzlejše podnebje. V Ameriki goje noje že od 1. 1882. dalje. Največ so jih pa prinesli 1. 1901. Nekaj let nato je bilo pa v Afriki strogo prepovedano izvažati noje ali pa jajca. Vsega skupaj niso prepeljali iz Afrike v Ameriko več kakor 400 do 500 nojev, in še od teh je precejšnje število kmalu poginilo. Danes je v Ameriki 17 velikih farm s približno 20,000 noji, nad polovico jih je v Kaliforniji in Arizoni. V Afriki, kjer žive noji divje, ali jih imajo obenem tudi po farmah, je bilo 1. 1865, po vseh farmah le 80 nojev, danes jih je že 1 miljon. Cene nojev so kaj različne: 1 mesec star noj velja $48 do $72 dorasli- noji veljajo $124 do $192; 12 jajc stane $io do $108. Vsak dorasel noj ima približno 700 gramov peres, ki se prodado za okras ženskih klobukov. Eno pero cenijo povprečno $28.5. Stroški za z drž e vanj e enega moja so približno $9.5. Noj i-ma tem več in lepših peres, čim bolj je zdrav in cim boljše pasme je. Peresa mu odreželo, izruvati jih ne smejo, odrezati se morajo tako, da ne priteče niti ena kapljica krvi in da ne občuti žival najmanjše bolečine. Čez dva meseca potegnejo del peresa, ki je ostal v telesn in ki se je medtem posušil. Francozi so tudi pričeli poskušati z rejo nojev na otoku Madagaskar in na jugu od Tunisa. V National Envelope Co., v Waukegan, 111., se je vršila pred kratkem slamnata volitev, pri kateri je dobil socialistični kandidat Dehs 24. Wilson 4, Roosevelt 20, Taft 11 in prohibieionist en glas. Glavni urad : 82 Cortlandt St CLEVELAND, O, NEW YORK, N. Y. Prodaja Pošilja za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih ■ cenah. potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, lil Največja slovanska tvornica za EAST AVE, REGALIJE, SHAKE, KAPE, PEČATE itd. v Ameriki. Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki. Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev. Lastnik je rodom Ceh, piše slovenski in hrvatski in je član 8. N. P. J., odkar se je ustanovila. igrata-«»*! 1VANHOE. Roman. Spisal Walter Scott Poslovenil J. Z. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ~ • 11 ■ ...................... “ Pijan menili je prišel na obisk k cerkovniku sv. Edvada — z dovoljenjem vaše prevzvišenosti —” “Moja prevzvišenost ne dovoli, da imamo take zveri kot pijane menihe,,” je rekel duhovnik. “No, je nadaljeval oče Dennet. “Neki svet brat je obiskal cerkovnika. Ta gost je bil nekak pros-jaški menih, ki strelja divjačino, ljubi polno čašo in ljubi bolj slanino \ot brevir. Sploh je vesel človek, ki se zna pretepati z gorjačo, napenjati lob in plesati.” “Zadnji del tvojega govora, ti je ohrani zdrava rebra,” je pristavil pevec. “Ah, kaj še! Ne bojim se ga,” je rekel stari Dennet. “Ko sem bil mlad in bival v Doncastru —” “Zgodbo! — Zgodbo hočemo slišati. “ Atelstana so pokopali v cerkvi sv. Edmunda.” “To je laž,” je zahreščal me-nir. “Videl sem, ko so ga nesli v grad Coningsburgh. ” “Pa povejte zgodbo, ako veste vse,” se je hudoval Dennet, katerega . so težko pregovorili, da je nadaljeval z-zgodbo. “Oba trezna meniha sta dlje časa pijančevala — ker tako hoče ta prečastiti gospod. Pijančevala sta že nekaj ur, ‘'ko jih je ostrašilo stokanje. Za-čula sta ropot verig in v istem trenotku je stal A tel stan na pragu in njima zaklical: Nezvesta pastirja ! ” ■ “Narobe!” je vzkliknil menih. “Spregovoril ni besedice!” “Ej brat Turk!” je segel vmes pevec in potegnil meniha na stran. “Ujeli smo novega zajca.” “Alan a Dale,” je odgovoril menih. “Videl sem Atelstana res stati pred seboj. Zavit je bil v mrliško platno, od njega je pa priimjal strašen mrtvaški duh.” “Norčuješ se!” “Zamahnil sem proti njemu, da bi bil pobil vola na tla, pa sem ga zgrešil. Udaril sem po zraku —” “Pri sv. Hubertu, čudežna pravljica.” “Le počasi! Užil sem dosti strahu in obljubil, da prisotstvujem dobremu delu — sežiganju čarovnice ali pa božji sodbi. Raditega sem tu.” v V tem trenotku je zamolkel glas zvonu naznanil prihod sprevoda in začetek ceremonije, katero je ljudstvo pričakovalo v strahu. Mostič z grada je padel preko jarka. Vrata so se odprla in jezdec z redovniškim praporjem, pred njim šest trobentačev, se je prikazal na mostiču. Njemu so sledili predstojniki po dva in dva, za njimi je pa jahal veliki mojster na konju z navadno in preprosto opravo. Za velikim mojstrom je jezdil Bois-Guilbert od nog do glave v jeklu, pa bre-z sulice, ščita in meča, katere so za njim nosila dva paža. Na njegovem obrazu, katerega je napol zakrivalo veliko pero, je bil strasten izraz, kakor da bi se njegov ponos bojeval z drugimi čutstvi. Bil je smrt-nobled, ker je zadnje noči prebil brez spanja in v njegovih potezah je bilo nekaj, da je vsakdo pogledal proč od njega. Na desni in levi sta jahala v beli “mirovni obleki” Konrad pl. Mont Pitchet in Albert pl. Mal-voizin. ki sta bila “pomočnika” bojevniku. Dolga vrsta templarjev s spremstvom črno oblečenih oprod in pažev je sledila bojevniku Bois-Guilbertu. Konec sprevoda so tvorili vojaki-najemniki, sredi katerih je korakala bleda obtoženka s počasnimi in trdnimi koraki proti prostoru, kjer se je imela odločiti njena usoda. Mesto v bogato orientalsko obleko je bila oblečena v navadno belo obleko. Ali v njenih očeh je bilo toliko poguma in udanosti, da so bili vsi gledalci ganjeni do solz in so obžalovali, da je tako krasno bitje postalo sužnjica hudiča. Ko je sprevod enkrat v krogu obhodil vežbališče, so vsi zavzeli svoja mesta izvzemši bojevnika in njegovih pomočnikov, ki sta ostala na konjih znotraj ograje. Rebeko so odpeljali k črnemu stolu, ki je stal poleg grmade. Ko je prvič pogledala na priprave za mučno smrt, je bilo opaziti, da jo je stresla grozniea. Zaprla je oči, ustnice so gibale, ne da bi bilo čuti glasu. Po eni minuti je odprla oči in pogledala srčno na grmado, potem je pa glavo počasi in mirnp obrnila proč. Glas trombe je naznanil začetek božje ^odbe. Malvoizin je šel k višjemu mojstru in položil rokavico Židinje pred njegove noge. “Plemeniti gospod, častiti oče!” je pričel Malvoizin glasno. “Vrli vitez, Brian pl. Bois-Guilbert, predstojnik templarskega reda, ki je vsled sprejema zastavi- la, katerega sem položil pred vas, dolžan, danes boriti se, da je Židinja imenom Rebeka zaslužila kazen, ki je bila izrečena v redovniškem kapitelju, in je bila obsojena, da bo sežgana kot čarovnica, stoji tukaj, pripravljen viteško in častno se boriti zato.” “Ali je prisegel,” je vprašal veliki mojster, “da je njegova zadeva pravična in častna? Prinesite razpelo in “Te igitur!” “Prezvišeni gospod!” je odgovoril Malvoizin. “Vitez je prisegel že pred predstojnikom Mont-Fitchetom. Nepotrebno je, da bi še enkrat prisegel, ker njegova nasprotnica kot Židinja ne more priseči. Ko se je veliki mojster izrazil, da je zadovoljen z naznanilom, je ukazal glasniku, da naj z vrši svo je. Zopet so zabučale trombe in glasnik je zakričal z močnim glasom: “Čujte! Čujte! To stoji plemeniti vitez Brian pl. Bois-Guilbert, da se spoprime z vsakim vi-tezem po katerega žilah se pretaka dobra kri in ki sprejme božjo sodbo za to Židinjo. Ako se prijavi tak bojevnik, potem mu veliki mojster jamči enake pravice etnakost glede vetra in solnca, da bo boj pravičen!” Zatem se je zopet oglasila tromba, na kar je nastala več minut trajajoča tihota. “Noben bojevnik se ne zglasi za obtoženko,” je rekel Beauma-noir. “Glasnik vprašaj jo, če katerega pričakuje, ki se bo bojeval zanjo.” Glasnik se je bližal Rebeki, z druge strani pa tudi Bois-Guilbert. ‘Ali je to v soglasju z zakonom?” je vprašal Malvoizin in pogledal velikega mojstra. “ Seveda,’Vje odgovoril veliki mojster. “Pri božji sodbi lahko občujeta stranki. Mi jim ne smemo tega zabraniti, ker pride večkrat resnica na dan.” Rebeka je rekla glasniku: “Poj vejte velikemu mojstru, da vstra-jam pri tom, da sem nedolžna in ne priznam, da je moja krivda dokazana in se me> izroči smrti. Zahtevam odlok, kot ga določa^ zakon, da vidim, če mi bo' Bog poslal rešitelja. — Kedar bo potekel ta odlok, naj se zgodi njegova volja!” Ko je glasnik sporočil odgovor svojemu gospodarju, je rekel: “Bog nas obvaruj, da bi nam Židi ali pagani očitali nepravičnost! Čakali bomo, da senca pade od vzhoda proti zapadu, ako bo ta ne srečna ženska dobila rešitelja. Kedar se bo pa dan nagnil tako daleč, naj se pripravi za smrt.” V tem trenotku je glas Bois-Guilberta udaril na uho Rebeke. Bil je le šepet in vendar se je vstrašila. “Rebeka,” je rekel, “ali slišiš?” “Nočem te slišati, krvoločen, trdosrčen človek!” je odgovorila, nesrečnica. “Ali ti me ne razumeš,” je govoril templar. “Meni se dozdeva moj glas tuj. Skoraj nevem, kje sva in za kakšen namen. — Ah, ta ograja — ta grmada — poznam namen, vendar se mi dozdeva, da je to le strašna podoba moje fantazije!” “Moj duh je čist,” je odgovorila Rebeka. “Govori mi jasno, da bo ta grmada požrla moje telo in, mi pripravila mučno in kratko pot na drugi boljši svet!” “Sanje — predrzne sanje, Rebeka, katere je višja modrost vaših Saducejcev zavrgla. Poslušaj me Rebeka,” je nadaljeval ognjevito, “tebi je odprta lepša pot, ki vedi v življenje in svobodo, kot oni sanjajo. Skoči za moj hrbet na konja — in v eni uri bodeta za nama vežbališče in grmada. Nama se bo odprl nov svet — meni pa novo življenje za mojo častihlepnost, Naj me obsodijo in črtajo ime Bois-Guilberta iz imenika duševnih sužnjev!” ‘Odstrani se skušnjavec!” 'je rekla Rebeka. “.Tudi v tej uri me ne odstraniš s pota moje vere. — Med vsemi sovražniki, ki so me ob-‘kolili, si ti najnevarnejši. — Odstrani se v imenu Boga! ’ ’ Zdaj je prijezdil Malvoizin in zahteval, da se Bois-Guilbert odstrani na svoje mesto. Vitez ga je vobogal in očitajoče pogledal Rebeko. Že dve uri so čakali zastonj na viteza. “Nihče se ne zglasi,” je pripomnil brat. Tuk. “Vendar je pa škoda tako krasnega bitja!” Splošno je prevladalo mnenje, da ne bo noben vitez vstopil za Židinjo, ki je obtožena čarovništva. Nekateri so hoteli že na glas izreči, da je njeno zastavilo propadlo. Nakrat se je na planjavi pokazal vitez, ki je podil konja z vso silo proti vežbališču. Iz sto grl je hipno zadonelo: “Bojevnik! Bojevnik ” Vzlic predsodkom je ljudstvo pozdravljalo bližajočega viteza. Ali upanje je takoj ugasnilo. Konj je bil vsled dolge poti utrujen, vitez se je pa vsled utrujenosti ali slabosti komaj držal v sedlu. Vendar je pa na vprašanja glasnika po imenu, stanu in želji odgovarjal odločno. “Dober vitez in plemenite krvi sem. Prihajam, da z mečem in sulico izvojujem pravico rfa tega dekleta, da se izrečena sodba ne izvrši nad njo. Raditega izzovem viteza Briana pl. Bois-Guilberta kot izdajalca, morilca in lažnjiv-kar bom dokazal s pomočjo ca, orožja, sv. Device in plemenitega viteza sv. Jurija.” “Noben templar se ne bojuje s takimi, ki ijimajo imena,” je segel vmes Malvoizin. “Moje ime,” je odgovoril vitez, vzdignivši krinsko,” je boljše, moj rod plemenitejši kot tvoj — Malvoizin! Jaz sem Vilfred pl. Tvanboe.” “Ne bom.se boril s teboj,” je odgovoril templar. “Zaceli svoje rane, dobi boljšega konja, mogoče se bom potem potrudil, da ti izbijem iz glave tvoje bahaštvo.” “Prevzetni templar!” je zakri cal Ivanlioe, “ali si že pozabil, da te je moja sulica vrgla že dvakrat v prali. Spomni se na bojišče, v Acru — v Ashbvu! — Spominjaj se zlate verižice, katero si zastavil napram moji sveti relikviji, da se boš z menoj povsod boril, da rešiš svoje izgubljeno čast. No, pri tej relikviji ! — Proglasil te bom na vsakem dvoru, v vsaki redovniški hiši kot strahopetca, ako ne sprejmeš boja brez obotavljanja.” Zdaj je Bois-Guilbert zakrulil : “Saksonski pes Vzemi svojo sulico in se pripravi za smrt!” ‘Veliki mojster, ali mi dovolite, da se smem bojevati?” je vprašal Ivanlioe. “‘Seveda, ako te dekle prizna za svojega viteza. Ali tebe so oslabile rane. Daši si bil vedno sovražnik vašega reda, vendar ne želim, da je boj tako neenak.” “Saj ni >Z božjo pouiočjo se počutim močnim. Ali ni to božja sodba. V njegovo varstvo se izročam. “Rebeka,” je nadaljeval glasno, “ali me sprejmeš?” “Seveda, seveda,” je odgovorila Rebeka in njen glas se je tresel razburjenosti. — “Priznam te kot bojevnika, katerega mi je poslalo nebo! Ne! — Tvoje rane še niso zaceljene. — Nikar se ne meri s tem ošabnežem. — Zakaj naj bi umrl tudi ti?” Ivanlioe je že stal na svojem mestu nasproti Bois-Guilbertu. Glasnik je pa trikrat glasno spregovoril: “Faites vos devoirs, preux chevaliers ! ’ ’ Po tretjem klicu je stopil za ograjo in opominjal navroče, naj nikar ne motijo boja. Zdaj je veliki mojster vrgel rokavico Rebeke na bojišče in spregovoril odločilno sosedo: “Laissez aller!” Viteza sta divjala drug proti druzemu z vso silo. Utrujen konj Bois-Guilbert ni odgovoril. “Ne usmrtite ga!” je rekel veliki mojster, “ker se še ni spravil z Bogom. , Ne usmrtite s telesom tudi njegove duše! Proglašamo ga premaganim.” Šel je na bojišče in ukazal naj-templarju snamejo čelado. Ubogali so ga. Njegove oči so bile zaprte — obraz pa silno rdeč. Ko so ga gledali, so se odprle njegove oči, a bile so kalne in steklene. Rdečica se je pričela umikati ble-dobi. Ne da bi se ga nasprotnik do-tatknil s subico. je postal žrtev svojih nebrzdanih strasti. To je prava ljudska sodba!” je rekel veliki mojster, gledajoč proti nebu. — “Fiat voluntas tna! ’ ’ Štiri in štirideseto poglavje. Ko se je.poleglo razburjenje, je vprašal Ivaboe velikega mojstra ako je izvršil svojo nalogo častno kot bojevnik. “Da,” je odgovoril veliki mojster. “Izjavljam, da je dekle svobodno in nedolžno! — Orožje in trurdo mrtveca sta na razpolago zmagovalcu. ’ ’ “Ne bom ga oropal orožja,” je odgovoril Ivanhoe, “pa tudi njegovega trupla ne bom izročil sramoti. Bojeval se je za krščanstvo danes ga je pa kaznovala božja roka in ne človeška. Kar se pa ti če dekleta —” V tem trenotku je bilo slišati peket konjskih kopit in črni vitez je na čelu številnega spremstva prihajal na bojišče. “Kakor vidim, sem prišel pre pozno,” je spregovoril črni vitez “Izbral sem Bois-Guilberta za svojo žrtev. — Ivanlioe ,ali si rav nal prav, da si se podal v tak boj ko si komaj sedel v sedlu ?! ” “Bog je odločil v tem boju, ple meniti gospod.” “Naj v miiai počiva,” je spre govoril vitez. “Bil je hraber vitez. — Ali časa ne smemo gubiti. Bo hum zvrši svojo nalogo.” Bohum je stopil pred Albert Malvoizina in položil roko na nje govo ramo. “Ti si radi veleizdaj moj jetnik!” . ‘ ‘ Kdo se upa, ” j e segel vmes ve liki mojster, ‘‘prijeti templarj vspričo velikega mojstra in sredi redovniške hiše?” / i “Jaz—-Boiium ,angleški grof. “In prijel ga je na ukaz Ri (jharda Plantageneta,” je pristavil kralj in dvignil krinko, “ki stoji pred vami. Umrl bo z njegovim izdajalskim bratom Filipom.’ “Temu se bom uprl.” je rekel veliki mojster. ako boš katero našel, v kateri niso kovali zarot proti angleškemu kralju. Ako pa hočeš, pa sprejmi gostoljubnost in bodi priča sodbe, katero bomo zvršili.” Dalje prihodnjič. OGLASI. DENARJE V STARO DOMOVINO pošijamo: 50 kron....... za $ 10.80 100 kron............za 20.40 200 kron............za 40.80 400 kron............za 81.60 .500 kron............ za 102.00 1000 kron............ za 203.50 2000 korun............za 406.00 5000 kron............za 1015.00 Poštarina je všteta pri teh svo tali. Doma se nakazane svote po polnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve razpošilja-na zadnje pošte c. k. poštno hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času. Denarje nam poslati je najpri-ličneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. J. S. JABL0NSKI Slovenski fotograf izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dobro in poceni 6122 St. Clair Avenue. CLEVELAND OHIO. DR. ADOLF MACH ZOBOZDRAVNIK Uradne ure: 9 do 12 dop. 1 do 6 pop. 7.30 8o 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-— — voru. — — 2601 S. Lavvsdale Av. vagal 26th St. CHICAGO, ILLINOIS. Denar pošiljamo v domovino. Po sledečih cenah: $10.35 $20.50 $41.00 $102.50 K. 50» $204.50 1020.00 S temi cenami eo vračunjeni vsi stroški. PRODAJAMO ŠIFKARTE. MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski. Kaspar Državna Banka 1900 Bliie Island Av.. Chicago 111. JAVNI NOTAR J. KAKER, 2201,/2 Grove St. Milwaukee, Wis. izvršuje vse notarske posle za tu in stari kraj. Phone Lawndale 7518 DE. R. D. ARFORD zdravnik in operator. Specialist za ženske in otročje bolezni Ordinira od S do 12 dopoldne. Od 7 do 9 zvečer. 2202 S. 40. ave. in vogal 22. ceste. “Ponosni templar!” je vsklik-nil Richard. “Tega ne moreš. Ozri se in poglej! Raz tvojih stolpov vihra angleški prapor mesto “be-au-seanta”. Bodi pameten Beau-manoir in ne vpiraj se! Tvoja roka je v žrelu leva.” “Zatožil te bom v Rimu,” je rekel veliki mojster,” radi nedovoljenega umeša vanj a v pravice našega reda.” . . ... , , . Stori, kar lioees. Zdai pa raz- Viltreda se je zgrudil, kot ne , ... C .. . i t -v , i t * i druži kapitel,] m pojdi s tvojimi pod sunkom brati v drugo redovniško hišo, Sedem in osemdesel tisoč ljudi ima vloge o tej banki. N* kateri živijo v drugih državah, zope' drugi v stari domovini. Pošiljajo nan s pošto svoje prihranke, ker jé ena na; večjih in najvarnejših bank v Ame riki. Z enim dolarjem lahko začnet-vlagati in vloga vam bo nosila štiri o< sto obresti. Tite Cleveland Trust Company SAVINGS BANK S MIL. DOLARJEV St. Clair office, St. Clair St. cor. E. 40th, CLEVELAND Za pet dolarjev na leto lahko najs mete hranilni predal (box) iz Armorje vega jekla, v katerem so vaši privatu papirji, vrednosti varni pred ognjem tatovi, vlemilci in drhalskimi napad: Vabimo Vas, da si ogledate hranili;, predale med uradnimi urami. vsakdo pričakoval templarja. Takšen izid boja so vsi pričako-valiTDaširalvno je Ivanhoe 3e lahko; zadel ščit templarja, se je v splošno začudenje vseh navzočih Bois-Guilbert zgrudil s konja na tla. Ivanhoe je bil kmalu na nogah in je hitel, da se peš z mečem bori! za stvar. Ali njegov nasprotnik | ni vstal. V ilfied mu je nastavili ]S7a veselici bodo sodelovali razni slovanski pevski zbori in izvrstna godba svoj meč na prša in mu rekel, naj j na lok pod vodstvom g. M. čada. se uda, ker drugače ga bo prebo-1 Vstopnina 25c za osebo. ¿el. I K obilni udeležbi vabi ODBOR. VABILO na veliko koncertno veselico, katero priredi ob desetletnici svojega obstanka in ustanovitve Slov. del. pevski zbor Orel. v soboto, dne 12. oktobra 1912 ob osmih zvečer v “Narodni Dvorani’’, na vogalu Center Ave. in 18. ceste. VI lahko pišete svoje račune, razprave, bilanco itd. pri navadni uporabi Remmgton-ovega Pisalnega stroja za seštevanje in odštevanje (Seštevalni mehanizem Wahia) in kedar bodete prišli do konec stopca, bodete imeli vsoto pravilno izračuneno. Vidna pisava in seštevanje. Piše in sešteva ali odšteva obenem, ne da bi bilo treba še kakšnega posebnega dela. Delo je olajšano za polovico in natančnost dela je zajamčena. Remington Typewriter Co. (Incorporated) 35 So. Wabash Ave, Chicago, 111. % f ? V t t t t t t 1 ~ NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE * Narodna Tiskarna 2146*50 Blue Island Jlve., Chicago, lil. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni :: :: :: The Lake Shore Banking and Trust Co. USTANOVLJENA 18S0 Assents: nad $3,600.000.00 Kresen je in splošni bančni poali. P°*ojila »» šemljiMn in irtf». 65. cast n 1« St. Clair Ave. Huron Road i* Prospect Ave. Superior Ave. is Addison Road. Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Plačano 4 od ste. Pošiljamo denar v staro domovine hitro in zanesljivo. Tot prodajo«, pawn brodne listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmorskih črt. Žalimo Vašega znanstva. Jne. It. Gundry, preda. Harley B. Gibbs, poCpreds. H. W. King podporada. J. Horaee Jones, blagajnik. Walter S. Bowler, tajnik in blag. L. C. Koliio in George V. Seholze, pomožna cashier. SLOVENSKA TVRDKA. Zastave, regali je, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKR. Slovenske cenike pošiljamo zastonj. . Kerže Co. 2516 S. Lawndale An. Chicago, IDineis