Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 44. Sreda 29. maja 1929. Leto IV. Ultima ratio. Borba za novi šolski zakon v na- ! ši državi je vsaij v Sloveniji razplamtela duhove. Bivši klerikalci so organizirali posebno akcijo za to, da se v zakon sprejme obvezen verski pouk in agitirajo za tako akcijo tudi pri pravoslavni cerkvi. Tajno so organizirali akcijo, da je 1000 občin v Sloveniji (vsaj razglašajo tako) podpisalo neko spomenico za obvezni verski pouk, ki se predloži vladi in kralju. Recimo,, da so občine podpisale ddtično izjavo, ne vemo pa, če so vse občine vedele, za. kaj gre in če so bile v stanu presojati daleko-sežnost in pomen besed v spomenici. V. prvem odstavku denuncira spomenica mednarodni socijalizem!, da skuša odpraviti vsakršno avtoriteto, dasi je avtoriteta od boga. To je denuncijacija, je laž, ker mednarodni socijalizem ne kot znanost ne kot organizacija ne propagira anarhije, marveč le boljši red in avtoriteto, boljšo družabno organizacijo in disciplino, boljši socijalni red. Utemeljevanje dotične predloge na vlado je v tem zmislu neiskreno. Zakaj ni veljala v Mehiki državna avtoriteta, zakaj ne velja za klerikalizem na Madžarskem, v Avstriji in na Bavarskem avtoriteta? Po vseh teh državah propagira klerikalizem protidržavno akcijo in v Mehiki je organiziral celo krvavi upor proti državni oblasti. Ni nam treba gledati nazaj v srednji vek. Pred šestdesetimi leti, to je 1869. leta, je bil sprejet v Avstriji novi šolski zakon, ki je uvedbi šolsko obveznost, proti volji klerikalizma, ki je nad 40 let vodil borbio proti zakonu. Šolstvo se je razvilo le na pritisk oblasti in pozneje ob sodelovanju naprednejših funk-cijonarjev v javnih korporacijah. Klerikalizem pa ne mara »učenih« Ljudi. In v tem važnem trenutku, ko se pripravlja za našo državo novi šolski zakon, argumentira klerikalizem svojo spomenico na način, ki naj bi vplival z moralnim pritiskom na merodajnih mestih v tem zmislu, da je po-klerikaljenje šolstva absolutna državna potreba. Zgodovina nam dokazuje, da je zvestoba klerikalizma jako nezanesljiva stvar. Zopet nam ni treba hoditi po zglede v zgodovino dfeileč nazaj1, ker je klerikalizem v Sloveniji in na Hrvaškem igral tako pisano vlogo (avtonomizem), da ne zasluži zaupanja in vere. Povedati smo morali te misli k tako osten-tativnem (političnem delovanju klerikalizma v prepričanju, da je klerikalizem kot politični pokret nevaren pojav; nevaren za napredni razvoj. Kdor argumentira svoje zahteve z argumenti, ki smo jih navedli zgoraj, računa! z moralnim pritiskom zato, da lažje prikrije svoje prave politične namene. K volitvam na Angleškem. Volitve in angleške strokovne organizacije. Centralni odbor britanskih strokovnih organizacij je izdal Volilni o-klic, v katerem govori o takozvanem zakonu o strokovnih organizacijah. V oklicu pravi, da se že sto let ni drznila nobena vlada, da bi proti delavcem vodila tako reakcijonamo politiko kakor sedanja (konservativna) vlada. Vašingtonski dogovor o osemurnem delovniku bi bila delavska vlada ratificirala že leta 1924, če bi se ne bili liberalci in konservativci zedinili, da vržejo delavsko vlado. Delavska vlada se je obvezala, da bo ratificirala vašingtonske konvencije, da bo odipravila rudarski zakon Balldwinove vlade, s katerim se je podaljšal delovni čas za eno uro. Delavce se poziva, da pri volitvah vržejo reakcijonamo Bakhvi-novo vliado ter store vse, da pride delavska stranka zopet na vlado. 13 duhovnikov kandidatov delavske stranke. Med kandidati delavske stranke pri volitvah na Angleškem je tudi 13 amgllikanskih duhovnikov. Trije so bili že doslej poslanci. Ugledni duhovnik upravitelj londonske vest-minster&ke cerkve (katedrale) De-kolson je izjavil: Treba je, da si državljani pri teh volitvah stavijo naslednje vprašanje: katera politična skupina more in hoče izvesti opravičeno zahtevo naroda, po popolnejši, boljši in dostojnejši eksistenci. Vsakdo naj da na to vprašanje odgovor po svojem znanju in svoji vesti. Zame je samo eri odgovor. Ob današnjih razmerah je edino politično o-rožje za ustvarjenje boljših družabnih razmer in za osvobojenje naroda delavski pokret. • Tako sodii o delavskem gibanju odličen predstavnik svobodne kršč. anglikanske cerkve. — Kako pa pri nas, v Italiji in diugod. Tod je delavski pokret — krivoverski. Kaj pravi dr. Beneš o konferenci male antante. Čehoslovaški zunanji minister dir. Beneš je imel razgovor z urednikom belgrajske »Politike« o konferenci male antante. Dr. Beneš je v svojem razgovoru seveda povdiaril veliki pomen konference s stališča politika, ki ima v mali antanti kot meščanski politik glavni vpliv. Dr. Beneš je izjavil, da so danes razmere že tako konsolidirane, da ni nikogar, ki bi riški,ral vojno. Tudi v najtežjih trenutkih je treba ohraniti strpnost in se 'zavedati, da metode, ki niso v duhu današnjega Časa, veljajo samo mnogo denarja, ne dona-šajo pa uspehov. Srednja Evropa in Balkan se bližata pomirjanju. Drugače ni mogoče, ker je vojna postala nemogoče sredstvo. Glede gospodarske politike pravi dr. Beneš: Poiskati moramo potrebne pomučke in pota, ki nam bodo rodili željene rezultate. Modernizirati moramo gospodarske odno-šaje med seboj. Medi Čeboslovaško in Nemčijo so te razmere večinoma u-rejene, kar je bilo lahko, ker se državi že poznata med seboj. Isto se mora zgoditi z ozirom na gospodarske odnošaje med Romunijo, Jugoslavijo in Čehbslovaško. Najvažnejše je po mnenju dr. Be- neša dejstvo, da so vse tri države o-hranile v svojem delovanju in izvrševanju sklepov popolno hladnost in mir. To, pravi dr. Beneš, nas prepričuje, da smo danes močna sila, na katere pomenu ni mogoče več dvomiti; konferenca je bila med vsemi doslej najvažnejša. Drugi uspeh konference je generalni arbitražni dooovor in za vse tri države veljavna skupna zavezniška pogodba, ki jo je diktirala skupna miselnost. Tretji važen uspeh konference pa je, da bodo vse tri države gospodarsko sodelovale. V' potrebah držav so sicer razlike, toda ob modernizaciji gospodarske politike se ta namen lahko doseže. Na hodoči konferenci bodo že vidni uspehi in bo mala antanta s tem pokazala pravico do eksistence. * Iz dr. Beneševih izjav je razvidna tendenca, da se uitrdi na vzhodu Evrope zveza držav, ki naj bi vplivala na potek nadaljnjih dogodkov na Balkanu in v srednji Evropi. Če-hosLovaška država je kontinentalna ter more voditi svojo gospodarsko politiko na vzhod in jugovzhod. Morje je predaleč, kolonij nima, med njo in morjem se razprostira razvita Nemčija. Zato 'je za čehoslovaško republiko jugovzhod, razen madžarske, najvažnejši problem. Od tod velik interes čehoslovaške republike na Balkanu. Mala antanta pa ima po-leg tega tudi nalogo, ščititi francoske in deloma angleške interese na vzhodu. Zato tudi zlasti Francija neguje ugoden razvoj miale antante, ki ima nalogo, čuvati po mirovni pogodbi ustvarjeno stanje v vzhodni' Evropi. Sklepi konference imajo torej namen utrditi malo antanto, da koncentrira svoje duhovne in gospodarske sile ter da zaščiti sedanje stanje v vzhodni Evropi, Nemška socijalna demokracija je sestavila obrambni program, v katerem pravi tudi: Pravo varstvo nemške republike sloni na nemški zunanji politiki, ki je usmerjena v zmislu sporazuma med narodi in ohranitve miru. Še vedno grozi nasilna politika imperialističnih in fašističnih 'držav s protirevolucionarnimi intervencijami in novimi vojnami. Nemčijo se more izrabiti proti volji za prehodtao deželo in s tem zaplesti v -spore. Dokler obstojajo take razmere, rabi Nemčija hrambo v varstvo svoje nevtralnosti ter političnih, gospodarskih in socijalnih pridobitev delavskega razreda. — Razoroženje pa naj se izvrši po načrtu in spored-mo; Nemčija 'se 'bo razorožila prostovoljno. Zborovanje strokovne internacionale se je te dni vršilo v Pragi. Na konferenci je bilo zastopanih 20 držav ter 26 mednarodnih strokovnih tajništev amsterdamske smeri. Strokovni intemacijonali je priključenih 13 milijonov 450 tisoč -organiziranih članov, ki izpolnjujejo organizacijske dolžnosti. Konferenca je obravnavala v prvi vrsti dnevni red konferen- ce dela v Ženevi, ki prične zborovati prihodnje dni. Ženevska konferenca dela je jako važna, ker bo obravnavala vprašanje osemurnega delavnika in vprašanje vpostavitve enakopravnosti delavstva v kolonijah, katerega službene in socijalne ra)z-mere so še vedno naravnost suženjske. Puniša Račič pred sodiščem. V pondeljek, dne 27. t. m., se je pričela v Belgradu obravnava -proti Puniši Račiču, ki je dne 20. junija 1. 1. streljal v narodni skupščini in ubil dr. Pavla Radiča in profesorja Ba-sarička. Poleg Račiča sta obtožena1 sokrivde tudi bivša poslanca Tomo Popovič in Jovanovič-Luno. Obtu-žen-ce bo zagovarjalo 30 odvetnikov. Državni pravdnik navaja pet zločinov, in sicer: 1. Račič in Jovanovič sta poizkušala umor na Pemairju. 2. Račič je umoril dr. Basarička, 3. Ria-čič je poizkusil umoriti Iv. Grandžo, 4. Račič in Popovič sta obtožena u-mora Štefana Radiča (ki je umrl pozneje na posledicah ran, ki jih je dobil v narodni skupščini), 5. Račič posebej umora Pavla Radiiča. Državni pravdnik predlaga za vse tri obtožence smrtno obsodbo. Obravnava utegne trajati 10—14 dni. Proces bo jako senzacijionalen, iki bo v marsikaterem pogledu razčistil bivše politične razmere v državi. Kot priče bo zaslišanih pet ministrov in mnogo poslancev. »Katastrofalni" padec cen pšenici. po s svojim žitom. Danes sicer Rusija ne »ogroža« z žitno trgovino, pač pa to vrši deloma Amerika. Amerika pa ima najbrž še mnogo žita na zalogi, a na drugi strani pa se kaže po celem svetu dobra žetev. To bi bilo za milijone konzumentov razveseljivo, za nekoliko stotin žitnih molov pa — katastrofalno! Toda ni si treba delati prevelikih iluzij. Dokler bo vladal na svetu sedanji kapitabstični red, si bodo znali ved-on pomagati. Culi smo n. pr., da so v nekih letih V Ameriki kurili parne stroje s pšenico. Pa tudi smo slišali, kako so pred petnajstimi leti metali kavo v morje, kier vsled preobilice ni dosegla zaželjene cene. Današnje cene kruhu in moki so naprain cenam pred vojno vsaj za 50 odstotkov previsoke. Pisec teh vrstic je državni uslužbenec, katerega mesečni zaslužek je znašal pred vojno 150 kron. Od tega je izdal za kruh in moko 14.40 kron, tedaj manj kot eno desetino. Danes pa mora izdati za enak kvantum ter kvaliteto kruha celo petino svojega dohodka. To je pač katastrofa, v kateri se nahajamo stalno. B. ko čitamo tekom zadnjih dni v gospodarskem delu meščanskega časopisja. Da-li je to res in kai je temu vzrok? Mi, ki živimo takorekoč iz rok v usta, ne čutimo prav nič te pšenične »katastrofe« od; te strani, kajti kruh in moka sta še vedno najmanj za polovico predraga in to katastrofo čutimo pač že mnogo let, četudi živimo v žitni deželi in dasi je medtem bild že nekaj prav dobrih letin žetve. Irt če je res, da je cena padla, tedaj ne bi bilo to ravno katastrofalno za jugoslovanski narod, pač pa kvečjemu za par ducatov karteliranih žitnih špekulantov, ki pokupijo skoro celokupni pridelek takoj po ali pa že pred žetvijo, da potem diktirajo cene. Pri tej priliki je potrebno ponovno povdariti, da je ironija, ako jedo ljudje v pasivnih krajih cenejši kruh in to celoi iz žita, ki ga uvažajo od' nas, kot mi sami. V naši državi pa smo doživeli pač že nekaj katastrof, da so ljudje umirali vsled gladu in jih je tudi še danes. To pa nas ne preseneča, kajti znano nam je, da so tudi v predvojni Rusiji umirali ljudje od gladu, čeravno je Rusija zalagala skoraj celo Evro- Preiskave okrog Podpornega društva železničarjev v Mariboru. Odkar smo zadnjič poročali o razpustu • »Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru«, se ni dogodilo nič posebnega, oziroma raznih zakulisnih zadev nismo hoteli poročati, da se n« bi članstvo brez potrebe razburjalo. Zadeva gre svojo normalno pot naprej. Odbor razpuščenega društva je v smislu odloka Velikega župana o razpusu društva sklenil, da vloži proti razpustu pritožbo na ministra notranjih zadev ter v to svrho pooblastil svojega pravnega zastopnika, odvetnika dr. Avg. Reismana v Mariboru. Nato je poslal odbor dnevniku »Jutru« v Ljubljano popravek 6 neresničnih trditvah, ki jih je »Jutro« objavilo v svojem drugem članku o razpustu in ravno tako prizadeta zadruga »Ljudski dom«. Mariborski policijski komisarijat pa je medtem zaporedomai klical razne odbornike Podpornega društva in zadruge »Ljudskega doma« k zasliševanju v gornjih, zadevah ter je nadsvetnik Kerševan posebno tudi izpraševal, kdo je poklical k seji dr. Reismana in kaj je dr. Reisman tam govoril, kdo je sestavil popravke za »Jutro« itd. Vodja policije g. Kerševan je bil med drugim mnenja, da odbori ni bit upravičen poslati popravka in da bo radi tega zadevo izročil sodišču in daj tudi odbor ne bi sme! imeti več seje, ker je razpuščen, itd. Mi smo seveda dragega mnenja in tudi referent v društvenih zadevah pri ljubljanskem' Velikem županu, g. dr. Rudolf An-drejka, ki je izdal lansko leto svojo znano knjigo »Društveno pravo v Sloveniji« ter se ■ na tamošnja izvajanja naslanja tudi mariborsko Državno pravdništvo, kakor se je to izkazalo pri enem zadnjih procesov. Dr. Andrejka pa pravi na strani 168 svoje knjige izrecno: Prizivu je pripoznati odložilno moč, tako da razpuščeno društvo, ako se je le pravočasno pritožilo, lahko naprej deluje.« V našem primeru pa je Veliki župan še posebej odločil, da deluje društvo naprej. Tudi je bil g. Kerševan pri teh zaslišanjih mnenja, da odbor ne bi smel imeti seje, ker je ni prijavil in imel dovoljenja zanjo. Dr. Reisman pa se je ravno par dni poprej informiral na policiji pri društvenem referentu, g. Svet. Pestevšku, kako je s prijavo društvenih odborovih sej. G. Pestev-Šek je izjavil, kar je itak splošno znano in edino pravilno, da mariborska društva ne prijavljajo odborovih sej, in da to ni potrebno. To je seveda edino pravilno, ker bi imel drugače policijski komisarijat od 6. januarja naprej že cela skladišča samih takih prijav. Toliko za danes v informacijo javnost), o nadaljnem poteku bomo poročali. K razpustu železničarskega Podpornega društva v Mariboru. Ljubljansko »Jutro« je objavilo naslednja dva popravka k svojemu članku o razpustu Železničarskega podpornega društva v Mariboru; — — — . ________ Odbor Podpornega društva ni ustanovi znane Schonherrjeve godbe, ampak so si jo železničarji ustanovili popolnoma sami z lastnimi prispevki. Podporno društvo ni imelo s tem nikakegži ,posla, kakor! tudi n oddalo gostilne in konzuma v »Ljudskem domu« za 5 let ožjim svojim somišljenikom. Podporno društvo gostilne in konzuma sploh nikdar imelo ni in je -zato tudi ni moglo oddati. Ker takšnih finančnih transakcij pri društvu nr bilo, se seveda tudi zaradi tega m zviševala članarina. Ta se sploh ni zvišala pred dvema letoma, ampak vsled soglasnega sklepa članov na občnem zboru že leta 1926. odi 5 Din na 12.50 Din mesečno. Ta povišek pa se je sklenil zaradi tega, kei so člani zahtevali in obenem sklenili tud povišek posmrtnine od 4000 na 10.000 Din Neresnična je trditev, da bi Podporno društvo izplačevalo članom, ki so bili člani že 25 let, po Din 8000 pred smrtjo, po smrti pa še 2000 Din, in da bi to ne odgovarjalo intencijam društva. Člani so že na občnem zboru leta 1925. zahtevali, in nate sklenili, da se z ozirom na bedni položaj železničarjev poleg zvišane članarine in posmrtnine spremeni tudi izplačevanje te posmrtnine na ta način, da se začenši z letom 1926 izplačujejo članom, ki so že 25 let pri društvu, a Conto izplačila na ta način, da prejmejo člani s 25 leti v' lietu 1926. predplačila, čontna izplačila 3000 Din, leta 1927. 4000 Din, leta 1928. 5000 Din, leta 1929. 6000 Din, leta 1930. 7000 Din in šele leta 1931. 8000 Din, ostanek do 10.000 Din pa ža'Slučaj smrti. Proti temu sklepu ni na občnpro zboru nihče ugovarjal, posebno ne tudi kaka »opozicija«. Odbor Podpornega društva ni nobeni opoziciji onemogočal kontrole društvenega delovanja, ampak je v smislu društvenih pravil dopuščal vse, kar jta mogel ini smel članom v svrho kontrole. Upravni odbor tudi ni onemogočal na občnih zboriht poskusov kritike in kontrole, ampak je vsakomur dovolil govoriti, kakor dolgo in kar je hotel. Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru. * Ni res, da se nahaja »Ljudski dom«, obstoječ iz hiš št. 5 in 7 na Ruški cesti, že dalj časa v težavnem položaju, ampak ima celo zelo lepo premoženje nadi 200.000 Din brez vsakih dolgov. Zato tudi ni priskočil odbor Podpornega društva, ki je meseca julija 1928 kupil' poslopje, na pomoč. Podporno društvo je le kupilo hiši, ker se mu je nudil ugoden nakup in ni res, da bi bilo posjopje daleč preplačano in vredno samo 700 do 800.000 Din. Sodno zapriseženi izvedenci'so poslopji ocenili na poldrugi milijon dinarjev in sta poslopji z ozirom na solidno stavbo in krasno lego tudi res toliko vredni. Ker je Podporno društvo hiši kupilo le za 1,100.000 Din, poslopij ni preplačalo. Stroške prenosa pa plača vedno kupec in jih je torej moralo tudi Podporno društvo plačati v tem primeru. Za »Ljudski dom« r. z. z o. z. v Mariboru. Zakulisna politika. Pravijo, da sedaj nimamo več nobene politike. Javne politike, kar razumemo /pod označbo politike, res ni. Ali zaraditega je bujnejša tajna, zakulisna ipolitika, ki zasleduje praiv tiste cilje kakor javna politična borba. Dogodki nam to potrjujejo. Imamo Celo vrsto »gospodarskih« zborovanj, katoliško akcijo, šolski zakon, revizijo- obrtnega zakonai Vsa ta vprašanja so politična in jih rešujejo, oziroma posvetovalno sodelujejo v prvi vrsti korporacije, ki ipravi->o, da niso politične. Ali kljub temu so ta vprašanja in korporacije, ki vplivajo na ipostanek novih zakonov in razmer, v ■svojih posledicah velikanskega političnega in kulturnega pomena. To je — .politika, privilegij. Dnevne novice. Nemške reparacije. V Parizu se že dalje časa podajajo slede vojnih reparacij, ki jih Nemčija ne more plačati v določeni višini. Strokovnjaki upniških držav so se zedinili dne 22. maja. Vprašanje pa je, kako naj Nemčija nosi ogromno breme. Načrt, ki ga predlože Nemčiji, določa naslednje: 1. Nemčija plača 37 letnih obrokov povprečno 2050 milijonov zlatih mark od 1. aprila 1929 do 31. marca 1966 ; 2. plačilo doklade v znesku 25 milijonov zlatih mark v prvih desetih letih kot posebno odškodnino za Belgijo za vojno marko, ki je bila izdana med okupacijo; 3. od l. aprila 1966 dalje plača 20 letnih obrokov po 1700 milijonov mark in eno let-nino po 1900 milijonov zlatili mark; 4. poseben prispevek Nemčije k obratni glavnici reparacijske banke. Vsota vseh teh plačil znaša ogromno številko 112 milijard zlatih mark (ali 1460 milijard1 dinarjev). Od tega zneska dobi Francija vsako leto 1040 milijonov zlatih mark. Reparacije za male države se najbrže ne bodo /nižale. kakor je bil nedavno namen. To so menda dovolj hude posledice vojne, pod katerimi bo trpel nemški delovni narod, ker bo moral denar, ki ga je imperijalistični kapitalizem zapravil poleg drugega narodnega imetja, zopet zaslužiti ob bedi in v znoju. Hrvatsko trgovsko društvo Merkur v Zagrebu je imelo v nedeljo svoj občni zbor, na katerem, je razpravljalo tudi o pokojninskem zavodu za nameščence in o socijatnem zavarovanju delavcev. Gledife pokojninskega zavarovanja je društvo mnenja, da naj se veljavnost zakona o pokoj-ninskemi zavarovanju, ki velja sedaj za Slovenijo in Dalmacijo, raztegne na vso državo. Glede socijaluega zavarovanja pa1 želi društvo, da ga minister za socijalno politiko z ozirom na nameravane organizatorične iz prerriembe zasliši in upošteva želje društva: V obeh' zadevah! je bila določena deputacija iz Zagreba ih Ljubljane, ki naj predloži tozadevne sklepe, oziroma predloge. Deputacije se udeleži tudi zastopnik Zveze privatnih nameščencev v Zagrebu. Občinski proračun. Iz Belgrada poročajo, da stoji finančni minister na stališču, da se letošnji občinski proračuni' v primeri z lanskimi ne Smejo zvišati. Tako stališče ministra financ bi spravilo marsikatero občino v neprijeten položaj, ker so samoupravne občine javne korporacije, ki niso samo birokratiČni organ občine, marveč korporacije, ki imajo svoje gospodarske probleme. Gospodarski problemi pa, ki jih je občina pričela ! izvbjati, se ne morejo kratkomalo presekati, ampak se morajo izvesti do konca, da ne nastane gospodarska ali socijalna škhoda. V tem slučaju bi bila prizadeta tutliTjubljansk-a ob- čina, ki bi morala črtati kulturne in socijalno-politične kredite. Napačno bi bilo stališče, da morajo izdatki občine ostati stalno enaki, ker postaja občina večja, pa tudi socijalne in kulturne naloge postajajo večje. Med drugim se v poročilu povdarja, da utegnejo tudi nameščenci biti prizadeti na plačah. Vsa inicijativa izvira iz tistih pametnih gospodarskih krogov, ki ne morejo preboleti, da je občina nekaj1 storila v socijalno-poli-tičnem pogledu ter da je zidala nekaj stanovanjskih hiš. Komisarji na magistratu so krivi, pravijo, da si so tako stanovanjski akciji kakor tudi socijalno-političnemu napredku -sami vedno nasprotovali. Vrhu tega so pa pri^ stanovanjskem posojilu naložili občini šele potem s svojo operacijo lepo breme. Le malomeščanska ošabnost in egoizem moreta delati na to. da se občinski proračun, ki ima trohico socijalnih nalog, razveljavi. Mi vemo, da more le dobro gospodarsko fundirana občina socijalno - politično kaj pomeniti. Ce bodo pa gospodje uspeli s svojimi intervencijami, se bo morala občina kmalu baviti z vprašanjem, kako se iznebiti mestnili podjetij in hiš ter jih izročiti privatni špekulaciji, ki preži že danes nanje kakor gladen volk. Upajmo, da sovražnikom Ljubljane in nje prebivalstvu započeta akcija ne bo uspela, ker bi bila občini in prebivalstvu v škodo ter ni več — moderna, da gospodov ne bomo žalili.. Na dvoru isio bile ponovne avdi-jenoe. V avdijenci je bil Uzunovic, Kumanudi in predsednik vlade Živ-kovič. K načrtu novega obrtnega zakona, ki je tudi za delojemalce jalko važno vprašanje, je v nedeljo zbor obrtnikov v Zagrebu zahteval, dia se skliče široka konferenca obrtnikov vseh strok, na kateri naj se razpravlja o reorganizaciji oziroma revizij? obrtnega zakona. Na vprašanju revizije obrtnega zaikona so zlasti m-teresirane delavske istrokovne organizacije, ki naj pravočasno predlože svoje predloge. Sin angleškega ministrskega predsednika Baldvvina v volilnem boju proti lastnemu očetu! »Neue Freie Presse« objavlja sledečo značilno vest: Oliver Baldvvin, siji premierja BaLdvvrna ter vodja angleške konservativne stranka, izjavlja, zakaj ne podpira pri sedanjih volitvah svojega očeta: »Ako se vlada državo na način, ki krši smisel za pravičanstvo ter človečanstvo in ga odbija, tedaj se po mojem mnenju more storiti samo dvoje, iti sicet: stremeti za pozicijo, ki naj prinese zboljšanje ali pa deželo zapustiti. Slednje je gotovo lažje. Danes živimo na Angleškem pod kapitalističnim sistembm, ki je tekom svojega stopetdesetnega postoja privedel dd tega, 'da dva in pol milijona ljudi živi v blagostanja, medtem ko štirideset milijonov ljudi’ živi v več ali manj nesigurnem ekonomskem stanju. V važnih ter principijelirih vprašanjih so branitelji tega! sistema ostro ločeni: en 'Vv j > :*} Bratko.,Kreft:,^,■} > >9 Človek mrtvaških lobanj. Kronika raztrganih dul. jj.j Gospodinja: No, kaj pa .ti je zopet? Ali «i' zopet tako slabe volje, ikalkor xadnjiič? (Ga zapeljivo pogieda.) Študent: Kaij vias ibriga omaja vodja! Pojdit^ in me pustite pri miru! Gospodinja ('bliže): iKa,j tj je; zakaj si tak? ’ J Študent: Pustite me! Tu imate svoj denar .in. pustite me! (Ji vrže denar pod no/ge.) Gospodinja (ga pobee in podoži na mizo); Danes pa. si kakor obseden! Študent: Vi ste obsedem* od samega »attana. Ali misHte, da bi tudi jaz rad postal taka propalioa, kakor sta ona diva? Gospodinja: Kaj vendar govoriš? Študent: Vem, 'kaj govorim. Če mislite, da sie boste Se vnaprej z menoj igrali, se motite. Gospodinja: Saj se ne igram, saj 'te imam rada. Študent: O, vem, ugaja vam moja mladost in vi sei hočete naslajati z njo, pri tem ,pa mi ubijate dušo. Gospodinja: Ubrjann? Zbudila sem jo iz samostanskega spanja, »budila sem jo k življenju! študent: Vžgali »te v imeni stašen ogenj in seidaj se igrejete ob njem. Vlačuga! Idite! Izginite! Ne inaraim vasi Jaz močem propasti! Idlite! Gospodinja (stoji molče in ga motri). Študent (se pomiri, ironično): Sicer ipa lahko ostanete, če nočete oditi. Vreti v,a« ne moram ven! Vaša je hiša! Sedite, da ne boste stalil Tudi jaz sem močan! (Sede in lista po knjigi.) Gospodinja (stopi k njemu): Ali veš, kaj ai mi rekel? Študent (se ne &ane). Gospodinja: MUlko! Študent: Pustite Gospodinja: Zakaj isi se tako razvnel? To ti škoduje! Štiudtenit (ji zre v oči). Gospodinja (iga zopet iboža): Tako lep si sedaj. Ta bledi obraz, iti dolgi lasje — nemirne modre oči — kakor princ! Študent (postaja nemiirem). Gospodinja: Zakaj si začel zopet drhteti? Česa se bo-ifiš, saj sem jaz pri tebi, Milko! Štufdent (se zbegam ozira). 1 Gospodinja: Kaj tako begajo tvoje lepe, mladosti polne oči? Sai 'te imam rada, Milko! Sas si moj! Študent (se hoče izviti). Gospodinja: Ne boj se me. Jaz živim v tehi, ti v meni! PoljulbS me! študent (sc izvije). 1 ' Gospodinja (strastno): MilkoI ■ :»>•■ študent (jo gleda, ona ga prešine z žarečim pogledom, on jo objame 'ter položi na divan. V tistem trenukiu se ^aatiar ie zaigrne in votlo bobneči težki akordi klaivirja tolčujp strastno nastrojenje. Gospod ’ ravnatelj Novak v prvi loži je meevozen že ves čais. Njegovi 'hčerki sta V loži in sinček drugošoltčk. Najraje bi ga nagnal ma cesto. Strašno! Kaj je napisal 'tako mlad človek! Za božjo voljo, ali je to cvet mladince, ki tako piše, ki nam servira tako igro . . . Ln žena se obrne k njemu: »Kako, da se ,je sploh kaj takega dovofilo uprizorAti?» V parterju sedli profesor Janko in čuti ostre poglede gospodov profesorjev. Vsi vedlo, da se je ves čas združil is člani kluba »Človek mrtvaških Obainj', nekateri cedo celo, da je »Nemoč« Leona dobro ocenil. »Kdo pa je to pregledal?« Cinično je 'bilo vprdSanJe profesorja Kaučiča, toda profesor Jamko je odgovoril, kakor je mogel odgovoriti: »Oblastno nihče, privatno jaiz . :. .« »Kako, dia miste javili šolskii oblasti, da bi se preprečilo Se pravočasno?« »Mislim, da bi to ne bilo potrefbnol« Im zastor se spet odgrne. ZENSKA HVALA , 1 pa je pranje del istih je za svobodno ter neovirano zasebno gospodarstvo, a drugi del pa za neko obliko varstva proti tuji konkurenci. Vsi pa žive V zmoti, da inozemski delavci v mnogih slučajih delajo več ur dnevno kot uji-hovi angleški tovariši, toda vendar se branijo podpisati mednarodne konvencije, po katerih bi se 52 držav moralo držati na enak delovni čas. En del pristašev kapitalističnega sistema misli, da odgovarja vrednostna politika iz leta 1844. še za današnje čase; drugi zopet mislijo, da bi bilo treba nekaj sprememb. Eni verujejo na zmago najsposobnejšega, drugi pa na dolžhost srečnejšega proti njegovim manj srečnim solju-dem. Kljub tem in onim ostrim nasprotjem naziranj, se pričakuje od nas, da naj smatramo kapitalistični sistem za nekaj popolnega in da naj bomo prepričani, da bi vsaka sprememba istega vodila v. katastrofo. Jaz imam, žal, zelo malo rešpekta pred sistemom, katerega zastopniki so tako needini v nfih naziranjih o načinu njegove učinkovitosti in to kot rezultat razorane industrije ter uničenega poljedelstva, izročitev produkcije ter konzuma špekulaciji in razširjenje snobizma ter materijalizma pri narodu, ki mu manjka vsakršna pravilna vzgoja in ki živi v predsodkih ter ozkosrčnosti. Za vse one, ki želijo, da bi se te stvari izpremenile, je samo ena stranka, ki se odločno proti kapitalističnemu sistemu bori in to je stranka, kateri imam čast pripadati. Ne vidim' nobenega upanja), na svetu, kjer se nahaja zemlja, kapital in moč v rokah male peščice ljudi, ki s tiem počenjajo, kar hočejo. N« vidim krščanstva v tem, da se vedno vporablja v namene, obdržati moč nad množicami. Ne vidim končno smisla v tem, ako se pusti produktivno zemljo neobdelano samo radi tega, ker bi to pomenilo »motenje privatne lastnine«, ako bi se s to kultiviralo. Ako se nami trdi, da bi socija-lizem pomenil propast gospodarskega življenja, tedaj se tega bojimai'in latentni liberalizem zleze, žal, mnogim pristašem delavske stranke v členke/ in začno dvomiti. Je sicer res: socijalizem pomeni propast za kapitalistično gospodarstvo, to se pravf: za takšno gospodarsko življenjie kot ga živimo danes. Oh pomeni propast denarne moči in začetek resnične socijalne pravičnosti.« Nova socialistična vlada na Danskem je sklenila izvršiti popolno razorožitev na suhemi in na morju. Vpe- ljana bo samo najpotrebnejša varnostna straža in za obrambo obrežja nekoliko lahkih ladjic:. Za ta svoj sklep so si socijalisti zasigurali v parlamentu potrebno večino ih bodo tudi kmetski poslanci glasovali zanj. Dunajski podžupan, sodt. Emmer-litiff, je pred kratkim* posetil mesto Zagreb. Tekom dvodnevnega bivanja si je s. Emmerling ogledal vse kulturne, socijalne ter gospodarske naprave mesta Zagreba. Uprava mesta Zagreba se namreč do neke mere tru-. di, po vzgledu Dunaja, organizirati socijalno skrbstvo. V to svrho so sl zagrebški organi že pred v^eč časom ogledali »novi Dunaj«. Sodrug Emmerling se je baje izrazil zelo laskavo o dosedaj izvršenerrn. Delavska stranka na Angleškem je vedno bolj sigurna svoje zmage. Za slučaj, da prevzame1 prihodnjo vlado, hioče energično delovati za neprikrito razorožitev in Obnovitev normalnih odnošajev z Rq%yo. /u,v Na Kitajskem je meščanska vojna zopet vzplamtela. V severni Kitajski se je proglasil za diktatorja general Feng. Nankinška vlada, ki ji načeluje Čangkajšek, je Fenga (ki je krščanski general) proglasila za upornika. Feng upa na pomoč tujih držav, med drugimi tudi od Rusije. Le mirno spite, ker ŽENSKA HVALA raztaplja nesnago čez noč, a zjutraj jo odpravi SCHICHT-ovo TERPENTIN-ovo MILO. — Poglejte naš današnji oglas! Mor. Savez delavskih kolesarjev, centrala Maribor, priredi v nedeljo, dne 2. junija, klubsko dirko na progi Maribor—Polskava in obratno v. treh skupinah. Senijori 30 km, juniorji 20 kilometrov ter dirka članic 10 km. Start ob pol 2. uri pri vodovodu na Teznu. Po dirki se vrši veselica, katero naj posetijo vsi ljubitelji kolesar* skega športa, da s tem priskočimo na pomoč našim vztrajnim ter zavednim dirkačem. Veselica se vrši v gostilni Škof na Teznu. Začetek ob 3. uri. — Vsa delavska društva prosimo, da posetijo našo prireditev. Svirala bo godba železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru. Znižane vstopnice za češki koncert. Za koncert »Hlahola« iz Prage, ki se vrši v sredo, dne 29. majnika ob 20. uri v dvorani »Union«, se do-bivajo v upravi »Del. Politike« in čitalnice »Del. zbornice« znižane vstopnice za delavstvo po 3 Din za stojišče. Priporočamo prijateljem petja, dia se poslužijo te ugodnosti. Na' sporedu so med drugim sledeče pesmi: Foerster: »Češka pesem« j Novak: »Magične polnoči«, Suk: »Zapeljani ovčar, stara čarovnica, Axman: »Božič siromakov«, Krička: »Krajina«, Dvorak: »Danes v poskok«, Stepan: »Vsak se nam čudi«, Leontovič: »Oj izšla je zora«/ »OJ, predem, oj predem«, Krička: »Katica pojdi v cerkev«, »Zavezali so oči ciganu«, ?Krej6i: »Šolta kao mi«, »Za gomnom«, Aim: »Ne oziraj se po dekletu«. . ■ «. Izlet pekovskih pomočnikov v Ljubljano. Pevski odsek pekov v Mariboru priredi vsako teto svof Izlet. Lansko leto so obiskali sodnice v Grazu (Avstrija), letos pa posetiio Ljubljano. 1 • v 11 Ob tej priliki priredi Zveza živilskih delavcev Jugoslavije v Ljubljani dne 8. junija 1929 ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice »Pevski koncert«, pri katerem sodelujejo: Pevski odsek pekov Maribor. Pevska odseka pekov in. mesarjev Ljubljana. Pevsko društvo »Cankar« Ljubljana. V nedeljo, dne 9. junija 1929, ob 3. uri popoldne se vrši velika vrtna veselica v hotelu »Tivoli« (Švicarija) s petjem, godbo, plesom, srečolovom itd. Vabimo vse ljubljahsko delavstvo, da se udeleži koncerta in veselice, posebno pa se poživlja delavstvo, da se udeleži sprejema mariborskih sodrugov v soboto, dne 8. junija ob pol 6. url zvečer na glavnem kolodvoru, ko dospejo z brzovlakom. Dnie 11. maja 1929 je tukajšnja »Svoboda« v zvezi s pevskim zlbo-rom »Naprej« priredila v Mestnem gledališču 'delavsko akademijo, ki je izpadla prav lepo. Uvodoma je s. Mar ipredaval o pomenu delavske kulture in njenem razvoju, ki se zrcali v najiHovejših pisateljih s socirjall. tendenca, h katerim se prišteva tudi Ivan Molek, proletarski pesnik v Chikagi v Ameriki, katerega dramo »Pravica prive poročne noči« se bo uprizorila. Naši Svobodaši so nastopili v jako dobrem razpoloženju. Vse vloge so Ibile dobro zasedene in izvajane s preciznostjo, kakoršne skoraj nismo 'pričakovali. S. Jagušič1, obenem režiser igre, je svojo vlogo kot kapiitan rudniške družbe in glavna oseba vsega dejanja odigral od začetka do konica s pravilno živahnostjo. Priležnico, prefrigano priga-njalko in »ibussiness« iskajočo žensko je igrala a. Klethoferjeva st. izvrstno. Oba sta igrala igro več čas na vrhuncu. Ravnatelja rudniške družbe, Grabsaeke in rudniškega delavca je igral' s. Simonič. V obeh vlogah je bil docela na mestu. Posebno zadnja njegova vloga, kot rudar ~ia Po začasni zatvoritvi zavetišča za brezposelne in potujoče delavce v Ljubljani. Izredno ostra zima je bila povod1, da »o otvorili merodajni faktorji, to je mestna bbčSna in Delavska zbornica dne 15. februarja v Ljubljani javno lOgrejevalnioo. V to svrho so se okupirali prostori v hiši Masairykova ulica 1, v katerih sta' se nahajali do jeseni lanskega leta Borza dela ter Inšpekcija dela. Ti prostori so bili kljub vsej stanovanjski bedi po preselitvi omenjenih dveh) institucij dalije popolnoma prazni. Zgradba je last fiska. Ž njo razpolaga veliki župan ljubljanske oblasti, v najemu pa jo ima državna policija, ki ima v njej eno od svojih policijskih stražnic. 1 V dve veliki sobani 'je dal postaviti mestni magistrat šest klopi, v malo sobico pa dve postelji za naid-zorovalna organa. Ena od obeh velikih sob je 'bila namenjena za moške, diruga pa zal ženske obiskovalce. Ker pa žensk ni bilo, edina, ki je pankrat prišla, je bila neka stara iberačicaj — prijateljica alkohola — smo vpo-rabili tudi drugo sobo za m>oške. Že prvo noč ‘je prosilo več brez-strešnikov, da 'bi se jim dovolila v •ogrejevalnici tudi prenočevati. Proš- nji smo ustregli im tako je positaila ogrejevalnica obenem azil za 'brez-strešnike. j Frekvenca je naraščala od dne do dne ter dosegla koncem meseca februarja podnevi s 150 obiskovalci višek. Število prenočevale e v je naraslo dotlej na 60 ter doseglo tik pred veliko nočjo s 70 možmi svoj višek. Čim je ijel mraz ponehavati, posebno pa odkar smo nehali kuriti, je pričelo število dnevnih obiskovalcev padati. V zadnjem času je znašalo 20—30, ob deževnem vremenu pa do 60 mož, dočun se je gibalo število prenoče-valcev dla zadnjega dine konstantno okoli 70. Pa ikidlo so bili obiskovalci ogreje valnic e in azila? Stalne figure, tako v ogrejevalnici kot v azilu, so bili brezposelni in priložnostni delavci; v oigrejevalnioo pa so 'prihajali tudi stalno > zaposleni delavci, ki ®e radi pomanjkanja sredstev ali pa vsled ifedlljivosti niso hoteli zateči ob prostem času v gostilno ali kavarno, -doma pa niso imeli zakurjene peči. Med 'brezposelnimi je razločevati dve kategoriji: delavoljne in delo-mržneže. Ljudi, ki iz principa ne bi hoteli delati, vagabundov, Id se preživljajo saimo z 'beračenjem, v azilu nismo opazili, pač pa mnogo takih, kil nam priznavajo, da ]ne delajo posebno radi. Mnogo smo jih na drugi strani videli, ki bi prijeli radi za vsaka delo, ko bi se jim le ‘nudilo. Ti bit delali za vsako i ceno.. Drugi, zavednejši, zlasti organizirani delavci, zahtevajo za pošteno delo tudi pošteno plačilo. Čim se jim to ne garantira, se dela rajši ne lotijo* Zgodilo se je, dla je zahteval krojaški mojster na deželi od pomočnika, ki je životaril v azilu, da naj hi mu garal od petih zjutiraij do devetih ponoči. Zato bi imel pomočnik »kovača na dan«, posteljo, in sicer v skupni pomočniški sobi ter hrano (za večerjo vsak dan samo kavo). No, ■mladi krojaček, sicer priden, dela-vajjen in dostojen dečko* se je vrnil rajši v azil in stradal dalje. Med brezposelnimi smo opaizili dalje več profesijonistov, ki se ka-'pricirajo na to, da Jbi dobili delo v svoji stroki, tega pa vsled vladajoče brezposelnosti ne morejo dobiti. Ve-činan n teh profesijonistov je manje vrednih. Ziato je možnost, da bi do-bih d^elo v svoji stroki, tem manjša. Ako se bodo hoteli torej preživljati X delom, se bodo morali lotiti nepri-učenega dela, kar je storilo sicer že toliko in toliko njihovih tovarišev. Nepriučeno delo pa takim ljudem seveda ne diši posebno, zlasti ne slabo plačano. Prej ali slej postanejo torej ti ljudje 'priložnostni delavci. Priložnostni delavec zasluži navadno hitreje par kovačev, kot njegov tovariš pri stalnem zaposlenju, izatio pa se potem zapravi navadno vse, kar se zasluži, sproti. Malto smo jih videli, ki bi varčevali, bili vsaj ob me*-■deljlah spodobnejše oblečeni ter Imeli kje ‘kako posteljo. Preden so se zatekli v azil, so stanovali večinoma po šupah, skednjih in hlevih, nekateri pa so prenočevali huntam kar >nR prostem', v toplem pepelu, ki ga 'odlagajo lokomotive za kurilnico glavnega kolodvora, Sami se smatrajo za 'barabe m ne samo eden od njih je dejal, vprašan po poklicu} smejoč se: Zapišite baraba, prppalica , . . Videli smo izpridene - študente, bivge pisarniške moča,''trgovske so-tnudnike itd., ki so pripovedovali, kako so padali od stopnje do stopnje, dlokler niso postali »barabe«. NekateTii priložnostni delavci ne morejo vztrajati nikjer dolgo. Povsod se hitro naveličajo. ]Srce jih žene na »valco«. Videli smo take, ki - so prebredli že vso Evropo in pol Amerike. Alkoholizem med temi ljudmi ni tako strašno razširjen, kot bi utegnil kdo misliti. Vendar pa je bilo med obiskovalci ogrejevalnice in azila tudi nekaj takih, ki jih je privedla' pijača do stanja, v katerem se nahajajo. Nekateri ®o imeli 'dobre službe, pai so se napili, se sporekli z delodajalcem, zanemarjali delo ali pa prišli v konflikt s kakim policajem ali žan-išK v luknjo in s tem ob darjem ter prišK službo. (Dalje prihodnjič.) ■delavec je bila izvrstna, ko je zabavljal z jedrnatimi besedami čez kapitaliste in (njihov izkoriščevalci sil-' stem; vsaka 'beseda je bila pnevidar-no povdarjena in je napravil' ves njegov nastop močan uttis. Tudi vse ostale vloge, Angela s. Hedžetova, njena mati s. Krajnčeva s svojo naivno zaverovanostjo v dobre ratzmere v »stari domovini«, ko si domišljtije, da je višek pravice pendrek,