Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulic« Stev. 16.
Z urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi bo ue vračajo.
Inserati:
Šuetstopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje ae popuat.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedLelj in praznikov ob S. uri zvečer.
Veija
za I«JublJano
v upravniBtvu:
z a celo leto 6 gl d., za pol lota 3 g Ul., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja rae-aečuo 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrtleta 2 gld. 60 kr. in za jeden mesce 86 kr.
Štev. 284.
V Ljubljani v soboto, 6. decembra 1884.
Tečaj I.
„Non possumus!“ m.
Ne d& se tajiti, da je zlasti en argument vplival na konečni sklep slavnega mestnega odbora gledč ustanovitve nemške šole. Iz odloka vis. naučnega ministerstva izvajal je namreč razsodni gospod poročevalec logični zaključek, da „gospodu ministru ni toliko za otroke nemške narodnosti, kakor za razširjenje nemškega pouka." „Hannibal ante portas, germanizacija pred durmi!“ vskliknil je oprezni čuvaj na narodnem majaku, in ni čuda, da se je marsikedo zbal tega strašila. A oglejmo si stvar nekoliko natančneje, in takoj se bodemo prepričali, da je strah bil po vsem prazen. Ni se zaukazalo, poizveda-vati, koliko otrok sploh se hoče posluževati nemškega pouka, temveč vprašanje merilo je le na število o trd k nemške narodnosti. Jedino na to vprašanje bilo je odgo-voriti mestnemu šolskemu sv&tu, jedino to mo* ralo je merodajno biti pri razpravi v mestnem odboru.
Če se pa ustanovi nemške učilnice, ker je dovoljno število nemških otrok konstati-rano, kedo more potem postavno zabraniti slovenskemu očetu, da svojo deco vpiše v nemški zavod?
Ali imate kako določbo zakona, katera očetu odreka pravico, sina, za kojega je njemu skrbeti, katerega on redi in odgo-juje, všolati na tej ali oni učilnici ? Zlasti potem, če je otrok zmožen obeh jezikov, kar se čestokrat nahaja v Ljubljani ? Dobro znamo, da je velika pedagogična nedostatnost, ako dohajajo v kako šolo učenci, kateri učnega jezika ne umejo. V tem oziru jo treba poučevati naše ljudstvo, bodi-si v javnih razpravah , bodi-si v privatnem razgovoru. Po našem subjektivnem mnenji ima šolsko ravnateljstvo zakonito oblast, a Umine odbijati učence, kateri učnega jezika niso zmožni, v onih krajih namreč, kjer obstoje šole z drugim,
Listek.
Ivan Fedorovič Šponjka in njegova teta.
Ruski spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj, poslovenil XY.
(Dalje.)
V	teku tega časa dobi v6st, da mu je umrla mati in da je teta, sestra njegove matere, katero je poznal samo po tem, da mu je še, ko je bil mlad in kesneje celo v Prad-Ijico prinašala suhega sadja in jako vkusnih poprovih kolačev, katere je sama delala (z materjo se je potem sprla in zato je Ivan Fedorovič ni več videval), da je torej ta teta v svojem velikodušji sklenila, oskrbovati njegovo neveliko posestvo, kar mu je o svojem času tudi sama pismeno naznanila.
Ivan Fedorovič, ki je bil po polnem prepričan o skušenosti svoje tete, opravljal je svojo službo kakor prej. Kak drug bi se zdaj na njegovem mestu, ko je postal poročnik, Bog vč kako bahal. Ali njemu je bila prevzetnost po polnem neznana in tudi potem, ko je bil povišan za poročnika, ostal je vedno
njemu umljivim jezikom. Toda nikedo ne more očitati učni upravi, da je baš take otroke imela v mislih. Odlok vis. ministerstva ozira se marveč gotovo na učence, več ali manj zmožnih obeh deželnih jezikov — in gledč takih otrok bil bi drzen atentat na očetovo pravico, za naprej določevati, kateremu zavodu jih je izročiti, v katerem jeziku izobraževati! Tako daleč niti „lex Kvičala“ ne sega, in ven-der niti ona ni zakon, temveč le načrt zakona,
o	katerem dandanes še nikdo ne zna, če bi sploh kedaj postal pravokrepen!
Ali še nekaj nas je v oči zbOdlo pri tem skelečem vprašanji. Nam vsaj se dozdeva, da je mestni odbor z znanim svojim sklepom zapustil pravno stališče, na katerem smo stali Slovenci, odkar razsaja narodna borba v domovini naši. Pozicija naša je bila vsled tega nedotakljiva in konečna zmaga nam osigur-jena navzlic sovražnim napadom strankarske strasti, ker nikdar nismo prekoračili zakonitih mej. Nikdar nismo zahtevali nadvlade nad nemškimi sodeželani, iskali smo in terjali le svoje narodno pravo. In sedaj, ko se je večina ljubljanskega mestnega starešinstva udala pritisku nekaterih zaslepljenih fanatikov?! Kar se je v torek bilo govorilo v mestni dvorani, odmevalo bode po vsej širni monarhiji. Povsod, kjer se slovanska manjšina bori proti nemškim ali italijanskim večinam, povsod bodo nasprotniki radostno kazali na vzgled ljubljanskega mesta ter ga posnemali nam in našim krvnim sorodnikom na škodo. Ravno sedaj se potegujejo naši tržaški bratje za slovenske šole, nasprotna večina, odbijajoč opravičene terjatve, bode z mirno vestjo lehko se sklicevala na analogno tesnosrčnost našega mestnega odbora.
Praktičnega vspeha sicer demonstracija v ljubljanskem mestnem odboru ne bode imela nobenega. Šolsko oblastvo se ne bode klanjalo radikalnemu chauvinizmu, in če se stvar tira do upravnega sodišča, bode ljubljanska občina sijajno propala, kakor so s svojimi tož-
isti Ivan Fedorovič, kakeršen je bil prej, ko je bil še samo narednik. Se štiri leta je preteklo po tej zanj tako pomenljivi dogodbi in ravno se je pripravljal, da bi ob enem s polkom odšel iz mogilevske gubernije v Veliko Rusijo, kar dobi pismo z naslednjo vsebino: »Preljubi netjak, Ivan Fedorovič! »Pošiljam ti perilo, pet parov nogovic iz konca in štiri srajce iz tenkega platna; vrhu tega hočem se pogovoriti s tabo ob opravkih: ker si dosegel uže precej važen čin, kar ti je pač znano, kakor mislim, in si prišel uže v taka leta, da je čas, baviti se nekoliko z gospodarstvom, ni ti več treba, ostati v vojaški službi. Jaz sem uže stara in ne morem na vse paziti v tvojem gospodarstvu, vrhu tega ti imam mnogo povedati ustno. Pridi torej domov, Vanjuša! V pričakovanji velikega veselja, ko te zopet vidim, ostanem tvoja jako te ljubeča teta
Vasilisa Cupčevska." „P. S. V našem vrtu je zrasla čudna repa: bolj je podobna krompirju nego repi.“
Jeden teden potem, ko Je to pismo dobil, odpiše Ivan Fedorovič ta-le odgovor:
„ Milostiva gospa teta, Vasilisa Kašparovna! „Jako se Vam zahvaljujem za poslano
bami propali Brno, Liberec, Niian in druga mesta z nemškim zastopom. Škodovala nam pa je vender le neplodna ta demonstracija, škodovala na dobrem imenu, in pri marsikateri priliki se bodo nam Slovencem še očitale jalove deklamacije, s katerimi so politiki Tavčarjeve baže zbegali naše mestne očete!
Iz državnega zbora.
—m.— Zadnji pot v tej legislativni peri-jodi sešel se je naš državni zbor.
Predsednik S molka otvoril je sejo ter poročal poslancem, da ste Nj. veličanstvi mi-lostivo sprejeli godovna voščila visoke zbornice in mu naročili, izreči zahvalo državnemu zboru. Na to se je spominal umržih udov Ed. Clavdija in dr. Kliera ter s toplimi besedami ocenjeval njuno delovanje v prid domovine.
Vlada je predložila sledeče zakone: Zakon
o	prenehanji porotnih sodnij v sodnijskem okraji dunajskem, korneuburškem in novo-mestnem za čas od 1. januvarija do 31. decembra 1885; jednaki zakon o podaljšanji izjemnih sodišč v Dalmaciji. Zakon o opro-stenji pristojbin za one pogodbe, ki se bodo sklenile v Gorici gledd pogozdovanja Krasa. Zakon o zidanji kaznilnice v Stanislavu. Zakon o pobiranji davkov od 1. januvarija do 31. marcija 1885. Zakon, tikajoč se podaljšanja postave o lokalnih železnicah. Zakon o izvrševanji sodb pri deželni brambi. Zakon o kontingentu rekrutov za 1. 1885. Pogodba o pomorski vožnji s Francoske. Zakon o odkupljenji Albrehtove železnice.
Poslanec H e r b s t in drugovi interpelu-jejo vlado, ali namerava predlogo o severni železnici še v tej sesiji objaviti državnemu zboru, kajti privilegij te železnice neha z dnem 4. marcija 1886 in bati se je, da ne nastane potem škodljiv provizorij.
perilo. Posebno moje nogovice so bile uže jako stare; ker jih je sluga uže štirikrat pod-šil, postale so strašno ozke. Kar se tiče Vašega menja o moji službi, sem po polnem Vaših misli in sem uže črez tri dni vložil prošnjo za odpust. Kakor hitro dobim odlok, najamem si voznika. Poprejšnjega Vašega naročila gledč sibirske pšenice za setev nisem mogel izpolniti: v vsej mogilevski guberniji je nimajo. Svinje krmijo tu večinoma s tropinami od žganja, katerim prilivajo nekoliko zavrelega piva.
„Z velikim spoštovanjem, častita gospa teta, ostanem Vaš netjak Ivan Šponjka.11
Naposled dobi Ivan Fedorovič odpust, pri tej priložnosti je bil povišan za nadporočnika. Najame si potem za štirideset rubljev židovskega voznika od Mogileva do Pradljice in sede v kibitko ravno o tisti dfibi, ko se je bilo drevje odelo z mladimi, še redkimi listi ter je vsa zemlja bujno zazelenela v čvrsti zelenjavi in je po vseh poljih duhtela pomlad.
II.
Potovanje.
Na poti se mu ni pripetilo nič posebnega. Vozili so se uekaj nad dva tedna. Morda bi
Dr. M a gg in tovariši stavijo predlog, da se znana Kaminskijeva afera v novič preiskuje in o njej poroča zbornici, Neuvvirth pa interpeluje zaradi gradenja železniške pr6ge Tulln-St. Polten. On ne more tega razumeti, kako da je mogoče graditi železnico, ne da bi bila država pri tem angažirana z nekaterimi milijoni. Za vse lokalne železnice izdajala je do sedaj država denar, samo za to ne, in vsled tega sumniči g. N e u w i r t h, da se stvar ni v redu vršila. Po njegovem nasvetu naj bi železnični odsek vso zadevo na drobno pre-iskaval in kakor hitro mogoče, o njej poročal državni zbornici.
Poslanec Schwab pa stavi predlog, naj zbornica naroči kupčijskemu ministru, da mora vse pogodbe, sklenene s privatnimi železnicami gledč prevzemanja v državni promet, predložiti državnemu zboru.
Ministerski predsednik grof Taaffe poprime za besedo in s toplimi besedami opisuje bedo in škodo za časa zadnjih povodenj v Galiciji. Ogromna škoda, katera je zadela deželo, zahtevala je naglo pomoč. Zato naj se izreče indemniteta za v ta namen izdano cesarsko naredbo, ki je v prvi sili dovolila nesrečni deželi do 800 000 gld. podpore, deloma kot darilo, deloma kot posojilo. Nadalje ministerski predsednik obljubuje, da bode vlada natanko poizvedovala po vzrokih takih velikih natornih katastrof in potem zbornici predložila zakon, kako bi se takim nezgodam po moči prišlo v okom. Treba bode regulovati reke in gorske pritoke, da ne zaprečijo jed-nake bede ; podrobnosti ne omenja, ker te bodo tako predmet posebni predlogi, ko bodo dotična poizvedanja in preiskavanja dovršena.
Finančni minister dr. vitez pl. Dunaje wski predloži državni proračun zal. 1885.
Skupne potrebe za bodoče leto znašajo 519 893166 gl., ki so pokriti z 504 816916 gl. Vsled tega nastane primanjkljaj 15076 205 gl.
Ako primerjamo ta primanjkljaj z onim minolega leta, vidimo, da je za 25 287 469 gld. manjši nego v preteklem letu. Vender nam suhe številke ne pokažejo še prave razmere, ker imamo v proračunu dokaj izvanrednih dohodkov in troškov, ki imajo le memogredoč vpliv na bilanco državnega gospodarstva.
Da se spozna upravni deficit, treba je primerjati lanske račune; tam se je izločilo iz skupnega deficita za gradenj e železnic 34200000 gold., za monumentalna zidanja 900 000 gld. in za razne instalacije, ki so v zvezi zgradenjem železnic, 300000 gld.; skupaj torej 35400000 gld.
Vsled tega nastal je upravni primanjkljaj v znesku 5 400 000 gold., ki se je konečno znižal na 5 milijonov, ako se je odračunala subvencija železnici Lvov-Černovice v znesku 400000 gold.
bil prišel Ivan Fedorovič poprej domov, ali pobožni žid je praznoval soboto, zakrival se je v svojo črno plahto in molil ves dan. Sicer pak je bil Ivan Fedorovič, kakor sem uže imel priliko opomniti, tak človek, kateri se ni nikoli dolgočasil. O takem času je odpiral svoj kovčeg, jemal iz njega perilo in je natančno ogledaval, ali je dobro, čisto in lepo zloženo; potem je snemal previdno šop s svoje nove uniforme, ki je bila sešita uže kakor pri odpustnikih, in zopet je vse to spravljal z veliko pozornostjo. Knjig sploh ni maral Citati; in ako je zdaj pa zdaj pogledal v pro-roške bukve, storil je to samo za to, ker je rad bral kaj znanega, kar je uže prej nekoli-krat prečital. Ravno tako odpravlja se meščan vsak dan v čitalnico ne zato, da bi tam zvedel kaj novega, ampak da bi se sešel s tistimi prijatelji, s katerimi je uže od davnih časov vajen kaj poklepetati v čitalnici. Tako bere tudi uradnik s posebnim veseljem šematizem nekolikrat na dan, ne zavoljo kakih diploma-tičnih kombinacij, ampak ker ga jako zanima, da so imena tiskana tak<5 po razredih. „Ah ! kateri je na vrsti, Ivan Gavrilovič?«... ponavlja sam zasč. „In tukaj sem jaz! hm, hm!..." in naslednjikrat bere ta imena s taistimi vskliki.	(Dalje	prihodnji«.)
Tako se mora tudi letos postopati, ako hočemo dobiti pravo podobo rednegaprimanjkljaja. Gradenje železnic zahteva v letu 1885 svoto 13005 000 gld., za popravo in dovršenje raznih prog 370 000 gld. in za monumentalne zgradbe
1	035 000 gold., skupaj torej 14 410000 gold Ako odštejemo od tega zneska nekaj nepričakovanih dohodkov (1 180 828 gold.), ostaje nam izvanrednih troškov 13 229 172 gld. Konečno spadajo k izvanrednim dohodkom tudi posojila, ki jih je dala država ponesrečenim Tirolcem; če te svote tudi vzamemo v poštev, kaže se nam upravni deficit s samo
1	347 033 gl. V primeri z lanskim proračunom zm anjšal s e je tor ej upravni deficit z a bi iz o sedemdeset procentov! Leta 1883 je bil upravni deficit še 10500 000 gld.; v dveh letih smo torej za 9 milijonov na boljšem ali za 83 odstotkov.
Ta vesela prikazen je v zvezi z vedno bolj se utrjajočimi in rastočimi državnimi dohodki. Da se upravni deficit še bolj ni znižal, temu so vzrok deloma elementarne nesreče v raznih deželah, deloma nizke žitne cene in tudi kriza tovarn za cuker, ki je nemogoče naredila povekšanje dohodkov iz gruntnega davka.
Po teh splošnih podatkih opisal je minister podrobne izdaje pri posameznih strokah državne uprave, njih naraščaj ali njihovo zmanjševanje. Natanko je razložil razne vire, s katerimi se pokrivajo potrebe in skiciral dohodke, ki jih ima država od te ali one strani.
Končal je z nado, da se mu bode posrečilo s pomočjo zbornice v novi p e r i j o d i njenega zasedanja doseči oni cilj, za katerim gre vlada veduo, namreč da se temelji državnega gospodarstva utrdijo in razširijo. To upanje mu daje istinitost, da je leto za letom proračun bolj ugoden, da vedno naraščajo dohodki in da se stalno bližamo ravnotežju v državnem proračunu.
Desnica je burno pritrjevala govoru gospoda finančnega ministra. V istini je novi proračun tak, da zahteva izvanredno pozornost vsacega in priznanje vseh onih, katerim je blagor države res pri srci. Upamo, da bodemo imeli kmalo priliko, na tem mestu še bolj podrobno pojasniti proračun za 1. 1885.
Po besedah pl. Dunajevvskega preide se na dnevni red. Poslanca Posch in dr. Mitsche predlagata, da se uredi obrestovanje in znižajo zakoniti obresti od 6 na 5 odstotkov. Predlog se izroči pravnemu odseku.
Rešijo se konečno še nekatere manj važne zadeve, s katerimi je dnevni red končan. Druga seja vrši se danes, v saboto. Dnevni red ji je: Prva čitanja. Poročilo pravnega odseka o družinskih fidejkomisih in o vladnem predlogu gledč u račun en j a sod-nijske prakse in disciplinarnega postopanja pri pravnih praktikantih in konečno o vladnem predlogu gledč nekaterih sprememb odvetniškega reda z duč 6. jul. 1868.
Dr. Riegerjev govor.
(Dalje.)
Take so bile razmere tedaj. Žal! da so se pozneje naša pota ločila, vsekako v nemalo žkodo našega naroda. Z izstopom iz državnega zbora izgubili smo tudi vedno dotiko z Ogri. Skoro ni bilo povoda za to in boj se je nadaljeval na Dunaji. Centralisti poganjali so se za to, da bi Ogre prisilili, naj vstopijo v državni zbor, a navzlic nekaterim Erdelj-čanom se jim to ni posrečilo. Pokazalo se je, da so brez moči nasproti vkupnemu naporu Ogrov, Hrvatov in Čehov. Od tega časa spri-jaznjevala se je nemška stranka na Dunaji z mislijo, da bi Ogersko iz svojih političnih načrt odstranila in da bi osredotočila svoje moči v udobitev nadvladarstva nad drugimi narodi izven ogerske krone. To misel so delj časa negovali, in ko so konečno po pruski vojni dobili prepričanje, da ni dobro, če je tako velika dežela v opoziciji proti upravi,
tedaj prišlo je konečno do dualizma, katerega je nemška stranka radovoljno sprejela, izgu-bivša, kakor uže povedano, vse nadeje, da bi se ji posrečilo, tudi Ogre spraviti pod svojo hegemonijo.
Ti pangermani nameravali so pri teh razmerah zadovoljiti se z ostalim, samo da bi mogli dobiti v drugih deželah hegemonijo. To so isti ljudje, isti elementi, kateri še dandanes jednako misel velike Germanije mislijo ter želijo Galicijo in Dalmacijo iz državnega zbora izločiti, da mogo, ker jim ni možno teh dežel germanizovati ter se tega tudi v bodočnosti nadejati ne smejo, vsaj ostanek bolj trdno na nemške dežele prikovati. Ta slučaj moremo s tega stališča opazovati, da se med narodi na načela etike sploh ne ozira mnogo. Vsak narod skuša, če se pokaže prilika, zagotoviti si eksistenco, ne da bi pri tem oziral se na druge motive in momente. Reklo bi se skoro lahko, da se Ogri tedaj niso spominali tega, da smo se mi v žalostnih časih zanje poganjali; oni so z našimi sovražniki sklenili pogodbo. A kakor rečeno, oni so svoje postopanje opravičili s tem, da smo bili mi tedaj brez vsake moči in da so morali skleniti pogodbo, če so hoteli, da njih vitalne interese varuje oni element, kateri je imel oblastvo v rokah. To bi bilo z etičnega stališča morda nekorektno, po teh načelih pa se politika ni vedno ravnala in se tudi ne ravna. Mi si moremo posneti iz tega pouk. Nam, kateri smo se potezali za svoje zgodovinsko in državno pravo, ni nikdar prišlo na um, da bi bili pobijali pogodbo, katero je ogerski kralj sklenil s svojim ljudstvom. Oni so imeli po polnem pravo, in v imenu češkega kluba sem se ob času o tem izrekel v češkem deželnem zboru. Od naše strani se proti ogerski poravnavi in proti dualizmu kot takemu nikdar ugovarjalo ni. Od naše strani se je ugovarjalo samo v to mer, da nepravično sklicani državni zbor, katerega nismo pripoznali svojim legalnim zastopnikom, ni imel pravice, de nobis sine nobis odločevati in nam brez našega dovoljenja nalagati nekatere dolžnosti in propise. Tega stališča, kateri se je vsekako tudi na nek drug način v deklaraciji izjavil, smo se držali v tistem času.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Parlamentarna mašina začela je zopet delovati ; se vč da se za sedaj glavno parlamentarno delovanje usredotočuje v raznih odborih. Včeraj vršila so se posvetovanja v treh odborih. V proračunskem odboru razdelili so se referati raznih poglavij. Glavni izvestitelj o proračunu za leto 1885 je zopet grof Henrik Glam.
Tudi odbor za ostvorenje kaznenega zakona imel je včeraj sejo. Zaključilo se je, precej po Božiču lotiti se zakonskega načrta
o	postopačih, za kateri načrt je vlada predložila obširen materijah Kot izvedenec pri-sovstvoval bode sejam poslanec Scboffel. Isto tako se bode v novem letu posvetovala o Ro-serjevem predlogu gledč potvorenja živeža. Izvestitelj bode poslanec Lienbacher.
„Pozor“ objavlja dopis hrvatske trgovske zbornice v Zagrebu predsedniku kluba hrvatskih zastopnikov v državnem zboru oger-skem, v katerem se isti pozivlje, naj hrvatski zastopniki podpirajo prošnjo trgovinske zbornice v Sisku, da se v proračun za prihodnje leto stavi potreben znesek za urejenje Save, sicer da bode plovitba po Savi čisto opešala.
Ogerski državni zbor končal je včeraj generalno debato o proračunu za prihodnje leto ter z veliko večino glasov zaključil, naj se preide v specijalno debato.
Tuje dežele.
V	Parizu v političnih krogih še vedno mnogo zanimanja vzbuja parlamentarna situ-vacija francoska. Vlada izročila bode od
komore sprejet načrt zakona o volitvah v senat brez priporočila. Senat bode načrt se v<5 da zavrgel ter ga vrnil komori, katera bode najbrže to zadevo za [neizvesten čas preložila ter tako odstranila parlamentarno nepriliko.
Angleški parlament sprejel je včeraj v drugem čitanji načrt zakona o novem raz-deljenji volilnih okrajev. Videti je, da bode sedaj konflikt med dolenjo in gorenjo zbornico kmalo končan.
Včst, ki se je bila te dni raznesla po Evropi, da je Mahdi umrl, ni se do sedaj obistinila.	___________________________
Razne vesti.
— (Kinezi ua Nemškem.) V Kielu bivata sedaj dva sinova nebeškega cesarstva, poslanca Hstt-Čing-Čang in Li-Fong-Pao, da prevzameta dve korveti, „Ting-Inen“ in „Chen-Inen“, kateri ste bili zgrajeni za njihovo domovino. Med tem, ko se je Li-Fong-Pao uže po polnem privadil evropskih običajev, ostal je Hsti-čing-čang stari kinez, če tudi biva v naših zemljah. Seboj ima lastnega kuharja, ki mu dela jedi po kineških kuharskih bukvah. Obilo strežajev spremlja dostojanstvenika, ki cel dan prebije z raznimi študijami. Baje je ogromno učen. Da bi ga radovedni gledalci ne nadlegovali, stanuje na korveti in gre samo po noči v mesto. Praktičnega znanja pa ta veleučena glava menda nima toliko, kot Li-Fong-Pao; tudi v vojaški stroki se ne more z njim meriti.
— (Knez Bismarck kod model.) Kako knoz Bismarck kot model sedi, poročal je pred kratkim kipar Karol Kauer tako-le: „Bismarck bil je jeden najtežavnejših mojih modelov. Časopisi pišejo vedno o njem kot ,,nepremičnim in „ne-doumnim", da bi kdo mogel misliti, da so njegove poteze od železa. Naravnal sem ga v za-željen položaj ter tudi našel izraz, katerega sem si hotel vzeti za model. A komaj som napravil nekaj potez, ko ga jo uže zopet prešinila nova misol in spremenila njegov obraz. Veselje, srd, nezadovoljnost menjale so se neprestano na obrazu mojega modela, tako da sem bil po polnem zmešan."
— (Stolp v Pizi, kjer je grof Ugo-Jino s svojimi sinovi od glada poginil,) so zdaj, kakor se poroča iz Pize, našli. Do zdaj so francoski potovalci obiskavali nekov drug stolp kot posebnost, kjer je zaprt grof Ugolino s svojimi sinovi od glada poginil. Učenjaki pa niso piav verjeli, da bi bil ta stolp pravi. Pred kratkim pa so pričeli popravljati v 9. stoletji sezidano „Pa-lazzo Finocchetti" in pod streho našli so uže več stoletij neodprto celico; popis Dantejev se po polnem prilega na to celico, in to tembolj, ker so v kletih našli človeške kostnjake in ostanke od sokolov. Lastnik je prenehal popravljanje, da učenjaki mogo preiskati natančneje te prostore.
Domače stvari..
— (Instalacija novega knezoškofa.) Jutri dne 7. t. m. bode v Gradci posvečen novi knozoškof ljubljanski, gosp. dr. Jakob Misija. Posvečevanja v Gradci udeležita se iz Ljubljano gospoda stolni župnik Urbas in prof. dr. Andrej Čebašek, z Dunaja pa pride drž. poslanec kanonik gosp. K. Klun. Dne 14. t. m. pa se bode slovesno vršilo umeSčonje novega knezoSkofa v Ljubljani. Kapiteljni vikar povabil je vse dekane in druge duhovnike, katerim je odhod od doma možen, na ta dan k instalaciji v Ljubljano; zber<5 da naj se dnč 14. t. m. ob 9. uri dopoludne v obednici semenišča, da se potem udeležijo slovesnega knezo-škofovega uhoda. Šolska vodstva so tudi odredila, da se mladina udoleži te slovesti.
  (Duhovenske spremembe v ljubljanski škofiji.) Gosp. Josip Eogon pride za farnega oskrbnika na Vojsko. — Prestavljeni so gg.: Ivan Vakselj v Poljane nad Loko, Fran Marešič v Višnjo Goro, Leopold Zalotel v Št. Vid nad Ljubljano in Anton Brce v Borovnico.
—	G. Matej Kljun grč v začasni pokoj.
  (nSlovenec“ in nemška šola v
Ljubljani.) Vestničitateljikonservativnega dnevnika so sigurno uže večkrat zapazili čudovito protislovje, obstoječe med zmerno politiko, izraženo ua
prvi strani v uvodnem članku ter „ Domačimi vestmi/ Viditi je, kakor da bi dva po vsem različna urednika imela nalog, sestavljati „Slovenca." Včerajšnja notica o ljubljanski nemški šoli diši po polnem po tem receptu. Svojim očem nismo hoteli verovati, ko smo v strogo katoliškem »Slovenci" čitali: pro t estant ovska šola služi naj ljubljanskim Nemcem! Ali je mogočo, daje to prepričanje one odločne duhovščino, katera vzdržuje „Slovenca“ kot katoliško glasilo? Če tega ni, potem moramo pač misliti, da „Slovenec" jednotnega uredništva sploh nima, ter da so predali njegovi na stežaj otvorjeni vsakemu, komur se zljubi, obogateti jih s svojimi pisateljskimi prvenci.
— (Ljubljanski anarhisti.) Kakor znano, pričela so je danes prod delegiranim sodiščem v C e lovci obravnava proti ljubljanskim anarhistom. Prvomestnik je nadsodnije svetovalec Edmund Schrey pl. Redhvort. Zatožbo zastopa državnega pravdnika namestnik g. Pajk iz Ljubljane. Zagovornik petim zatožencem je g. dr. E 1 -bo g en z Dunaja. Prič jo 36 poklicanih; obravnava se bodo vršila tri dni.
— (Visokodušno darilo.) Dne 8. decembra ob 11. uri dopoludne se bode v čitalniški dvorani v Ljubljani 80 učenkam in učencem tukajšnjih šol podarila zimska obloka. Odbor gospij vabi najuljudneje p. n. dobrotnike k tej delitvi.
— (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec“) priredi jutri zvečer ob 8. uri v prostorih čitalniške restavracije mali pevski večer. Spored: Petje, komični prizor in šaloigra: „Slep ni lep". — Ustop je prost. Ob jednem so gg. pevci naprošeni, da se polnoštevilno udeleže pevske vajo jutri popoludno ob 2. uri. — Odbor. — To mlado društvo kaj vrlo napredujo in prireja zel6 zanimljive večere, želimo, da bi mu pristopilo prav mnogo članov, da bi mu bilo možno, v vsej meri doseči svoj vzoren namen.
— (I* Kamenika) se nam v 5. dan t.m. poroča: Včeraj zvečer našla je mostna straža Janeza Svetca iz Kamenika ležečega tik hišo gosp. Javorška. Na vprašanje, zakaj tukaj leži, jo odgovoril Svotec, da ga jo nekdo zaklal. Straža je odnesla Svetca na dom, vender ni mogla zvedeti od njega, kje je ranjen. Še le, ko je straža drugič došla k Svetcu, je povedal, da ga je Miha Bokalič iz Podgore z nožem v trebuh sunil. Straža podala se je k Bokaliču, da ga odpelje k sodniji, in našla je pri njem dolg oster nož in v robci zavit kamen. Izjavil se je Bokalič straži, da bi bil rad zaklal tudi Mico Koželj.
— (Koz6.) Iz Vipave so nam z dn<5 5. t. m. poroča: Včeraj so v Šembidu v hiši posestnika Antona Kopačina obolele tri osebe za kozami.
— (Najdeno truplo.) Poroča se nam: Dnč 1. t. m. je ribič Primož Čižman iz Savelj na levem obrežji Save proti Dolenjim Gameljnom našel mostno oblečeno truplo. Kdo je ponesrečenec, se ne ve. Na truplu ni bilo nikakih znamenj, da se je zvršilo kako nasilstvo.
— (Cesta čez Lužarski breg.) Iz veliko-laškega okraja se nam piše: Dne 26. novembra je ogledovala komisiju novo trasirano cestno črto čez Lužarski breg. Komisije so se udeležili gosp. dežolni inženir Witschel iz Ljubljano, g. dežolni poslanec Primož Pakiž iz Zamosteca; gg. posestnika in trgovca Fr. Modic z Lahovega in Matija Kočevar izpod Turjaka; gosp. nadlogar Schauta iz Želimolj in logar Jos. Goderer iz Pekla, g. Matija Hočevar, načelnik cestnega odbora veliko-laškoga, g. cestni odbornik Jos. Jaklič z Vidma in gg. župani iz Velikih Lašč, z Lužarjev in od Sv. Gregorja. Vsa trasirana črta se je odobrila z malimi iznimki. Komisija je tudi sklenila nasvetovati , da se z ozirom na dovozno cesto iz Krvavih Pečij naredi od Lužarjev do cerkve Sv. Ožbolta nova cesta. Ves udeleženi okraj je to komisijo vesel pozdravljal, kajti zdaj imamo vender upanj o, da se delo vzpomladi prične in vender enkrat preloži toli nevarna okrajna cesta čez Lužarski breg. Hvaležni smo deželnemu zboru, oziroma deželnemu odboru kranjskemu, da se je letos resno lotil tega podjotja.
— (Iz Trsta) so z dne 4. t. m. poroča: Danes popoludne o polu 4. uri nastal je v umivalnici mestne bolnišnice ogenj. Ogenj se je hitro razširil, naenkrat je bila streha v ognji in pla-
men švigal je proti nebu. Vender se je posrečilo naglo na pomoč dospevšim ognjegascem udušiti ogenj tor rešiti sosednja poslopja. Škoda je precej velika. Zraven pa se jo pripetila še druga nepri-lika; nekov ognjegasec sodeč vrhu strehe, zgubil je ravnotežje ter pal v globino, a slučajno se je le prav neznatno poškodoval. Ogenj nastal je baje vsled tega, ker je bil ciliuder pri nekem stroji preveč razbeljen.
Št. XII. prinaša te spise:
1.) J. Kržišnik: Povodnji mož. Balada. — 2.) Dr. I. Tavčar: Mrtva srca. Povest. (Konec.) 3.) J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 21. Peter in Pavel.
—	4.) Gregor J e r 6 b: Josip Pod-milšak, slovenski pisatelj. (Konec.)
5.) S. Rutar: Akvileja. VI. —
6.) J. Stare: Vinko VIII. — 7.1 J. Trdina: Vinska modrost. 23 do 24. — 8.) D. Nemanič: Drobtine za slovenski slov&r. — 9.) K. Štrekelj: Novejši pisatelji ruski. II. Turgčnevv. —J. Kersnik : Gospod Janez. Novela. (Konec.) 11.) Književna poročila: S. R.: «Slavia italiana.» 12.) D. Fajgelj: Nove muzikalije in Cecilija. 13.) Slovenski glasnik.
»Ljubljanski Zvon“
izhaja v mesečnih, po 4 tiskane pole velike osmerke obsežnih zvezkih ter stoji za pol leta 2 gld. 30 kr., za če trt leta 1 gld. 15 kr.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Dunaj, 5. decembra. Po denašnjem po-točilu je Nj. ces. visokost gosp. nadvojvoda Leopold noc prebil brez spanja; moči ga vedno bolj zapuščajo; bolečine niso hude.
Budimpešta, 5. decembra. Po koneč-nih govorih poročevalca Hegediija, Ugrona in barona Andreanszkega se je državni b ud-get za 1885. leto z veliko večino vzprejel kot podstava specijalni debati.
Belgrad, 5. decembra Minister Gara-šanin je naznanil vnanjim zastopnikom, da se je srbsko-bolgarska afera poravnala pismeno med srbskim kraljem in bolgarskim knezom ter da bode Srbska poslala v kratkem diplomatskega zastopnika v Sofijo.
Bukarešt, 5. decembra. Ko sta se obe zbornici na podlagi novega volilnega zakona zvolili, dal je Bratiano in njegovi drugovi ostavko, katera je bila uže pred volitvami sklenena, da se omogoči iz parlamentne večine sestavljen kabinet.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 6. decembra.
fctu.
Jednotni drž. dolg v	bankovcih...................82'30
»	»	»	>	srebru.....................83'25
Zlata renta...........................................104'50
6% avstr, renta............................................97-60
Delnice ndrodne banke................................... 872-	—
Kreditne delnice...................................... 307'20
London 10 lir sterling....................................123-30
20 frankovec .  ........................................... 9-75
Cekini c. kr............................................... 5-77
100 drž. mark..............................................60-15
Uradni glasnik
z dni 6. decembra.
Eks. javne dražbe: V Radovljici posestvo ml. Jos. Rozmana iz Bistrice št. 1 (3016 gld.) dne 22. decembra. — V Metliki zemljišče Jan. Klemenčiča iz Mačkovca št. 4 dnč 14. januvarja. — V Trebnjem zemljišče Fr. Sladiča iz Kuska rebra (919 gld.) dnč 17. januvarja; posestvo Ane Hostnik (1808 gld.) dnč 17. januvarja; zemljišče Jan. Goloba iz Zajenic (385 gld.) dne 17. januvarja; posestvo Antona Lesjaka iz Šajnice (3675 gld.) dnč 17. januvarja. — V Ljubljani posestvo Ant. Lazarja iz Kanderš (3067gld.) dnč 26. januvarja.
Razpisane ustanove: S Šolskim letom 1884/85 pri mestnem magistratu ljubljanskem: 1.) Prva, četrta in šesta ustanova Jarnej Sallocherjeva r znesku 50 gld. za kranjske ubožne, marljive in nravne dijake ljub. gimnazije. — 2.) Cesar Fran Jožefova ustanova mesta ljubljanskega za revne ljub. mestne dijake, ki se šolajo na realki. Prošnje, podprte z dotičnimi svedočbami, potom šolskega vodstva do 30. dnč decembra 1884 mestnemu magistratu. Prvo ustanovo podeljuje g. župan.
Razpisane službe: Pri c. kr. okr. sodniji v II. Bistrici mesto kancelista z dohodki XI. postopnega razreda. Prošnje, podprte z dotičnimi spričevali, do 5. dn6 januvarja 1885 c. kr. predsedništvu dež. sodnije v Ljubljani.
Frotikataralične
salicilne kroglice
izdelovane po G. JPiccoliji, lekarji ,,pri angelju", Ljubljana, Dunajska cesta. Pomirijo dražest in so močaste in raz-tvarjajo slezo, so izborno sredstvo zoper kašelj, hripavost, bolesti v prsih in vratu in zaradi antiseptičnega učinka vsled nahajajočega salicilno-kislega natrona najboljše varovalno sredstvo zoper davico ali difteritiko.
1	škatulja 20 kr.
Naročbe z dežele izvršujejo se nemudoma po pošti.	(106) 15—4
A, Mayerjeva %
trgovina! piva
v steklenicah v Ljubljani
iz pivovarne bratov Koslerjev
v zabojčkih po 25 in 50 steklenic. ^
Cena 7,o lit. steklenici ... 16 kr. ♦ » 5/.. » » ... 12 » ♦ Zabojčki in steklenice franso nazaj ali se ^ pa najceneje vračunavajo.
priporoča Izborno
Doma šivano perilo.
(66) 16
❖
d
o
w tO
> o o £
CJ tn
.a
c/l
S
rt >n
W »H
'w>o p bo »1 «D
N
S*--
11 sr g
cd S* 5 3 p 3 u,
s «.t w
S o >N
J-13-* s 3 tf«!
en . 5
I g 1 o -j
s &S a iš s « s j
!1"ll
-*-*	f-i
.N £ N _ O
rQ ^
5 * SS ^
rt °
4?
2 a
§*&
« o
>o
C«
O
ho
> 0>
~ 'n • • ,±J ‘O ■ • o
OS” •« ® .s,® ® s ■c iS 'O c
•H rt c/j rt
«5=3 S.„
raj ^ -S
-	t-l
a
^5 S ►-C
a J/s s
0) o- ®
w p-t O .
nd r-i
>■ o
d)
C3 g Q rt
iO fl
KJ
C Ph
o
rt
« n
£
i
"o* . S
rt’-g 'H c S
Q ® 15^
>o
.
•rt fi
o s '3%
g CČ Sb -§
o ° 0 .S P? » S tu
N i3Q M >
ta i«
g jj N O
PI 14 1 *i 8. j J
i £.**: ||
■§ 2-2qp
'■Sol ”<5
M J .. N .. M I
** « g 'M =3 ► § ° «
J5 n rr1 P 'o
>
§) o
ZB
M
TJ 3
rt 01
rt '3
6 3
rt rt O w
5 «5
<D
IS
N° •S d d> o O
bL
*■* o5
■c“ ||
a
o
o.
3
M
>o
o
o
■S
■fi
o
r-H
o
h
o
o
a
• * H
C) (6
P- ^
g|
« n
H M s, • «* e
lil S
»¥ 3 ►
‘ua
o«
o
u«a
S’8
t> > ^ 00 o
rH 0Q th +++
00 co
I> lO 05
»b CD *o co co co
I> I> t>
£ a,#
d as
‘t? . N . <N . [> OJ
3aP '9
er. SCHUf /.MA H K K .
J. pLMoczj, Mar pri .pri zlatem sairop'
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Mjirijaceljske kapljice
za želodec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri Jedi, »lab želodec, urak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobdl, kr6 v želodou, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vraniol, na jetrih ln zoper zlato žilo. — 1 Sklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. J39#7' Svarilo! Opozarjamo, da se tiste lstlnlte Marljaceljsko ka-pljioe dobivajo samo v lekarni pri „Samorogu“ zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri J.pl.Trnkoozy-ju. Razpošiljava se le jeden tucat.
Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po d.r. ILvdla/lič-u. je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živoih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. ^Zahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Maliču" s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
TROPFEN
NUR ECHT BEI
APOTHEKER TRNKOCZV LAIBACH 1 STijCKaoi
Zahvala.
(116) 9—6
Gospodu pl. Trnkoozy-ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protlnskej bolezni na nogi silno trpeli in
razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čimdalje hujža prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr, Maličev protinski cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prisrčnejio zahvalo, z vsem spoštovanjem udani
Pran. Tia-gr, posestnik v Šmariji pri Celji.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
irboren *oper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuhljevo (Dorscli)
olje
najboljže vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr.
Salicilna ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kri čistilne kroglice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuijami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše se tekoj v lekarni pri »Samorogu"
Jul, pl. TRNKOOZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani.
Naslednje navedeno perilo za gospode in gospe in manufakturni izdelki najfinejše, najboljše in najtežje vrste prodajejo se po izvirnih fabriškili cenah skoro zastonj, in v doka« najstrožje solidnosti se vzprejemlje vsak predmet, ki ne ugaja, nazaj, tedaj je vsako naročilo brez škode.
Srajce za gospe Ly*SSVp8»v;
švicarske vezene vložke, istinita umeteljna vezba, komad po gld. 1,50, tucat gld. 16,50. Ravno isti iz pravega Schrollovega chiffona v najelegantnejši izvršitvi in bogato vezeno, komad po gld. 1,90, tucat po gld. 20.
Nočni telovniki za gospe S, vdro!gi
in po vsi dolžini s pravimi Švicarskimi všitimi vložkami, zel6 elegantno opremljeni, krasota za vsako damo, komad po gld. 1,50, tucat po gld. 16,50. Isti iz najfinejšega, težkega barhenta, jako dolgi, po vsi dolžini všiti, komad po gld. 1,60, tucat gld. 18.
Spodnje jope za gospe
sukna, obšite okoli in okoli s plisse in zobci ter pristno barvano volno, po gld. 2,80, okrašene s žametom in atlasom, odviše fino, po gld. 3,80, iz težkega zapetljavega barhenta, najfineje okrašen, po gld. 1,60.
Srajce za gospode
četvornim naprskom in poljubnim vratnim obsež-kom, po gld. 1,50, tucat 16,50. Isto iz najfmejšega, pravega Schrollovega chiffona v najfinejej izvršbi k la France, po gld. 1,70, tucat gld. 18,80 in po gld. 2, tucat po gld. 22,50.
Platnene rjuhe
iz dobrega, težkega, usnju jednacega platna, brez živ6, kompletno, za največje postelje, s/. Široke, po gld. 1,35, tucat gld. 15.
Domače platno
30 vatlov, najboljši, najtežji in zelo prožni izdelek za domačo rabo, 5/t Širok, gld. 7,50, */, gld. 5,50 komad. Cene v bombaževini postajejo vedno in vedno višje, platno bo v kratkem veljalo Se enkrat toliko, torej se vsakemu nujno priporoča, da se ž njim preskrbi.
Namizne garniture
stoječe iz jednega namiznega prta in 12 servijet, samo gld. 2,85. Iste v najfinejši francoski izpeljavi, jako fino, bogato okrašene s franžami, za 12 oseb, garnitura stane gld. 3,45. Namizne garniture iz najfinejšega damasta, pretkane z cvetlicami od des-sina, obstoječe iz namiznega prta za 12 oseb in 12 natanko prikladnih velicih servijet, zelč fino izvršene, garnitura stane gld. 5,60.
Rnrno h^lCOPO prikladno izvršene, vsaka IIUOIIC Ul IoCIud posebej zložena, z rudečimi bordurami in dolzimi franžami, najfineje pikirane, prekrasne, tucat po gld. 3,75.
Svilene žepne rutice LKS™i;
barv, vsaka drugače barve, tucat samo gld. 3,50.
Svilene finiš-nogovice EltiS;
rudeče, modre, vijoličaste, roza, rjave in chamois, dolge čez koleno, 3 pari gld. 1,15.
Gobelin-garniture
namiznega prta s baržunastimi kiticami ali cofki, gledž spreminjanja barv prekrasno izgotovljene, ter velja ena garnitura, t.j. vsi 3 komadi vkupe, samo gW. 7,50.	(131)	4—2
Naročila proti vpošiljatvi zneska naprej ali pa proti povzetji vpoiiljajo se pod naslovom
„Wa8che- und KIanufactur-Wa renhau s“
Rabinovics
Dunaj, Leopoldovo, Schiffamtsgasse 20—R.
Odjfororni urednik prof. Pr. Šu kij e.
liskata in zalagata Ijf. T. Kloinuiayr & Fed. Uainberg v Ljubljani.