49Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 49-55
Taja Kramberger UDK 316.257:330.831.8
Mo‘nost in nujnost kriti~nega
intelektualca: k prevodoma
Bourdieuja in Wacquanta
POVZETEK: V kratkem uvodniku v tematiko o dekonstrukciji neoliberalizma kot nove
ideologije, ki razli~nim produkcijskim poljem podtika svoj lasten tr‘ni kriterij, avtorica
opozarja na temeljno vlogo kriti~nega intelektualca. Aktivne intervencije niso postranska
in neobvezna dejavnost raziskovalcev, temve~ so {ele predpogoj za demokracijo in s tem
za ohranitev avtonomij posameznih dru‘benih polj. Ob tem avtorica lapidarno ori{e
intelektualni poti in nekatere trajektorije dveh pomembnih kriti~nih mislecev druge
polovice 20. stoletja, Pierra Bourdieuja in njegovega mlaj{ega sodelavca in kolega Loïca
Wacquanta. Uvodniku sta prilo‘ena kratka ‘ivljenjepisa in izbor iz bibliografij.
KLJU^NE BESEDE: kriti~ni intelektualec, demokracija, ideologija, Pierre Bourdieu, Loïc
Wacquant
»To, kar zagovarjam, sta mo‘nost in nujnost kriti~nega intelektualca«, kajti brez
njega in brez mo~nega toka »kriti~ne nasprotne–oblasti ni resni~ne demokracije«, je 25.
januarja leta 1992 zapisal Pierre Bourdieu v francoskem ~asopisu Le Monde. Vendar je
dejansko biti  kriti~ni intelektualec izjemno zahteven anga‘ma; ne gre za nekoga, ki
sem ter tja ali v  ritmu izhajanja medijev spusti v eter kako »tehtno misel«, {e manj za
tistega, ki se medijskemu diskurzu prilagaja s pomo~jo »zavestnih ali nezavednih oblik
samocenzure« (Bourdieu 1996, slov. 2001: 13). Bourdieuju ni do »institucije teorije, ki
je lo~eno, vase zaprto in samonana{ajo~e se obmo~je diskurza«, ni mu do teor(et)iziranja,
ki bi »bilo neodvisno od vsake empirije in ki bi se posve~alo neskon~nemu
prerazporejanju konceptov« (Bourdieu in Wacquant 1996: 30, [trajn 2003: 276). Narobe:
ravno proti taki »dr‘i«, proti takim psevdo–kriti~nim intelektualcev se je Bourdieu v
prvi vrsti boril. »^e sploh nisem prizanesljiv do »neodgovornih« intelektualcev, potem
bi rad bil {e manj do tistih »intelektualnih« odgovornih, polimorfnih poligrafov, ki svojo
letno dostavo znesejo med dvema upravnima svetoma, tremi tiskovnimi koktajli in nekaj
nastopi na televiziji«, pravi Bourdieu (1998a: 16). In ta boj, ki izhaja iz globokega
zavedanja dru‘bene razse‘nosti vseh ~love{kih akcij – in v tem je Bourdieu neposreden
dedi~ Durkheimove misli – se nadaljuje, ~etudi velike figure, ki je z veliko pretanjenosti
in vitalnosti vzdr‘evala za sleherno polje produkcije tako zelo potrebno simbolno in
eti~no ravnovesje v znanosti, ni ve~.
50 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 49-55
Taja Kramberger
Pierre Bourdieu je sicer diplomiral iz filozofije, vendar je vse ‘ivljenje posvetil
rehabilitaciji oz. rekonstituciji polja sociologije, ki je – kakor zapi{e Loïc Wacquant v
enem od svojih ~lankov in memoriam Pierru Bourdieuju – »po smrti Émila Durkheima
padlo v pomanjkanje in ravnodu{nost« (Wacquant 2002b). Za Bourdieujem ostaja polje
sociologije restrukturirano in tako pomlajeno kakor le malokatera znanstvena disciplina
v tem stoletju. In ne le to: v procesu transformacije so novi sociolo{ki koncepti, invencija
novih empiri~nih objektov in nova mentalna orodja, ki jih je Pierre Bourdieu pripeljal v
znanost, vplivali tudi na oblikovanje okoli{kih polj in disciplin (od antropologije,
zgodovine, lingvistike pa do {tudijev spolov, geografije, umetnostne zgodovine idr.).
Bistvena pridobitev nove konceptualizacije (obujene iz istih zastavitev, kakor pri
Durkheimu) je ta, da so koncepti relacijski, odprti za lucidne kritike in niso tog zbir
»fiksnih propozicij in sholasti~nih receptov«, temve~ prej »pribor, ustvarjen z raziskova-
njem in za raziskovanje« (Wacquant 2001a in 2002b). Temu primerno je organizirana
tudi Bourdieujeva argumentacija: mre‘na je in razvejana, sega na razli~na dru‘bena
polja, ne da bi pri tem izgubila na ostrini in zahtevnosti.
Prav v ~asu, ko je Bourdieu na vrhuncu svojih mo~i prenavljal sociologijo, tedaj {e
»znanost–pario« (Wacquant, ibidem), je vanjo stopil in se tej avanturi s podobnim libidom
pridru‘il tudi Loïc Wacquant. Takole opisuje njuno sre~anje sam (Wacquant 2001a):
»Pierra Bourdieja sem sre~al naklju~no, novembra 1980. V tem ~asu sem bil {tudent
prvega letnika industrijske ekonomije na École des hautes études commerciales (HEC),
francoski vrhunski podjetni{ki {oli. [tudij me je razo~aral in dolgo~asil in tipal sem za
ne~im intelektualno anga‘iranim. Prijatelj me je vzel s seboj na predavanje, ki ga je imel
Bourdieu o »Vpra{anjih politike« - ob objavi Le Sens pratique -  na Ecole Polytechnique
pri Parizu (dotlej sem prebral le Les héritiers [Bourdieu in Passeron 1979] in sem tako
imel le ohlapno pojmovanje o tem, kdo je Bourdieu in kaj namerava). Govorjenje je
name naredilo vtis in bil sem vznemirjen, ~etudi – odkrito povedano – polovice sploh
nisem razumel! A razumel sem ravno dovolj, da sem dojel, da je bilo izre~eno nekaj
novega in pomembnega, nekaj, kar zaslu‘i nadaljnje raziskovanje. In tako sem postaval s
skupino {tudentov, ki je Bourdieja stisnila v kot po koncu dogodka. [li smo v bli‘njo
kavarno in se spustili v diskusijo o bli‘ajo~ih se volitvah – to je bilo maja 1981, nekaj
mesecev pred predsedni{kimi volitvami, ki so na oblast pripeljale Mitterranda in
Socialisti~no stranko. Tam je Bourdieu, do {tirih zjutraj, raz~lenjeval francosko politiko
in dru‘bo s kirur{ko ostrino, razparal je dru‘beni sistem in razstavil njegovo drobovino
na na~in, za katerega si nikoli ne bi mislil, da je mogo~. Takoj sem bil prevzet: pomislil
sem, ~e gre v sociologiji za to, potem je to tisto, kar ho~em delati.«
Wacquantova nadaljnja znanstvena pot se v razli~nih segmentih prepleta z Bourdi-
eujevo.  Bourdieu ga spodbuja pri raziskovalnem delu na Novi Kaledoniji, kjer Wacquant
preu~uje kolonialni sistem (in znotraj njega izobra‘evalnega), pomaga mu pri prvih
objavah v Actes de la recherche en sciences sociales in ga leta 1986 celo obi{~e v ~ika{kem
black gym,  boksarskem ringu. Izzid tega tesnega sodelovanja in {tevilnih debat je tudi
knjiga, An Invitation to Reflexive Sociology (1992), ki je pravzaprav nekak{en reflektiran,
dialo{ki abecednik Bourdieujevih pojmov, konceptov in spoznanj. Delo je nastalo skozi
dialog z Bourdieujem, Wacquantom in {tudenti v seminarju podiplomskih {tudentov na
University of Chicago. Knjiga danes velja za temeljno uvodno delo v Bourdieujevo
konceptualizacijo v angle{~ini: med drugim ponazarja razmerja notranje povezanosti in
51Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 49-55
Mo‘nost in nujnost kriti~nega intelektualca: k prevodoma Bourdieuja in Wacquanta
odvisnosti med koncepti, govori o povezavah posameznih segmentov razli~nih raziskav
in del ipd.
Eden od zadnjih projektov je Loïca Wacquanta za ve~ let prostovoljno »priklenil«
na boksarski ring v ~ika{kem getu soseske Woodlawn, ki ga sam imenuje »okno v geto«.
Podnevi je boksal in se dru‘il s svojimi »terenskimi objekti«, pono~i zapisoval, sestavljal,
skiciral, povezoval spoznanja. Rezultat te »intenzivne potopitve, tega opazovanja z
udele‘bo, prek katere je postal del fenomena, da bi ga analiziral in raz~lenil« (Wacquant
2001a), je knjiga Corps et âme (v angle{kem prevodu: Body and Soul, izide letos). To je
{tudija dru‘bene produkcije boksarskega habitusa v specifi~nem okolju kot »seta, skozi
tiho pedagogiko kolektivno zbranih dispozicij, ki transformirajo totalnost boksarskega
bitja s tem, da ga iztrgajo iz njegovega posvetnega sveta in ga porinejo v distinktiven,
senzualen, moralen in prakti~en kozmos, podoben »meni{kemu«, ki ga zapelje, da se
prenovi in dose‘e (mo{ko) ~ast s tem, ko se podvr‘e asketskim pravilom svoje obrti«
(Wacquant 2001a). Kakor Bourdieu, tudi Wacquant sledi zavestnim prizadevanjem po
preseganju hiata med »sholasti~no vednostjo« in »logiko prakse oz. prakti~nim ~utom«,
pri ~emer samo telo – kot »dispozicija in hkrati ekspozicija«, ki se odpira svetu – postane
»analo{ki operator prakse v analizi raz{irjene sekvence situiranih strategij« (Ibidem).
Nemara {e tole, ni~ manj pomembno spoznanje. Pierre Bourdieu »ni zakotil u~encev«,
pravi v enem od intervjujev Loïc Wacquant, »saj znanost ni religija in njene inovativne
figure niso voditelji sekt«, kakr{ne sre~ujemo na politi~nih in kozmetiziranih
»intelektualnih« sre~anjih, »ampak sodelavce na projektu kriti~ne in refleksivne znanosti«
(Wacquant 2001a), ki bo – drznimo si upati – s~asoma uspela prodreti tudi v Slovenijo
in ustvariti {ir{o bazo ter z njo normalizirane dru‘bene pogoje za kriti~no misel tudi v
lokalnem okolju. Bistveni predpogoj, da bi kaj takega sploh bilo mogo~e, pa je branje
kriti~nih tekstov in njihova javna in neposredna refleksija, ki ne deluje manipulativno in
ne prepoznava objektov in dru‘benih fenomenov le tam, kjer na noben na~in ne morejo
ogroziti ali »u~inkovati na prepoznavalca«, ampak hic et nunc tam, kjer realno in dejansko
so.  Teksti Pierra Bourdieuja in Loïca Wacquanta nam zagotovo dajejo nepogre{ljive
opore v tej smeri.
Uvodniku prilagamo kratka ‘ivljenjepisa in izvle~ka iz bibliografij obeh avtorjev
~lankov, objavljenih v nadaljevanju tematskega sklopa Dekonstrukcija neoliberalizma.
Pri Pierru Bourdieuju navajamo zgolj dopolnjeno listo slovenskih prevodov (osnova je
seznam v ~lanku: [trajn 2003: 283), saj je iz~rpna bibliografija ‘e dostopna tudi
slovenskemu bralcu.  Loïca Wacquanta pa v sloven{~ini predstavljamo prvi~, pri ~emer
dodajamo prevod samopredstavitve z njegove spletne strani.
Pierre Bourdieu (1930–2002) je eden najbolj profiliranih in inovativnih francoskih
sociologov in raziskovalcev druge polovice 20. stoletja. Rodil se je 1. avgusta 1930 v
Denguinu v Visokih Pirenejih, umrl pa je v Parizu 23. januarja 2002 za plju~nim rakom.
Srednjo {olo je kon~al na liceju Louis–le–Grand v Parizu, na École normale supérieure
pa je kon~al {e {tudij filozofije. Nekaj ~asa je bil zaposlen kot u~itelj na liceju v Moulinsu,
potem asistent na Sorboni in maitre de conférence na Faculté des lettres v Lillu. Ko je
leta 1964 nastopil kot predavatelj na presti‘ni École pratique des hautes études, so ga
imeli za enega najbriljantnej{ih in najbolj talentiranih profesorjev.
52 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 49-55
Taja Kramberger
Bil je direktor Centra za sociologijo izobra‘evanja in kulture (pri École des hautes
études en sciences sociales – Centre National de la Recherche Scientifique, kraj{e:
EHESS–CNRS), urednik zbirke »Le sens commun« pri zalo‘bi Minuit, direktor Centra
za evropsko sociologijo skupne ustanove Collège de France in EHESS, glavni urednik
revije Actes de la recherche en sciences sociales (kraj{e: ARSS) in mednarodne knji‘ne
revije Liber (ki je nekaj ~asa izhajala kot priloga ARSS). Poleg {tevilnih nagrad,
odlikovanj in ~astnih doktoratov (precej jih je tudi zavrnil), je bil tudi ~lan Ameri{ke
akademije umetnosti in znanosti, ~lan Znanstvenega sveta In{tituta Magreb–Evropa in
Znanstvenega sveta In{tituta Maxa Plancka za raziskovanje izobra‘evanja.
V izku{enjsko bogatem in intelektualno polnem ‘ivljenju je nastala obse‘na
znanstvena produkcija, ki je ni lahko premeriti, saj pre~i domala vsa pomembnej{a polja
dru‘benega ‘ivljenja. Zapustil je 40 knjig in okoli 400 ~lankov (prevedenih v ducat
jezikov). To je opus, ki bo nedvomno {e dolgo zaposloval intelektualce, tako tiste, ki
vstopa v njegova dela – ki je, mimogrede, izredno zahteven, saj terja izredno {iroko
poznavanje dru‘benih gibanj, intelektualnih tokov in ~love{kih praks (od simbolnih do
konkretnih in empiri~nih) – zaradi razli~nih razlogov ne najdejo, kakor tiste, ki se opirajo
in vstopajo v dialog z njegovimi znanstvenimi dognanji in elaboracijami.
V zadnjih letih ‘ivljenja, od leta 1995 naprej, se je za~el z veliko vnemo in energijo
posve~ati kriti~nem anga‘maju v javnosti, ki ga je na ve~ mestih reflektiral in komentiral.
Ob tem nekje zapi{e (Bourdieu 1998a): »Mislim, da bi vsi lahko veliko pridobili, ~e bi
se logika  intelektualnega ‘ivljenja, logika argumentacije in zavra~anja, raztegnila na
javno ‘ivljenje. Danes se na intelektualno ‘ivljenje pogosto raz{irjajo predvsem logika
politike, logika ovajanja in obrekovanja in logika »sloganizacije« ter falsifikacije
nasprotnikovega mi{ljenja. Dobro bi bilo, ko bi »ustvarjalci« lahko izpolnili svojo funkcijo
javne slu‘be in v~asih javne blaginje.«
Slovenskih prevodov del Pierra Bourdieuja je zaenkrat malo, kar je br‘~as precej
natan~en barometer mesta anga‘iranega kriti~nega intelektualca v slovenski dru‘bi. Med
njimi pa je vendarle tudi integralno delo, Prakti~ni ~ut (I in II), ki je iz{lo v lanskem letu
pri zbirki Studia humanitatis v prevodu Jelke Kernev [trajn, tako da je z njim v slovensko
sociologijo vstopil tudi konceptualni aparat (koncepti kot so: polje, habitus, simbolni
kapital, dejavnik oz. agens, doksa, reprodukcija, prakti~ni ~ut, objektivacija, subjekti-
vacija, znanstvena refleksija itd.), ki je za resnega {tudenta in raziskovalca dru‘benih
fenomenov nepogre{ljiv.
Prevodi Pierra Bourdieuja v sloven{~ino:
– Bourdieu, Pierre in Günter Grass: Civilizirajte naposled kapitalizem!. Delo, letn.
41, {t. 288, 11. december 1999: 36.
– Bourdieu, Pierre: Oder in njegove kulise: prvi del (prevod Matej Leskovar). Tretji
dan, letn. 29, {t. 9, oktober 2000: 104–110.
– Zgodovinska geneza ~iste estetike (prevod iz angle{~ine Barbara Galle in Alenka
Hladnik). Filozofija na maturi, {t. 1–2. Ljubljana, 2000, 45–54.
– Na televiziji (prevod Agata [ega). Ljubljana: Krt, 2001.
– Odgovornost intelektualcev (prevod Vlado Kotnik). Monitor ISH, vol. IV, no. 1–4,
december 2002: 295–296.
53Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 49-55
Mo‘nost in nujnost kriti~nega intelektualca: k prevodoma Bourdieuja in Wacquanta
– Razmi{ljanja Nefrancoza (prevod Vlado Kotnik). Monitor ISH, vol. IV, no. 1–4,
december 2002: 296–298.
– Bistvo neoliberalizma. Ta uresni~ujo~a se utopija neomejene eksploatacije (prevod
Vlado Kotnik). Monitor ISH, vol. IV, no. 1–4, december 2002: 299–304.
– Politika globalizacije (prevod Vlado Kotnik). Monitor ISH, vol. IV, no. 1–4, december
2002: 304–307.
– Pogovor med Pierrom Bourdieujem in Jacquesom Derridajem (prevod Vlado Kotnik).
Monitor ISH, vol. IV, no. 1–4, december 2002: 310–312.
Objave, predvidene v kratkem:
– Znanost o znanosti in refleksivnost (prevod Drago B. Rotar; original: Science de la
science et réflexivité. Pariz: Raisons d’agir; izide pri Liberalni akademiji v Ljubljani).
– Leva in desna roka dr‘ave*  (prevod Taja Kramberger; original: La main gauche et
la main droite de l’État. Contre–feux. Propos pour servir à la résistance contre
l’invasion néo–libérale. Pariz: Raisons d’agir, 1998: 9–17).
– Kultura je v nevarnosti* (prevod Drago B. Rotar; original: La culture est en danger.
Contre–feux. Pour un movement social européen. Pariz: Raisons d’agir, 2001: 75–
91).
– Internacionala intelektualcev* (prevod Vlado Kotnik; original: Die Internationale
der Intellektuellen (nem. prev. J. Ohnacker). Berliner Zeitung, 134, 10. junij 2000:
4. Tudi na spletni strani  http://www.BerlinOnline.de/wissen/berliner_zeitung/archiv/
2000/0610/magazin/0004/index.html)
Za obse`nej{i pregled `ivljenja in dela Pierra Bourdieuja, skupaj s prilo`eno
bibilografijo, glej [trajn (2002), tudi cikel »Pierre Bourdieu – in memoriam« (1930–
2002) v Monitor ISH, vol. IV, no. 1–4: 293–294 (zbral Vlado Kotnik) in spletno stran
Hyper Bourdieu (http://iwp.uni–linz.ac.at/1xe/sektktf/bb/HyperBourdieu.html).
Loïc Wacquant je profesor sociologije in raziskovalec na Earl Warren Legal Insti-
tute, Berkeley, University of California, kjer sodeluje tudi pri Programu medicinske
antropologije in s Centrom za urbano etnografijo, in raziskovalec na Evropskem Centru
za sociologijo, Collège de France.
Rodi se in odra{~a v Ju`ni Franciji, izobra‚uje se v Montpellieru, Parizu in Chicagu,
kjer diplomira iz industrijske ekonomike in doktorira iz sociologije, vmes pa raziskovalno
deluje na ju‚nopacifi{kem oto~ju Nova Kaledonija. Raziskovalno podro~je: primerjalna
urbana neenakost in marginalnost, etnorasna dominacija, zaporni{ke institucije in penalna
politika kot instrumenti za upravljanje brezpravnih in brez~astnih skupin, nasilje in telo,
politika razuma ter klasi~na in sodobna dru‚bena teorija. V preteklosti je bil ~lan Soci-
ety of Fellows na Harvardski univerzi, MacArthur Foundation, gostujo~i profesor v Los
Angelesu, Rio de Janeiru, Parizu in New York Cityju, in vabljen ~lan Russel Sage Foun-
dation, Wissenschaftskolleg zu Berlin in Center for Advanced Studies in the Behavioral
Sciences.
Je avtor {tevilnih strokovnih ~lankov v sociolo{kih, antropolo{kih, kriminolo{kih,
filozofskih  revijah in revijah s podro~ij socialne politike, urbanih in kulturnih {tudij,
prevedenih v mnoge jezike. Med njegovimi knjigami so Invitation to Reflexive Sociol-
54 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 49-55
Taja Kramberger
ogy (1992, s Pierrom Bourdieujem, prevedena v 18 jezikov), Prisons de la misère/Pris-
ons of Poverty (1999, prevedena v 13 jezikov), Corps et âme: carnets ethnographiques
d’un apprenti boxeur/Body and Soul: Ethnographic Notebookes of an Apprentice Boxer
(2000, prevedena v 7 jezikov). Los Parias Urbanos (2001), Punir les Pauvres (2002) in
Deadly Symbiosis: Race and the Rise of Neoliberal Penalty (pred izdajo pri Polity Press
konec 2003, prevedena v 4 jezike).
Izvajal je terensko delo na kolonialnem oto~ju Nove Kaledonije, v ju`nem predelu
Chicaga in v je~ah velikih mest Zdru‚`enih dr`av, Francije in Brazilije. Deloval je kot
svetovalec za probleme urbane rev{~ine, nasilja, etni~nosti in zlo~ina centralnim in
lokalnim vladam, sindikatom in sodi{~em v Franciji, Argentini, Braziliji, Norve{ki,
[vedski in OECD-ju. Je soustanovitelj in sourednik mednarodne interdisiciplinarne revije
Ethnography, direktor nove knji‚ne zbirke „Practice and Symbolic Power“, ki jo izdaja
Verso (z W. W. Nortonom iz ZDA), in redni dopisnik Le Monde Diplomatique.
Nedavno je kon~al antologijo o najbolj znanem ne~aku dru`boslovja, „Marcel Mauss
on Belief, Exchange, and Social Transformation“ (pred izdajo pri University of Chi-
cago Press), posebno tematsko {tevilko Ethnography (Dissecting the Prison, vol. 3., no.
4, december 2002) in angle{ki prevod svoje prve knjige o borcih za nagrade, Body and
Soul (pred izdajo, oktobra 2003, pri Oxford University Press). Trenutno se ukvarja s
temo The Passion of the Pugilist, analizo dialektike med `eljo in dominacijo, s katero
`eli uvesti pojem „mesene sociologije“ (ang. carnal sociology). Ravno tako pripravlja
anti-~itanko o delih Pierra Bourdieuja (s katerim je tesno sodeloval ve~ kakor desetletje),
z naslovom Practice, Power, Knowledge: The essential Bourdieu; zaklju~uje pisanje
etnografije `ivljenjskih strategij in o „institucionalnem stretchingu“ ju`nega predela
Chicaga, In the Zone: Making Do in the Dark Ghetto at Century’s End. Njegov naslednji
projekt je primerjalna zgodovinska sociologija oblik in mehanizmov rasne dominacije,
z za~asnim naslovom Peculiar Institutions.
(prevod Loïca Wacquanta Tina Kramberger; vir:
http://sociology.berkeley.edu/faculty/wacquant/)
Opomba
* Z asteriskom ozna~eni ~lanki bodo objavljeni v ve~jezi~nem zborniku EVIDENCE –
Trajektoriji inetelektualne odgovornosti/ ÉVIDENCES – Les trajectoires de la responsabilité
intellectuelle/ EVIDENCES – Trajectories of Intellectual Responsibility, ki naj bi iz{el pri
zbirki Scripta, [tudentske zalo‘be v Ljubljani.
Literatura
Bourdieu, Pierre
– (1996): Sur la télévision. Pariz: Éditions Raisons d’agir (v slovenskem prevodu Agate [ega, Na
televiziji. Ljubljana: Krtina–Krt, 2001).
– (1998a): Contre–feux. Propos pour servir à la résistance contre l’invasion néo–libérale. Pariz:
Raisons d’agir.
55Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 49-55
Mo‘nost in nujnost kriti~nega intelektualca: k prevodoma Bourdieuja in Wacquanta
Bourdieu, Pierre in Wacquant, Loïc (1996): An Invitation to Reflexive Sociology.
Cambridge–Oxford: Polity Press (1. izdaja pri University of Chicago Press, Chicago, 1992).
[trajn, Darko (2002): Refleksivna sociologija Pierra Bourdieuja (spremna beseda), v
Pierre Bourdieu, Prakti~ni ~ut I in II (v slovenskem prevodu Jelke Kernev [trajn). Ljubljana:
Studia humanitatis: 249–279.
Wacquant, Loïc (2001a): Taking Bourdieu Into the Field (odlomki dialoga z Ivanom
Deyanovom). KX Magazine, pomlad 2001. Sofija.
– (2002a): The Sociological Life of Pierre Bourdieu. International Sociology, letn. 17,
{t. 4, december 2002: 549–556.
– (2002b): An Inventive and Iconoclastic Scientist (tekst je bil objavljen neposredno po
Bourdieujevi smrti in objavljen v razli~nih publikacijah v Ameriki; cf. po spletni
strani http://sociology.berkeley.edu/faculty/wacquant/)
Avtori~in naslov:
Taja Kramberger, asistentka za zgodovinsko antropologijo na
ISH -  Fakulteti za podiplomski humanisti~ni {tudij
Elektronska po{ta: taja.kramberger@guest.arnes.si